CFAJK, 19. OKTOBRA 197? — STEVITJCA 4S — LETO XXVI — CENA 1 l>I!f GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ S2DL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Ob dogodkih na Koroškem Vsa naša javnost je ogorče'\ ia in Osupla hkrati ob dogod'-'" feih, povezanih s skromnim uresničenjem obveznosti Av- Sirije glede desetine dvoje- ačnih krajevnih najnsov. Kdo so ljudje, ki 27 let po zmagi nad najbolj krva- vim nacionalismom v človeški zgodovini ubirajo njegove sto- pinje, njegove metode? Hei- maidienst?! Domovinska slu- žba, rudi tega poznamo. Hit- krjcv tretji rajh ga je nekoč rodil. Niti najmanj brambov- iki 711 bil. kot je bil Hitler s svojo zločinsko tolpo do zad- njega atoma osvajalen, uzur- patov ski. uničujoč- Kaj smo brali na transpa- rentih, ki so jih avstrijski skraineii nosili po Celovcu? Wind'ischer sind keine Slo- wencn! Kaj potlej? Kelti? Et- ruščani? Kitajci? Zakaj koroš- ke Slovence razume vsak Slo- vence. Nemec pa. ki govori le svojo materinščino, nihče? lato Ob ogorčenju tudi naša osuplost nad takšnim poni- glavim narodoslovjem. Dogodki, ki smo jim priča, imajo enak včinek, tudi če odvy-:emo našo čustveno prt- zadetost. Naša severna sose- da. Avstrija, je svojo suve- renost dobila zahvaljujoč mi- rovni pogodbi, katere podpis- nica je tudi Jugoslavija. Mor- da bi Avstrija, podobno kot Obe Nemčiji, do danes ne imela prostora v družini su- rierenih držav in ljudstev na. naši obli, če bi ne bilo po- godbe, ki zagotavlja vse na- rodnostne pravice Slovencem, n Hrvatom v Avstriji. Ne ob- ialujemo tega našega podpi- M, ker vemo. da je bila Av- žirija prva Hitlerjeva žrtev, čeprav po nemajhni zaslugi v, navtsoči pa so bili tudd čland občinskega političnima aktiva ter sekretarji organizacij in aktivov ZK. Na razširjeni seji so v osrednji točki dnevnega reda obravnavali pismo predsednika Zveze komimi- stov Jugoslavije, Josipa Broza Tita. V obsežni raz- pravi, ki se je razvila po prebranem pismu, so člani komiteja ter ostali navzoči analizirali števil- na aktualna družbena vprašanja ter se pri tem še zlasti zavzeli za večjo idejno in akcijsko enotnost organizacij in vseh komtmistov v občini. Ugotovili so, da bo potrebno še dosledneje kot doslej izvaja- ti postavljene programe dela, saj so v njih že na- vedena številna osnovna vprašanja t-er naloge, ki jih načenja tudi omenjeno pismo. Se zlasti pa so v razpravi izstopala vprašanja povečane odgovor- nosti vseh komimistov, prav tako pa tudi vseh vo dilnih delovnih organizacij v žalski občini. Na razširjeni seji komiteja so v celoti izrazili podporo čimprejšnji razrešitvi vseh vprašanj, ki jih načenja pismo, dogovorili pa so se tudi o rem. katerim vprašanjem kaže pri obravnavanju pisma v osnovnih organizacijah, to poteka v teh dneh. posvetili še posebno pozomost. B. S. irednikove mize Tudi danainji tcdnk je po obsegu močnejši kot navadno. Debe- lejši in spet z mnogimi zanimivostmi. Pripravili smo vam intervju z iižiner.em Andrejem Marincem, sekretarjem sekretariata CK ZKS, z naslovom ZK — najbolj levo gibanje. Milan senčar in Drago Med- ved sta se udeležila vojaških vaj celjskih teritorialnih enot. Pripra- vili smo reportažni zapis o mladi vlomilski skupini. Jure Krašovec pa piše o heninski šoli, učilni, ki odmira. No, vsega pa res ne sme- mo izdati, zato dotrc preberite današnji NT. Nagradna igra Spoznajmo se je vzbudila lep odmev. In danes vam že predstavlja prvo OSEBO TEDNA, Jožeta Jermana iz Spod- njih Corč pri Braslovčah. Zaupamo vam lahko, da je naš novinar fotografijo, ki jo danes objavljamo, posnel na Homu. Uvodni članek namenjen koroškim dogodkom. V prepričanju, da se bodo demokratične sile v Avstriji le streznile in bodo spoz- nale, da z divjanjem avstrijskih nacistov in šovinistov ne gre l€ za gonjo proti slovenski manjšini, ampak da je zadnji zbor v Ce- lovcu pokazal mnogo več. Protestiramo proti obojemu! VAS UREDNIK 1. strMi NOVI TEDNIK št. 42 19. oktober 197> Kljub rasti — zaostajanje Ena izmed bistvenih karak- teristik stabilizacijskih priza- devanj v našem gospodarstvu je v letošnjem letu nedvom- no izredno močno povečan iz. voz. Letošnji dosežKi so na- ravnost rekordni, še zlasti pa je razveseljivo dejstvo, da se v seznamu letošnjih izvozni- kov pojavljajo v nekaterih občinah celjske regije tudi po- djetja, ki so doslej le malo ali pa celo sploh niso izvaža- la. Dosežki, fci so nad vsemi pričakovanji, med drugim tu- di jasno kažejo na to, da ob- stoje na zunanjih tržiščih ve- like možnosti plasmana naše proizvodnje, le da smo v ^i- nulih letih to pomembno de- javnost precej zapostavljali. Dokazov za tako trditev prav gotovo ni potrebno navajati! Izvozni rezultati prvega po- letja kažejo, da kljub temu, da so bili nekod izvozni plani napram lanskim dosežkom močno povečani, ne obstaja bojazen, da le-ti ne bi bili uresničeni. Zanimivo pa je se- veda primerjati dosežke med posameznimi občinami. Kljub temu, da je skoraj povsod opazen bistven napredek (ne. koliko manj kot v istem ob- dobju lani so izvozili le v Mo- zirju), pa so gibanja med ob- činami precej različna. Celje na primer je lani še držalo vodilno mesto po vrednosti izvoženega blaga, pa je le te- ga v letošnjem letu že mora- lo prepustiti občini Velenje. Je celjsko gospodarstvo izvo- zilo mrtnj? fjilfnlfrnr rtof Po- rast izvoza je predvsem po zaslugi nekaterih podjetij mo- čno porastel, toda v Velenju na primer pa še bolj. Razlika je precejšnja in gre predvsem na račun velikih izvoznih pri- zadevanj v kolektivih, kjef največji delež seveda odpade na Gorenje samo. Celjska in- dustrija je v prvem poUetju izvozila za nad 8 milijonov do- larjev izdelkov, v Velenju pa znaša polletni izvoz že nekaj nad deset milijonov, če upo- števamo, da sta konec lanske- ga leta obe občini dosegli ne- kaj nad 13 milijonov dolarjev izvoza, potem je več kot očit- no, da je letošnji napredek Velenja na dlani. Pomeni Ce- ljski dosežek zaostajanje? Da in ne! Glede na porast nika- kor ne, glede na proizvodne zmogljivosti pa vsekakor da! Vsi hitijo, vsi stremijo za čim- večjimi dosežki, razlika je le v tem, da se nekaterim v tem hitenju izredno mudi! Na tretjem mestu pa se z okoli 5 milijonov dolarjev iz- voza pojavlja žalska občina. Tudi to je razveseljivo in če bo trend polletnih gibanj os- tal tudi v drugem polletju, potem letošnji žalski izvoz ne bo ravno veliko zaostajal za lanskoletnimi dosežki celjske- ga gospodarstva. Tudi to j<^ podatek, da v Celju kljub po- membnim in vzpodbudnim dosežkom le nekoliko zaosta- jajo. Ne gre za zaostajanje rasti, zaostajanje je v tempu, ki je drugod res silovit. Vse to pa pomeni, da si bo- do v delovnih organizacijah celjske občine, če bodo ho- teli v korak z drugimi, v bo- doče morali še več prizadeva- ti na izvoznem področju, če- prav se v celoti zavedamo vseh težav, ki pri tem nasto- pajo. Izvoz ostaja tudi v bo- doče med osnovnimi stabiliza. cijskimi prizadevanji in po- svečati mu bo treba vso po- zornost. Zapisati velja, da si mnoga celjska podjetja tudi na tem področju prizadevajo. Preko noči to ne gre, saj so zahteve zunanjih tržišč poz- nane, še zlasti pa zapadnih, kjer je konkurenca huda, kvaliteta pa pogoj, ki ga je čestokrat le težko izpolnjeva- ti. Bodi že tako ali drugače, uvodna ugotovitev drži in te- ga se morajo zavedati prav vsi, ki lahko tako ali dru- gače vplivajo na še večje do- »ežke v prihodnjem obdobju. BERNI STRMČNIK Šolstvo v regiji na resetu STANKO SELŠEK, DIREKTOR TEHNO- MERCATORJA: Ce gledamo profil strokov- nega kadra, ki se izobražuje na VEKS-u, in potrebe gos- podarstva, potem lahko ugo- tovimo, da je ta kader za go- spodarstvo Celja in celjske regije nujno potrebno. Na- daljnji razvoj bo nedvomno terjal še več tega kadra in je tako, upoštevajoč te okolno- sti, odgovor, ali je Celju in celjski regiji potreben stro- kovni kader, ki se izobražuje na VEKš-u, lahko samo pri- trdilen. Vendar pa je pri tem potrebno takoj ugotoviti, ali je v sedanjem trenutku mož- no zagotoviti vse pogoje za normalno delovanje takega oddelka v Celju, če že vemo, da so bile težave in so te še vedno prisotne v zvezi s srednjim šolstvom. Pri tem mislim na ukinitev oddelka srednje tehnične šole (kemij- ski odsek), nadalje vpraša- nje prostorske omejitve šole za prodajalce in drugo. Ob dejstvu, da se v Mariboru razvija močan višješolski center, ki prav na tem po- dročju daje veliko kadrov, pa se je potrebno istočasno tudi vprašati, ob sedanji situaciji, aJi je glede na bližino že ob- stoječega centra potrebno ustanavljati povsem samosto- jen višješolski center v Celju ali ne oeiroma ali je za Celje dovolj, da tu deluje sa- mo oddelek te šole z njiho- vimi kadri. Zavedati se mo- ramo, da samostojnost oddel- ka ali celo šole v sedanji si- tuaciji ni realna, če upošte- vamo potreben predavateljski kader, katerega v Celju ni, ne nazadnje pa tudi pomanjka- nje primernih šolskih prosto- rov. Smatram, da bi bilo po- trebno vprašanje formiranja višjega šolstva in tako tudi posebnega oddelka VEKS v Celju postaviti na širšo os- novo ter s predhodno dobro ugotovljenimi potrebami, ustrezno zastavljenim progra- mom, zainteresirati celotno gospodarstvo celjske regije kot tudi družbeno politične institucije. Šele tako široka diskusija bi dala ustrezen od- govor o tem, ali je realno planirati višje šolski center v Celju ali ne oziroma ali se je pri tem treba omejiti na do- ločene oddelke v sestavi ob- stoječih višješolskih cenbrov in slično. Pričakovati je, da bi bil odziv gospodarskih or- ganizacij za tako akcijo po- zitiven. Tak zaključek lahko smelo povzamemo iz doseda- njih tovrstnih akcij, v katerih se je gospodarstvo skoraj do- sledno odzvalo, pri čemer ne bi bilo odveč omeniti priprav- ljenost celjske trgovine pri razširitvi šoslskega centra za blagovni promet. Smatram, da je zainteresiranost gospo- darstva v Celju in v celotni regiji za oddelek VEKŠ pa tudi moraa za kakšen drug oddelek višje šole vsekakor podana, da pa je bilo v fazi priprave za ustanovitev tega oddelka čutiti premajhno an- gažiranost pristojnih dejav- nikov, predvsem v tem smi- slu, da bi se akcija publici- rala ter da bi se interesi pri- zadetih povezali v enoten na- stop pri luesničitvi tega pro- grama. Menim, da gledano v perspektivi za Celje ni dovolj rešiti samo vprašanje, ali naj ima Celje oddelek VEKS ali ne, temveč je potrebno reše- vati problematiko višjega šol- stva v Celju mnogo širše. Ne- dvomno en sam oddelek VEKS ne more zado- voljiti, gledano tudi čisto iz strokovne plati, niti sedanje, še manj pa bodoče potrebe gospodarstva celjske regije, niti ne more dati Celju obe- ležja višješolskega centra. Za- vedati se moramo, da bo po- trebno, če bomo hoteli drža- ti korak z razvojem drugih populacijskih in gospodar- skih centrov v Sloveniji, na področju kadrovske politike še veliko storiti. En tak uk- rep pa bi nedvomno bil ustanovitev samostojnega vi- šješolskega centra v Celju. Pri ustanavljanju posameznih oddelkov pa bo potrebno upoštevati specifične potrebe gospodarstva celjske regije in pri tem dati poudarek tistim strokam, ki jih gospodarstvo potrebuje, pri čemer bi mora- lo prav gospodarstvo odigra- ti odločimo vlogo. Pričakova- ti pa je, da bo zato, ali se naj Celje razvije v samosto- jen višji center, zainteresira- na širša slovenska družbena skupnost, saj se bodo na ta način razbremenili sedanji višješolski centri, ne nazad- nje pa tudi zagotovili pogoj za uspešen nadaljnji gospo- darski razvoj te regije. Pri načrtovanju bodočega razvoja šolstva pa bo potrebno vse- kakor upoštevati realne mož- nosti in moč gospodarstva celjske regije, še zlasti v primeru, da odziv širše druž- bene skupnosti (dotacije s strani republike), ne bi bil pozitiven. Pri razvoju viSjega šolstva v C^lju pa bi bilo dobro in koristno upoštevati primer delovanja VSOD Kranj, ki z luje na področju cele Slove- nije. ŠTEFAN KOROŠEC, POMOČNIK DIREKTORJA KOVINOTEHNE: V preteklem letu sta bila v Celju ustanovljena dva red- na oddelka višje šole. V letoš- njem letu pa imamo še prvi in drugi letnik na VEKS-u ter prvi in drugi letnik na Peda- goški akademiji. Skupno je vpisanih več kot 120 študen- tov. Tako je ideja o ustano- vitvi oddelkov višjih šol v Ce- lju pK) desetih letih končno realizirana. Pot do ustanovit- ve je bila dolga kljub števil- nim pobudam in sklepom o ustanovitvi — od občinskih in medobčinskih organov. Na koncu je ideja dobila svojo potrditev tudi v resoluciji sprejeti na 3. seji republiške konference ZKS. Ustanovitev dislociranega rednega oddel- ka Pedagoške akademije in VEKS je rezultat integrirane- ga napora in skupnih intere-l sov občinskiiih in regijskih dejavnikov. Zato so nekatere dileme, ki jih posamezniki postavljajo v zvezi z ustano- vitvijo višjih šol v Celju, manj razumljive. Kot osred- nja dilema se poraja ALI JE RACIONALNA TAKSNA OD- LOČITEV, KO IMAMO PO LEG UNIVERZE V LJUB- LJANI IN BLIŽINI SE UNI- VERZO V MARIBORU? Dile- ma ima svojo prostorno ute- meljitev (razdalja v km) in ekonomsko dimenzijo. Glede razdalje sem mnenja, da je potrebno v Sloveniji imeti iz- delan enoten koncept višjega in visokega šolstva in da je na osnovi le-tega potrebno razviti ustrezno disperzijo viš- jih in visokih šol v sloven- skem prostoru. Posebej pa želim poudariti, da so želje o ustanovitvi višjih šol pri- sotne tudi v drugih občinah, npr. Kopru, Novem mestu (v Kranju pa je že ustanovljena) in da v teh občinah razdalja ne predstavlja posebnega pro- blema, ki bi postavljal pod vprašaj pravilnost odločitve. Druga dimenzija dileme — ekonomska — pa je po mo- jem mišljenju predvsem od- raz kratkoročnega gledanja na ekonomsko načelo racio- nalnosti (s čim manjšimi stroški in napori doseči čim večje efekte). Menim, da ta- ko zastavljeno dilemo lahko razumemo le kot alternativo. Ob doslednem upoštevanju načela racionalnosti v praksi bi lahko pomenilo tudi slede- če: a) Zakaj štipendirati štipen- diste dve ali štiri leta na šo- lah, ker je smotrnejše »odku- piti« diplomante za 2 ali 3 milijone S din, ti diplomanti pa bodo takoj na razpolago in se bodo lahko vključili v delovni proces; b) Ali pa, zakaj ne razpiše- mo višje štipendije in prob- lem v zvezi z VEKS in PA bo rešen (stroške višjih šol spre- menimo v štipendije). Opo- zoriti pa moramo na dejstvo, da v preteklem letu v Celju niso bile izkoriščene vse raz- pisane štipendije, verjetno pa bi bili zanimivi tudi rezultati analize o izpolnjevanju ob- veznosti štipendistov do celj- skih štipenditorjev. c) Menim, da celo vse in- vesticijske odločitve ne more- jo v celoti upoštevati eko- nomsko načelo racionalnosti npr. izgradnje nekaterih ob- jektivov, industrijskih tirov, asfaltiranje internih poti itd. Kot je razvidno, gre v bistvu v navedenih primerih za ust- varjanje neobhodnih predpo- gojev, da bi lahko proizvodni proces organizirali. V naših razmišljanjih v zve- zi z delovanjem višjih šol moramo izhajati predvsem iz sledečega: 1. Jasno opredeliti namen ustanavljanja višjih šol v Ce- lju in Velenju in definirati ci- lje. Odgovor je lahko zelo ši- rok. Strnemo pa ga lahko s sledečo mislijo: Zagotoviti študij tudi tistim posameznikom, ki imajo pri- rojeno dispozicijo, vendar ne materialnih možnosti (spre- minja se socialna struktura študentov). Predvidevamo, da se bo v sledečih letih število študentov povečalo za 100 od- stotkov. Z ustanovitvijo višje šole pa bi se v Celju tudi formiralo strokovno jedro, oziroma razvila osrednja in- stitucija, ki bi se bolj siste- matično ukvarjala z razvojni- mi in aplikativnimi raziskava- mi na področju celjskega go- spodarstva. 2. Ugotoviti je potrebno os- novne pogoje za obstoj višjih šol in ti mislim, da obstaja- jo: a) Baza-zaledje: iz celjske občine je v preteklih letih na- daljevalo študij na višjih in visokih šolah okrog 500 štu- dentov (ali 100 od ene gene- racije). Po predvidevanjih, ki so zajeta v srednjeročnem re- publiškem in občinskem pro- gramu, pa bo v bodoče nada- ljevalo šolanje od obstoječe generacije na višjih in visokih šolah nad 20 odstotkov gene- racije. To pomeni, da se bo vsako leto na novo vpisalo več kot 200 diplomantov sred- njih celjski šol; b) Potrebe po kadrih so evidentne in so bile prezenti- rane v zadnji številki Novega tednika; c) Ostali pogoji za ustano- vitev višjih šol (kadrovski, prostorni, materialni in sta- tusni) so delno ustvarjeni in omogočajo začetek delovanja višjih šol. Menim, da se bo v zvezi z delovanjem višjih šol v Celju javilo še dosti problemov, ka- tere bo potrebno analizirati in razreševati na konstrukti- ven način. Prav tako pa tudi neargumentirane dileme zavr- niti. Zavedati se moramo, da ustanovitev višjih šol terja od vseh odgovornih dejavnikov tudi odgovornost za njihovo uspešno delovanje v bodočno- sti. Zato je potrebna čimprej- šnja rešitev vprašanja statusa šole. Ta status pa je zaradi molčanja republike še vedno odprt. Na anketo o nekaterih pro- blemih razvoja šolstva na celjskem območju žal niso odgovorili vsi, niti niso na kak drug način razložili mol- ka ob vprašanjih, za katere nismo le kratkoročno zainte- resirani. Znanje, izobraževa- nje, kadri — to so nosilci razvoja prihodnosti. In bolj ko bo območje zaostajalo prav na tem področju, pri skromnih možnostih primer- nega usmerjanja mladine v izobraževalni proces, pri ures- ničenju naloge, da v srednje in višje šole zajamemo večji del abiturientov posameznih stopenj šolanja in da dobi združeno delo več sposobnih strokovnih kadrov, manjše bodo možnosti za hitrejše spreminjanje sedanjega se- stava gospodarstva, za dose- ganje njegove vitalne moči, za razvoj raziskovalnih sku- pin v delovnih organizacijah, za uvajanje nove tehnologije. Tudi zaradi tega razmiš- ljanja o prihodnjih zasnovah razvoja srednjega in višjega šolstva ne morejo ostati le v ozkih krogih šolnikov ali celo posameznikov. Prav go- tovo ni bilo naključje, da se nekatere velike firme — go- spodarske organizacije v Ju- goslaviji odločajo za ustanav- ljanje fakultet. Najbrž ne le zaradi naklonjenosti do šol- stva, ampak zaradi spoznanja, da postaja znanje dragocenej- še kot kapital. Da bodo ka- dri, »nastali« v spremenjenih razmerah izobraževanja, s spoznanim občutkom, kako v obdobju znanstveno-tehnolo. ške revolucije pridobljeno znanje progresivno zastareva in kako postaja znanstveno in raziskovalno delo nepo. sredna produktivna sila, da bodo prav ti kadri, večja množica izobraženih ljudi, no. silci nove tehnologije, novih odnosov, drugačnega ekonom, skega poguma. Izobraževanje se bo v pri- hodnosti sposobneje prilaga- jalo potrebam velikih spre. memb v gospodarstva. Zato pa mora postati samoupravno povezovanje združenega dela in šolstva intenzivneje ne le takrat, ko delovne organiza- cije nujno potrebujejo na pri- mer 200 učencev več na šol. skem centru za blagovni pro- met, ampak še mnogo bolj takrat, ko potekajo razgovori o mreži in sestavi srednjega in višjega šolstva, o učinke- vitosti tega šolstva, o snova- nju oblik višješolskega izo- braževanja na pbmočju ipd. Šole v industrijska središča — zlasti višje šole. Ta zahte- va ni le poklonitev poudarje- nemu policentričnemu razvo- ju slovenskega prostora. V njej je izražena realna zahte- va sedanjosti in prihodnosti, enakomernejšega razvoja vseh delov Slovenije in spod- bujanje spreminjanja nepri- mernih izobraževalnih razmer na posameznih območjih. Na eni strani gre za to, da po- stanejo predvsem srednje in ' višje šole mnogo bolj dostop- ne vsej mladini. Na drugi strani pa moramo uvideti, da razvito šolstvo na posamez- nem območju posredno pose- ga v vse pore družbenega življenja in ga kvalitetno ple- meniti. Celjsko območje se dogo- varja o razvoju srednjega in višjega šolstva sorazmerno uspešno. In zlasti ko gre za oddelek VEKŠ, je potrebno izpostaviti njegove razvojne možnosti in širši družbeni ka- rakter. V napovedanem višje- šolskem centru z možnostmi novih študijskih smeri dobiva ta sedanja bitka za status oddelka VEKS nove razsež- nosti. Ločevati moramo sla- bokrvno ambicioznost od za- htev sedanjosti in prihodno- sti. Ne videti širših vidikov takega oddelka predstavlja seveda nerazumevanje, prav tako problematično, kot je nerazumevanje republike, ki oddelku še ni potrdila statu- sa, njegovega položaja, druž- bene koristnosti in potrebno- sti. Razvijanje srednjega in višjega šolstva na območju pa bo uspešno le takrat, če bo v teh procesih še bolj so- delovalo združeno delo — ne le s sredstvi, ampak tudi s predlogi za razvoj tega šol- stva glede na perspektive raz- voja združenega dela. ANKETO PRIPRAVIL J02E VOLFANP SEJA MEDOBČIN- SKEGA SVETA v ponedeljek se bo na raz- širjeni seji sestal medobčin- ski svet ZKS Celje. Člani sve- ta bodo spregovorili o gradi- vu Pregled aktivnosti in p^' pravljenosti komunistov ^ družbeno politično delovanje- L vod v razpravo bosta poda- la Franci Ban in Truda Ne- meš. O dosedanjih prizadeva- njih za združevanje skup^P* sti in za izenačevanje praVi*' iz zdravstvenega varstva ki"^ tov in delavcev pa bo spJ* govoril Milan Loštrk. dir^'^' tor Komunalnega zavoda socialno zavarovanje. St.42 — 19. oktober 1972 NOVI TEDNIK 3. stran Smole in ŠnuderI v Celju Člana zveznega izvršnega -veta JANKO SMOLE in BO- [jlS ŠNUDERL sta se minu- lo sot>oto mudila na krajšem jbisku v Celju. Doi>okine sta imela razgovor z direktorji jeljskih delovnih organizacij, jopoldne pa sta obiskala še jeljsko zlatarno. Na sestanku z direktorji, razgovora se je udeležilo oko- li' dvajset direktorjev, je imel [ivodno besedo predsednik ^pščine občine Celje, inž. DUŠAN BURNIK, ki je v jcratkih obrisih orisal stanje ^ problematiko celjskega go- spodarstva. Po tem uvodnem jelu so udeleženci postavljali. vprašanja, oba predstavnika sveznega izvršnega sveta pa sta nanje odgovarjala. V ospredje razgovora so izstopala predvsem nekatera najbolj aktualna in pereča fprašanja. Tako je tekla be- seda o ukrepih zoper nek- kvidnost, veliko pa je bilo govora *tudi o kreditno mo- netarnem ter deviznem siste- mu. Mnoga vprašanja so se nanašala tudi na predvideni jakon o obdavčitvi dohodka,; govor pa je bdi tudi o priza- devanjih Jugoslavije za večje uveljavljanje na tržišču Ev- ropske gospodarske skupno- sti. O tem je zlasti govoril B. ŠnuderI, ki je opozoril na to, da se sedanja pogodba z EGS s prihodnjim aprilom izteče, zato je potrebno za menjavo s temi deželami do- seči nov sporaziun, ki naj bi omogočil tudi v bodoče še F>ovečano izvozno dejavnost naše dežele na skupnem trgu. Ko je Janko Smole, zvezni sekretar za finance, govoril o nekaterili aktualnih proble- mih v zvezi z nelikvidnostjo in zlasti problemom nep>okri- tih investicj, je pri tem opo- zoril na neodgovorno obna- šanje posameznih gospodar- skih krogov, ki še nadailje poskušajo uveljavljati določe- ne prednosti zase, ne da bi pri tem upoštevali napore ce- lotne družbene skupnosti za čimprejšnjo stabilizaciuo na- še ekonomike. Nesprejemljivo je stanje, da banke še kar naprej kreditirajo zaloge in nedovršono proizvodnjo m v bodoče bo potrebno bistveno spremeniti strukturo krediti- ranja za obratna sredstva, Je bilo ugotovljeno na posveto- vanju. V zvezi s kliringom, oziro- ma multilateralno kompenza- cijo je bilo ugotovljeno, da sedanje sankcije zoper kršite- lje zakona niso bile učinko- vite in kratki delež so p>oteg- nJila predvsem podjetja, ki so v celoti prijavila svoje dol- gove, medtem ko so drugi še nadalje obračali dobršen del tujega denarja. Poudarjeno je bilo, da bo F>otrebno pri na- slednjem kliringu (ta bo še, kot je znano, letos) zagoto- viti, da bodo resnično vsi prijavili vse, kar dolgujejo. Le na tak način bo mogoče doseči, da bo kliring dal že- lene rezultate. Razgovor z gospodaretveni- ki je p>okazal, da vlada med direktorji celjskih podjetij velik interes za nekatere pred- videne ukrepe, saj je od le-teh v mnogočem odvisno to, v kakšnear položaju se bo ju- tri znašlo to ali ono celjsko podjetje. BERNI STRMCNIK Obrtniki govorijo Franjo Perčič V ponedeljek dopoldne so ■^^le celjske frizerske delavni- ^ — moške — prazne. Fri- ^rji pravijo, da to ni red- *pst. Moda dolgih las in ^'^ktrični brivski aparati og- ^^jo njihovo eksistenco. Na ^Ugi strani pa pravijo Iju- da je danes striženje ze- ^ drago. Mnogi se strižejo ^Orria. Zakaj tolikšne cene iti: ^^aj enaka cena tudi za stri- otroka, smo poprašalii celjske frizerje. I .^RanjO PERšIC, Lilekova ^ 2: »žal moram reči, da za striženje niso viso- ki kvečjemu prenizke. Obi- 7^0 striženje stane 9 dinar ^- Striženja ni veliko, je Karel Šunko zakotno ulico so me prese- lili. Dnevno je tako — do 20 striženj. Glede otroka, res je, cena je enaka. To pa zato, ker ga je teže ostrici kot odraslega. Otrok je nemi- ren pri striženju in se prak- tično z njegovim striženjem zadržim dalj časa kot pri od- raslih ljudeh. KAREL ŠUNKO, Zidanško- va ulica: »Striženje stane 9 dinarjev. To ni visoka cena zaradi kvalitete striženja, ki je v navadi pri celjskih fri- zerjih. Verjemite, v Ljublja- ni ali Mariboru je povsem drugače. V Zagrebu se celo pogovarjajo o 12 dinarjih za striženje. Dnevno se ostriže pri meni od 20 do 30 IjudL Riko Grobelnik to pa pomeni, da je dela ta- ko malo, da je cena dejan- sko nizka. Včasih sediva s pomočnikom od 7. do 9. ure zyutraj sama in čakava na prvo stranko. Z otrokom imaš še več dela kot z odra- slim, zato je enaka cena pov- sem razumljiva.« RIKO GROBELNIK, Koce- nova ulica: »Striženje stane 10 dinarjev. Cena je kalkuli- rana glede na čas, ki je po treben za striženje in mislim, da la kvečjemu prenizka, ne pa previsoka. Moda dolgih las je vzela delo moškim frizerjem. Za otroka je cena enaka, ker se z njim še dalj zadržiš, kot pa z odraslim človekom.« M. S., D. NL Kaj je fuš? Pismo predsednika ZKJ Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ govori tu. di o neupravičenem boga- tenju. Poudarja, da se mo- ra ZK resno in odgovorno spoprijeti s takimi prime- ri, ki spodbujajo socialno razlikovanje in razumljivo vzbujajo nezadovoljstvo med ljudmi. Prav v teh dneh pa mi je po naključju prišlo v roke nekaj pogodb med diplomiranim strokovnja- kom in neko delovno or- ganizacijo iz celjske obči. ne. Slo je za dela, ki bi jih moral opraviti kolek- tiv, v katerem je zapo- slen strokovnjak. Toda kot kaže, sta se iznajdlji- vi strokovni delavec in zainteresirani naročnik do- govorila bolj po domače in sklenila pogodbo za okroglih dva in pol mili- jona starih dinarjev. Oškodovano je strokov- njakovo matično podjetje — ne le zaradi tega, ker je izgubilo posel, ki bi ga moralo opraviti v normal- nih razmerah poslovanja. In ki bi ga zainteresirani naročnik tudi naročil. Oškovano je tudi zaradi tega, ker bo ta isti stro- kovnjak velik del sxx)jih delovnih sil in umskih na- porov vložil v ta dodatni bogat zaslužek, v fuš. Saj je dva milijona in pol skoraj enoletna plača ne- kvalificiranega delavca.' Ta pogodba pa najbrž ni ne prva in ne zadnja v tem letu. Posredno je oš- kodovana tudi širša druž- ba, končno pa ta primer tudi zelo jasno kaže. ka- ko je mogoče zaslužiti mi- lijone poleg rednega, ne majhnega, osebnega do- hodka. Ne gre le zato, da bi razmišljali o tem konkret- nem primeru. Z nji dajmo raje opozoriti na neke ču- dne navade v poslovaniu nekaterih kolektivov, ki ra. je po domače financirajo fuš in -na ta način spod- bujajo »grabežljivost« de- la konjunkturnih poklicev. Namesto da bi se trudili take možnosti in potrebe kar najbolj vtkati v red- ne, urejene, zakonite in pravilne odnose v podjet jih, ki zaposlujejo take vrste strokovnjakov. Tako domače dogovarjanje in poslovanje je prva pot k deformacijam, ki nato si- lovito in mnogokrat ne- kontrolirano butnejo na plan. Priznavanje prostega tržišča ali blagovno-tržnih odnosov še ne pomeni opustiti temeljnih načel socialističnih odnosov. Pa čeprav gre še za tako viso- ko cenjeno intelektualno delo. Da bo ta zapis prav ra- zumljen — v tem prime- ru gre samo za eno vrsto fuša. Za intelektualni fuš na račun podjetja. Ostalih žanrov fuša se ne loteva. Daleč od tega, da bi bil naperjen proti strokovnja- kom, ki poleg dobro opravljenih službenih dolž- nosti hočejo doseči še več — aii v željah po učinko- vitejšem strokovnem delu ali pri vnovčevanju svoje- ga intelektualnega dela. Te večje ambicioznosti (strokovne knjige, član- ki, razprave, izumi ipd.) mnogim celjskim strokov- jnakom itak manjka in so pravzaprav potrebni moč- nejše družbene spodbude. Ta zapis želi samo opozo- riti, kako je družbeno ne- primeren takšen privatni intelektualni fuš na račun družbenega podjetja in ljudi, ki v njem delajo. In kako je še bolj nepri- merno to, da tak fuš pod- pira in financira drugo družbeno podjetje. Zakaj? J. Volfand SPOŠTOVANI TOVARIŠ JOŽE JAN, PODPREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE ___________ ŽALEC . _ . Niti polnih štirinajst dni ni minilo, odkar ste s pre- rezom svilenega traku sve- čano izročili javnemu na- menu jamo »PEKEL«, pa si jo je v tem času že ogtle- dalo preko 2000 obiskoval- cev. P»odobno kot smo bili nad lepotami in urejenost- jo prvega dela jame ob otvoritvi navdušeni mi, ta- ko so bili navdušeni doslej vsi, ki so prišli v ta del občine 2alec in si ogledalli te čudovite lepote, ki jih je narava tako velikodušno stkala na pravzaprav so- razmerno majhnem pro- storu. V tem kratkem ča- su je jama PEKEL tudi že doživela prvo šolsko eks- kurzijo, saj so si jo c^le- daU učenci neke šole iz Maribora. Ob obisku, oziroma otvo- ritvi jame, smo bili vsi enotnega mnenja, da ne bi kazalio predolgo odlašati z ureditvijo preostalega de- la jame, za katerega je znano, da je večji in pred- vsem še lepši. Ko sem se pred dnevi pogovarjal s prizadevnimi turističnimi delavci v Šempetru, sem izvedel, da so za ureditev prvih 250 metrov jame po- rabili celo nekaj manj kot 5 milijonov starih dinar- jev, čeprav je vrednost opravljenih del najmanj enkrat večja. Denar so po- rabili le za razni material, vse ostalo je plod UDAR- NIŠKEGA DELA. Pa me ob tej priliki zanima na- slednje in vam v imenu javnosti postavljam takole vprašanje; Kakšne so kon- kretne možnosti, da bi v okviru proračuna za pri- hodnje leto in s sredstvi, ki bi jih za ta koristen na- men verjetno bile priprav- ljene prispevati delovne or- ganizacije vaše občine, za- gotovili potreben denar, da se ta prečudovit jamski svet že prihodnje Qeto v celoti uredi? Vem, da pro- računa še niso sestavljali, vem tudi, da imate veUke pKrtrebe na mnogoterih po- dročjih, ki jim v občini p>osvečate vso skrb in po- zomost, prepričan pa sem tudi, da bi se z malo do- bre volje in pripravljeno- sti dalo najti sredstva za ureditev jame, saj na kon- cu koncev resnično ne gre za velik denar. Prosim, bo- dite čimbolj konkretni! Berni Strmčnik, novinar SPOŠTOVANI TOVARIŠ MILAN SENI- ČAR, NOVINAR NOVEGA TEDNIKA Zčl se mi pravilno, da kot javni delavec in redni obiskovalec sej občinske skupščine Šentjur postav- ljate javno vprašanje, kdaj, kako in kdo bo re.šil celo- kupno problematiko zdrav- stvenega varstva občanov, posebej pa mladine v naši občini. V pomoč pri odgovoru mi naj bodo nekateri stati- stični podatki. 1. Vsako delo zahteva pri- merne prostore, opremo in od- govarjajoče število kvalificira- nega kadra. Z -^felikimi napori občinske skup.ščine, zdravstve- nega doma. Komunalnega za- Zvoda /a socialno zavarovanje in vsestranski pomoči gospo- darsicih organizacij, smo po dolgih letih čakanja pred dve- ma mesecema dobili prepo- trebno novo zdravstveno posta- jo. Ravno pomanjkanje pro- storov je bilo vzrok, da se nskatere dejavnosti niso mogle širiti ali pa sploh uvajati. Posledice so čutili pacienti in zdravstveni delavci. S tem, da je rešeno vprašanje prosto- rov, pa še ni rešena zdravstve- na služba. Potrebni so kadri. tCadrovska zasedba pa je že vsa leta poiazna, saj dose.^amo pri zdravnikih komaj 50 od- stotkov republiškega normati- va, pri drugih kadrih pa ni losti boljše. Najbolj pereče je pri zobarskih instrumentaikah, saj zaradi njih Zdravstveni dom Celje ne more nastavljati novin terapevtov. Jasno je, da pogojuje pomanjkanje zdrav- stvenega kadra kljub presega- nju delovnih normativov dalj- no čakalno dobo, pri pacientih oa nezadovoljstvo. Če pa pogledamo 20 let nazaj, ko smo začeli na- črtno reševati zdravstveno problematiko v naši obči- ni, laliko trdim, da smo kljub skromnim sredstvom le napravili precejšen ko- rak naprej. Verjetno ta korak ni tako dolg, kot si ga želimo mi, občani, pa tudi zdravstveni kolektiv v Šentjurju. Lahko trdim, da je dal vsak zdravstveni delavec tn vsi, ki so poma- gali reševati zdravstveno problematiko svoj delež, ki je bil dostikrat večji, kot mu je bil prvotno odmer- jen. Na va.še vpra.šanje kako mi- slimo reševati zdravstveno pro. blemaiiko v naši občini, bi bil moj odgovor talcšen: Novo zdravstveno postajo imamo. Rabimo fe dodata« opremo in kar je najvažnejše — dovolj zdravstvenih kadrov, in to zdravnikov, zobozdravni- kov in srednji medicinski ka- der. Najnujnejša je i>otreba po enem zdravniku, enem laboran. tu, dveh zobnili terapevtih, treti zo)>nih instrumeniarkah in enem zobotehniku. Jasno, treba pa je za te de- lavce stanovanja in sredstva xa primerno nagrajevanje. Ghnle stanovanj upamo na dogovarja- nja v novi delitvi stanovanjske- ga prispevka, saj bi tako do- bila občinska skupščina več sredstev za gradnjo stanovanj za družbene delavce. Dokler pa novih kadrov ni mogoče na- staviti, pa je treba s primer- nim nagrajevanjem z že zapo- .slenimi doseči čim več in čim boljše uspehe. Trdini, da je kolektiv zdravstvene postaje Šentjur, stvari, iznešene v ted- niku sprejel pozitivno in želi vaše sodelovanje. Na bodočnost ne gledam tako strašno črno. Sev«la bo stalo še mnogo tru- da, dobre volje, pa material, nih sredstev Sreošt€no preizkusiti, pa so po njo že prišli Nemci in jo odpe-jali v Rimske to- plice, od koder bi morala naslednji dan na pot v Gradec. Pa ti pride Gu- steljnu na misel, da bi bi- lo prav in pošteno, da ostane brizgalna kar lepo doma, saj so jo na koncu koncev gasilci iz Sv. Jeder- ti kupili zase, ne pa za Nemce. Brizgalna je bdCa preko noči pred občino v Rimskih toplicah. Gustelj pa oskrbi voz in vole, na pomoč pa povabi še ženo Mioo, Karlino Hohkrauto- vo in hlapca Jožeta Kajtno in hajde sredi noči po bri- 2sgalno. Naložijo >o na voo vseh šti- rih zavlekel v kanal. Dva dni in dve noči je potem Gustelj v tem kanailu raz- mišljal o tem, da so med partizani in ustaši le pre- cejšnje razlike ... Povsod so ga iskali, in če bi ga našli, bi se mu zgodilo isto kot Albertu Plahuti, ki so ga takrat ustaši ustre- liili. Malo je manjkalo, pa bi Gustelj konec vojne do- čakal kar v kanalu. Bodisi tako ali drugače, učakal je tudi konec vojne, s tem pa se je v njegovem burnem življenju pričelo novo ob- dobje, (se nadaljuje) Vikendi v nevarnosti? Sklep o tem, kje bo sko- zi Spodnjo Savinjsko doli- no tekla bodoča hitra ce- sta, je skupščina občine 2alec sprejela že na eni izmed svojih spomladan- skih sej. Po dolgotrajnih analizah ter tehtnih preso- jah so se odločili za sever- no varianto, ki bo najmanj prizadejala hmeljske nasa- de v največji možni men pa zagotovila ceilovitost te- ga dela doline, ki ga že sedaj močno prizadeva de- litev, ki jo povzročajo Sa- vinja s svojim tokom, se- danja cesta in seveda že- leznica. Pred dnevi pa je bila v Žalcu razširjena seja pred- sedstva skupščine, ki so ji prisostvovali tudi projek- tanti bodoče hitre ceste. Na sestanku so predvsem obravnavali dve podvarian- ti glede poteka bodoče ce- ste skozi krajevno skup. nost Polzela. Takoimeno- vana zahodna podvarianta, bila je odklonjena, bi pred- vsem terjala precej več rušitev stanovanjskih hiš in nekaterih drugih objek- tov, poleg tega bi razdelje- vala industrijski komple.o kate- ri pa bo hitra cesta pote- kala skozi Polzelo nekoli- ko višje od sedanjega kri- žišča ceste Šempeter—Pol- zela z železnico. Ta vari- anta bo terjala manjše po- sege pri rušitvah objektov, manj pa bo prizadejala tu- di hmeljske površine. Edi- no vprašanje, ki pri tem nastaja, je, ah bodo v na- poto nekateri vikendi, ki jih je v zadnjem času na Bregu pri Polzeli oziroma na predelu ob Savinji, zra- stJlo kar precej. Na seji predsedstva pa so obravnavali tudi bodoče križišče, kjer bo »pentelj- ski« odcep za Gornjo Sa- vinjsko dolino in Velenje. Tu .so predlagali, da se predvidena i>entlja na vzhodni strani prestavi na zahod, s čimer bo manj prizadet hmeljski kom- pleks. Omenjeno križišče bo ležalo nel^ako na sre- dini med Orlo vasjo in To- poljami. B. Strmčnik St.42 — 19. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran S RAZLIKE V SOCIALNEM ZAVAROVANJU v Nedeljskem dnevniku z dne 13. t. m. primerja Marjan Remic v članku »Socialne razlike od roj- stva do smrti« zdravstve- no zavarovanje glede pla- čevanja deleža prispevkov delavcev in kmetov soci- alnemu zavodu. Iz članka je razvidno, da so .lajveč- je razlike v plačevanju tega deleža k zdravstve- nim uslugam po delavcih in kmetih med zavodom v Celju in Ljubljani. Pri- pombe v tem članku se nanašajo le na zavarova- nje delavcev. Ce upoštevamo, da iz- daja vsak zavod, ki jih je v Sloveniji devet, svoje odločbe, kakor tudi odlo- ke o plačevanju tega de leža, tedaj vidimo, da je v upravljanju teh za/o- dov pravi kaos. Delavec prispeva k stroškom zdravljenja ozi- roma prejema na p<3'iroč- v tabeli še manjka, ko- liko prispeva zavarovanec za ortopedske pripomoč- ke Iz izkustva pa vem, da je tudi v tem razliKa v škodo zavarovanca s celjskega področja. Žal niso navedeni že upravni stroški zavodov, tako bi imeli popolno sli- ko gospodarjenja teh za- vodov. Najobčutljivejši je pač delež za zobne zdravstve- ne iisluge, saj mora zava- rovanec v Celju plačati štirikratni delež Ljubljan- čana. Prav gotovo je ta visok delež v korist pri- vatni zobni praksi. Primerjajmo še odloke, kd jih izdaja teh devet zavodov v Sloveniji, ko- liko nepotrebnega pisar- jenja, koliko načinov upravljanja, to vse podra- žuje upravo v škodo za- varovanca. Poprečno pride en za- vod na 190.000 prebival- cev, ki pa niso vsi zava- rovani. Za zavarovanca bi bilo najbolje, če bi bil en zavod za vso Sloveni- jo, ki bd imel potrebne izpostave. Tako bi bili za- varovanci izenačeni v pri- spevkih in prejemkih, vsa uprava bi bila poenostav- ljena. Ljubljanski zavod je na svojem področju gotovo gospK)darsko močnejši kot celjski, četudi so redni prispevki v odstotkih ena- ki, gotovinsko bo pa le neka razlika v korist za- voda v Ljubljani. Verjet- no je tudi riziko dela več- ji v sorazmerju s celjskim območjem. Vse to vpliva na delež prispevka zava- rovanca v Celju, Z reorganizacijo zavoda v smislu navedenih pri- FK>mb ne bi bilo prav nič kršeno načelo samouprav- ljanja, koristilo pa bi go- tovo zavai ovancem; to naj bo tudi namen. V socialnem zavarova- nju ne bi smele biti raz- like v zavarovanju, vsaj v republiškem merilu ne. 2e sam naziv zavoda pra- vi, da je socialen, to pa bo, če se bodo razmere Izenačile v korist zavaro- vanca. To se bo doseglo z notranjo reorganizacijo zavoda. Otmar KRI2NIK, Laško POLENA POD NOGE Danes sem se še jaz namenil, da vam pišem o mojem problemu, to je o pospeševanju kmetijstva in pomoči kmetom pri me- haniziranju kmetijstva. Po- glejte, dolga leta sem na kmetiji, ki ima 8 ha, de- lal p>opolnoma sam. Delo je bilo res težko, a ker imam veselje do kmetova- nja in naprednega kmetij- stva, sem vseeno obdelal vsa polja tn je posestvo napredovalo. Tudi mleko sem oddajal in so mi ga sprejemaU, pa čeprav lah- ko rečem, da radi preobi- lice dela nisem imel časa vzdrževati zahtevane čisto- če. Komaj, komaj sem dobil res pridno in pvošte- no ženo, tako da sedaj re.s lahko kmetujem, po- sebno, ker mi še pri delu pomaga moj oče, kolikor pač more. Seve pa so mu rane, ki mu jih je pi'iza- del okupator in Mathau- sen, pustile posledice — vendar pomaga, kolikor more. Star je 80 let. Mo- ja žena je strašno čista pri spravljanju mleka in m.olži. Sedaj pa se je pri- merilo, da ravno jaz ne smem več oddajati mleka. Torej prej, ko nisem mo- gel vzdrževati čistoče, sem ga lahko oddajal, sedaj pa, ko je čistoča velika, je pa mleko nečisto. Vi- dite, tako metanje polen pod noge in taka pomoč pn pospeševanju kmetij- stva pa malo bode v oči in ne morem si misliti drugega kot to, da je za takim pospeševanjem ne- kaj gnilega. Jaz bi si pa tako rad popravil razpa- dajočo hišo ter kupil u- metnega pastirja. Mleko mi je edini dohodek. Ivan Kranjc, Šentvid pri Planini 13 STARO ALI NOVO Zanima me, če za na- gradno igro Ali pK>znaie svoj kraj sproti slikate te kraje ali že imate fo- tografije v arhivu. Slavko Merlak, Sp. Ložni- ca 27 pri Slov. Bistrici ODGOVOR: Sproti sU- '£aino! O ODNOSU UČITELJA Zgodilo se je v osnovni šoli Franja Vrunča v Go- rici pri Slivnici, ko je učenec izostal od šolske- ga pouka dva dni zaradi bolezm, ker je imel čre- vesne motnje. Ko je pri- šel nazaj v šolo, ga je vprašal predmetni učitelj, zakaj je izostal od šolske- ga pouka. Učenec mu le p>ovedal, da je bil bolan, ker je imel motnje v čre- vesju. Učitelj pa mu je dejal: »Jaz ti bom čreva v glavo zabil, pa boš ve- del, kdaj so te bolela.« Zato se sprašujem, ah lahko ima otrok še kak- šno veselje do šole, če mu učitelj kaj takšnega očita. Prizadeti iz Loke pri 2u- smu Odgovor: Ime učitelja smo izpustili, enako ob- tožbo, da je tudi sicer grob z otroki. Ko bi se podpisali, pa bi pismo v celoti objavili. ČUDNO RAVNANJE ZAVODA Pišem vam kot žena obrtnika in nekakšen do- mač knjigovodja. Pa naj kar povem zakaj. Mož je obrtnik od aprila lani. Vseskozi plačujemo socialne prispevke enkrat mesečno, kar mislim, da je dovolj. Zavodu za so- cialno zavarovanje pa ni. Začelo se je letos p>o no- vem letu. Plačilni nalogi so prihajah pogosteje, kot bi morali — zavod F>ošlje plačilni nalog enkrat me- sečno za pretekli mesec. Meseca marca sem se na- potila na upravo, kjer so mi prijazno razložili, da so imeli pomotoma knji- žen dvomesečni znesek na neki drugi kartoteki, ki so jo založili in tako je prišlo do i>omote. V veri, da je problem rešen, sem si dejala: »Se pač zgodi« in pomirjena odšla. »Prts mirje« je trajalo samo do- ber mesec, ko so zopet pričeli deževati plačilni na- logi, celo priporočeni. Ni- smo reagirali, saj smo bi- li prepričani, da bodo na- posled spoznali pomoto in odnehali. Pa smo se zrno tili. Ob registraciji raču- na na občini je bilo v spisku dolžnikov tudi mo- ževo ime. Ob predložitvi dokumentov je uslužbenec uvidel resnico in zneska ni odtegnil. Zopet je bil mir, tokrat samo en te- den. Se večje preseneče- nje so nam pripravili na banki. Ko je bilo treba dvigniti prisluženi denar, smo zaslišali besede: »P^i- čun imate blokiran!« Sko- raj nismo verjeli, da je možna tako velika pomo- ta. Končno smo se na banki sporazumeli, da znesek — gre za 307,90 dm — odtegnejo, saj sem itak nameravala nakazati znesek za mesec avgust, še isti teden sem odšla — zopet seveda z doku- m.enti — na zavod, kjer sva se z isto uslužbenko kot prvič lepo pogovorili (šlo ie seveda zopet za isto založeno kartoteko). Obljubila je, da se bo stvar v najkrajšem času uredila, da bo že ONA po- skrbela za to. Pa je lepo poskrbela, tako lepo, da se je po desetih dneh pri- kazalo priporočeno pismo s pripisom: upravni po- stopek. Ogorčeni smo! Ne vem, kako so lahko uslužbenke tako zelo ma- lomarne. Še več, sprašu- jem se, kako pravzaprav opravljajo svojo službeno dolžnost. Ali res ni niko- gar, ki bi rekel o tem kak- šno besedo? Imam obču- tek, da hočejo primanjk- ljaj po vsej sili nadokna. diti z gdijufijo nad tistim, pri katerem imajo celo ta- ko pravico, da mu zase- že jo njegov težko in pošte- ni prisluženi zaslužek. Nič nimam proti kavi in cigaretam v pisarnah, če je delo normalno, če pa se pojavijo take napake, ki so že več kot samo napake, se lahko samo vprašam, zakaj takšni i*- žitki niso dovoljeni na- vadnemu delavcu v tovar- ni za strojem. Na poslani upravni ix>- stopek ne bomo več odgo- varjali, radovedna sem sa- mo, kdo bo plačal obre- sti, ki tečejo iz dneva v dan za znesek, ki je že davno plačan, kdo bo pla čal sodne stroške in ne nazadnje, tudi naše pot- ne in ostale stroške. Kot vedno, ne bo tudi tokrat nihče kriv. Pa bi prav ra- da videla, da bi bil tisti, ki ima vse to delo v rokah, da bi tudi njemu enkrat blokirali plačo. Vidite, napisala sem vam dolgo pismo, pa še več bi lahko povedala. Upam, da ga boste čimpreej obja- vili v rubriki Bralci piše- jo, da bo tudi širša jav- nost spoznala malomarno raivnanje netkaterih usluž- bencev na zavodu za so ciaLno zavarovanje v Celju in da bodo končno rešili naš tn še nekaj takih pri- merov, ki so že kar škan- dalozni. Milica Jevšenak, Stranice Vedno znova in znova posvečam svoje misij fantu, ki mu je danes drag ravno tako kot nekoč. V tem trenutku, v nekaj sekundah, ko je tu pred mano, pa čeprav samo na papirju, ga osuplo občudu- jem. Prepričana sem, da njegovega obraza ne bo več moč pozabiti, kot da bom večno in za vse čase misli- la nanj. Kot, da zatem ne bo več ničesar, kar bi mi lahko pomagalo zabrisati vse spomdne. Ko se je vnela ljubezen med nama, so se me sko- raj na mah polotili dvomi in strah. Ali se res ljubiva? Zdelo se mi je nemogoče, da bi lahko bilo kaj drugače. V sebi sem gojila iz dneva v dan večje spoštovanje in ljubezen do njega. Vendar njegove notranjosti, njego- vih skritih misli in pravih čustev nisem mogla nikoli ugotoviti. Kaj neki je čutil takrat? Ali je sploh kaj čutil do mene, do takega majhnega neumnega ničeta, kar sem bila? Ne, z mano ni imel resnih namenov, vsaj pozneje ne več. Njegov namen je bil samo ta, da me izkorišča. Morda je že takrat pripadal kateri drugi, dragoce- nejši punci, ki je bila zrelejša in bolj izkušena, punci s čudovito nadarjenostjo, ki je mojo nemara presegala? f.e sama misel, da je kaj takega mogoče, me je mu- čila. Misel na dekle, v katerem objemu bi lahko našel svojo srečo, me je gnala v obup. Toda, človek se mora tudi s tem spoznanjem spri jazniti. Takrat sem bila še rosno mlada. Nisem še poznala ljudi, njihovih hudobnih, nepoštenih namenov, nisem vedela popolnoma nič o njihovih gnusnih dejanjih, bi la sem še pač premlada, da bi lahko o vsem tem, ve- dela kaj več. Niti nisem bita popolnoma prepričana, da najina ljubezen ne bo večna. In nisem vedela, da najina »lju- bezen« ni ljubezen, temveč njegova potreba po zadovo- ljitvi njega — samega. Torej izkoriščanje. Kot mlado, nedolžno, neizkušeno otroci, sem živela v upanju, da m na svetu sile, kt i>i mogla razdvojiti na- ju — razdvojiti najino prijateljstvo. Vsem nisem vedno pokazala, da ga imam rada, da imam samo njega, pri katerem si želim razumevanja. katerega sem bila tako potrebna. Želela sem, da bi mi pomagal v težavah, da bi me razumel. Moje bese- de, pisma — dolga pisma, niso bila dobrodošla pri njem. Poznal je moje življenje doma. Vendar o tem ni kdo ve kaj razmišljal. Samo, da je imel on vse, zame mu ni bilo mar. Kljub vsemu, mi je pom.enU vse na svetu. Da, celo več mi je pomenil kot starši. Vendar tega ni vedel, ni občutil, ker je bilo skrito v moji notranjosti Danes vse to ve, vendar mi nič ne pomaga. Spoznal je dekle iz moje bližine, s katero bo živel vse življenje. Ljubezen! Ta ljubezen! Ali je vedno zla in nesreč- na? Ali res nikoli ne vname obeh, ju vklene in strne, da ostaneta eno za vedno? Nikoli ne pride, kadar je zaželena, in zmerom, kadar ni. Zakaj je naše srce tako kruto, nesmiselno? Razmišljam o svojih čustvih do njega, vendar vem, da so vse moje želje, da se vrne k meni, zaman. Zaman je vsaka misel, da bi se spreme- nil, pustil vse dosedanje punce in tudi to, s katero bo pozneje zaživel za večno, pustil vso preteklost in lju- bil samo mene, da, samo mene. želim si ljubezni nje- gove ljubezni. Sanjam o njem, sanjam, da je vse spet kot nekoč, nekoč . .. Misli mi uhajajo nazaj, na dan, ko sva se srečala Ko je šel prvič poleg mene. Verjetno je vse to pozabil ali pa se spominja le bežno. Daljava, ki naju loči in seveda dekleta, preprečujejo, da bi bila spet skupaj. Gledam ga, gledam njegov obraz, zunaj pa vleče te- nak veter z gora, vendar me ne moti. Zvezde migljejo nad mano, luna se prikaže izza oblaka. Opazuje me in opazujem tudi jaz njo. Samo ona ve, da ga ljubim in preziram obenem, čeprav je poleg mene samo poslikan na papirju. Misli, ki se podijo v glavi, so težke, a ven- dar lepe. Zdi se mi, da je sedaj, ko obujam spomine, naj- lepši mesec, vse vidim zeleno. Zgodnji kosci so podrli že porumenelo travo, ki ne more več kljubovati sonč- ni toploti. Stopinje se nalahno poznajo na pravkar po- košeni travi. Kot takrat. Takrat, ko me je vzel, ko sem postala iz dekleta ženska. Moje misli so tam — pri njem. Kako srečna bi bila, ko bi bil ostal ob meni, da ne bi spoznal nove prijateljice, da ne bi bil odšel... odšel sam, novim avanturam naproti. Težko mi je, ko pomislim na vse to. Težko mi je takrat, ko se sre- čam z njegovo punco. Gledam njegov lik, iz katerega bi rada odčitala lju- bezen, katere mi ne more več dati. Najine poti so raz- lične, vem. Spreriaja se tn morda ne ve, da pravicar ho- dim tudi jaz. So kdaj spomni name, kot jaz nanj? Se, vendar njegovih dejanj ne morem razumeti. Želim si njegove bližine. Rada bi spoznala njego- vo skrivnost, lepoto njegove nežnosti. Ali občuti lepo- to nocojšnje noči? Želim si sprehoda z njim, polet tja, kjer bi bila sama in najsrečnejša med vsemi srečni- mi... Ko bi me prijel za roko, bi poletela čez planine, da si najdeva duševni mir, ki ga potrebujeva. Sanje... Moje edino zatočišče v trenutku žalosti Ce si navajen, da te, ko prideš domov, čaka pismo od ljubljene osebe, je ločitev od vsega tega huda in bridka do bolečin. Da, celo misel na smrt se mi je kdaj pa kdaj pojavila v daljavi, misel na mojo lastno smrt, kajti brez njega se mi zdi življenje pusto in brez vrednosti. Pokazal mi je le drobce velikega bo- gastva. Naučil me je ljubiti Toda, kar mi je dal, je dovolj, da mu bom dolžna večno zahvalo. Spominjam se, kako je vzel moj obraz med dlani in me resno ter molče pogledal. Bil je to gib neskonč- ne nežnosti — gib moškega, ki je spoznal, da je sreča, pa čeprav bežna, le nekaj, kar ti nekdo podari. Zakaj ne traja ta sreča večno? Moral je oditi, vem. čeprav se je pred nekaj meseci spet vrnil k meni, pa tudi, če samo za nekaj minut. Spoznala sem, da me ni pozabil. Vsega se nikoli ne da pozabiti. Vendar se ne vrne nikoli več k meni. Vse je prepozno, vem. Ostala bom le s spomini na njegovo ljubezen, lahko rečem — najino ljubezen. Sedaj vem, da vsa groza, veselje, smrt in ljubezen, sovraštvo in strast, dobrota in hudobija — vse to spa- da k čudežem mojega življenja. In tako stojim šele na začetku tega čudeža .. . IDA KLER i. stran NOVI TEDNIK St.42 — 19. oktober 197} Na rob konjiškemu prazniku z USPEHI V BODOČNOST Letošnji c*>činski praanik T Sk>veajo na- prej. Počasi, a previdno ta trdno. Vsak korak je zastav ijen tako, da ima trdna tla pod nogami. Te dve misli, zmaga v pre- teklosti in uspešen start v bodočnost je izražal tudi go- vor predsednika občinske skupščine ing. Pranja Tepeja na slavnostni seji občinske skupščane v Zrečah. Oboje je povezano, iz pre- teklosti, ki nam kaže pot, si utiramo obstoj v sedanjost In prihodnost jutrišnjega dne, to jo bil pravzaprav mo- to, v katerem je občinsiki praznik iz2!\fenel. Pred občani Slovenskih Konjic je še mnogo neuresni- čenih želja. V nekaterem kraju je zavzetost večja, pri drugem manjša. Vsd pa znajo poprijeti za delo, zato je ag- timizem, ki vlada v vodilni ekipi občinske skupščine in družbeno političnih organiza^ cij, upravičen. Praznični dnevi konjiške občine so bili natrpani s progi-amom. Osrednja prosla- va je bila v Zrečah. Omenili smo že govor na slavnostni seji občinske skupščine, bi- la pa so podeljena tudi pri- znanja za usp^no ta požrt- vovalno delo. Prejeli so >ih: kvalificirani delavec iz Kov- ške tadustrije Zreče Stanko Petelinek, kvalificiran delavec ia Konusa Franc Jelenko ta predsednik pripravljalnega dela za izvedbo lošikih prire- ditev Emil Zupane. Občinska priznanja pa so podelili: par- tizanskemu bataljonu, Alojzu VukačaMiiku, Ing. Stanetu Kokalju, Francu Stefanetu. Jožetu Leskovarju in Stanetu Zuletu. Temeljni kamen, kd so ga potem vgradili za novo telo- vadnico v Zrečah, je samo še doilg za preteklost. 2Jgrajena bo iz samoprispevka^ ki se že izteka ta iz dodatnih sred- stev občinske skupščtae. Ta- ko, da bodo šli v novi samo- prispevek leta 1973 s čistimi računi. Zrečani, ki so nadvse vitalni, mislijo, da se bodo samoprispevku priključili z 2-odstotno udeležbo od oseb- nih dohodkov. Toliko stvari jrih še žuli, zato ob tolikih potrebah družbenega standar- da hitijo. Radi bi prišli na zeleno vejo, zato morda tudi tolikšna neučakanost. No, z obljubljeno telovadnico bodo pričeli, z elanom pa bodo nadaljevali. Podaljšani samoprispevek za katerega se refe^endiun že pripravlja, bo občanom Slovenskih Konjic zagotovil predvsem za silo urejene šolske zadeve ta tudi stan- dard kulturnih objektov ter rekreacijskih športnih igrišč se bo približal tisti meji, za katero rečemo, da je znosna. Preveč bi upali, če bi mislili, da se naenkrat naredi vse, saj se je pretekla leta zelo malo vlagalo v družbeni stan- dard ljudi. Vsemu temu je danes naklonjena tudi občin- ska politika, ki namerava zlasti z novim kreditiranjem stanovanjske izgradnje na- praviti občuten korak naprej. V svoj koncept dela so to sprejele tudi družbene orga- nizacije ta tudi veliki indu- strijski obrati. PraTaiovanje občinskega praznika v Slovenskih Ko- njicah pa se ni končalo sa- mo z množičnim zborova- njem v Zrečah, na katerem je govoril generahnajor An- drej Cetinski. »Vrednote na- rodno osvoboditae vloge mo- namo negovati, popeljati vas morajo novim uspehom na- proti. Danes vaš bataljon sprejema ime Borisa Vtater- ja, ki se je borU tod okoli. Njegovo slavno ime ponesi- te naprej in naj vam bo vo- dilo vašega življenja. Tema se zbira okoli naše države, zato boste va tisti, ki boste čuvali naše pravice«, je v svoijem govoru dejal. Tako je partizanski bataljon dobil najmlajšega slovenskega ko- mandanta Franca Bana ta tudi prapor. Prireditve pa so se nadaljevale. Z. STOP AR Partizanski bataljon Etorisa Vinterja Zborovanja se je ud»3ležil tudi borec ta pisatelj Matevž Ha- ce. Stoji v sredi, paleg njega pa je T uniformi general-ma- jor Andrej Cetinski. Vgrajen je temelj za telovadnico v Zrečah. turizem Pogled na Planino pri Sevnici, v ozadju nova osnovna šola, ki je za ondotne ljudi velika pridobitev. Foto: B. StrničnJk PLANINCI, KI SO ŽE PREHODILI SAVINJSKO POT: Šoin Forjan, PD Zabukcvica; Petek Edi, PD Zabuko- vica; Kotnik Stanko, PD Zabukovica; Oblak Te^, PD Za- bukovica; Rotzman Darja, PD OLJKA Polzela; Rozman Marjanca, PD OLJKA Polzela; Jordan Štefka, PD OTJfKA Polzela; Jordan Božidar, PD OLJKA Polzela; Šon Darko, PD Zabukovica; Šon Bojan, PD Zabukovica; Šon Marica, PD Zabukovica; Svetelšek Jožica, PD Celje; Mernik Mari- ca, PD Šentjur pri Celju; Trček Milena, PD Šentjur pri Celju; Gregor Silva, PD Šentjur pri Celju; Oblak Marjan, PD Zabukovica; Zagožen Slavko, PD Zabukovica; Miklavc Tanja, PD Zabukovica; Miklavc Poldka, PD Zabukovica; Svetel Boris, PD Maribor — Matica; Svetel Matej, PD Maribor — matica; Culk Srečko, PD Vransko — Tabor; Oulk Franc, PD Vransko — Tabor; Golavšek Matjaž, PD Vransko — Tabor; Golavšek Franc, PD Vransko — Ta- bor; Golavšek Darmka, PD Vransko — Tabor. BOMO PRIČE POMEMBNI NAJDBI? Javnosti prav gotovo še ni znano, da so v jami Peliel ob urejevanju iK>ti, naleteli tudi na ostanke človeških ko- sti, ki so jih ljubljanski jamarji odnesli v Ljubljano v nadaljnje preiskave. Dosedanji izsledki kažejo zanimive iigotovitve. Medtem ko so ene koisti iz bližnje preteklosti, pa kažejo starejše kosti popolno podobnost v stopnji mi- neralizacije z živalskimi kostmi najdenimi v Babji jami. Gre torej za veliko verjetnost, da pripadajo kosti jam- skemu človelcu, ki je tod po vsej verjetnosti imel svojo paleolitsko ix>stojanko. Če bodo nadaljne preiskave to potrdile, potem se PETCLU obeta svetovni sloves, saj bd se s tem uvrstila jama med redka najdišča kosti pale- olitskega človeka. Izikopavanja v jami bedo nadaljevali prihodnje leto, seveda pod budnim nadzorom strokovnjakov. KOMU VRTNICE? Pri celjskem olepševalnem in turističnem diiištvu se pripravljajo na zaključek letošnjega tekmovanja med go- jditelji najlepših cvetic. Akcija je zajela nad 1.500 l.iudi, ki jim lepe cvetice ta lepo urejeni vrtovi pomenijo veliko več kot samo hobi. Posebna komisija, ki je ocenjevala prizadevanja teh ljudi, je objavila imena tistih sto gojiteljev cvetja, ki so po njenem mnenju dosegli največ. Spisek je objavljen ▼ izložbenem oknu turistično-infomiacij skega urada v Star netovi ulici, če je morda nepopoln, lahko opozorite se- stavljalce na napako. Društvo bo tudi letos podelilo zlato, dve srebrni in več bronastih vrtnic. Okoli osemdeset gojiteljev cvetja pa bo dobilo lepa priznanja. V GOR. SAVINJSKI DOLINI 40.000 NOČITEV Po podatkih celjske turistične zveze so v jvrcX)ih Gor- nje Savinjske doline zabeležili v letošnji turistični sezo- ni okoli 40.000 nočitev, od tega nekaj nad 8.000 nočitev inozemskih gostov. Podatek je lep m razveseljiv. Pri vsem tem pa je treba zapisati še to, da so v to številko vklju- čene tudi nočitve na Golteh. In tako dobimo dve pri' merjavi. V kolikor zajamamo v Gornjo Savinjsko dolino tudi Golte, potem so imeli na celotnem območju za 5 od; stotkov več nočitev kot lani, če pa izvzamemo turistični center pod Medvedjakom, so imeli za približno 8 odst. manj nočitev. Na vsak način gre za številke, ki nekaj povedo. Glav- na sezona je v dolmi v resnici kratka, še slabše je, <5« jo zmoti slabo vreme. To pa hkrati pomeni, da bo tre- ba več napraviti za statae goste ta s tem za neprekinje- no zasedenost nočitvenih zmogljivosti. Vprašanje zase na tem območju pa je kmečki turi' »eml IVAN KRIV€C- VANČE Nekoč, pravzaprav še rii dolgo tega, sem govoril z nelcom o gasilcih in ga- silstvu. Pa sem ob tej priliki, poleg pohvale, ki sem jo izrekel, rekel tudi nekaj kritičnega. Menda je šlo na račun neke ga- silske veselice. Pa mi je sogovornik dejal, da na) o tem raje kar molčim, kajti tudi sam je tako navdušen gasilec, da bi »šlav?U( najrajši kar s se- boj nosil... Pa sem se odločil, da tokrat tudi v tej naši ru- briki predstavim nekoga, ki mu gasilstvo veliko pomeni, saj je z njim po- vezan, Se odkar je nehal drsati po šolskih klopeh. To je Ivan Krivec, ali kot ga v kraju, to je v Lučah, bolje poznajo, Pečovski Vanče. Ce bi ga pobaral, kdaj je zašel med gasilce, potem bi mi verjetno tež- ko odgovoril, saj je tega že dolgo, dolgo let. Ver- jetno pa je to bilo ob kakšni priliki, ko je zata- jila stara gasilska brizgal- na. Zdavnaj so jo priza- devni gasilci v Lučah za- menjali z novo, modernej- šo, pa jo je bilo potreba popraviti. Vanče je nam- reč ključavničar, zato pa mč slabši mehanik, saj se spozna na vse, kar diši po bencinu in nafti. In ko je nekega dne pred mnogimi leti pokojni Vik- tor odložil svojo dolgolet- no funkcijo pri motorki, je le-to prevzel Vanče in od takrat se od nje ni poslovil, še več. Dočakal je enega najlepših dm lučkih gasilcev, gasilski avtomobil in še danes ga vidim, kako je zmagosla- vno in ponosno sedei pr- vič za volan rdečega vo- zila, ki ga je kraj kupil v eni izmed mnogih soli- darnostnih akcij. Ni ga večjega praznika in prireditve širom po ob- čini, ko ne sedejo lučki gasilci v svoj novi avto- mobil in se v paradnih uniformah pridružijo svo- jim tovarišem in ostalim društvom, ko sodelujejo pri proslavah. In takrat je med njimi tudi Vanče, ali bolje takrat je za vo- lanom avtomobila, ki je bil nedavno tega še mno- gim le daljnje sanje. Sicer pa je Vanče svo- jo ključavničarsko obrt pred nedavnim opustil, ko se je invalidsko upokojil. Pokojnina res ni velika, no, nekaj pa mu vrže tu- di delavnica, ki jo je dal v najem. Sicer pa se še vedno zadržuje v njej. Po navadi sedi ob vratih na starem avtomobilskem se- dežu in prebira časopis, med njimi tudi Novi ted- nik. Sicer pa je v svoji ve- dn in veseli naraiH mar- sikdaj zagodel tudi kako veselo. Mnogi so priJiaja- li v delavnico pred leti popravljat svoje jeklene konjičke, pa je nekoč ne- komu, ki je razdrl pri motorju amortizer, prima. knll na skrivaj še nek del od kolesa. Smeha ni manjkalo, ko je potem siromak vse popoldne se- stavljal amortizer in ve- dno mu je pri tem kak- šen del ostal. V glavnem pa je imel Vanče tako na- vado, da je Ob kakšnih manjših popravilih, ko ga je lastnik pobaral za uslu- go in povprašal za račun, kratko odgovoril: »Jurja dvesto!« To pa je pome- nilo toliko kot nič! če je bila stranka domačin, je vedel, da mora dati za steklenico piva, če je bi- la stranka tujec, ji je raz- ložil, da takih »drobnih« uslug ne zaračunava ... Ivan Krivec pa je pred- vsem in to bo dolgo tudi še ostal aktiven gasilec in na vsakem koraku si pri- zadeva, da bi svojemu društvu kar največ kori- stil. BERNI STRMČNIK $t.42 19. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran T' Pred šestimi leti je Koajičane in okoličane presenetil s kvalitetnim igranjem kvartet Jurija Zdovca. Pridružil se jim je še kvartet Marles iz Maribora in nastala je uigra- na skupina instrume7italistov in pevcev, ki je letos posnela pri Jugotonu svojo prvo ploščo. Zdaj ni prireditve, da ne bi bili vabljeni na sodelovanje. Igrali bodo tudi na proslavi konjiškega občinskega praznika. — Fantje izpod konjiške gore so polni načrtov, prav te dni se pripravljajo na snemanje druge velike plošče z 12 skladba- mi. Vodja ansambla je Jurij Zdovc, njegov organizacijski vodja pa Jože Fideršek. ,Zlati' in ,srebrnr pevci v Mariboru je bilo v so- boto in nedeljo tekmovanje odraslih pevskih zborov Slo- venije pod naslovom »Naša pesem 72«. Z obmo&ja celj- ske regije so se tekmovanja udeležili trije zbori, od teh dva moška in en mešani. Oba moška zbora — zbor Svobode Laško in celjski komorni zbor sta nastopila v soboto hkrati z drugimi šestimi zbori pred nabito polnim avditorijem maribor- ske unionske dvorane. Zbor is Laškega pod vod- stvom zborovodje Milana Kasesnika se je predstavil z lepim, ubranim in kultivira^ nim petjern. S svojim nasto- pom je vsekakor upravičil sodelovanje na tem tekmova- nju, ki je letos — mimogre- de zapisano — doživelo izre- den kvaliteten napredek. La- ščani so za svoj nastop dobili pismeno priznanje, prav go- tovo pa jim bo ta nastop lahko samo še spodbuda za še kvalitetnejše delo, ki bi v prihodnosti moralo »roditi« tudi plaketo. Celjski moški komorni zbor pod vodstvom zborovodje Egona Kuneja se Je predstavil z izredno izbra- nim sporedom pesmi. Vsak zbor je moral namreč poleg obvezne pesmi zapeti tudi dve pesmi po lastni izbiri. In v tej izbiri je imel diri- gent komomega zbora sreč- no roko, saj sta obe pesmi navdušili poslušalce, tako da je aplavz skorajda prešel v spontane ovacije. S progra- niom, preciznim izvajanjem, lepim naravnim tonom, doživetim interpretiranjem, skratka z vsem, s čemer se lahko pohvali odličen zbor. Pa so celjski »komoraši« na- vdušili tudi strokovno žirijo, ki jim je brez premišljanja prisodila zlato plaketo z naj- višjo oceno med moškimi zbori. S tem je ta celjski an- sambel vsekakor potrdil svo- jo visoko kvaliteto in doka- zal, da je še vedno naš naj- boljši tovrstni ansambel, ki ga ne ovira niti menjava ge- neracij ali kakršnekoli druge težave. Omeniti je še, da je zbor potemtakem naslednjega dne nastopil še na zaključ- nem koncertu štirih najbolj- ših zborov, ki so prejeli zla- to plaketo. Tudi ta nastop celjsih pevcev je bil pravo zmagoslavje. Da bi bil uspeh ansamblov s celjskega območja zaokro- žen, so v nedeljo dopoldne poskrbeli še pevci in pevke mešanega zbora France Pre- šeren pod vodstvom zboro- vodje Edvarda Goršdč-a, fci so navdušili predvsem z od- ličnim muziciranjem vseh treh skladb in sd pri tem prislužili srebrno plaketo. To pa je v zgodovini tega zbora doslej najvišje priznanje, ki mu bo gotovo v spodbudo za nadaljnje delo in rast. Tako so vsi trije zbori do- kazali, da tradicija zborov- skega petja na našem ob- miočju še ni zamrla. Morda bi v prihodnje kazalo k po dobnim tekmovanjem spod- buditi še ostale zbore, zlasti iz Savinjske doline, ki imajo vse možnosti, da se razvijejo v kvalitetne ansamble. Uspe- hi pa naj bi bih slednjič tudi spodbuda za mlade lju- di, ki imajo veselje do zbo- rovskega petja, pa še vedno stojijo ob strani in ne naj- dejo vedno poti do društve- nih prostorov kakršnegakoli pevskega zbora. Z vključeva- njem mladine v ansamble pa bodo naši zbori gotovo lahko posegali po najvišjih prizna- njiih tudi v prihodnje. Prejeli smo O naših naivcih Zadnji čas se prebija v sam vrh naivnega slikarstva tudi vsestranski slikar Ivan Malavašič, ki je znan tudi kot novinar in pisec besedil za narodno-zabavne skladbe. Mnogi očitajo naivcem, da so se skomercializirali ali z drugo besedo — »prodali«. Toda tudi umetnik mora ži- veti. Ljudje so že zdavnaj »zavohali«, da je lahko na- ivna slika tudi čudovita in modema dekoracija v stano- vanju. Zato je p>o naivnih sli- kah veliko povpraševanje. Veliko pozornosti vzbujajo tudi pri tujcih. Tudi v Celju je za naivce veliko zanimanje. V Likov- nem salonu lahko razstavlja- jo po novem razstavnem pro gramu le šolani slikarji. Ta- ko pravzaprav ni prostora, kjer bi lahko razstavljali tudi naivci. V Celju sta razstav- ljala že Jaki in Tisnikar. .Da pa je naivna umetnost lahko enakovredna oni pravi, nam dokazuje to, da je v Zagrebu med drugimi tudi muzej pri- mitivne (naivne) umetnosti. BRANKO JERANKO V torek zvečer je bila v celjski unionski dvorani svečana premiera jugoslo- vanskega filma Fadila Ha- džiča »Lov na jelene«, kjer je nosilec glavne vlo- ge celjski dramski igralec Sandi Krošl. Dvorana je bila nabito polna in po končani predstavi so obi- skovalci toplo pozdravili režiserja Fadila Hadžiča, (levo), Lepetiča, Ergoviča največ aplavza pa je ^il seveda deležen naš Sandi Krošl. Foto: D. Medved Store Mtin Kurent' ^re v Prizren Daues zvečer bodo odpotovali člani amater- skega gledališča »železar« Celje-štore v Prizren, kjer bodo v soboto zvečer pred- stavili »Mrtvega Kurenta« v ležiji Jureta Kislinger- ja. Za gostovanje v Priz. renu v »Večerih bratstva i jedinstva« pod nazivom »Revija amaterskih pozori- šta Jugoslavije« je bila predstava »Mrtvega Kuren- ta« določena na letošnji republiški amaterski dram- ski reviji. Ob vračanju pa se bodo igralci na povabi- lo domačinov ustavili tudi T Paračinu, kjer bodo ime- li v ponedeljek dve pred- stavi v okviru prireditve »Drugooktobarski susreti pozorišnih amatera Srbi- je«. Prihodnji teden se bo v Celju začela letošnja koncertna sezona. Otvorit- veni koncert bo v sredo. 25. oktobra v dvorani Na- rodnega doma. Nastopil bo orkester Slovenske fil- harmonije z dirigentom Antonom Kolarjem. Anton Kolar je Celjan ter se je po končani gimnaziji po- svetil glasbenemu študiju v Ljubljani, izpopolnjeval pa se je tudi v tujini, kjer je že dosegel nekaj veli- kih uspehov. Z orkestrom Slovenske filharmonije bo predstavil celjski koncert- ni publiki Ipavčevo Sere- nado, Mozartov koncert za klarinet in orkester (so- list Igor Karlin) ter Brahmsovo simfonijo. Ta- Ico bo ta prireditev v zad- njem času vsekakor eden osrednjih kulturnih dogod- kov v Celju. iz dnevnika slgy Drevi (v četrtek, 19. oktobraj bomo imeli premaero prve slovenske postavitve znamenite »TRAGIČNE HISTO- RIJE O DOKTORJU FAUSTU«, kt jo je napisal Shak^s- pearov sodobnik Christopher Marloive, Ob svojem času ni bil Marloive nič manj slaven kot njegov stratsfordski naslednik, njegova igra o doktorju Faustu pa je bila ena najbolj uspešnih in razburljivih dogodkov, v vseh svojih maloštevilnih delih — umrl je star komaj 29 let — je po- stavljal na oder osebe iz eksotičnih dežel, v Faustu pa je upodobil sodobnika, učenjaka svojega časa, ki se, nave- ličan pridobljenega znanja (vednosti o bogoslovju, medi- cini, fiziki itd.) zapiše hudiču, da bi tako dognal zadnje resnice o stvarstvu in užil življenje prav do dna. Avtor se je poslužil popularne srednjeveške nemške pripovedi o zelo zanem doktorju Faustu, ki je baje dejansko živel. Goethe je kasneje enkrat prenesel to snov na nemška tla. Takratnemu občinstvu so se nedvomno jezili lasje, saj so lahko na odru sledili prepovedanim čarovnijam. Da jih je lahko Marlou-e postavil na oder, je morai dati dolo- čene koncesije cenzuri. Ta koncesija se kaže že v sami zgradbi igre, ki je na zunaj ohranila podobo srednjeve- ške raoralitete, vendar je vseskozi čutiti velikansko silo avtorjeve izpovednosti o renesančnem človeku, ki ga }* načel dvom o takratnih veljavnih resnicah in naukih, Faust-človek se jim upre, ko odpira nove svetove in trga vezi srednjeveških dogem in verovanja, konformizma, če- tudi mora zato umreti. Res je, da svoje nadnaravne moči ni znal uporabiti za pametne in koristne stvari (v tem je podoben sodobnim atomskim fizikom), prevzel se ;« in sebično služil le svojim strastem. Toda za ta človeški greh je tudi kaznovan. Delo je prevedel JANEZ MENART, režiser nocojšnje premiere pa je FRANCI KRIŽAJ, Abonente premierskega abonmaja prosimo, da nam oprostijo. Izjemoma, zavoljo velikih programskih obvez- nosti smo morali prestaviti premiera na četrtkov dan. J. 2. Kal^šen vk Iiarmonil[e? Nakopičeni problemi in po- membnost šole so narekovali odboru za glasbeno dejavnost pri Občinskem svetu ZKPO v Celju, da je posvetil večji del zadnje seje celjskim harmo- nikarjem. V prvem delu so se pogovorili o statusu šole in njegovi strokovni ravni, do- taknili so se nekaterih nere- šenih vprašanj financiranja, odnosa do matičnega društva DPD »Svobode« in obratno, ob koncu pa so sprejeU ne- katere pomembne sklepe kot pogoj za kakovostno delo. ■ Celjska Glasbena šola iz različnih vzrokov ne poučuje harmonike, zato se je nekaj let nazaj oblikoval pouk tega instrumenta pri Delavskem prosvetnem društvu »Svobo- da«. Delo je bilo več ali manj prepuščeno, kljub skromnim honorarjem, ves čas garaškim entuziastom, ki so velikokrat sprejemali tudi »plačila« v ob- liki podcenjevanja glasbenih strokovnjakov. Razumljivo je tedaj, da so imeli velike teža- ve pri zbiranju sredstev in ohranitvi ugleda. BiU so vzt- rajni in nadaljevali so. gola je poceni in pod njenim okriljem najde »pro stor pod soncem« vsako leto skoraj 50 učencev, največ takih, ki si ne morejo privo- ščiti dragega klavirja. To so običajno otroci slabo in sred- nje situiranih staršev. Ljubi- teljev tega slovenskega narod, nega instrumenta je še veliko več, kot so jih lahko sprejeli — veliko so jih celo morali s težkim srcem odkloniti. Kulturna skupnost prispeva za šolo vsako leto samo 10.000 dinarjev. To so sred- stva, ki le delno omilijo bre- me učencev, ne morejo i>a za- gotoviti brezskrbnega stro- kovnega dela. Sklenili so, da bodo nastopili ob sprejema- nju novega finančnega načr- ta manj skromno, saj zago- tavljajo enakovredno glasbe- no-izobraževalno poslanstvo. Poleg nastavitve mlajšega uči- telja harmonike bi radi uvedli tudi glasbeno teorijo. Za vse to pa bodo rabili izdatnejšo finančno podporo. Matično društvo »Svoboda« Je bilo večkrat prisiljeno pre- livati sredstva iz dejavnosti T dejavnost (tudi to Je posle- dica neurejenega financiranja ter neenakomernega dotoka sredstev), zato so glasbeni pe- dagogi neredno prejemali za- služene honorarje, zmanjkalo pa je tudi denarja za razšir- jeno dejavnost. Sredstva za harmonikarsko šolo bodo v bodoče izrecno namenska in se za druge dejavnosti ne bo- do mogla trositi. Predlagali so tudi občutne), šo kontrolo pouka, ki bi mo- rala temeljiti na strokovno- sti in prijateljskih obiskih. Harmonikarska šola se ne bojuje samo za priznanje nje- nemu delu, želi postati ena- kovredna, enako pomembna kot redni glasbeni zavod. To ne smejo ostati le želje, za tem mora stremeti vsa celj- ska glasbena javnost. Kljub temu, da poteka pouk nor- malno, da je poslovanje ure- jeno, da je vse »lepo in prav« moramo najprej urediti »fasa- do«, kot je na zadnji seji glasbenega odbora nekdo de- jal. Ozdraviti moramo kro- nično bolehanje domačnosti in preiti v neoporečno ureje- nost — to ne velja samo r tem primeru, za to boleznijo trpijo skoraj vsa ljudsko-pro svetna društva. V šolskem letu 1971-72 Je šolo končalo 25 učencev z od- ličnim , 13 učencev s prav do- brim in trije z dobrim uspe- hom; dva pa nista bila oce- njena. V prihodnjem letu na- meravajo sprejeti vsaj 60 Učencev, seveda, če bodo za to odobrena sredstva. Zani- manje za lik harmonike j« izredno, zato bi ne bilo prav, da zavoljo lahko rešljivih pro- blemov odklanjamo mlade ljubitelje harmonike. S. ŽVIŽEJ t. ttran NOVI TEDNIK it. 42 — 19. oktober 1t7> Vrtiljak dogodkov CELJE Denar skozi čas Lep4 dvorana pionirskega doma »Cvetke Je/inove« v Celju w Je za tc dni, vse do sobote, 21. t. m., spremenila v razstavni pro- stor. Celjska podružnica Ljubljanske banke je namrefi t okviru me^ca varčevanja pripravila v njej izredna zaidmivo numizmatično razstavo pod naslovom »Denar skozi čas«. Razstavljeni novci — največ Jih je prispeval Vinko Jordan li taUa — niso mikavni samo sa zbiratelje starega denarja, ne samo za mlade, marveč tudi za druge. To je izreden prerez skozi čas in prizadevanje vladarjev vseh vrst od staroj^rSkih pa rlmljanskib ta drugih za kovanje lastnega denarja. Razstava je zanimiva tudi zaradi tc|;a, ker nas opozarja na kOT- nlce z našega šir>cga območja. Le škoda, da lacd zbranim materialom Bi novcev Celjskih grofov. R3zstavl.jcni novci so iz časov 500 let pred nailm Štetjem pa vse do današnjih dni. Razstavo lepo dopolnjujejo tudi novci, speti v narodnih nakitih pa hranilniki vseh vrst In ne nazadnje numizma- tična Uteratura. M. B. Borci podprli pismo Na zadnji seji občinskega odbora Zveze borcev NOV ▼ Celju so med drugun razpravljali tudi o nalogah članov in organizacij Zveze borcev NOV v zvezi s pismom predsednika lit« in izvrš- nega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije. Politični sekretar občinske konference Zveze komunistov Stane Seuiear je govoril o strateških ciljih, ki Jih bodo morali t celjski občini izbojevati komunisti in vse napredne sile na področju sa- moupravljanja, ustavnih dopolnil, gospodarstva in socialne dife- renciacije. Borci so v razpravi podprli pismo predsednica Tita ter skle- nili, da bodo kol nekdaj spet v prvih vrstith pri odklanjanju napak in deformacij. Odločno so se zavzeli za razvijanje tistih naprednih stališč, ki posi)ešu.tejo samoupravni družbeni razvoj In stabilizacijo gospodai&lva v celjski občini. -ma- KONJICE Seja komiteja ZK v leni tednu se je sestal komite ZK Slovcasklh Konjic na svoji redni četrti seji. Podali so oceno ekonomskih gibanj v občini Slo- venske Konjice ▼ prvem polletju 1972 In spregovorili o možno- stih nadaljnjega razvoja. Uvodni referat je podal predsednik ko- misije za družbeno ekonomske odnose pri občinstd konferenci ZK TONE TCRN&EK. Na konferenci so sprejeli še program dela konference, komiteja ta komisij za jesensko zimsko obdobje. RADEČE NaroČili elaborat Delavski svet tovarne dokumentarnega in kartonskega papirja Radeče je sptcjel in potrdil poročilo komisije podjetja za pripravo integ^racije z Acrom Celje In naročil izdei ivo integracijskega fcU- borata. ŠMARJE Asfaltirali bodo v Imencm končujejo zemljska dela na odseku ceste Podčetrtek —Inicno in kljub oviram, ki jih je povzročilo prejšnje zelo slabo vreme, upajo, da bodo cesto asfaltirali do letošn,jega praznika re- publike Ni pa denarja za kilometrski odcep ceste Iz Imeneg.t do mosta na Sotli, ki povezuje Miljano in Imeno. Znano je, da je cesta po hrvaški strani Sotle asfaltirana v celoti ta bi ta asfaltna povezava z naše strani za prebivalce omenjenih krajev veliko po- menila, saj ravno s te strani prihaja največ hrvaških turistov v Atomske toplic«. CELJE O izenačevanju Danes popoldne bo v prostorih občinske konference SZDL v Ce- lju i)os\et s predsedniki krajevnih konferenc SZDL. Govorili bodo o nalogah krajevr-ih konferenc pri uresničevanju zdravstvenega za- varovanja delavte\ In kmetov ter o nalogah pri uresničevanju ustav- nih doi)olnil. Kako je z integracijami? Ob 10. url bo v dvorani Dom^i družbenopolitičnih organizacij v Celju sestanek aktiva direktorjev-komunistov. Govorili bodo o H. seji občinske konference ZKS, na kateri so razpravljali o samo- upravljanju in o uveljavljanju ustavnih dopolnil. Pi«gledali pa bodo tudi skleiie junijske seje, ko so se konkretno zadolžili za pripravo osnutkov nekaterih integracij v celjsliem gospodar.Uvu. Aktiv direk- toijrvkomunjstov bo razpravljal še o pismu predsednika 2.KJ in tairršncga biroja predsedstva ZKJ. Naše šole vsepovsod Brali ste zapis o šoli v Lesičnem, pa o šoli v Preboldu. O obeh ste pri branju dobili vtis. češ. šolstvo imamo, kot je treba. Pa ni tako. Slovenski^ sindikati niso brez vzroka zapisali v svoj kongresni program zahtevo, da je] treba čimprej vsej slovenski mladini omogočiti kolikor mogoče enak start v življenje, zaenkrat vsaj v obveznem šolanju naše mladine. V današnjem zapisu se bomo srečali s šolo. ki je daleč od tega, da bl^ mladini, ki prihaja pod njeno streho po učenost, dala vse, kar je treba, kar dajejo druge, večje, bogatejše. Predstavljamo vam torej šolo na Polani, heninsko šolo, šolo z bogatejšo preteklostjo od njene sedanjosti. Na pobočju pod Lisco, pod hudim klancem, na katerem jeklenim konjičem pojema sa- pa, stoji šola. 2e sedemdeset let. Leta 1902 so jo postavili in jo za ljudsko šolo sv. Kancijana imenovali. Vanjo so se v tem šolskem letu zgr nili otročaji iz Paneč, Polane in Lahovega grabna. V šol- skem letu 1903—1904 se Je v klopeh gnetlo 111 otrok. 1905 do druge svetovne vojne v njenih učilnicah nI bilo niko- li manj kot 100 otrok. In letos? Res je, iz Lahove- ga grabna hodijo otroci v Jur- klošter. Tako v treh učilnicah sledi pouku v letošnjem letu 38 otrok. Vpisujejo vsako drugo leto, zato prvega razre- da ni. V drugem je 12 malč- kov, tudi tretjega ni, jih je pa v kombiniranem četrtem in petem 14. Tudi šesti letos ni na »seznamu«, zato pa pote- ka v kombiniranem sedmem in osmem razredu za 12 otrok. Mladine je vedno manj. Manj navzlic temu, da je V okolišu te šole 68 domačij, da v šolo prihaja, kadar je spre- menjena v volišče 138 volilnih upravičencev. Heninska šola je bila od nekdaj težavna. Pred drugo svetovno vojno je bila kazen- ska. Tu je dlje časa zdržal le, kdor je ljubil samoto, pa ti- sti, ki je moral. Kot na primer slovenski glasbenik Radovan Gobec, ki je zaradi moči la- škega trgovca Elsbacherja moral iz Laškega leta 1936 sem gor, ki pa zavoljo tega Kozjanskega ni zasovražil, saj mu je poklonil odredno him- no »Bohor je vstal...« Henina je doživela med NOV svoj čas, ko je bila za vselej vtkana v zgodovino. Tu je bil prvi narodnoosvobodil- ni odbor na Štajerskem, prva slovenska šola v okupirani Štajerski, v soseščini je bila partizanska tehnika »Anton Aškerc«. Tu čez je šla legen- darna štirinajsta, v njej njen kasnejši komandant Ivan Ko- vačič-Efenka. Njegova slika visi v veži heninske šole, po njem se šola imenuje. Bili so svetlejši časi, a jih ne bo več. »Občani Polane, Paneč in okolnih zaselkov vidijo v šo- li nekaj, kar jih veže skupaj. Tri leta sem tu in reči mo- ram, da so vsi občani vselej rade volje priskočili na i>o- moč, če je šola kaj rabila. Ne toliko kolikor rabi, tega se- veda ne zmorejo.« Franci Jontes, vodja po- družnične šole na Henini, je nadaljeval, da se občani vse bolj zavedajo nuje, da bodo njihovi otroci, vsaj oni iz viš- jih razredov, nekoč morali v Rimske Toplice, kjer je bila letos odprta nova šolska stav- ba njihove centralne šole. Upajo, i>a, da do tega ne bo prišlo, dokler ne bo cesta to- liko boljša, da ne bodo vsak dan znova trepetali za varnost svojih otrok med njihovo vož njo v dolino in domov. Franci Jontes po sili razmer goji »familijarnost« v svojem kolektivu. Na šoli sta nam reč on in njegova žena Irena ves učiteljski kolektiv. Učite- ljica, ki je pred letom prišla, za kratek čas odšla, zdaj pa dokončno, je pustila drugo- šolčke v hudem zaostanku. Večina ni znala pisati, niti brati, računati pa na prstke Srečni dogodek, da se je uči- teljskemu paru rodila hčerki- ca, ima tudi senčno plat. Ire- na Jontesova se zdaj posveča svoji majhni punčki in se bo še nekaj časa. Zato drugi raz. red uči kolegica iz Jurkloštra in vse svoje dni prebije v učilnicah in fičku na vožnji med Jurkloštrom, Henino in Rimskimi Toplicami. »Na Henino učitelji ne pri- dejo radi. Midva z ženo nisva nezadovoljna. Vendar oba študirava. Prišel bo čas, ko bova tudi midva odšla. Malo učiteljev je tu dolgo časa. Pri- hajajo predvsem mladi na svoje prvo službeno mesto. Potem najdejo boljšo prilož- nost, doštudirajo, gredo. Franci Jontes je povedal, kako je pred časom ravnatelj Milko Vahčič pripeljal na šo- lo kandidata za razpisano me- sto učitelja. Mladi mož je pri šel, si šolo ogledal in se po- slovil. Ko so z nestrpnostjo čakali nanj, so ga baje lepega dne videli na malem ekranu, kako ubrano poje v Akadem- skem pevskem zboru. Priše|, je, videl je in pobegnil. »Ni majhna odgovornost, ki jo učitelj tu prevzame na svo- ja ramena. Ko učenec zapusti šolo na Henini, dobi spriče- valo, da je opravil obvezno šolanje. Mu lahko zagotovimo enako znanje kot šola v Rim- skih Toplicah, Laškem, Celju, v Ljubljani? Se zdaleč ne. Vrh vsega ob nenehnem pomanj- kanju učnih moči, ob nepre- stanem menjavanju učiteljev tukajšnji šolarji samo zgub- ljajo. Da ne govorim o teža- vah, kot je recimo zahteva, da do konca šolskega leta ne smemo kupiti za šolo nobe- nega, tudi naj skromnejšega učila. Kaj naj storimo? Uči- telji pred mano, pa tudi jaz. od svojega denarja kupimo to in ono.« Pa se je še pošalil, češ, kam bi sicer z denarjem, ko pa imajo do prvega kina 20, do prvega gledališča pa čez 30 kilometrov daleč, ko v trgo- vini v Jurkloštru skoraj za vsako drugo reč, ki bi jo že- leli kupiti, pravijo: Nimamo! Na dan obiska na Henini so učenke in učenci osmega raz- reda pisali test, ki naj bo v pomoč pri usmerjanju v po- klic. Med drugim so zapisali, kakšen poklic bi si radi izbra- li. Bili so skromni, preskrom- ni. Človeka strese, kako neiz- prosna je realnost, ki hromi domišljijo štirinajst, petnajst- letnikov. Ni jih veliko, zato pokukajmo v testne liste: VINKO SPITALAR bi rad šel v Tacen, kjer je že njegov brat. Zelo dober učenec je Kje v Celju bi se potegoval za Vegovo značko. POLDICA BAUMKIRNERJEVA, zelo dobra učenka, bo če bo vse po sreči, šivilja. ŠMIDOVa KARLA bi šla za trgovsko de. lavko, VEBROVA JUSTINA hrepeni, da bi bila vzgojite- ljica, MARJANCA LASNICAR žeh postati šivilja in ZDEN- KA SANTEJEVA medicinska sestra. Tako je to. Od tod ni zdrav, nika, inženirja, fizika, ni umetnika, znanstvenika. Mor. da kak duhovnik. Ko so občanom ob prilož- nosti povedali tudi to v žago- vor ideji prešolanja na bolj razvito šolo, so se nekateri oglasili, češ, tu je hodil v šo- lo nekdo, ki je bil župan in je direktor. Kaj ko bi ga kdo vprašal, koliko dodatnega tru- da je vložil, da je dohitel vrstnike, ki so se šolali v bo- ljših razmerah? . Marsikaj je kot na dlani. Na dlani je, da se podeželsko prebivalstvo redči. Na dlani, da šola, kot je heninska, ob vsem trudu učiteljev m mar- ljivosti otrok, ne nudi enakih pogojev za življenje otrokom, ki Jo po osmih letih zapu- ščajo. Na dlani je, da bo vedno težje najti prosvetne delavce v ta kraj in da še dolgo ne bomo tako bogati, da bi za 38 otrok mogli po- skrbeti toliko učnih moči po- trebnega profila in dragih učil, kot jih imajo šole v sre- diščih s stotinami šoloobvez- nih otrok. Ce je to na dlani, zakaj od- lašamo? Zato, ker Je cesta ob Grač- niči pozimi dneve in dneve neprevozna, ker je leto in dan na svojih ožinah, klancih in zavojih neprestano nevarna, ker starši raje vidijo manj izobražene, vendar žive in ne- F>ohabljene otroke. Zato Franci in Irena "jon- tes najbrž ne bosta nikoli ob- čutila zadovoljstva, da bi * ordinaciji srečala zdravnika, v gledališču igralca, v zborni- ci kolega ali na prvi strani knjige avtorja in se razvese- Ula: To je bil najin učenec! JURE KRASOVEC Podružnična šola »Ivana Kcnačiča — Efenke« na Henini je najbolj oddaljen hram učenosti i T laški občini. Letos poteka 70 let odkar so jo zgradili, otrok pa je v njej komaj za tretjinoi od števUa ob njeni otvoritvi. ] Franci Jontes, vodja podruž- nične šole na Henini, je uči« teij v tem kraju tri leta, je pa kjub temu že med tistimi, ki imajo na tej šoli nadpovpreč- no dolg »staž«. St.42 — 19. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo KDO BO V ROBU GOSPODARIL Jesensko sonce se je upi- ralo v skalovje Raduhe, ko sem na drugi strani Savi- nje, v Krnici rinil v strmi breg proti kmetiji v Robu. Lovil sem sapo in se ustav- ljal ter oziral naokoli. Ob- sežne senožeti, raztresene kmetije, pa travnik v Lo- gu pod mano, kjer je rav- nokar potekala napeta no- gometna tekma med fanti iz Luč in onim.i iz Krnice. Jesenske barve v tisočerih odtenkih so se ponujale na vsakem koraku in človek bi najraje obstal ter gi!e- dal in občudoval mojstro- vino narave, ki ji ni kos nobena umetniška paleta... FRANCKA ROBNIK, sta- ra je 49 let, je rodila enajst otrok. Velika žalost je bi- la pri hiši, ko so ji prvi trije kar kmalu po rojstvu zapovrstjo umrli. No, na- rava je poskrbela za svoje in vseh ostalih osem je odrastlo v čile in zdrave otroke. Francka se je na kmetijo priženila leta 1946, sicer pa je doma iz Pod- volovljeka in sicer je Po- gorevčka. Že naslednje leto po poroki so jeh prihajati na svet otroci, od katerih ima danes najstarejša hči 23 let in je pKJročena v Kamniku, kjer je tudi v siiužbd. Najmlajši otrok je star 8 let in hodi v Luče, v drugi razred osnovne šo- le. Sicer pa to ni najmlaj- ši otrok pri hiši. Rlati Francka je namreč vzela k sebi tudi vnukinjo Blažen- ko, za katero skrbi, kajti mlada dva, kot je poveda- la, imata tam v Kamniku težave z varstvom. Tako je Blaženka ostala pri ryej, ki J« je itak vajena otrok in verjetno se ji bo kar stožUo po njej, ko jo bo zapustila. Sicer pa je v Robu, kot se kmetiji po domače pra- vi, najbotij živahno ob so- botah in nedeljah, ko pri- dejo domov vsi otroci, tu- di tisti, ki se šolajo po drugih krajih. »Kdo bo kmetijo prevzel? Ja, to je pa zaenkrat še vprašanje. Sedaj gospoda- riva še kar z možem sa- ma. Otroci nama po svo- jih močeh pri tem seveda pomagajo, toda kot kaže od fantov nobeden ni pre- več vnet za kmetijo. Bomo še videli. Rada bi, da bd jO eden prevzel, ko bo na- počil čas in pričel dobro gospodariti. Posestvo je le- po, terja le pridnih rok. Tudi pogoji za mlečno proizvodnjo so, toda z mo- žem, ki je precej bolan in potreben zdravCjenja, se je ne misliva lotili.« »Kaj pa daje glavni do hodek?« sem se pozanimal. »Največ iztržimo od le- sa, tu in tam pa prodamo tudi kakšnega prašička. Veste, takšne za pleme, za- nje se več dobi. Ravno včeraj sem prodala dva. Si- cer pa imamo pet govedi in konja. Malo pa tudi jn-e- urejamo kmetijo,« je še dodala. Da, kmetija v Robu čaka na mladega gospodarja. Le kateri jo bo prevzeC, to je vprašanje. Začeti mu prav gotovo ne bo težko, saj je kmetija trdna, zemlja do- bra, svoje pa bo v bodoče dajala tudi hosta, ki je ni ravno malo. Berni Strmčnik Intervju z Janezom Krofličem Mladi na celjskem območju so v minulem obdobju posve- tili veliko pozornosti razpra- vam o tezah za III. konferen- co veze komunistov Jugosla- vije, na kateri bodo obravna- vali družbeno poUtični polo- žaj mlade generacije v na- ši samoupravni socialistični skupnosti. Za krajši razgovor smo naprosili JANEZA KROF- LlČA, predsednika Medobčin- skega svetla Občinskih konfe- renc Zveze mladine za celjsko '"egijo, sicer pa predsednika občinske konference Zveze •niadine v žalski občini. NOVI TEDNIK: Kako oce- njujete dosedanji potek raz- prav o tezah za III. konfc- i^enco ZKJ? J-\NEZ KROFLIČ: Teze so yzpodbudile mlado generaci- io k večjemu in aktivne's'='--^i ^elu. Mladi ljudje so z veli- '^'m zadovoljstvom sprejeli in odločitev ZKJ, da spre- govori o nalogah ZK pri spod- '^i^janju dejavnosti mlade ge- ^Gracije v ustvarjanju na ^ sauoupravne socialistične "ifužbe. V celjski regiji smo * javni razpravi programsko organizirano pristopili. Iz 'dosedanjih razprav, ki se v Slavnem zaključujejo, smo '^gotovih naslednje: teze od- 1'irajo izredno obširen sklop i *J*rašanj oziroma problemov. s katerimi se srečuje celotna naša družba, še posebno pa jih čuti mlada generacija. Za- to smatramo, da je ugotovi- tev, da so problema mlade generacije, problemi celotne naše družbe, izrednega pome- na. NOVI TEDNIK: Slišati je bilo mišljenje, da so teze precej splošne in premalo konkretne, kaj sodite o tem? JANEZ KROFLIC: Res je, mladi smo ugotavijaU takšne ocene in s to ugotovitvijo se sicer strinjam, vendar sem prepričan, da se mora kon- kretizacija predvsem izraciti v našem delu. Prav gotovo bi bilo slabo, če bi samo ča- kali na neke konkretne di- rektive, sami pa bi se še na- jprej neodgovorno obnašali do vseh aktualnih ekonomskih in družbeno političnih vpra- šanj. V tezah so sicer podana nekatera vprašanja, ki jih v občinah sami prav gotovo ne bomo mogli razrešiti, zato pa se bomo za njihovo usp>eš- no razrešitev morah dogovo- riti v okviru celotne repub like. NOVI TEDNIK: V razpravi o tezah pa se je mladina do- taknila tudi problemov učno vzgojnega dela. Kakšne ugo- tovitve ste oblikovali v zvezi s tem kompleksom vprašanj? JANEZ KROFLIC: Ugotovi- li smo, da je bil vpliv zveze komimistov na oblikovanje učno vzgojnega dela doslej premalo prisoten. Obstajalo je mišljenje, da je ves peda- goški kader že po svoji pro- fesionaku pripadnosti dovolj socialistično usmerjen, med- tem ko praksa takšnega poj- movanja ne potrjuje. Učinko vito pedagoško delo lahko re- alizira le takšen pedagoški delavec, ki je v celoti predan socializmu ter je njegovo de- lo vedno prežeto z idejami, za kakršne se borimo. Pre- pričani smo, da bo potrebno zelo energično poseči v spre- minjanje obstoječe kadrovske strukture šol na vseh mvo- jih. Menimo, da je potrebno s to akcijo pričeti takoj, v njej pa morajo poleg Zveze komunistov. Zveze mladine, so delovati vse progresivne druž- bene sile in strokovne insti- tucije s tega področja. NOVI TEDNIK: Jutri boste v 2alcu imeli takoimenovano programsko konferenco, na kateri boste sprejeli program aktivnosti v naslednjem ob- dobju. Katerim vpra.šanjem nameravate posvetiti največ pozornosti? JANEZ KROFLIC: Največ pozornosti bomo posvetili na- daljnji krepitvi organizirano- sti mladih v aktivih ZM, na- dailje idejno političnemu uspo- sabljanju mladih, še zlasti pa bomo jasno opredelili vlogo mladih komunistov v delu aktivov ZM in specializiranih organizacijah. V okviru na- šega programa dela bomo ocenili tudi mesto mladih v prihodnjih skupščinskih vo- Utvah. Razgovor pripravil: BERNI STRMCNIK Ali poznate svoj kraj? (W Veliko vas je pravilno odgovortlo, da je bil kraj, objavljen v prejšnjem Novem tedniku Velenje. Izžr^ali smo: 30,00 din prejme Cve*ka Kroflič, M. Dobje 5S, Svetelka-Dramlj^ a),00 din prejme Zora Kopiušar, Koroška 8, Sošitanj; 10,00 din pa prejme Zdenka Si- tar, Jekova 3, Velenje. Dopisnice z odgovori, kateri kraj je dan^ pred vami, pošljite do ponedeljka, 33. ^tobra 1972 na naslov: UredoiStvio. Novi tednik, Gregorčičeva 5, Cedje. KAKO V PRAKSI? Včeraj popoldne je bil v sejni sobi komiteja občinske konference ZKS Celje razgo vor o uresničevanju ustavnih dopolnil v EMO, Železarni in Cinkarni. Na razgovoru je bil tudi Mitja švab, predsednik komisije za samoupravljanje pri republiškem sindikalnem svetu. DOGOVOR O KADROVSKI POLITIKI Včeraj se je sestalo društvo kadrovskih delavcev v Celju. Kadrovski delavci so sprego- vorili o osnutku družbenega dogovora o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Celje. Pravijo, da so ljudje najbolj občutljivi na svo- jem žepu in pri otrocih. To drugo^ je razumljivo, čeprav tudi prvo ni brez vzroka. Ostanilo pri najmlajših. Ni matere in očeta. Ki ne bi bil nesrečen, če je otrok bolan. Najhuje ;e na začetku, ko vidimo, da je z otrokom nekaj naro- be. Kaj mu je? No, po- tem, ko zdravnik pove di- agnozo, je še vedno hudo, vendar že nekoliko laže, saj vemo, kaj je potrebno narediti, da bo otrok zo- pet zdrav. Če imate otroka, stare- ga pet let, pomislite^ da vas ponoči, oziroma zgo- daj zjutraj zbudi njegov jok. Vstanete in pogledate. Kri. Lije iz nosa. Blazina kr- vava. Ušesa polna krvi. Mali in bledi obrazek ter velike oči, v katerih sije strah. »Mamica, kaj mi je?« Tako se je pred dnevi zgodilo mladim staršem Kaj narediti? K sreči je pri hiši avtomobil. K zdravniku! Tako je vpilo materino srce. Kaj je z mojim sinkom^ Tako je vpraševalo očeto- vo srce. Kam? V zdravstveni dom Celje. 5.30 zjutraj. Dežurna sestra, ki fe — roko na srce — dela- la vso noč, pravi: »Ja, počakajte do sed- mih, ko pride otroški zdravnik.« Nič drugega. Nič o de- žurnem zdravniku. Zunaj, v avtomobilu pa sedi ot- rok. Krvav. hPočakaj, sinko,« de oče moderni Krpan, vzame v roke mesarico in gre pro- ti vhodu, da bi... M. Seničar 10. stran NOVI TEDNIK St. 42 — 19. oktober 197? Uredništvo Novega tednika in Radia Celje je povabilo na razgo- vor o aktualnih vprašanjih delovanja, notranje rasti in vloge ZK inže- nirja Andreja Marinca, sekretarja sekretariata CK ZKS. V razgovoru so sodelovali novinarji Novega tednika in Radia Celje, in sicer Milan Božič, Berni Strmčnik, Milan SeničSr, Edi Goršič, Zdenka Stopar in Jure Krašovec. Razgovor je bil v uredništvu še pred objavo pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja. Za objavo je razgovor z inženirjem Andrejem Marincem pripravil glavni urednik Jože Volfand. OBDOBJE ISKA- NJA ZA NAMI NOVI TEDNIK: V zadnjem času je bilo večkrat poudar- jeno, da se je ZK notranje utrdila, da je njeno delo bolj- še in učinkovitejše. Tudi pi- smi predsednika Tita in Iz- vršnega biroja kažeta, da se ZIK odloča Za ostrejšo politi- ko. Ali laliko sprejmemo ta- ko oceno tudi za konkretne razmere, za dogajanja na te- renu, v delovnili organizaci- jah, ali pa velja ta ocena predvsem za republiška in občinska vodstva. Kje je to- rej, konkretno in glede na dolgoročne programske cilje, ZK v tem trenutku? ANDRE.J MARINC: Vlcga, delovanje in učinkovitost ZK se v sedanjem družbenem tre. nutku izboljšuje. Mislim., da postaja ZK bolj dorasla svo- ji zgodovinski vlogi. Ta oce- na velja za Zvezo komunistov kot celoto, ne pa tudi za nje- ne pMDsamezne dele. Razmere v posameznih delih ZK, če gledamo jugoslovansko parti- jo v celoti ali pa slovenske razmere, pa so seveda različ- ne. Imamo organizacije, ob- čine in regije, kjer so razme- re dobre, drugod slabše, po- nekod pa smo popolnoma od- sotni. Ce pa širše razmišlja- mo o vlogi ZK in o njenih dosedanjih prizadevanjih za reformo ZK in konsolidacijo, se mi zdi, da se nekaj kvali- tetno spreminja. Da je za na- mi obdobje tako imenovane- ga iskanja vloge ZK v seda- njih pogojih in za sedanje re- volucionarne potrebe. NOVI TEDNIK: Ali pri tem mislite na različno vlogo in delovanje ZK pred vojno in danes? ANDREJ MARINC: Mislim na obdobje pred vojno in po- sredno po vojni, ko se je bo- rila za oblast, jo z revolucijo izuojevala in z revolucionar- nimi sredstvi uveljavila dikta- turo proletariata. Takrat je delovala pretežno z oblastve- nimi metodami. Prehod v iskanje nove vloge ZK, ko se izpostavlja njena idejnopoliti- čna funkcija in ko ne deluje več z metodami oblasti, je ze- lo zahteven. Po četrtem ple- numu smo naj intenzivneje snovali spremenjeno vlogo ZK. Postavljali smo si vpra- šanja, kako delati v razme- rah večje materialne in p>oli- tične decentralizacije, kako v pogojih vse večje demokra- tizacije biti resnična avant- garda. Nikakor ni naključje, da je bilo mnogo različnih razmišljanj o vlogi ZK, ki na ■tar način ni mogla in ni smela zavestno delovati in ko je bilo treba iskati novo vse- bino, obliko in metode delo- vanja. Dobro bi bilo, da se včasih ozremo v preteklost in s teh izhodišč ocenjujemo ob- dobje, ki smo ga včasih pre. več poenostavljeno imenovali krizno obdobje v delovanju ZK. Mi smo morali skozi kri- ae, skozi določeno družbeno realnost, da smo vse bolj spo- znaU in da vse bolj spozna- vamo, kakšna naj bo fimkci. j a ZK kot avantgarde v se- danjih pogojih. Ko smo širo- ko odprli vrata decentraliza- ciji in demokratizaciji našega družbenega življenja, je bilo tudi širše med delovnimi ljudmi spoznano, da ta sistem politične demokracije ne bo fmikcioniral, če ne bo imel učinkovite organizirane zave- sti. NE GRE LE ZA KLASIČNE NASPROTNIKE NOVI TEDNIK: Preteklost je pokazala, da nastaja vse večji maneverski prostor za aktivnost idejnih sovražnikov družbene teorij« in prak. se, če ZK v sistemu široke politične demokracije ne od- ' igrava svoje vloge. Ali lahko malo širše opredelite vloge ZK glede na mnoge primere Izkrivljenj in deformacij t naših socialističnih odnosih? ANDREJ MARINC: Mi smo morali doživeta streaaiitev, do- umeti spoznanje, da smo družba mnogih protislovij. Nekaj časa smo idealizirali stvarnost, odnose, realna gi- banja v družbi. Bodimo real- ni, ko ocenjujemo socialistič- no zavest, saj se socializem ne more sam po sebi obnav- ljati, popolnoma samodejno, brez zavestnega notranjega organiziranega delovanja or- ganizirane zavesti. Mi sicer nismo klasična razredna dniž- ba, imamo -pa ostanke razred- nih odnosov. Kdo delavca po- tiska v mezdni položaj? Ali je to kapitalist, lastnik nad proizvodnimi sredstvi ali od- tujena država, ki se birokrat- sko vede? Ali so to zdaj ne- ke grupice, ki dvigajo glave v nastajajočih centrih eko- nomske in politične moči? Ali to ne odtujuje delavca od rezultatov njegovega dela, ali ga ne potiska proč od dolgo- ročnega cilja delavskega raz- reda, ki teži za osvoboditvijo dela in delavca? ZK mora ve- deti, da se nasprotniki te družbene ureditve porajajo v sedanjih pogojih in da tu ne gre samo za klasične nasprot. nike. Prisvajanje mimo dela in nezakonitost ne pomeni le, da gre za krajo. To je uper- jeno tudi proti samouprav- nemu socializmu in revoluci- ji- Prepričan sem, da se med delovnimi ljudmi in komuni- sti krepi spoznanje, da nam je potrebna organizirana za- vest. Pri tem mislim na Zve- zo komunistov, na ostale na- predne sile, ki delajo v druž- bi, v samoupravljanju, v sin- dikatih, v socialistični zvezi in drugih političnih organiza- cijah. Organizirane zavestne sile morajo napraviti sintezo različnih interesov, tako da postanejo ti interesi družbe- ni interesi, program, osnova za življenje te družbe. KRITIKA JE NA MESTU NOVI TEDNIK: Takšno iz- hodišče še bolj poudarja or- ganiziranost, učinkovitost in delo ZK v bazi. Kritike na račun dela ZK pa so se naj- pogosteje strnile v oceno, češ da ZK sprejema dobra sta- KšČa (o socialnem razlikova- nju, o samoupravnih sporazu- mih, o vzgoji in izobraževa- nju itd.), da pa jih uresniču- je mlačno, prepočasno, pre- malo revolucionarno. Prav gotovo se je obdobje iskanja nove vloge ZK odrazilo tudi v bazi. Del članstva se je po- čutil nekako izgubljeno, skrat- ka, premik v zavesti članstva Je bil ponekod napravljen, drugod pa ne. Kaj je tisto, kar omogoča večjo učinkovi- tost ZK? Ali so upravičene kritike na račun ZK? ANDREJ MARINC: Kritika na račun mlačnosti, počasno- sti in premajhne revolucio- narnosti ZK je na mestu. To nezadovoljstvo pa nam mora biti resno opozorilo in notra- nje gibalo za delo ZK. Ven- dar pa moramo biti pri oce- njevanju in kritiki dela ZK ter celotnih družbenih razmer realni. Da ne bi bilo nespo- razimia, moram takoj pove- dati, da ko govorim o real. nosti v ocenjevanju, ne mi- slim na slabosti, ki so ali so blizu kriminala, neosnovani materialni različnosti med ljudmi itd. Tu ni kaj opravi- čevati, potrebna je le odloč- nejša akcija državnih in sa- moupravnih ter političnih or- ganov. Glede drugih rezulta- tov v družbi in ZK moramo odločno povedati, da je bilo veliko napravljenega in kar čudno je, kako znamo zani- kati velike uspehe in rezultate našega dela. P.es pa je, če se vrnem na vlogo članov ZK, da je težko popravljati neka- tere slabosti iz preteklosti, ko članstvo ni bilo jasno idejno usmerjeno. Ko se ni zaveda- lo, kakšna je konkretna vlo- ga ZK v danih razmerah. Se- . daj imamo jasnejša ideološka izhodišča, jasnejšo platformo, ki seveda ni dokončna. Toda do mnogih družbenih vpra- šanj so stališča ZK zelo jas- no opredeljena. In vloga ZK tudi. Res je, da je akcijska plat- forma, da je akcijsko delo- vanje ena izmed naših sla- bosti. Danes slišimo očitke. da smo se ukvarjali z resolu- cijami, življenje pa je teklo mimo nas. Ta očitek mora- mo sprejeti, ampak istočasno povedati, da je bilo treba do. grajevati staliišča in vlogo ZK. Zakaj? Zato, da bo mogoča mobilizacija članstva, da bo delo ZK učinkovitejše. Dogra- jevanje, konkretizacija ideo- loškega fonda Zveze komuni- stov je bila potrebna in je osnova za nadaljnjo akcijo. Saj v sedanjo ofenzivo ne bi mogli iti, če ZK ne bi imela opredeljenih stališč do posa- meznih vprašanj. 2ivljenje terja konkretne odgovore. In te odgovore lahko da samo ZK. Bila so o tem seveda raz lična gledanja, toda danes najbrž ni treba več polemizi- rati z tezami, ali se naj ZK ne vmešava, ali se naj ne spušča v konkretne stvari. Tako mora delovati. PODCENILI SMO USPOSABLJANJE: NOVI TEDNIK: Kaj bi mo- rali potemtakem storiti zno- traj ZK, da bomo lahko ure- sničili sedanjo revolucionar- no in jasno usmeritev ZK? ANDREJ MARINC: Eden izmed pogojev za večjo učin- kovitost ZK je ta, da se uspo- sabljamo za javno in demo- kratično delo znotraj politič- nega sistema, v socialistični zvezi, v samoupravljanju. Po- vedati moramo, da smo do- slej usposabljanje za politič- no delovanje odcenili. Siste- matičnega usposabljanja v ZK skorajda nismo imeli, še- le zdaj nekatere stvari me- njamo. Slabosti so tudi v par- tijski bazi. Minimuma teore. tičnega izobraževanja še ni- smo dosegli. V nekaterih or- ganizacijah so sicer začeli z delom, toda precejšen del čla- nov še ni vključen v teoretič- no vzgojo in usposabljanje. Druga stvar, ki je s to pr- vo oceno močno povezana, pa je naša sposobnost, da se spo- padamo s konkretnimi druž- benimi problemi. Pri tem ne mislim le na sposobnost z več znanja, pač pa na sme- lost, udarnost, revolucionar- nost komunistov. Oportuni- zem, ki je vladal in vlada v ZK, je eden izmed najtežjih problemov. Ne moremo ga premostiti le z zaostritvijo di- scipline, pač pa z zavestnim osvajanjem politike ZK. Ko- munisti in organizacije ZK morajo v konkretne borbe. Tega manjka v delu ZK. Pri tem doživljamo poraze, toda nič ne de, če vemo, da ima- mo prav. Ljudje nas bodo podprli, če danes ne, pa ju- tri, ko jim odpremo oči. NOVI TEDNIK: Vse pogo- stejše so kritike, da ZK tudi organizacijsko ni dovolj trd- na. Zlasti terenske organiza. cije bolehajo za neučinkovi- tostjo. ENOTNI TUDI V AKCIJI, NE LE V STALIŠČIH ANDREJ MARINC: Nam je potrebna večja organizira- nost. V ZK mora biti uresni- čen minimum partijskega živ- ljenja, ki usposablja komuni- ste za idejno bitko. Premalo se konkretno dogovarjamo, kako bo deloval vsak posa- meznik-član ZK v sredinah, kjer individualno nastopa. Poglejte! Dogovarjamo se o nastajanju politike, doku- mentov, stališč, ampak to na- stajanje prav tako terja or- ganizirano dogovarjanje in poenotenje stališč, ko gre za konkretne akcije in naloge. Preveč poenostavljamo, ko mislimo — za sklepe smo se dogovorili, realizirali pa jih bomo kar avtomatsko, poeno- titi moramo tudi stališča v aciji. Poleg tega pa je res, da smo organizacijsko togi. če- prav ugotovimo, da kakšna terenska organizacija ZK ne dela dobro, ne napravimo spremembe. Lahko pa bi ak- tivnega komunista v delovni organizaciji zavestno rekru- tirali na teren in ga partij- sko zadolžili, da poživi delo ZK na terenu. Premikaj mo člane ZK tudi tja, kjer smo odsotni. To morajo delati or- ganizacije v občini in bazi. Manj bodimo togi, bolj gib- čni in življenjski, ko gre za zagotovitev večje učinkovito- sti dela ZK. " NOVI TEDNIK: O presnav- Ijanju ZK je bilo mnogo na- pisanega, v zadnjem času pa so zahteve, da mora biti v ZK več delavcev, še močnejše. Tu- di za celjsko območje velja, da s sestavo ZK ne moremo biti zadovoljni. Vsako giba- nje, zlasti pa marksistično, mora biti naslonjeno na svo- jo socialno bazo. Kaj bi mo- rala ZK spremeniti, da bi po- stala ZK bolj delavska? SMO PREVEČ POD PRITISKOM URADNIŠTVA ANDREJ MARINC: Naša socialistična baza je delavski razred. Ce smo njegova avant- garda, če se proglašamo za njegovo avantgardo, potem resnično mora bili naša baza ta delavski razred in akcijsko delo ZK bi moralo biti pod pritiskom te socialne baze. Mi pa smo še vedno preveč pod pritiskom uradništva, za- to je v ZK preveč otopelosti, premalo revolucionarnega ob. čutka. Spodbujati moramo, da bo vpliv delavcev na delo ZK, vodstev in članov vse ve- čji. Ne smemo pa poenostav- ljeno razmišljati o strukturi ZK, pač pa še o čem dru- gem, kar prav tako vpliva na to, ali bomo napravili večje premike v sestavi ZK. NOVI TEDNIK: .\li bi lah- ko o tem nekaj več povidali? ANDREJ MARINC: Zdi se ml, da se nečesa premalo za- vedamo. Mi sjno razredna družba m pri nas nadaljuje- mo z revolucijo. Osvoboditev dela, da bo delavski razred dejansko odločal in razpola- gal s pogoji in rezultati svo- jega dela, to je revolucija. Kajti tisti, ki jo v privilegi- ranem položaju, se ne odreka oblasti in ne pravic. Pa je vseeno, ali je to zbirokrati- zlrana država, ki ima oblast, ali so to grupe, posameznii^j v konkretnih delovnih sredj, nah. To je bitka, razr,:^clria bitka in mi smo ra^rednj družba z revolucionarnimi c;, Iji, ki jih bomo izbojevali ^ revolucionai-niini sredstvi. bomo tako razmišljali in d«, lah, se bomo lahko, tesneje povezali z delavci. ZK bo bol prisluhnila interesom delov, nih mas delavskega razreda In mi bomo znali bolj gov& riti v jeziku delavca. Pa s« za nekaj gre. Delavcu boirif morali omogočiti vse ve( možnosti za usposabljanje Naložba v izobraževanje družbeno izobraževanje, mor, postati sestavni del vsake n« ložbe. Delavec mora biti boi usFKOsobljen za svojo samo upravno funlccijo, za svoji politično delo. Iz bolj uspo sobljenega in aktivnega delav- skega razreda ne bo težko nato rekrutirati novo član. stvo. NOVI TEDNIK: Masovn, usposabljanje delavcev je m dvomno ena izmed najvažnjj ših nalog, ki čaka ZK in sin dikat. Večja usposobljenos bo tudi omogočila močnejš politično mobilizacijo delav skega razreda. Dala mu h orožje za uspešno borbo pro ti birokratskim in tehnokrai skim silam, pa tudi za tc da bo delavec-komunisl lahk še bolj dajal utrip notranji mu življenju in delu ZK. T je dolgoročno gledanje. Ki pa v zahtevi po spreminjanj , socialnega sestava ZK pomi nijo aktivi ZK neposredni proizvajalcev, delavcev? VSI NISO ŽE OBLIKOVANI ANDREJ MARINC: Prek aktivov delavcev želimo d( seči neposrednejši vpliv t stih na vodstva in politiki ki dnevno živijo med Ijudai Z njimi se morajo občinsl vodstva pK)svetovat], jim pi sluhniti in jih upoštevati. Z aktiv: delavcev uresniči jemo zahteve, da je potrebi več zavestno delati z najbo osveščenimi delavci. Tudi ra vijanje različnih oblik ma ksističnega izobraževanja ZK, kjer so dobili delavci i ključno prednost, pomani, ( hočemo stvari spreminjat Razviti moramo še druge o like usposabljanja in de! Je pa še nekaj. Pred volitv mi, ob viakem kadrovanju družbene organe, v sam upravne organe in politič! organizacije moramo del i stava zagotoviti z delavci, mladimi ljudmi in ženaii To je usposabljanje ob del Samoupravljanje, odločanj delo v F>olitičnih forumih, v to je usposabljanje. Vsi ks dldati ne morejo biti že o likovani, zato se morama z vestno odločiti za tako p* spreminjanja sestavov razi nih vodstev. NOVI TEDNIK: Poteka intenzivne priprave na I konferenco ZKJ, ki bo govori o mladini. Prav gotovo sec nji ostrejši razredni kurs t ustreza napredni mladi geii raciji, jo politično in drH beno mobilizira. Kaj meni o tem? ANDREJ MARINC: Dli Morda je sedaj dober tred t«k, da v mladi generaci spodbudimo interes za g\u^'' ne cilje našega družbeni razvoja. Del mlade generaci teh ciljev ne pozna doW Kakšno, revolucionarno vW lahko mladi odigrajo z ZK z drugimi organiziranimi I litičnimi dejavniki, ko se ' rijo za te cilje! Ali niso veliki revolucionarni cilji, katere se je vredno bori Mlado generacijo pa mora' usposobiti, da bo dobila ^ marksističnega znanja, da sposobna marksistično St.42 — 19. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 11 člani redakcije Novega tednika med razgovorom z Andrejem Marincem. členiti vsakodnevne pojave in gibanja. Odkrito pa bomo morali govoriti o vlogi mla- dine in njenem odnosu do ZK. Program ZK morajo mla- di osvojiti, se za njega boriti, ker s tem rešujejo svoje tre- nutne, zlasti pa jutrišnje in- terese. Ta njen odnos dc ZK pa ni odvisen samo od ZK. Mladini bomo morali poveda- ti, da je ta ZK živa, da je polna protislovij in da vsaka mlada generacija mora dati pečat tej ZK. Dobro, neka- tere moti disciplina v ZK, vprašanje demokratičnega centralizma ipdb. Toda druž- bene razmere je moč spremi- njati le z organizirano akcijo, kjer se kot član podrejaš no- tranji disciplini in to zavestni notranji disciplini. Prepričan sem, da vse več mladih ljudi six)znava, kako nikamor ne vodi anarhoidnost, ideološka zmedenost ultra levega giba- nja in radikalizma. Resnična je tista teza, ki pravi, da je realno gledano najbolj levo gibanje prav naša ZK, saj je sposobna dati alternative tej družbi. NOVI TEDNIK: Ce hočemo zagotoviti ostrejši kurs ZK, njeno večjo učinkovitost in revolucionarnost, moramo bi- ti tudi znotraj ZK bolj do- sledni. Ta proces vsebinske diferenciacije si v ZK pola- goma utira pot. V Sloveniji in na celjskem območju smo imeli več primerov, ko je bilo treba ovrednotiti moralno in politično, pa tudi kazensko odgovornost članov ZK. Od- ločitve niso bile lahke, zlasti v tistih sredinah, kjer so bila v ospredju ravnanja vodilnih delavcev. Kako v takih pri- merih ocenjujete zelo mlaha- vo odločanje mnogih članov ZK, ko gre za določitev od- govornosti? GRE ZA HUDE DEFORMACIJE ZAVESTI ANDREJ MARINO: Ko oce- njujemo konkretne spopade v posameznih delovnih si^edi- nah, moramo račimati s pre- teklo zavestjo, ki bremeni članstvo. Določene navade, ki so se med člani utrdile. Gre za hude deformacije v zave- sti dela komunistov in de- lovnih ljudi, na primer, okrog družbene lastnine. Vrsti ljudi je normalno, da je pKjpolno- ma vse upravičeno, če je skle- njeno na samoupravni način. Kot da je kolektiv, lastnik fabnke absolutni razpolagalec z družbeno lastnino. Z ustav- nimi spremembami prav to v osnovi spreminjamo. Dohodek delovnega kolektiva je rezul- tat dohodka in poslovanja de- lovnega kolektiva, pa tudi družbene produktivnosti dela. Dohodek ima družbeni karak- ter in z njim ne razpolaga le kolektiv, pač pa tudi druž- bena skupnost. NOVI TEDNIK: AU to ne pomeni, da v drugačno luč postavljamo tudi različne ak- cije za potrebe družbene skupnosti, ko se ponekod po- stavijo na stališče — mi ne bomo dali, od tega nič nima- mo? O KULTU OSEBNE LASTNINE ANDREJ MARINC: Točno je, da morajo delovni kolek- tivi finansirati svojo enostav- no in razširjeno reprodukci- jo, a tudi družbene službe, torej del družbene reproduk- cije (šolstvo, zdravstvo, kul- tura itd.). Dalje. V zvezi s temi deformacijami ne sme- mo pozabiti, da smo mi v določenem sistemu gojili kult osebne lastnine. Tudi zaradi tega nastaja izkrivljena zavest v deloviiih kolektivih. Ljudje se za nekatere stvari enostav- no ne čutijo krive. Vse smo hoteli doseči preko osebnega dohodka, splošno, družbeno potrošnjo pa smo podcenje- vaU. Deformacije, o katerih sprašujete, so tudi rezultat tega fetišizira.nja materialne- ga položaja v naši dinižbi in podcenjevanje boja za moral ne, p>olitične, socialistične vrednote. Poslovnost in dinar smo postavljali pred vse dru- ge vrednote, šli smo tudi v skrajnosti in to ni bilo do- bro. Stvari moramo spreme- niti. Z nepravilnostmi in sla- bostmi se moramo spopadati že v fazi nastajanja, pa na sestankih ZK tolči ideologijo F>otrošniške družbe. Rai:l'>gi, da so nekateri članj mlahavl pri odločanju odgovornosti za take deformacije in nepravil- nosti, pa so v tem, kar sem povedal. Nekateri so se pod- redili posameznikom ter so od njih odvisni. In tu se mo- ramo zamisliti. NOVI TEDNIK: Na sestan- ku osnovne organizacije ZK v Merxu je član ZK vprašal, kakšen bi moral biti danes komunist. Žalimo, da o liku komunista poveste nekaj več tudi zato, ker so nekateri v ZK izgubili merila za vredno- tenje ravnanja in dela člana ZK. Tudi, ko gre za velike prekrške in nepravihiosti. SKRBETI ZA AKTIVISTE ANDPuEJ MARINC: O liku komunista moramo več govo- riti. Ne mislim na idealiziran Uk komunista. Mislim na lik sposobnega, razgledanega ko- munista, tolerantnega za raz- Mčna mišljenja, pa vendar od- ločnega, kadar gre za družbe- ni interes, sposobnega, da podreja svoj interes družbe- nemu interesu, interesu de- lavskega razreda. Rad bi pa nekaj dodal, ZK to mora za- htevati od komunista. Ne sme pa tudi pozabljati na svoj ak- tivistični kader. Več skrbi mu mora nameniti, dati mu več možnosti za usposabljanje. NOVI TEDNIK: Ker ste doma s celjskega območja, prav gotovo pozorno sprem- ljate dogajanja in pojave y regiji. Kako ocenjujete seda- nja prizadevanja za boljše medobčinsko povezovanje in sotlelovanje v regiji? ANDREJ MARINC: Mis- lim, da je v delo ZK na celj- skem območju vneseno dovolj sistematičnosti in zrelosti. Vprašanje je, koliko se to odraža v bazi. Tudi medob- činsko povezovanje se je po- kazalo kot zelo koristno m vezi med občinami ter cen- tralnim komitejem bi bile oslabljene, če ne bd bilo tu medobčinskega sveta Zveze komunistov. Seveda pa bi mo- ralo biti še več regionalnega političnega povezoranja. Do- ločena nasprotja obstajajo, ker žive pač različni interesi in subjektivni pogledi na po- vezovanje. R,azldk se ne sme- mo ustrašiti. Spoznati jih mo- ramo, jih uskladiti in se do- govoriti za skupno akcijo. V tem pogledu zaostajamo. Ni dovolj, da različne interese ugotovimo. Najodgovornejše delo je tokrat šele pred na- mi. V Jugoslaviji smo do tega spK>znanja prišli, zato se usF>ešneje dogovarjamo. Zakaj ne bi kdaj tudi kdo odstopil od kakšnih stvari, dovolil kompromis, in podob- no? Na celjskem_ območju pa je mnogo možnosti gospodar- skega povezovanja, pa tudi na področju družbenih služb. Vsaka parcializacija je draž- ja. Mi moramo še bolj težiti k povezovanju in to kar na- staja na regionalni osnovi, to je mnogo bolj kvalitetno kot tisto, kar so nekdaj predstav- ljali okraji. To novo dogo- varjanje v regiji, preko nje v Sloveniji in Jugoslaviji, ra- ste na kvalitetnih samouprav- nih osnovah. In naš družbeni razvoj mora težiti k integra- ciji. Tako pravi Vera Vodebova, delavka v celjski tovarni EMO, ki opravlja žes enaindvajset let delo elektrovarilke v surovinskem oddelku omenjene to- varne in je vstopila v Zvezo komunistov 1948. leta z mladostnim žarom In željo po prevzgoji. i Delavka, šihtarica, ki ima srečo, da ni v skupim, ki opravlja nočno delo, saj to predstavlja še posebno za žensko —mater del dneva in življenja, ki najbolj izčrpa občutljiv človekov organizem. Toda tudi na obrazu so opaz- ne poteze, ki nesluter.o raz- krivajo skrb za delavčev vsakdan. Komimistka je, h kateri prihajajo vsak dan so- delavci, komunisti in neko- munisti in ji zaupajo, se z njo pogovarjajo, živijo v skupni, njihovi tovarni. In zdaj smo v času, ko naša družba pričakuje od komuni- stov morda več kot kdaj koh doslej in Vera Vodebova je ena izmed tistih članov Zve- ze komunistov, ki se dobro zaveda, kje je njeno mesto v zdajšnjem, našem trenut- ku. — Kdaj ste prišli na svet? — To je bilo v Polzeli, da- tuma pa vam ne povem. — Od kdaj ste v Zvezi ko- munistov? — V partijo sem vstopila leta 1948 v Polzeli, ko sem še delala v polzelski tovarni no- gavic. Bila sem še mlada, navdušena mladinka, polna želja za skupnim delom, ak- tivizmom. — In vaši občutki? — Ce vam iskreno priznam, bila sem željna prevzgoje, pričakovala sem, da me bodo kaj naučili, da bom spoznala mnoge nove stvari, poglede m vse, kar si pač mlad človek želi_ pri spoznavanju in šir- jenju svojega obzorja. — Pred enaindvajsetimi le- ti ste prišli v Celje in se za- poslili v EMO. Prav gotovo ste v teh letih mnogo delali v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizaci- jah? — Res md tovrstnega dela m nikoli manjkalo, a moram reči, da sem si ga sama že- lela. — Zakaj? — Enostavno zaradi tega, ker sem hotela videti, kaj se dogaja na takšnih sestan- kih in če se res nekatere stva- ri kar po domače zmenijo. — Tako ste govorili delavci med seboj? — Ja, smo. Ker nas marsi- kaj boU. Zato sem najraje de- lala v komisijah in sicer v stanovanjski in tisti za pri- tožbe. — To so vendar komisije, kjer marsikdo nerad dela, ker je narava cVela takšna, da se človek hitro komu zameri . .. — . . . ja, že, samo jaz sem s svojim delom v takšni ko- misiji videla možnosti, da lahko naredim kaj konkretne- ga. Hotela sem spoznati, ali Se res dogajajo krivice delav- cu, ki mora čakati na stano- vanje, ali pa če je šlo za kakšno drugo stvar. — Koliko ste uspeli? — Veste, morate razumeti, nisem šla v te komisije samo zaradi firbca, da bd videla, kaj se tam dogaja. Resnično in iskreno sem hotela doseči to, da bi se delavski glas nekam prebil, kaj zalegel, da bi delavci resnično zastavili svojo besedo na plodna tla. — Pa so obrodila? — So, marsikdaj so. Toda pri nas, mislim na celotno družbo, je še vse preveč fa- miliamosti, in kdor ima ve- ze, mu bo vedno dobro šlo. To me pa boli in to boli vse delavce, ki delajo tam spodaj v obratih za najnižje plače, I>a če so komunisti ali ne. — Kaj pa komunisti, njiho- vo delo? — Najprej vam povem to, da ima delavec zelo malo vpliva. Kaj pa moramo mi delavci proti šefom? Imamo premalo vpogleda v poslovanje in se ne moremo besedno boriti z njimi. Vse premalo voddlnd delavci, tudi komunisti, reali- zirajo sprejete sklepe na se- stankih. Veste, tako lepo smo se včasih kaj 2anenili, se kar zares veseli razšli p>o seji, pa je spet vse ostalo na papir- ju. Tisti, ki so bdli na sestan- ku, so obljubili marsikaj, fx>- tem pa so prišli v stik z dru- gimi, morda tudi višjimi in vse se je potem nekako raz- meglilo na tisti poslovni rav- ni, tisto, kar pa je bilo ko- munističnega, je pa ... saj veste, nič ni ostalo od tiste- ga. Vam pa rečem, da 2XiaJ, ko je prišlo pismo od Tita, pravijo vsi, da je prišel čas, ko si bomo morali vsi komu- nisti p<^ledati v očd, — Kaj menite na pismo? — Čeprav je to tudi aa nas p>oleg resnega in odločnega poziva nekakšen ukor, so ljudje, tudi največji nergači, do nas komundstov zaupljivi. To vidim po tem, ko pri- dejo k meni, me kaj vpraša- jo, Se kaj pogovorimo, med- tem ko kuhamo kavico. — Pijete kavo? — V službi jo vedno pije- mo. Vsak dan je nekdo de- žurni, ko smo po pisarnah videli, kako se kuha, je nam tudi zadišalo. Kupici smo takšne majhne kuhalnike in ko kava zavre, se tisti vonj razprši po delavnica, 6a je tako lušno, kot bi svež veter zapihan. — In vam delavci zaupajo, pravite. Kaj pa kaj takole skupaj komentirate, razne družbene pojave? — Naš delavec je zelo ob čutljiv. Njegova plača je to- likšna, da si ne more pri- voščiti nobenega luksuza, če- prav je tudi to danes zelo vprašljivo, kaj je luksus. Ve- liko govorimo o tem, kako bi se dale nekatere stvari izbolj- šati, tudi konkretno v naši tovarni. Recimo . . . tehnodo- Ic^a. Poglejte, jaz, ko de- lam, moram imeti vse točno prešteto, kvaliteta mora bi- ti dobra in podobno. Pa ima- jo nekateri mnogo večje pla- če, pa ne znajo zračunati, kdaj bo kakšen artikel zasta- rel ali da ne bo šel dobro v prodajo. Zakaj se dopušča, da se napake razširijo, razra- stejo, potem pa zdravimo ix)- sledice namesto vzrokov. — Ponovno postavljam vprašanje: In kemunisti? — Govorila bom zelo iskre- no, kot sam do sedaj. Tudi zadnji sestanki so potofiBall neenotnost, da ne rečem o- p>ortuniEem. Nekateri niso prihajaJi, izgovarjali so se na najrazličnejše načdne. Zdi se mi, da je vse polno stvari okoli nas, katere čutimo, ne vemo pa, kaj konkretno zgra- biti, odpraviti... Se enkrat vam rečem, vodilni delavci bd morala imeti večjo odgo- vornost glede na svoje plače. — Kaj boste storiU kot ko- munistka? — Mislim, da je 2Ki nas zadaj najvažnejša enotnost. Ljudje zdaj od nas vehko pričakuje- jo. Veliko bo treba delaii z ljudmi, posebno s pravimi ne- posrednimi proizvajalci, ljud- mi za mašinami. Veliko stva- ri Je, ki bi se morale hitreje reševati, vse zavlačujemo. Poglejte Titovo pismo. To je sramota, da ga bomo šele ixiaj začeli brati, namesto, da bi že začeli realizirati njego vo vsebino. Vse predolgo tra- ja preden pride do delavca. — Zdaj je aktualna tema o socialnem razlikovanju___ — . . , vem, vem. Najbolj pravično Se md zdi, da se zxiaj stvari preverijo. Ne mo- rem pa razjumeti t^a, zakaj se vse te stvari dopustijo, za- kaj obstajajo možnosti za krajo in kriminal, kar jaz Imerjujem prilaščanje družbe- ne imovine in sredstev. To delavce najbolj boU. Pravijo: jaz se matram za teh nekaj Jurjev, tam pa delajo po svo Je.... to me zelo boli, kot komunistko in kot delavko, ko to slišim. Vse je treba zaostriti, od malega do veU- kega. — Kako živite? — Zdajle vam rečem, da dobro. Skupaj z možem ni- mava tristo starih jurjev na mesec., Pa smo šturje. Jiaaax_ še dve hčerki, ena sicer že dela v Teihno-mercatorju, pa ji ne moreš jemati, mlademu človeku je treba dati voljo, da bo delal. Kaj bom zdaj jaz živela od njenega dermr- ja, če sem sama v službL Mlad človek naj dela, a naj ima tudi nekaj od tega ... — Zakaj ste rekli, da zdaj- le živite dobro? — Saij nam nič rje manjka, a kot sem že rekla, obe plači nista veliko. Cene pa vsak dan rastejo in resno se bo- jim, do kdaj bo delavec lah- ko vzdržal. Dolgo že ne. To, kar je pri nas s cenami, nI ničemur podobno. — Berete? Kaj berete? Ko- liko berete? Greste v Idno, gledališče, kam drugam? — Iman naročene tri ča- sopise. Novi tednik, Delo Jn Komunista. Za knjigo ni več časa, v kino sploh ne grem, v gledališče pa bi rada šla, to- da naš družinski proračun ml tega ne dovoM. Sploh pogre- šam tudi drugačne stike z ljudmi, ne pa samo, da se videvamo na sestankih. To mi je zdaj pravzaprav edina ob- Uka, kjer se še srečujem a ljudmi. — Kaj bi še povedala? — A, veliko je še tega .., vam skuham kavo? Z VERO VODEBOVO se je pogovarjal DRAGO MEDVED mini reportaža j Praznično svetal dan je bil, ko je med malčke vzgojno varstvene ustanove Anice čer. nejeve in ostale otroke z Oto- ka prišla na obisk tetka Je- sen. Eni so ji dejali botra Je- sen, a otroci so bolj čebljali, da je prišla tetka. Botra ali tetka, saj je vseeno, samo da je bil njen obisk poln rado- sti, radovednosti, veselja in sladkosnednosti. V plašču zlatorumenih barv, s cekar. jem pod rokama,si je ogledala najprej plešoče Tinke, Katr- ce, Matjaže in Tomaže, potem pa je vse skupaj povabila na trgatev. Trgatev sredi mesta? Da, na brajdah so viseli vab- ljivi grozdi in prstki malega Frica se niso dali ugnati. Se- gali so po jagodah, pa čep- rav se trgatev še ni pričela. Ko je to videla ob njem sto- jeječa deklica Matejka, ga je posnemala. Pa se je Tomai takoj oglasil: »Veš, to se pa le ne sme, kar takole trgaš in ješ.« Sam pa je odtrgal grozd in si ga mašil v usta. ko se je najedel, je pričel z njimi »krmiti« Ljubko. Ma- tejka pa je vse to gledala in nI mogla razumeti. Kaj hoče- mo, tudi Ob trgatvi se pora- jajo simpatije! Ni minilo pol ure in že je bila brajda obrana. Smejala se je še buča vrh koruztiične koče, klopotec pa je bU že itak ves čas tiho, da ne bi motil uživanja pri jedi. vča- sih je celo roka starejšega, mamice ali očka segla preveč hitro, v bojazni, da ne bi »nji- hovi« dobili dovolj. Otroci te- ga niso razumeli, ker bi raje trgali sami. Naj velja to za poduk prihodnjega leta, za starše! Tradicionalna je prireditev, ki jo vsako leto pripravi dru- štvo prijateljev mladine Otok, za svoje najmlajše. In ker je ta oblika približevanja k na- ravi posrečena in ljubka, mo- ra taka ostati tudi za vnaprej. Prispevek otrok in njihovih vzgojiteljic vzgojno varstvene ustanove Anice čemejeve, pa to še popestruje. In ker je na kupu toliko stvari, potem je prav, da to negujemo. Z. STOPAR Miloš Jagodic Celje je spet srromašnej- Se za človeka, kakršen je bil Miloš Jagodic, človeka, ki so žal vse preporedki, ki so nosilci družbenega Mvljenja med ljudmi. Kot sin revnega kmeta iz šma. rja se je pretolkel v sa- mostojno življenje kot tr- govski vajenec in pomoč- nik. V revnem okolju pod Donačko goro je dodajal grame in centilitre, se ob lastni in tuji revščini na- učil spoštovati še tako malenkostno dobroto in dobrino. Ta lastnost mu je ostala vse do zadnjih dni. Skromnost, delavnost, ki je segla čez njegove te- lesne sposobnosti, saj je bil vselej šibkega zdravja. Med vojno je bil ves čas na strani tistih, ki so se borili za boljši jutri, in ko je trenutek prišel, je bil spet v prvih vrstah in s svojim vzgledom bodril so- občane, da bi srečnejše dni čim hitreje uresničili. Ko je bil š€ v EMO, je z vso vnemo nosil breme izgradnje današnjega Do- ma »Dušana Fmžgarja«. Ni bilo organizacije na terenu v krajevni skupnosti Pod gradom, kjer ne bi bil pri- zadeven član, odbornik, aktivist. Ves čas je bil eden najbolj požrtvovalnih reševalcev človeških živ- ljenj, delavec v organizaciji Rdečega križa, v neštetih socialno-zdravstvenih in humanitarnih akcijah. V kolektivu MERX je bil predsednik sindikata, sekretar organizacije ZK, mentor mladini, član sa- moupravnih organov in ko se je zaradi bolezni upoko- jil, se je počutil, ko da se mu ruSi ves smisel življen- ja, Miloš je bil za vse, ki smo mu bili tovariši in prijatelji jeziček na teht- nici. Zanesli smo se na njegov čut poštenosti, •pra- vičnosti, njegove vselej ii. ve ljudske presoje. Telesno oslabljenega, du. Tiovno še vedno vedrega in tvornega Miloša je v šti- riinpedesetem letu staros- ti spodrezalo po težki ope- raciji. Hudo ga bomo po- grešali zaradi tega, kar ga je naredilo velikega v nje. ovi skromiiosti. JURE KRA&OVEC Šempeter Gradnja nme osnovne šo- le v Šempetru v Savinjski dolini je v polnem teku. Kot je znano, gradijo šolo s sredstvi samoprispevka obča- nov, prva faza nove šole, ki bo obsegala učilnice, kabine- te in nekatere dnige prosto- re, pa bo predvidoma velja- la okoli 400 milijonov starih dinarjev. Ker pa je bilo že od vse- ga pričetka določeino tako, da se bo šola gradila v dveh ločenih fazah, so si odgovor- ni dejavniki v kraju v kar najbolj možni meri prizade- vali, da bi drugo fazo pri- čeli izvajati takoj, potem, ko bo prva faza končana. To bi seveda prmeslo tudi nekate- re prednosti in ne na koncu budi pocenitve, saj bi se de- la kontinuirano nadaljevala. Pred dnevi je bilo zaradi tega v Šempetru posebno posve- tovanje članov sveta krajev- ne skupnosti in vodstev dru- žbeno političnih organizacij, ki pa so mu prisostvovali tudi predstavniki občine in delovAih organizacij. Na se- stanku so ugotovili, da bo za drugo fazo, ki bo obsegala upravno poslopje ter telova- dnico, p>otrebnih nadaljnjih 150 milijonov, ki pa jih bo- do poskušali zagotoviti na najrazličnejše načine, štiride- set starih milijonov bodo p>o- skušali prihraniti pri gradnji prve faze, nadaljnjih štiride- set milijonov pa že imajo zagotovljenih, saj jim jih je s posebnim sklep>om dodelila občinska skupščina. To je de- nar, ki je bil dobljen od pro- daje prostorov nekdanje tek- stilne tovarne v Šempetru. Manjlcajočih 70 milijonov pa bodo iK)slmšaH zagotoviti s tem, da bodo prodali sedanje šolsko poslopje, dom TVD Partizana, preostala sredstva pa bodo poskušah zbrati s prispevki delovnih orgamza- cij m občanov. Kot vse kaže, bo v Šem- petru takoj po zaključku pr- ve, stekla tudi že gradnja druge faze nove osnovne šo- le, ki bo za ondotjie ljudi prav gotovo izredno velika pridobitev. B. STRMČNIK SLABA SADNA LETINA Ker je bUa okolica Sloven- skih konjič zaaana p>o dobrem sadju že vrsto let, je bilo letos nekoliko drugače. Sad- ja skorajda ni bilo, izjema je le Kmetijska zadruga, ki zato purodaja prvovrstno sad- je zelo usp)ešno. Kupci iz vseh krajev SJovenije se oglašajo pri njdh in sproti vse pokupi- jo, kar oberejo. Jabolka pro- dajajo, najboljša p>o 4 dinar- je, drugorazredna pa po dva in pol dinarja. VELIKA UDELEŽBA KRVODAJALCEV v konjiški občini je bdla udeležba v krvodajalski akci- ji zelo jx>lnoštevilna. Ker so bile zelo velike priprave, je bdla tudi udeležba temu pri- merna. Za odvzem krvi v Slovenskih Konjicah se Je Javilo 474 ljudi, v Zrečah pa 183 dajalcev krvi v enem dnevu, v obeh krajih skupaj Je bilo 657 dajalcev krvi. V Vitanju in Ločah je bi- lo krvodajalcev 255, skupaj na celotnem območju konji- ške občine pa 922 občanov. mali intervju Vprašuje: Jure Krašovec Odgovarja: Ludvik Šlcru- ba Predsednik krajevne or- ganizacije SZDL v Zida- nem mostu Ludvik škru- ba je eden tistih občanov v svojem kraju, ki je o vsem obveščen, ki v svoji glavi nosi zbLr interesov večine občanov. Seveda vsega, o čemur sva se p>ogovairjala naenkrat nI mogoče nanizati. Zato le nekaj od te^a: j Tovariš Skruba, ste ro- ! jen Zidanmoščan? Ne. Do- ; ma sem iz Lokavca. Sem ■ sem prišel pred letoma PK) upK>kojibvi. Od doma sem odšel kot mladenič, se vradl s štirinajsto, po- tem dolga Iheta služtx)- ! val kot delavec miUce, I največ na Gorenjskem. Ste j se v dveh letih vživeli v razmere krajevne skvy)no- sti Zidani most? Menda že, če vam dejstvo, da so me izbrali za pyredsedni- kai SZDL kaj pove. Je predsedstvo SZDL vaša poglavitna funkcija? Ena- j kiopravno z ostalima dve- [' ma, sem še predsednik \ ZB NOV in gasilskega dru- štva. Kako je z družbeno \ razgibanostjo Zidanega ; mosta? Zdaj bolj kot prej. \ Ne zato, ker sem na čelu najmnožičnejše p>olitične \ organizacije. Le-ta je le zbir aktivnosti vseh dru- ' gih. Zelo aktivni so strel- ' ci, ki bodo imeU do pri- . hodnjega leta lepo streli- šče z lop>o. Aktivni so planinci okoli svojega do- . ma pod Velikim Kozjem, kamor mislijo potegniti I še žičnico, razgibala se Je ■ mladina okoli svojega * kluba, gasilci okoli bodo- ' čega gasilskega doma, kra- jevna skupnost z gradnjo \ ceste v Veliko Sirje, skrat- ka detjavnost Je tolikšna, aa so se odločili kandidi- rati za organizacijo občin- skega praznika poihodnje leto v naši krajevni skup- ncTsti. Kaj pa težave, pro- blemi? Veliko jih je, pre- BRALCI, POZOR! Bralci reportaže o zre- šlcih kovačili Kujemo pri- tvodnost, Id smo jo obja- vili v iH-ejšnji števlUd, so nam na povabilo Kovaške Industrije Zreče poslali veliko odgovorov na vpra- ianje, koliko ključev bo ta tovarna izdelala ▼ letu 1972. Med tistimi, M so bili pravilnemu o<^ovoru (dva milijona) najbližji, smo izžrebali tri, katerim bo Tovarna kovanega oro- dja Zreče podarila kom- plet ključev UNIOR-EX. TRA. To so: Dušan LI- pold, Stanetova 18, Celje; Janko Kaker, Raduha 36, Luče ob Savinji ter Stan- ko Dolinar, Železarna Što- re. Zmagoslavje Marije Toma- žič na 1. vojaški kulinarič- ni razstavi, ki je bila ob koncu septembra v Ljub- Ojani. Prve vojaške kulinarične razstave v Ljubljana se je udeležila tudi močna eki- pa kuharjev iz Celja. V glavni kategoriji je zma- gala uslužbenka »Vojaško — gostinskega ix>djetja Partizan — Ekspres bife Doma JLA Cef.je Marija Tomažin. V njeni kategoriji Je tek- j movalo 35 kuharjev z 42. vojaškimi menuji. Konku- renca je bdla huda, zaradi velike strokovnosti pa Je zmagala Celjanka Marija i Tomažin, ki je za vojaSki menu pripravila: — karfiolna krem ^Juha , — musaka s krompirjem — p)ečena paprika in — sirov zavitek. Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali civilna ki vojaški kulinariki. Je prrlz- nala prvo mesto, s tem pa še diplomo, zlato pjla- keto in 2000 din! Marija je bila ob zmagi kar malce zmedena, Mjub temu da Jo je na tihem pričakovala, češ »slabi hrani verjetno ne bd pri- sodili prvega mesta ...« I Kdor je poskusil njen \ zmagovalni menu, je pxrilz- j nal z oblizovanjem ustnic, da je odličen, vsi p>a smo želeli, da bi takšen menu bil vedno prisoten tudi med — vojaki! rfe napreduje gradnja tovarne Metka v Kozjem, ki je eaprav podaljšek stare tovarne v nekdanji graščini v tr- V novem obratu celjske Metke bo našlo zaposlitev i sto Kozjancev. Normalno potekajo tudi priprave za »sabljanje delavcev pri upravljanju s sodobnimi stroji, |h bodo montirali v novi hali. Halo gradi celjsko grad- I podjetje Ingrad. Foto: D. Medved šesče, ki ležijo pod sever- nim obronkom Homa, spada- jo med tista naselja, ki jim mirno lahko priznamo vzde- vek: snažna savinjska vas. Ob asfaltirani cesti stoje lepo urejene kmečke hiše, s pro- stornimi dvorišči, modernuni hlevi. Pravih kmetov je seve- da malo, mnogi so zjapo- sleni v preboldski tekstilni tovarni, v podjetju SIP Šem- peter, v žalskih podjetjih, ne- kateri so rudarji v velenjskem rudniku, na delo se vozijo celo v Celje in še kam. Nad vasjo so pred vojno našli ilirske grobove in neka- teri primerki so shranjeni v celjskem muzeju. Takrat se je veliko govorilo, da je med grobovi zakopano zlato tele, kamor naj bi ga skril gra- ščak, ki je pred mnogimi sto- letji gospodaril nad podložni- fci, vielike shriambe raiznih dragocenosti pa so bile v sikalnih rovih na vrhu Bur- keljčevega hriba. Zlatega te- leta in drugih »svetlih vred- nosti« do danes nihče ni na- šel, dasiravno —- tako pravi- jo — je prenekateri ponoči vzel rovnico in pri brlevki iskal zakopano bogastvo, ki bi ga osrečilo za vse življenje. Tudi o imenu kraja je več razhčic. Baje so nekoč pravili kraju — Šestše, to i>a jaradi tega, ker se je fevdalec nad ne- p>okorščino svobodnih podlo- žnikov tako razjezil in vsem vzel svobodo; šest pa jih je moralo ostati svobodnih za pogrebne svečanosti veljakov: štirje so nosili krsto s fev- dalčevim truplom, peti je no- sil križ in šesti »večno luč«. Naj je bilo tako ali drugače, vas je preživela tudi večje ne- sreče: razsajale so kužne bo- lezni, pred mnogimi leti je vas pogorela do tal, med voj- no so padale žrtve, narasla Savinja je odnesla lesen most in še kaj. V povojnih letih so šeščani med prvimi v dolirii zgradili zadružni dom, vaški vodovod, hmeljsko sušilnico, igralci amaterji so uprizarja- U igre, celo požrtvovalni so bili tudi gasilci — tn so še. Popotnik, pridi in poglej! Naj- brž bodo tudi mladi in srbo- riti mopedisti spet privili iapušnike in tako boste spre- hod skozi Sešče v miru in zadovoljstvu opravili. -dk- I se začne človek zanimaft lladinske aktive v šentjur- i krajevnih skupnostih. J v spominu nedvomno |Be mladinski aktiv iz ijielj. Zakaj ravno Dram- iZato, ker je tu v večini eCka mladina? Ne! Zato, je tu mladina organizira- ta aktivna! Zato, ker v Biljah mladina ve, kaj ho- ve, zakaj se bori! fciskal sem predsednika iieljske mladine, Slavka jka. Ko sem mu omenil. ))i rad slišal nekaj o dra- (ski mladini in njihovi Binski organizaciji na- fc, mu je začel kar sam ^vedovati: tačel bom kar pri ustano- I. Aktiv je bil ustanovljen I. leta. Na žalost pa je ak- delal samo nekaj časa. fcn pa se je vse skupaj »rmiralo. Mi pa delujemo ♦eč kot eno leto in smo Iričani, da naš aktiv ne 'Jiropadel. Da našega akti- ve bi doletela usoda prejš- la, smo se organizirali in ustanovili komisije za razne dejavnosti. Na primer: kul- turnoprosvetno, športno in nazadnje tudi politično de- javnost. Sprejeli smo tudi svoj program dela. Prilagojen je področju, kjer delujemo. Prilagojen je pravim zato, ker pri nas ne moremo govoriti o kakšni posebno aktivni poli- tični dejavnosti. Naš aktiv sestavljajo kmečki mladinci in je treba njih najprej pri- tegniti s kakšno drugo dejav- nostjo in šele potem pričeti s politiko. Poleg tega pa na- vezujemo še živahne stike z občinsko konferenco in dru- gimi družbenopolitičnimi or- ganizacijami v Šentjurju. Razmišljamo tudi o prihod- nosti. Smernice nadaljnjega razvoja naše organizacije so že podane. Kakšnega poseb- nega programa za prihodnost pa še nimamo. Vsi mladinci smo mnenja, da moramo do- seči v aktivu najprej enotnost in gremo potem enotno in složno v prihodnost. Složno zato, \cer smo v Drami j ah ak- tivni mladinci v manjšini. Od 250 mladincev, ki živijo v 15 vaseh drameljske krajevne skupnosti, nas je aktivnih le četrtina. Kot verjetno povsod, je tu- di pri nas glavni problem de- nar. Preživljamo se s člana- rino, ker ne dobivamo od ni- koder nikakršne dotacije. Tu bi izrazil nezadovoljstvo do občinske konferenc ki nam do zdaj ni nudila nikakršne pomoči, razen nekaj pol pa- pirja, ki nam služi za vode- nje administracije. Prav tako imamo probleme s prostori. Čeprav je v Dramljah pro- svetna dvorana nezasedena skoraj vse leto, nam je ne da- jo, da bi mi v njej prirejali plese ali kakšne druge dru- žabne prireditve, ker pravijo, da bomo vse uničili. Mi pa smo pripravljeni prevzeti od- govornost ijSL vsakršno škodo, ki bi nastala, kar pa je zelo malo verjetno. Pred kratkim je naša ekipa sodelovala na kvizu o zgodo- vini Šentjurja, ki so ga šent- jurski študentje organizirali v počastitev praznika bratom Ipavcem. Naštudirali smo tu- di Nušičevo komedijo Dok- tor. Posebno smo ponosni na našo oglasno desko. Prej sem govoril, da se s politiko ne ukvarjamo. To drži. Ukvarjamo pa se s pro- blematiko kraja, to je samih Dramelj. Tudi mi ne moremo držati križem rok, ko vidimo, kako nas zapostavljajo tn nam ne postavijo boljše tr- govine, čeprav to že dolgo obljubljajo. Nezadovoljni smo tudi z avtobusnimi zvezami do Šentjurja.« Ko je Slavko nehal pripo- vedovati, mi je do dramelj- skega aktiva zrasel nekakšen občutek spoštovanja. Mislim, da lahko ta aktiv upravičeno imenujemo »samorastniški«, saj je zrasel sam, dela sam in se sam tudi usmerja. Aktiv dramelj skih mladin- cev je lahko za vzgled mar- sikateremu aktivu ZM, obe- nem pa za spodbudo mladim v tistih krajih, kjer še niso organizirani, saj so Dramelj- čani pokazali, da se da z nič veliko narediti. B. OSET SL.\VKO SLEJKO. J na gradnji osnovne šole v Šempetru hitro napredujejo. V mesecu in pol je gradbeno Jjetje Ingrad iz Celja napravilo prvo fazo gradnje, to je, da bo še v tem tednu šola *>la streho. Pouk v njej pa bodo pričeli leta 1973. Foto: T. Tavčar KAJ TAKŠNEGA? Menda m ankete, za katero bi mogli dobiti toliko ljudi ki bi bili voljni odgovarjati, povedati svoje mnenje, kot je ravno današnja. Šli smo med ljudi in jih vprašali, kaj mislijo c do- godkih na Koroškem, o akciji stkrajnežev proti uvedbi dvojezičnih napisov v redkih koroških vaseh in krajih. Ni človeka ki bi ne bil ogorčen, da je še tisto malo, kar Avstrija daje Slovencem znotraj svojih meja ogroženo pod pritiskom sil, ki jih ne moremo primerjati s čini drugim, kot nacizmom. Dajmo besedo petim: IVO KUHAR, upokojenec iz Šempetra v Savinjski doli- ni: Človek je zaprepaščen ob dejstvu, kako avstrijske ob- lasti mimo gledajo početje proti slovenski manjšini. Tež- ko je razumeti tako gonjo proti našim ljudem, saj manjšina ni dala niti naj- manjšega povoda. Gre samo za pravice, ki manjšini pri- padajo in Avstrija bi morala upoštevati določila meddr- žavne pogodbe. Demonstraci- je, kakršne so bile v nedeljo v Celovcu, bi bilo potrebno preprečiti. IRUDI PRIBOVEC, upokoje- nec, borec za severno mejo 1618/19: »Vse to me boli. Hu- Ido mi je, da se takšne rečS dogajajo v času, ko se pogo- varjajo o mirnem sožitju. Sd- Ioer pa nič čudnega, če so ti izgredi prav na avstrijskem Koroškem. Sedanji izpadi so Itudd zrcalo popuščanja obla- sti pred nacisti. In zato se le (sprašujem, kam bodo vodile te akcije, če bo avstrijska vlada ostala do tega izziva- Inja slovenske manjšine brez- brižna. Ni dovolj, če protesti- ramo samo mi, ves svet, ves Imiroljubni svet naj dfvigne svoj glas.« Dr. ERVIN MEJAIC, advo- kat, borec za severno mejo 1918/19: »Bojim se, da gonja avstrijskih fašistov ne bo os- tala samo pri odstranjevanju dvojezičnih napisov, temveč da se bo spremenila v pre- ganjanje slovenskega življa na avstrijskem Koroškem. Si- cer pa še menim, da mora- mo vztrajati pri izpolnjeva- nju državne pogodbe in med drugim povsem zavreči idejo o številčnem ugotavljanju slwenske manjšine na Koro- škem, saj je znano pod kak- Sniml pogoji je bil znani ko- roški plebiscdt.« JULU GOBIC, gdasbend pe- dagog iz Laškega: 2e dolga leta imamo z upokojenskim zborom stike s Slovenci on- stran Karavank. Na čem po- čivajo? Na skupnem jeziku, skupni ljubezni do sloven- ske pesmi. Ce pravijo, da so manjšina na Koroškem »vin- dišarji«, potem je to le druga beseda za Slovence. Naši pevci so se z gostitelji v Ce- lovcu, v Radišu imenitno ra- zumeli, mi tu v Laškem pa njih. Saj so trditve skrajne- žev naravnost smešne, a kaj ko so povezane s tako resni- mi zadevami, kot je obstoj Slovencev na Koroškem, FRANCI KRI2AJ, režiser SIX3: Nepojmljivo se mi zčd, da morajo skrajneži na Ko- roškem privleči na dan ce- lo tako ogabno nespamet- nost, kot je trditev, da manj- šdna na Koroškem niso Slo- venci, marveč nekaki »vin- dišarji«. Prosim samo za pri- mer našega gostovanja v Ce- lovcu z »Umorom v katedra- li«. Do zadnjega kotička na- polnjeno gledališče je vsrka- lo vsako besedo tega izredno težkega teksta, kakršnega mnogi od razgrajačev v svoji materinščini ne bi razumeli. Tako peterica, tako stotine, tako tisoči tn stotisoči. 14. stran NOVI TEDNIK Št. 42 — 19. oktober 1972 Kmetijstvo Proslavo stoletnice kmetij- skega šolstva v Mariboru so povezali z vrsto posvetovanj o raznih kmetijskih dejavno- stih. To ni bilo naključje. Prireditelji —- center za po- speševanje kmetijstva pri kmetijskem inštitutu Sloveni- je v sodelovanju s kmetij- skimi šolskimi ustanovami v Mariboru — so hoteU poka- zati, kakšno vlogo ima stro- kovno izobraževanje v razvo- ju kmetijstva. Na posvetovanju o kmetij- ski pospeševalni službi so ugotavljali, da so hektarski pridelki pšenice, koruze in še nekaterih poljščin rastli veli- ko hitreje v letih 1953—58, ko smo imeli v zadružništvu ši- roko pospeševalno dejavnost, kot pozneje, ko so jo kmetij- ske organizacije omejile le na donosno kooperacijo s kmeti. Pospeševalna dejavnost se je zožila, kmetje pa niso bili strokovno dovolj podkovani, da bi znali sami, brez po- moči kmetijskih strokovnja- kov pridelovati še bolje in več. Kmetijski strokovnjaki lah- ko veliko pomagajo kmetom pri gospodarjenju, a tudi kmetje bi morali bolj poznati svoje delo. če kmetijski teh- nik ali inženir zna podvojiti dohodke na kmetiji, zakaj ne bi znali tega tudi kmetje, se- veda če bi si nabrali dovolj znanja v ustreznih kmetijskih šolah? Zakaj bi morali kmet- je le čakati, naj jih pri iz- boljševanju in urejanju kme- tij takorekoč vodijo za roke strokovnjaki kmetijske po- speševalne službe? Če bi ime- li vsaj nekaj takega znanja, kot ga imajo pospeševalci, bi šlo veliko laže in hitreje. Tu- di sami bi znali odkrivati možnosti na svojih kmetijah in jih kar najbolje uporablja- ti v svojo korist. Med pogovori o pospeše- vanju kmetijstva in urejanju kmetij se skoraj vedno po- stavlja na prvo mesto denar za nove naložbe. To je zgre- šeno. Mnogi kmetje bi s skromnimi sredstvi, ki jih imajo, izboljšali veliko več kot doslej, če bi jim bil zme- raj pri roki kmetijski stro- kovnjak, ki bi jim svetoval, kako denar bolje naložiti. Teh pa ni dovolj in jih ne bo nikoli toliko, da kmetom ne bi bilo treba razmišljati, kako bolje gospodariti. To bo treba še takrat, ko bodo njihove kmetije že urejene, usmerjene na najustreznejšo dejavnost in mehanizirane. Razvoj se nikoli ne ustavi. Strokovno znanje kmeto valcev so znali ceniti že pred 100 leti, ko so ustanovili v Mariboru prvo kmetijsko šo- lo na območju Slovenije. Po zneje smo dobili še več po dobnih šol. Kmetje so čutili, da so potrebne in imele so dovolj učencev, šele v zad- njem času so se razmere po slabšale. Vendar ne toliko po krivdi ali malomarnosti kme- tov kot takratnih razmer v kmetijstvu, ki so jih krojili drugi. Stvari pa se spet spre- minjajo v korist kmetov. Za- to bi morali spet pošiljati več otrok v kmetijske šole. Kmetijstvo ne sme zaosta- jati za drugimi gospodarski- mi dejavnostmi. Sledilo pa jim bo lahko le takrat, če bo- do kmetje vsaj toliko stro- kovno podkovani kot obrtni- ki. Nekateri kmetje sicer zna- jo dobro gospodariti tudi brez znanja, ki bi si ga na- brali v kmetijski šoli. Neka- teri ljudje tudi znajo oprav- ljati npr. mizarska dela, ne da bi bila kdaj mizarski va- jenci. Takrat pa je malo po- dobno je med kmeti. Tako imenovani strokovnjaki za vse so rediki. Zato se je za poklic treba izučiti. Tudi za kmečkega. JOŽE PETEK Šentjur Točno mesec dni je še do datuma, ko bodo v šentjur- skih krajevnili skupnostih Dramlje, Planina pri Sevnici. Loka pri Zusmu, Dobje pri Planini, Slivnica pri Celju, Kalobje in Prevorje občani skupščine Šentjur pri Celju so se namreč odločili, da 19. novembra razpišejo v teh krajevnih skupnostih referen- dum za samoprispevek za uresničitev programov kra- jevnih skuprx)sti. Sredstva bi zbirali pet let. Občina bo po predvidevanjih na vsak zbra- ni dinar prispevala 0.70 di- narja. V obdobju do leta 1975 bo po tako zastavljenem programu zbranih približno 3 milijone dinarjev, do leta 1977 pa še dva milijona. V Šentjurju deluje enajst krajevnih skupnosti, ki so že dosegle izredne rezultate pri reševanju problemov. Njihova aktivnost je bila v preteklosti usmerjena predvsem v reše- vanje komunalnih in social- nih problemov, kar pa je gle- de na razvitost tega območja edinole razum.ljivo. Krajevne skupnosti stojijo v tem ob- dobju pred vrsto številnih pomembnih nalog, izredno važnih za standard ljudi in dvig splošne življenjske ravni ter napredka posameznega kraja. Vendar teh nalog ne bo mogoče rešiti samo s po- močjo občinske skupščine. Predlog srednjeročnega pro grama razvoja Šentjurja zelo podrobno razčlenja naloge posameznih krajevnih skup nosti. V Dramljah bi radi asfalti- rali cesto skozi center nase Ija in zgradili cesto Jarmovec — Laze — Dramlje. Pomemb- na je tudi gradnja vodovoda v Pletovarju, odkoder bi kri- li potrebe po vodi tudi v Dramljah. Izredno obsežen program del imajo v Slivnici in ga krajevna skupnost sama prav gotovo ne bo uspela realizi- rati. Med najpomembnejšimi je potreba po novem kultur- nem domu, gradnja telovad- nice in avtobusnih postaja- lišč, obnova zdravstvene po- staje in seveda rekonstrukci- ja kar štirih cest ter novo- gradnja ceste v Tratni okrog akumulacijskega jezera ter ceste Paridol — Vodice — Slivnica. Za realizacijo programa del na Planini bo potrebno zbrati približno 620.000 dinarjev. Več kot polovica tega denarja bo porabljena za ceste. Gre za novogradnjo treh cest v skup- ni dolžini sedem kilome- trov, vodovod, kanalizacij- sko omrežje, izgradnjo mo- stov in drugo. Na Dob ju hočejo obnoviti cesto Dobje — Presečno, na novo zgraditi cesti škarnice — Vodice in Jezerce — Laži- še, dalje je tu še gradnja mo- stov in kulturnega doma ter ureditev pokopališča. Najbolj pereč problem kra- jevne skupnosti Prevorje je vzdrževanje občinskih cest. Imajo jih približno 48 kilo- metrov. Poleg tega morajo zgraditi vodovod in postaviti mostova v Lopaci in Strašld gori, preurediti avtobusno ga- ražo v kulturni dom itd. V Loki jih tare ureditev cestišča in pokopališča v Zus- mu ter dvorane v šoli Loka. Nova naj bi bila tudi cesta Loka — Rudnica v dolžini pet kilometrov. Na Kalobju bodo skrbeli predvsem za vzdrževanje cest, obnovo gasilskega doma in ureditev pokopališča. Nalog je veliko in veliko bo treba tudi denarja. Priča- kovati je, da bodo ljudje ▼ šentjurski občini tudi v ne- deljo 19. novembra znova do- kazali, da jim ni žal žrtvovati za napredek svojih krajev. M. SENIČAR Sram me je bilo pred svetom. Ne bi bil smel iti v kavarno, in kaj sem si dovolil, da sem prijel Rahelo za roko. Mašeiml sem. želel sem si, da me nihče po maši ne bi čakal za spoved. Pa me je. Nikdar nisem šel tako težko na iolazilno pot z Gospodom kakor tedaj. Sram me je bilo, ko sem sedel z Najsvetejšim na vozu. Bog me je kaznoval. Zdelo se mi je, da poklekujejo ljudje pred Je- zusom in kažejo s prstom name, da sem tega nevreden. Sklenil sem in obljubil Bogu, da kaj takega ne bom nik- dar več storil. Zakaj nisem ubogal dekana? Vsega tega ne bi bilo. Dekan se je po maši odpeljal v gorice. Opoldne sc je vrnil, še mi je šumelo v glavi od vina. Na vsak korak in na vsako besedo sem pazil, da se ne bi izdal. Dekan me pri kosilu ni pogledal. Pojedli smo. S kaplanom &ernekom sva se dvignila, da bi šla. Mene je dekan pridržal. Vedel sem, kaj bo. »Gospod kaplan^ to se še ni zgodilo, odkar stoji cer- kev v Lendavi. Vaše vedenje je nevredno pravega duhovni- ka. Se ne zavedate?« Govoril je mirno, hladno. Molčal sem in gledal v tla. Čutil sem, da sem kriv. »Zdt se mi, da vam ostaja mnogo prostega časa. Tega seveda ne bi smelo biti. Pomagali mi boste v pisarni in vsak dan bova skupaj molila popoldanski brevir.« Zauelo me je. Moj ponos je bil užaljen. »Jas molim, gospod dekan,« sem dejal tiho. Upor se je čutil v teh besedah. Dekan mi je trdo rekel: »Skupaj bova molila popoldanski brevir, ste razume- li?« Da je posegel tako daleč, se mi je zdelo preveč. Kar sem doživljal, je bilo tako nenavadno. Nič sveto- sti, nič tiste lepote ni bilo več, kakor sem jo čutil v Su- hih gorah. Popoldne sern delal v dekanovi pisarni. Pisal sem va- bila na sestanek vsem plebanušem in kaplanom lendavske dekanije. Pisal sem in čakal, kdaj bo prišel dekan, da bo- va skupaj molila. Med menoj in dekanom je bil nesporazum; nisem si hotei priznati, da je sovraštvo, čemu bi ne smel imeti Rahele rad. Toda to ni bila ljubezen, ki bi bila grešna, prostaška. Bilo je soglasje dveh ljudi, ki sta se v življe- nju srečala. Kaj to mar dekanu ali komurkoli. O tem sem premišljeval, ko sem pisal vabila. Na večer je prišel Jerebic. S takim odporom nisem šel še nikdar k molitvi. Pokleknila sva v kapelici in iskala molitve pri bre- virju. Tisto listanje je bilo grozeče. Zvečer sem ostal doma. Drugega dne sem spet pisal. Na branje brevirja sem čakal z odporom, a ne več s ta- kim odporom kakor prejšnji dan. Dekana ni bilo od ni- koder. Zamudil se je nekje zunaj na polju pri težakih. Bila je žetev. Brevir sem opravil sam. Tretjega mi m več dal nobenega dela. Zgodaj zjutraj se je odpeljal v gorice. Popoldne sem ga čakai v kapelici. Ni gc bilo, ker je imel delo v hribu. Od takrat dekanu nisem več pomagal v pisarni, niti ga nisem čakal za bra- nje brevirja. Iz škofije sem dobil vabilo. Klicali so me, da bi se zagovarjal Torej sem že na poti, na katero nisem hotel nikdar stopiti. Tako mlaa sem še bil in čuval sem se vsega. Dekan me je naznanil na škofijo. Torej zame ni več rešitve, ni več mirnega življenja? Sem res tako grešil, da sem zaslužil takšno kazen? Bal sem se. Prepričan sem bil, da bom zuzmimovan s pečatom, ki ga ne bom mogel nikdar več zbrisati. Iz Maribora sem se vrnil še pred dekanijskim sestan- kom. Toda nisem se vrnil spokornik. Zagovarjal sem se za- radi obiskov pri Krampačevih, zaradi kavarne in za- radi Rahele. Tu povem samo, da se nisem vrnil spo- kornik. že zgodaj popoldne na dan sestanka so začeli pri- hajati od vseh strani plebanuši in kaplani. S kolesi jih je prišlo največ. Nekateri so prišli celo z avtomobili. Zbirali so se v veliki, lepi obednici s poslikanimi stro- pi in stenami. V kotu je bila velika peč. Visoka okna so gledala čez vrt v kostanje. Cerkev v Lendavi je bila pa- tronat. Cerkev in farof je bil sezidal v davnih časih grof. Tu je bil tudi sedež dekanije. K veliki mizi so sedali prišleci po svoji časti. Jaz sem bil med kaplani. Na dekanovi desnici je sedel plebanuš Cotlin iz čreš- novske fare. Od tam sem bil tudi jaz doma. Do pleba- nuša Cotlina sem gojil od študentovskih let topla čustva. Razumen, trezen mož je bil. Imel je orlovski nos in nemirne oči. Njegov nastop je bil prijeten, kakršnega sem si sam vedno želel. Pred sestankom je z dekanom prišel v sobo. Nisem ga hotel motiti. Bal sem se tudi, ali mo- goče ve za moje grehe in za potovanje v Maribor. Sestanek se je pričel. Ves čas sem sedel na koncu mize in poslušal. Dekan je govoril Tudi plebanuš Cotlin je posegel v besedo. Bil je izkušen, najstarejši izmed nas vseh, mnogo starejši od samega dekana. Slišal sem že, da bi plebanuš Cotlin že davno lahko postal dekan, pa v svoji skromnosti te časti ni hotel sprejeti. Sestanek je trajal že pol ure. Takrat je nekdo potrkal na vrata. Vstopil je duhovnik, še razmeroma mlad, toda na glavi ni imel več niti enega lasu. Nosil je škornje in jahalne hlače ter kratek suknjič. Postal sem pozoren nanj. Pri mizi ni bilo več prostora. Gospod dekan mu je ponudil stol pri oknu. Ko smo se umirili in se je vst ' uredilo, je dekan nadaljeval govor o Katoliški akciji. Končal je z besedami: »Ni pa že dolgo bilo v dekaniji nobene duhovne mani- festacije ali kongresa, da bi se poživilo versko življenje. Zato bi bilo vsekakor dobro, da se to zgodi v tem letu, ko poteče tisoč devetsto let od Kristusove smrti.« Utihnil je. Za besedo je prosil plebanuš Cotlin. Star, siv se je dvignil in njegova beseda je tekla gladko. Gledal sem gospoda pri oknu. čudno je bil nemiren. Noge je prestavljal, si podpiral glavo zdaj z desno, zdaj z levo roko, zdaj je gledal skozi okno ali pa po zbranih. Plebanuš Cotlin je govoril o smrti Gospodovi, nato o duhovnem življenju v dekaniji. »Dobro bi bilo, če bi kongres bil, toda kje?« je rekel neki gospod, ki ga tudi nisem poznal. Nastal je molk. Katera fara bi prevzela lepo, a obenem težko nalogo? Dekan je vstal^n pospravil papirje na mizi. »Predlagal bi turniško faro za kogres. Sredi dekanU je je in tam bi se lahko zbralo največ ljudstva.« Zopet je nastal molk. Opazil sem, da se kongresa vsi bojijo. Dekan se je obrnil h gospodu, ki je sedel pri oknu: »Kaj pravite vi, gospod administrator Grafič?« Gospod pri oknu se je v tem trenutku zganil. Zardel je do ušeš, le pleše se mu rdečica ni dotaknila. »Kdo bo fina?isiral kongres, gospodje? To je prva reč,« je administrator odgovoril presenetljivo stvarno. Pleba- nuš Cotlin je takoj povzel: »Velik del stroškov bodo pokrili verniki z milodari,« »Dajte no! Z milodari! Milodari so v primerjavi s taki- \ mi izdatki pram figa.« Nekaj kaplanov se je pri tem namuznilo. Plebanuši — šaljiva so si pomežiknili. Drugi del gospodov se je zgro- j zil. \ Obraz plebanuša Cotlina je dobil nekak borben, svet- niški sij. Videlo se je, da je bil kongres s to opazko profaniran. »Od milodarov lahko pričakujemo največ in ti pome- nijo božji blagoslov. Verniki jih bodo dali s čistim srcem. Ostale izdatke bodo pokrile fare.« »Pa naj bo kongres v Lendavi. Lendava je zelo lep kraj. In dekanija je tu. Jaz bom prispeval za Lendavo, kar največ bom mogel. Ali pa naj bo kje drugje,« se je branil Grafič kongresa. Opozil sem. da so plebanuKi molčali. Sploh sem za- slutit, da je kongres prikrita igra. Plebanuš Cotlin je bil presenečen. S prizadetostjo je dejal: It. 42 — 19. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 15 v ponedeljek so komunisti oddelka zveze komu^iJ^tov trgovskega i>odjetja Teh- noniercator Celje izrekli najostrejši protest zoper dejanja pristašev ekstremistične desničarsko zveze Heimatdiehst na avstrijskem Koroškem. Komunisti tega trgovskega podjetja zalitevajo, da se prepreči malti-etiranjc in ■anič^vanje koroških Slovencev, Izražajo upanje, da bo avstrijska javnost uspela onemogočiti dejavnost ekstremističnih nacionalistov na avstrijskem Koroškem, ter da I>o s tem omogočeno Slovencem enakopravno delo in življenje. Protest so komu- nisti Tehnomercatorja posredovali občini^ki konferenci ZKS Cel_je s prošnjo, da gv pošljejo višjim forumom. Četrti razred osnovne šole v Špitaliču na enem kolesu. Vračali so se proti domu in vsi so se j>eljali. Ob srečanju so zatrjevali, da so oni en sam razred. To je četrti! Naj jim verjamemo? Dajmo, tem Tončkom, Toniki, Frančkom! Njihov širc'ki smeh nas je razoro- žil straliu, da bi se zvrnili in popadali s kolesa. Sicer pa, tako so zatrjevali, malokdaj srečajo kakšen avto. Z. S. Oseba tedna ' JOŽE JERAM ŠE VEDNO AKTIVEN Prva oseba tedna v naši nagradni igri je po številu glasov, ki ste jih pK>slali, spoštovani bralci, postal JOŽE JERAM, upokojeni kapetan milice iz Spodnjih Gorč pri B raslo včah. Obi- skaili smo ga na njegovem prijaznem domu ter ga zmotili sredi dela. Prešal je grozdje in takoj dodal, da vino letos ne bo naj- boljše, saj vreme ni do- puščalo, da bi se v grozd- ju nabralo dovolj sladkor- ja. Vino bo kislo, je pove- dali, bo pa kljub temu se- veda pristno iz domače brajde in to je tudi nekaj. Takole je stekel pogovor: »Da sem na sliki v No- vem tedniku sem opazil seveda tudi sam, saj ima- mo tednik že dolgo naro- čen. Nisem pa si mislil, da bi ravno mene spoznalo največ ljudi. No, naneslo je pač tako ...« »Ste upokojenec, s čim se ukvarjate? »Dela okoli hiše nikoli ne zmanjka. Vedno je tre- ba kaj postoriti, popraviti, prizidati. Zemlje nimamo veliko, le nekaj okoli hiše, dela pa je kljub temu do- volj .« »Kako to, da ste bili na otvoritvi prenovljene šole v GotovCjah, kjer smo napra- vili posnetek skupine, v kateri ste bUi tudi vi?« »Sem član Temeljne izo- braževalne skupnosti in član upravnega odbora sklada za i2^radnjo in ob- novo šol v naši občini. Pa sem se zaradi tega tudi udeležil otvoritve prenov- ljene šoCe.« »Kako ocenjujete uspehe pri obnovi šolskih zgradb?« »Mislim, da je to izred- no i>omembno, kar dose- gamo v naši občini. Vse skupaj Pa je seveda rezul- tat samoprispevka, ki ga dajemo občani. Ljudje so zadovoljni, ker smo se od- ločili za, saj smo s pomoč- jo teh sredstev dosegli po- membne rezultate. Ta obli- ka financiranja pa je bila tudi edina možna. Druge poti ni bilo.« »Imate ka^^šnega konjič- ka za vaš prosti čas?« »O seveda, družbeno po- litično delo. Sem aktiven v številnih organizacijah in rad pomagam, kolikor je v moji moči. Delam v SZDL, turističnem dru- štvu v Braslovčah, zvezi borcev in drugod.« »Kakšna je po vašem mnenju perspektiva nadalj- njega razvoja turizma v Braslovčah?« »Perspektiva je nedvom- no velika. Veliko si priza- devamo okoli dokončne ureditve objekta pri jeze- ru, ki ne ustreza. Toda sa- mi vsega prav gotovo ne bomo zmogli. Potrebne bo- do večje investicije.« še in še sva besedovala, toda prostor nam žal ne dopušča, da bi zapisali vse. Pa kljub temu smo pove- dali vsaj osnovno in tal^o pobliže spoznali J02ETA JERAMA, ki je pK>stal na- ša orva oseba tedna. B.S. IV vsaki številki Novega tednika bo naša fotografija, objavljena na tem prostoru, pred- tavila skupino ljudi iz različnih krajev. Največkrat na mestu, kjer se zbere nmogo obča lOv. Kakšna je vaša naloga? Dobro si oglejte fotografijo in na njej obkrožite osebo, Id te jo spoznali. Nato na kupon napišite ime in priimek osebe, ki ste jo spoznali, izrezano lotografijo pa pošljite v pismu na naslov: Uredništvo Novi tednik, Gregorčičeva ul. 5, Celje, I oznako SPOZNAJMO SE. Po moCTJOsti napišite naslov osebe, ki ste jo obkrožili na fo- tografiji. bKaj bomo storili mi? Pregledali vaše kupone in ugotovili, katera oseba je bila naj- krat obkrožena oziroma spoznana. Tako bomo dobili OSEBO TEDNA. Seveda bomo to bo ali osebico predstavili vsem našim bralcem. Vsi, ki sodelujete v igri, pa ste udeleženi ▼ nagradnem žrebanju. Trem izžrebanca io Ljubljanska banka vsak teden razdelila tri hranilne knjižice: 1. PO 150 DIN 2. PO 100 DIN S. PO 50 DIN. Kupone in fotografije z označbo (oMirožite osebo, ki ste jo spoznali) pošljite na naš saslov do ponedeljka. Ce bi se zgodilo, da kak teden nihče od bralcev ne bi pravilno na- jedel imena in priimka osebe, se nagrade prenesejo v naslednje kolo. kseiM, kt ate jo največkrat sipoznali na fotop-afiji iz prejšii-e števillie je Stanko Hudales, Celjska cest« %, Velenje. Dobil je kar 27 kuponov, nekaj bralcev pa je prepoznalo tudi druge osebe. >f*eba tedna je torej Stuiko Hudales, ki r» bomo t prihodnji številki tudi predstavili. h-agi iN-alci, sodelujte še! Igra ni težka, nagrade Ljubljaitske banke pa so lepe. n koga smo im^bali? Hranilno knjižico z začetno vlogo 150.00 din prejme Vida Vidali, Tom.šiCeva 7, zelenje; % vlogo 100,00 dui Marija Rezec, Podpeč 18, Planina pri Sevnici; z vlogo 50,00 din pa Marij« lartinc, Bevče 6, Velenje. Čestitamo! i 6. stran NOVI TEDNIK St. 42 — 19. oktober 1 ZRAČNI DESANT SIL »PLAVIH« NAD VOJNIKOM IN OKOLICO — IZREDNA PRIPRAVLJENOST TER ZNANJE VSEH ENOT, KI SO SODELOVALE NA VELIKI VAJI CIVILNE ZAŠČITE V CELJU Zamolklo zavijanje siren se je zarezalo v mimo ne- deljsko dopoldne in oznajalo najhujše — letalski napad. Nad Vojnik, Skofjo vas, Tr- novlje in Ljubečno so se niz- ko spustila letala. Tresk bomb in mitraliranje okoh pomembnejših objektov. Čeprav je šlo samo za vajo, ki jo je izredno dobro pri- pravil občinski štab za civil- no zaščito Celje, se je lju- dem naježila koža. »Kaj, če bi bUo zares?« smo se spraševali ob pogle- du na črn dim, ki se je valil v nebo. »Živimo in delamo v miru. Ljubimo mir, vendar mora- mo biti pripravljeni tudi za primer, če tega miru ne bo več,« je pozneje zbranim eno- tam, ki so sodelovale v vaji, dejal predsednik občinske skupščine Celje, inž. E>ušan Bumik. Predpostavka velike vaje, v kateri so sodelovale enote civilne zaščite, občinske par- tizanske enote, enote milice, enot JLA, p>rostovoljni gasil- ci, Aeroklub in drugi, je bila »spust helikopterskega de- santa nad omenjenimi kra- jevnima skupnostmi«. Akcija se ni pravzaprav začela v ne- deljo, temveč že v ponede- ljek in je v teh sedmih dneh sodelovalo na najrazličnejše načine izredno veliko obča- nov. Takoj, ko so sirene dale znak, da je konec letalskega nap>ada, so na prizorišča pri- hiteli požrtvovalnd gasilci. Ljudje so nemo občudovali njihovo izredno hitrost ter znanje. Cevi so letele okoli, curici vode so se razlili po gorečih p>oslopijiih v nekaj se- kundah. Hiša v Vojniku je bila v plamenih, v zgornjem nad- stropju p>a je ostala tričlan- ska družina. Gasilca so takoj organizirali reševanje po dr- salnem platnu. Pod ruševi- nami so ostali ljudje. Takoj so prihitele ekipe prve po moči in in jim nudile po- moč. Nato so znova sirene pre- kinile reševanje. Sile »pla- vih« so spustile desant. »Rde- či« so jih napadli in zapokalo je po hribih nad Hudinjo. Borba je trajala dobro uro in nato radostna vest: so- vražn^ik je uničen. Po končani akciji je bil zbor vseh enot. Na travniku so se striunno razvrstili vsi, ki so sodelovali v napadu in obrambi. Polkovnik Štefan Planine je predal poročilo o stanju inž. Dušanu Bumiku, ki je pohvalil pripravljenost tn znanje enot ter dejal, da je bila to najmasovnejša ak- cija v Celju, da pa bo po- sebna analiza še pokazala na uspehe in neuspehe, čeprav je jasno že sedaj, da je akci- ja zelo uspela. Akcija je resnično uspela. Največjo pozornost pa pri tej akciji zaslužijo ljudje, zaradi svoje izredne pripravljenosti čuvati svobodo in svojo do- movino. Najbolj karakterizira ne- deljsko vajo pripomba stare ženice, ki sd je ogledovala prizorišče: »Hudo, hudo bi bilo, če bi bilo res. Hudo za nas, am- pak strašno hudo tudi za ti- stega, ki bi nas napadel.« Tekst: M. SENICAR Foto:,D. MEDVED Reševanje iz goreče hise Plavi so imeli dosti dela Tudi »ranjencev« ni manjkalo Vse sodelujoče je pozdravil ing. DUŠAN BURNIK prometne nesreče/ NESREČA V LAŠKEM FRANC ŠPES, 26. iz Ce- lja, je hodil po desni strani ceste od železni- ške postaje Laško p>roti zdravilišču, ko ga je do- hitel 2 osebnim avtomo- bilom JANEZ KRIŽNIK 35, iz Podšmihela in ga zadel. Pešca je vrglo na pokrov motorja in v vet- robransko steklo. Zaradi t^jih poškodb so ga od- p)eljald v celjsko bolnišni- co. TRČENJE PRED KAMNOLOMOM FRANC MLAKAR, 34, iZ Krškega, je med vožnjo z osebnim avtomobilom proti Velenju pred kam- nolomom v Vel. Pirešici nameraval prehiteti to- vorni avtomobil. Naspro- ti je prip>eljai z osebnim avtomobilom VINKO PA- JEK, 42, iz Šoštanja. Oba sta zavirala. Pri trčenju je bila poškodovana -so- potnica BERNARDA PA- JEK iz Šoštanja, škode na avtomobilih je za 13.000 dinarjev. VZVRATNA VOŽNJA J02E K02ELJ, 64, iz Celja, je zaustavil osebni avtomobil pri potniški blagajni na celjski avto busni postaji, da bi izsto- pila sopotnica MARIJA ZALESNIK, iz CeCja. Ko je že odprla vrata, je za- peljal vzvratno voznik do- stavnega avtomobila ZVO- NE BUSER, 26, iz Mlač in zadel Koželjev avtomo- bil. Zalesnikova se je laže poškodovala. SMRT KOLESARJA FERDINAND JAVOR- NIK, 40, iz Lokovice, se je p>eljal s kolesom na po- možni motor po klancu navzdol proti domu. Za njim je vozil traktorist brez izpita MIH.AEL STROŽIČ, 31. iz Lokovice. Vozil je neregistriran tra- ktor s prikolico. Strožiča je med vožnjo poklical znanec, ki je delal pri neki hiši. Traktorist je pogledal na desno in na- zaj ter tako ni op>azil, da se je kolesar ustavil. Zgrabil je za zavoro. Za- radi prekratko razdalje. nepazljivosti in neprevMi, I nosti samega kolesarja j< 1 prišlo do trčenja. Kolesat y je p>adel pod traktor. Po. I škodbe so bile tako hud«^ I da je umrl na kraju n«. I sreče. fl TRESK NA OVINKU ALOJZ TEPE2, 36, h j Zg. Tinskega je vozM s U osebnim avtomobilom \% D Šentjurja proti Loki pri I Zusmu pravilno po svofi I desni strani. Nasproti U Je pripeljal po levi stnvffl ni cestišča z neregistrira mm mop>edom IVAN VO LAVŠE:k, 35, z Vinskeg« vrha. Vozili sta trčili ni ovinku. Mopedista so za radi težje poškodbe od« poljali v bolnišnico. OBLEŽALA JE NEZAVESTNA FRANC ZNIDARKO, 22, Iz Prevrata, se je hitiro peljal z mopedom proeljala v zapore četverico iz vlomil- ske skupme, ki je kradla predvsem denar iz blagajn pt raznih trgovinah, ben- cinskih črpalkah m dru- god. Kdo so tatovi? Za zapahi se je znašel MILAN SEVENŠEK, star 26 let, doma iz DOLA PRI HRASTNIKU. Z zakom je prišel že prej v nazknžje in je bil tudi že v zaporu Zaradi vloma v blagajne je bil obsojen na dve le- ti zapora, ki jih je pre- živel na Dobu. Po vrnitvi v Koper je pričel odha- jati v Italijo, kjer je kra- le* avtomobile, jim me- njaval tabhce in jih ka- sneje v .Jugoslaviji prepro aajal. Zaradi tega je bil ponovno obsojen na 20 mesecev zapora, vendar sodba še ni pravnomočna. Po vrnitvi iz preiskovalne- ga zapora v Kopru (tu se je predlani Sevenšek tu- di poročil) je znova kre- nil na kriva pota. IVAN VEGEL, star 30 let, pa je doma iz Brežic. Tudi on je že star znanec kriminalistov. Pred pribli- žno desetimi leti je emi- griral v Avstralijo, kjer pa je kaj hitro krenil na kri- va i>ota. Zasačili so ga, ga obsodili na štiri leta, ki jih je tam odsedel, nato pa so ga deportirali v Ju- goslavijo. Tudi doma se ni zap>oslil. V Brežicah, kjer se je največ zadrževal, se je poročil z neko nataka- rico, svoje brezdelno živ- ljenje pa je spretno pri- krival s tem, ker mu je brat redno, mesečno iz Nemčije pošiljal denar. Kot vse kaže, je bil do- bršen del tega denarja na- kradenega, saj je tolpi us- pelo, da je denar spravlja- la celo preko meje. VE- GEL pa je na kriva pota speljal tudi svojega mla- doletnega polbrata P. J. iz Vinjega vrha pri Kr- škem. KOVANJE NAČRTOV V ZAPORIH ANDREJ GORENJAK, star 24 let, je doma iz Bohorine pri Slovenskih Konjicah. Tudi on je bil že p>od ključem in se to- krat z zaporom ne sreču- je prvič. Toliko o tem, kdo so tatovi! SEVENŠEK in VEGEL sta pravzaprav stara znan- ca iz preteklosti pa ju druži skoraj enaka tatin- ska pot Spoznala sta se na Dobu, kjer sta bila na prestajanju kazenl. Že tu sta se pričela dogovarjati, da v bodoče, po vrnitvi oa svobodo, ne bi delala vsak zase, temveč družno. Tako sta se že med pre- stajanjem kazni dogovo- rila za nove vlomilske po dvige na prostosti. Kar sta se dogovorila, sta ka- sneje tudi spretno uresni- čevala. Toda končno ju je pot zopet pripeljala za za- pahe, kjer bosta lahko razmišljala o svojem ne- poštenem delu, o zavože- nem življenju in prav go- tovo še o marsičem, kajti kot vse kaže, bosta časa za to imela kar pre ' ce., na razpolago. Zanimivo pa je, da se je tudi tretji član vlomil- ske skupine, to je AN- DREJ GORENJAK spo znaj s Sevenškom med prestajanjem kazni. Podo- bno kot z Veglom je tudi z Gorenj akom Sevenšek napletal načrte, kaj in ka- ko bodo počeli na prosto- sti. Kot je izjavil v pre- iskavi, so imeli vsi v sku- pmi namen vlamljati v blagajne tako dolgo, do- kler se jim ne bi posreči- lo nekaj »zares velikega«, kot so to imenovah. No, posrečilo se jim je naj- večje, in to jim ni mo- gle uiti, znašli so se za zapahi... KJE SO KRADLI IN KOLIKO Začelo se je pravzaprav 28. novembra lam, ko so VSI trije, SEVENŠEK, VE- GEL in GORENJAK, vdr- la v upravo p>odjetja IZBI- RA v Ptuju. Sreča jim ni Pila »naklonjena«, saj ni- so našh ničesar, kar bi veljalo odnesti. Še isto noč so potem vdrli v ix>- slovalnico istega podjetja in od tam odnesli železno blagajno ter jo kasneje v gozdu pri Kidričevem tudi odprli. Plen je bil ve- lik, saj so v blagajm na- šli kar 9 milijonov SD RazdehU so si plen ter se ločili. VEGEL in SE- VENŠEK sta jo še na- slednjega dne, ko so tla postala prevroča, potegni- la preko meje. Ker so varnostni organi že su- mili SEVENŠKA, so ga še isto noč obiskali na domu. Sum je opravičevala prva številka njegovega fička, saj ga je nekaj občanov celo videlo, ko je brzel iz Ptuja. Toda, začuda, fič- ko je bil na domačem dvorišču z razstavljenim motorjem, brez hladilm- ka, s takim avtom pa se prav gotovo ne da pre- važati. Domiselno, vseka- kor! Kaj sta počela SEVEN- ŠEK in VEGEL v Nemči- ji, Angliji, Franciji, bo po- kazala še raziskava, zaen- krat je le znano, da je danska policija za SE- VENŠKOM razpisala med narodno tiralico, kajti tam je oropal banko in odnesel 28.000 danskih kron. Ah je bil sam, je sodeloval tudi VEGEL? To zaenkrat še ni zna- no! Potepanja po Evropi je bilo kmalu konec, kajti kot je povedal SEVEN- šek, tam ni bilo »dosti kruha«. Povsod sta nale- tela na alarmne sisteme JI vedno je »pričelo ropo- tati«, kot se je izjasnil Sevenšek. Vrnila sta se torej domov tn od tod nadaljevala svoje nepošte- no početje. V i>oletju letošnjega leta so se vlomi kar vrstili. Najprej je bila na vrsti Mercatorjeva trgovma v Metliki. Tu sta odnesla tr milijone starih dinar- jev. Pri vlomu v Market v Kraljeviči je bil izku- piček manjši, le 80.000 starih dinarjev, zato pa je bila bera večja v samopo- strežni trgovini v Slatina Radenci, kjer sta odnesla tri milijone starih dinar- jev, precej pa tudi pošt- nih znamk. VEGEL je pred tem maja meseca vlomil še v Kovinarsko šolo »B. KIDRIČ« v Mari- boru in olajšal blagajno za 88.000 dinarjev V Podsu- sedu pn Zagrebu sta iz- praznila v trgovim Ze- leznlna blagajno, v kate- ri je bilo sedem miUjonov dinarjev in za 4 milijone deviz. Olajšala pa sta tu- di blagajno na bencinski črpalki v Samoboru in odnesla 700.000 SD. Po- skušala sta še v trgov- skem podjetju v Bregani, vendar sta ostala praznih rok Kar pa ni uspelo obema, je kasneje opra- vil Vegel sam in odnesel 500.000 SD Na področje celjske UJV pa sta zašla letos septem- bra Cilj njunega nepošte- nega delovanja je bila po- šta v Brežicah, kjer sta izpraznila štiri železne bla- gajne. Tam sta našla za 1,3 mi h j ona goto\Tne in poštnih znamk. Peta bla- gajna, ki sta se je lotila, pa jima m hotela pokaza- ti svojih nedrij, čeprav sta jih ji že kar precej razkri- la Blagajna ni in ni ho tela popustiti, v njej pa je bilo nič več in nič manj kot 40 milijonov starih di- narjev. 2e ob tem ropu je padel sum na omenje- no dvojico, ki pa se je kasneje še stopnjeval. Naj ot tej priliki povemo, da sc tatovi vse vlome opra- vi j ah z rokavicami, tako da nikjer ni bilo nikakrš- mh prstnih odtisov ... Kar dva dni za tem, to je 11. septembra, sta se lotila trgovine Zeleznina v Krškem, kjer sta odne- sla 2 milijona SD, 3 lov- ske puške, pištolo ter mu- nicijo. Puške sta na Ve- glovem domu skrila pod podnice, pištolo pa je od- slej SEVENŠEK vedno nosil s seboj. Nekaj dnj za vlomom v Krškem je bilo vlomljeno na pošti v Litiji. Tatovi sc odnesli 20 milijonov di- narjev. Toda ne za dolgo. Kot je pokazala preiska- va, sta ta vlom zagrešila VEGEL in njegov mlado- letm polbrat, ki je bil pn VEGLU »v šoli«. Leta ga je namreč poučeval o vseh vlomilskih veščinah tn kot kaže je bil litijski vlom za fanta nekak »sprejemni izpit«. K sreči se je sla- bo končal... ZAČETEK KONCA Ko sta se namreč VE- GEL in njegov mladoletni polbrat P J. naslednjega dre vračala po v gozdu zakopani denar, so ju prijeli. S tem pa je nasto pil tudj odločilni trenutek, začetek konca delovanja tolpe, ki je varnostnim organom dala nemalo de- la tn naporov. VEGEL, ki si je pred tem najel stanovanje v Skofji Loki, je bil zme- njen s SEVENŠKOM, ki pa se je v tem času za- drževal na Jesenicah, da SP bosta 17. septembra do- bila v njegovi sobi v Ško- fji Loki. Kriminalisti so tod postavili zasedo in čakali SEVENŠKA nič manj kot tri dni, kajti vedno je imel navado, da je na zmenke z Veglom prihajal tudi po več dni kasneje, kot sta se dome. nJa. Pač interni varaost,- m ukrepi, čisto v »cika škem slogu« . Ko je SEVENŠEK stopil v so- bo, tudi pištole ni utegnil potegniti iz žepa, kajti v trenutku so ga prijeli Kar ga je doleteli moralo, ga je zadelo ... Koncem septembra pa so v Ljubljani aretirali še GORENJAKA in tako se je celotna skupina ponov- rko znašla za zapahi. »SLADKO ŽIVLJENJE« Kljub temu, da je SE- VENŠEK poročen in da njegova žena živi v Ko- pru, se je SEVENŠEK v zadnjem obdobju največ zadrževal v Zagrebu, kjer je bival po raznih hotelih. To mu je bilo med drugim omogočeno zaradi tega, kej je uporabljal potni hst, imel je celo dva, ki sta bila izdana v Beogra- du, v Nemčiji pa ukra- dena našima zdomcema. Potne liste je oskrbel VE- GEL, ki mu jih je dal BORIS OBRUI. Ta je bil doma iz Globokega pn Brežicah, sicer pa na de- lu v Nemčiji. Ena izmed slik v potnem Ustu Je bila kar precej podobna SFVENŠKEMU obrazu, kai mu je gibanje s tem potnim listom seveda omogočalo. Kot smo rekli, Je SE- VENŠEK bival v Zagrebu. Tv je živel na »veliki no- gi«, kot temu rečemo e>o domače. Stalno je bil v družbi lahkomiselnih žensk, ki so nasedale nje- govim izmišljenim pripo- vedim ter uživale »ugod- nosti«, ki jim jih je nu- du ta »bogati« mladenič. Ob spoznanju, ki so Jim ga p>osredovali kriminah- sti, je nastal seveda vik in krik in tudi solza ter bojazni pred javno sra- moto ni manjkalo. V celotno zadevo pa so nekatere vpletene kar pre- cej. Najbolj med njimi prav gotovo NATAŠA CIH iz Jesenic, ki je v kiosku, kjer je zaposlena, proda- jala znamke, ki sta jih SEVENŠEK in VEGEL nakradla v Radencih m Brežicah. Zlasti žalostno pa je dejstvo, da so na primer SEVENŠKOVI starši prav gotovo morali vedeti za sinovo nepošte no početje, saj so krimi nalisti našh del ukradene ga denarja tudi na nje govem domu. Denar je bil spretno skrit med ste nami kuhinjske omare Kako oodo opravičevah svoje početje, je seveda povsem njihov problem! SEVENŠEK pa je poskr bel. da je dobršen del de narja prešel tudi izven meja. Tudi on ima v Nemčiji zaposlenega bra ta, ki se je po ukraden, denar pripeljal kar z avi- onom. Po nekajdnevnem bivanju v Jugoslaviji pa je zopet odletel nazaj v Nemčijo, kjer je denai prav gotovo »spravil« na varno. NAMESTO EPILOGA Tatinska skupina, ki je v času svojega »aktivnega« delovanja pospravila tz oropanih blagajn nekaj manj kot 50 milijonov sta- rih dinarjev, je torej za zapahi. Epilog bo celotna zadeva dobila na sodišču v Novem mestu in tja so v minulih dneh prepeljali tudi tatinsko četverico Na sodbo bo treba vseka kor še nekaj časa poča kati, kajti preiskm^aln- sodnik bo v prihodnjih tednih prav gotovo imel še polne roke dela Mi pa kljub temu potegnimo iz celotne zgodbe nekaj za- ključkov: 0 Organom javne var- nosti gre prav gotovo jav- na pohvala za opravljeno delo. Koliko noči, dni in ur vztrajnega dela. oseb nih naporov in ne na kon cv tudi nevarnega izoosta vljanja je bilo potrebno da so tolpo izsledili in prijeli! % Prav gotovo velja ob tej priložnosti zabeležiti tudi to, da so informacije, k: so jih dajali kriminali- stom domačini, kar pre- cej pripomogle pri njiho vem uspešnem delu So delovanje občanov ob ta- kih in podobnih akcijah je nedvomno zelo korist no, zato je prav, da obča ni tudi v bodoče priskoči jo na pomoč povsod, kjer je njihova pomoč možnp in potrebna. 9 In čisto na koncu Smo resnično storili vse. da bi bilo družbeno pre- moženje bolie zavarova- no? Kai koristijo predpi- si o odvajanju gotovine če pa po blagajnah leži gotovina, ki bi morala bi- ti v bankah! Tu bo po- t'-ebno nedvomno v bodo- če proti kršilcem podvze- ti tudi ukrene Le tako bomo lahko oreorečMi ne- pošteno počet ie liudi. kot so ti, ki smo lih prika zal} v nn^pm zaoisu! FOTO: UJV CELJE TEKST: BERNI STRMCNIK MILAN SEVENŠEK IVAN VEGEL ANDREJ GORENJAK K sreči blagajna, kljub temu, da so jo dobro načeli, ni popustila, kajti v njej je bilo štirideset starih mi- lijonov. 18. stran NOVI TEDNIK št. 42 — 19. oktober 19?) med Z^: štirim^ oČiTiil^^ ANONIMNO PISMO Dostikrat sem vam že pisala, pa se še danes ne zavedate, da imate moža kurbirja, zakaj to ne spro- žite' Kjer točno vem, da Ivanka bo povedala, če jo vprašate, jaz pišem, zato, da bi imeli dobrega moža, ne pa kurbirja. Jaz nič prej ne dam miru, da še Ivanka stopi zraven, po- tem pa bo pK>vedala, da se bo nehalo, ker jaz točno Vvjm vse o vašem možu, vse pa napišem zopet po- novno, da ima eno punco v Celju, ki hodi k njej na stanovanje, sem pa tudi že naletela nanj v Rimskih Toplicah, ki je eno blont žensko imel v gostilni in ji je kavo naročji, pa tudi sebi, jo je tak nagovarjal kurbir, vi pa pošteno ča- kate doma, dajte mu vr- niti, pa ne bodite Irar do- ma kot da ste privezana. Le malo vprašajte te ljudi in Ivanko pa bo šlo vse v redu, dokler pa ne pride do tega pa ne bo konec. Prosiin vas, zmenite se z Ivanko, pa bo šlo brž na- prej, ker bo povedala, si, že na avtobus več ne upa, pustila jo pa ne bom, dok- ler ne bo povedala, kar bi morala tudi vam. še bom pisala vam in še tudi dru- gim! Kaj zdaj čakate? Na naše uredništvo je prišlo gornje pismo, ki bi lahko imenovali pismo meseca. Po svoji vsebini .je nenavadno, ker je ne- sramno, ker terja ljudi, ki ga dobivajo takega ali po- dobnega že štiri leta v ro- ke, v obup. Zato smo pis- mo tudi uvrstili v našo rubriko, ki naj bi kdaj pa kdaj spre.govorila tudi o medsebojnih odnosih. Na naslovljenko, našo bralko in njenega moža pj-ihajajo taka pisma že več kot štiri !:eta. Sprva je pisarila samo možu, ko pa to ni zaleglo, je začela še njej. Danes se obrača obu- panka k nam s prošnjo, kaj naj stori, in prosi, da njenega pisma ne objavi- mo. Zaradi poučnega pri- mera, zaradi tega, ker naj tista, ki pisma že toliko let pisari, bere pa tudi No- vi tednik, prošnje nismo usrodili! Tovarišico pa, ki taka pisma dobiva, prosi- mo za oproščanje, ker smo plamo le objavili. Kaj napraviti v primeru, če si vsak teden, štiri leta zapored, bombardiral x anonimnimi pismi gornje- ga kova? Naj povemo po- novno, že tolikokrat izpe- to pesmico o anonimnosti in njeni strahopetni in ne- značajni vlogi? Ne, tokrat, pisma s tako vsebino, so- dijo na sodniško klop. »Spisateljica« anonimnih pisem ne sodi med nor- malne ljudi ali pa je toli- ko zlobna, da zasluži za to kazen. Za mučenje so- ljudi, ker o njej dobro ve- do, kdo je, pa se ne upa stopiti iz anonimnosti! Za- to je težko predati v ob- ravnavo, zato je potrebno storiti še druge korake. Kdo bo o tem razsojal, pravzaprav ne vem, vem pa, da mora obstajati nek organ, ki je zato poklican. Oseba, ki to pisari, zaslu- ži strogo kazen in ujeti ,jo ne bo težko. Zato upamo, da se bo to kmalu zgodi- lo, zato izražamo vso pod- poro družini, ki že toliko časa trpi v večni napeto- sti, kdaj bo dobila taka in podobna pisma z eno in isto vsebino. Oseba, ki je želela napraviti razdor med ženo in možem, je nepoštena v svoji zlobi, ker ji to ni uspelo. Zato pogum in potrkajte na prava vrata! NAT.4Š.4 ženin vsakdan ZLATO iN MODA Tako kot moramo pra- viliw izbrati obleko za ra,- zlične priložnosti, tako moramo še posebej pazi- ti pri izbiri nakita za rame svečanosti ali za vsak dan. In prav s tem smo se imeli priložnost seznaniti na zanimivi zla- tarski modni reviji, ki so jo v okviru 6. zlatarske razstave priredili prejšnji teden v dvorani Narodne- ga doma. To je bila pestra prireditev, ki je prikazala vse najsodobnejše dosežke v tehniki, in še posebej v oblikovanju zlatega na- kita pri nas. Razdeljena je bila na štiri dele, katere je na prijeten način s pe- smijo povezovala naša zna- na in odlična pevka Elda Viler. Prikupne manekenke so nam ob zvokih glasbe pri- kazale žlahtne kovine in drage kamne^ oblikovane v najrazličnejših kombi- nacijah, oblikah in izbra- ne za svoj namen, saj se nakit, ki si ga lahko na- denemo dopoldne, strogo loči od tistega, s katerim se lahko pojavimo na majhni popoldanski sveča- nosti ali večerni priredit- vi. Pozornost so vzbujali a- hati, nanizani na ovratnici ali zapestnici, indijski tur- kizi ali poldraga tigrova očesca. Novost v zlatarski stroki je oblikovanje slo- nove kosti. Lep komplet broške in ovratnice, indij- ske ročne obrti, je prav gotovo marsikoga navdu- šil. Vendar nikakor ni za- ostajal moderno oblikovan srebrni nakit, ki ga izde- lujejo v posebni tehniki odlivanja. Prav tako za vsakodnevno uporabo so prstani in broške, v ka- tere so vdelane korale, ne- koč živa bitja ali biseri z Japonske. Tudi na moški nakit ni- so pozabili. Videli smo moderen komplet manšeU nih gumbov, prstane in kravatne igle ter nekaj lepih pozlačenih moških zapestnih ur. Ce je katera od pred- stavnic nežnega spola lah- ko do sedaj ostala ravno- dušna do tega dragoce- nega okrasja, ji je prav gotovo vztrepetalo oko, ko je videla čudovite kombi- nacije indijskih opialov in briljantov, z olimpijskimi krogi povezanih v zapest- nico^ prstan iz belega zla- ta z vdHanim akvamari- nom, črne bisere, čeprav umetniško obsijane — skratka najelegantnejši na- kit, primeren za večerne in najsvečanejše treutke. Cepiav nekoliko ob stra- ni, je vseeno prav, da po- hvalimo odlične kreacije Almire in Pletenine, ki so kot ozadje nakitu prav gotovo pripomogle do po- popolnega izraza. Skratka cdšli smo lahko navduše- ni in zadovoljni, saj je Zlatarna Celje opravičila svoj sloves, ki ga ima pri nas in v svetu. Res je, da se za dra- gocen nakit ne odločamo vsak dan, prav pa je, da smo z njim seznanjeni, da se ob primerni prilož- ricsti znamo odločiti in da vemo, kaj lahko pri- čakujemo. Tn pričakujemo lahko zares veliko. Staša Gorenšek Foto: Fonda pogled v preteklost TEKSTILNA DELAVNICA V JOŠTOVEM MLINU v enem od nadaljevanj o mlinih in mlinarjih, sta očitno zelo prijetna no- vinarjeva sogovornika, za- konca Joštova, omenila tudi tekstilno delavnico. Zaradi lažjega delovanja so jo v mlmu ustanovili komunisti, ki so se bolj ali manj ilegalno shajali tukaj že dalj časa. Kako je to podjetje re- gistrirala oblast, je raz- vidno iz nekaterili ohra- njenih doktmientov. 8. novembra 1939 piše kraljevska barska uprava mestnemu poglavarstvu., da jo je predstojništvo mestne policije v Celju obvestilo o tem, »da so neki celjski komimisti le- tos osnovali tekstilno dru- žbo in vzeli v najem v Levcu pri Celju Joštov mlin ter tam postavili 6 strojev, s katerimi izde- lujejo razno tekstilno bla- go. Baje je v tej družbi 6 akcionarjev.« O tej druž- bi, ustanovitvi, pravni ob- liki, članih in delovanju, zjahteva »takojšnje izčrpno poročilo«. Poglavarstvo odgovarja, da je v Jošto- vem mlinu — Medlog št. 30, dejansi!:o odprl tkal- sko delavnico Hribar Franc iz št. Pavla pri Preboldu. Prostor meri 14x4,20 m tn je v njem 5 strojev na električni po gon z motorjem 4 HP. De- lavnica je odobrena za do- bo treh let z dne 14. av- gusta 1939. Pooblastila da Hribar še nima, ker niso še vse listine v redu. O kaki družbi ni poglavar- stvu nič znanega, bo pa opravilo poizvedbe. Med- tem je tudi sresko načel- stvo v Celju obvestilo ban- sko upravo, da se »obrat vodi pod imenom komuni- sta Hribar Franca, zapo- slena pa sta še brat Do- minik tn sestra Ivanka. Franc je znan komunist, ki je bil kaznovan zaradi komunizma na 3 leta ro- bije, brat in sestra pa sta komimistična simpatizer- ja. Oba brata se vodita tudi v tukajšnji evidenci komunistov. Ustanovitelji so še neki Vrurč, neki Apih in Rader, vsi suspen- dirani učitelji.« 7. decembra poroča predstojnik mestne poli- cije poglavarstvu: »Last- nik mehanične tkalnice je Hribar Franc. Osnovni ka- pital obstaja iz 25.000 di- narskega kredita pri po družnici Ljubljanske kre- ditne banke v Celju tn prispevkov tihih družab- nikov, skupaj 70.000 din. Družabniki so: Apih Mi- lan, bivši učitelj z vsoto 6.000 din, Vrunč Franc, bi- vši učitelj iz Slovenj Gradca z vsoto 3.0O0 din, Kranjc Katarina roj. Plev nik, žena odvetniškega koncipienta Franja Kranj- ca iz Celja z vsoto din 6.000, brata Goršič Franc in Josip iz Polzele z vso- to din 16.000. Prav tako je Hribar Franc udeležen z vsoto 6,000 din, ki je poleg tega postavil v tka- lnico tudi dva stroja, ki ju je imel še od prej. Kot redni tkalci delajo Hribar PVanc, sestra Ivanka tn Goršič Franc. Vsi drugi so zaposleni z raznimi pisarniškimi deli, če tega dela ni, prakticirajo pri strojih. Družabniki si de- lijo plačo po zaslužku, Hribar Ivanka pa ima dnevno mezdo.« Že 19. decembra naroča banska uprava, naj pogla- varstvo postopa strogo po obrtnih predpisih. Ce Hri- bar še nima vseh listin in Ce so podani zakoniti po- goji, naj odbijejo prijavo in prepove obratovanje. 20. decembra je bil pn poglavarstvu zaslišan tudi Apih in je v zapisniku po- trdil že zgoraj navedena dejstva, o čemer je po- glavarstvo ponovno poro- čalo banski upravi 23. de- cembra s pristavkom, da »Hribarju po tuk. nazi- ranju ne bo možno odre- či pooblastila, dasi so kot tihi družabniki udeleženi ljudje, ki so imeli nepri like zaradi komunizma. Glede tihe družbe so predpisi v trgovinskem zakonu.« Stvari pa so se očitno zasukale tako, da Hribar obrtnega dovoljenja sploh ni dobU, kajti 4. maja 1940 izjavlja na poglavar- stvu, da že od druge po- lovice decembra 1939 v Medlogu ne obratuje več, ker so »težkoče zaradi su- rovin tn bom obrt prese- lil v Šmartno ob Paki.« Prav gotovo so bili raz- logi za takšno odločitev drugačne vrste. hUniior Prijatelja prideta iz ki- na, kjer sta videla Sophio Loren. »Lepa ženska, tale Sop- hia,« reče prvi. »Je že res, samo nekam hladna se mi zdi.« »Le počasi, prijatelj. Tu- di granata je hladna, pre- den eksplodira.« • • • »Moj zakon je kakor država. Žena je finančni minister, tašča je vojni minister, hčerka pa igra vlogo zunanjega ministra.« »In ti si potem bržkone predsednik?« »Ne. Jaz sem samo ljud- stvo, ki vse plača.« Kretničar železniške po- staje na Divjem zahodu zahodu premišljuje: »Res ne vem, ali naj vlak številka 14, ki bo pri- šel ob 16. uri 15, pošljem na tir številka 17, ali naj vlak številka 15, ki bo pri- šel ob 17. uri 16, pošljem na tir številka 14, ali pa nemara vlak številka 17, ki bo pripeljal ob 14. url 15, na tir številka 16.« Carinik pravi potniku, ki ima v kletki lepega papagaja: »Za ptiča boste morali plačati tisoč dinar- jev carine!« — »Kako ne- ki, za navadnega papaga- ja!« — Carinik pokaže potniku v knjižici s pred- pisi: ».. . živi papagaji sodijo pod carino, med- tem ko so mrtvi carine prosti.« — Potnik nekaj časa premišljuje in ne- odločno opazuje ptiča. Te- daj papagaj jezno zakriči: »Nobene neumnosti. To- ne! Plačaj!« Sodnik vpraša obtožen- ca: »Zakaj niste najdene de- narnice z vsebino vred odnesli na urad za najde- ne predmete?« Obtoženec: »Zato, ker sem jo našel pozno zve- čer in je bilo tam že zaprto.« Sodnik: »No, in nasled- nji dan?« Obtoženec: »Naslednji dan je bila že prazna« Zdravnik sreča krojača in mu poda roko: »Je vse zdravo pri vas doma?« Krojač mu odzdravi: »Hvala. da. Pa pri vas, je vsa obleka zlikana?« V berlinskem gledališču je Caruso dobival deset ti- soč lir za vsak večer. »številka deset mi je všeč,« je rekel slavni te- norist nekmu občudoval- cu. »Začel sem pred dese- timi leti v Neaplju in za- služil vsak večer deset lir.« hroskofk 21 marec 20 april Nasprotnika v službi ne bo- ste prepričali v svoj prav. Premislite, če se tudi izlača. V zasebnem življenju doživi- te lepo spremembo. 21 aprh 20 maj v neki zadevi boste morali opustiti svojo trmo. Koristil vam bo nasvet starejše ose- be. Partnerju boste povedali, kar mu gre. 21. maj 21. junij Imeli boste polne roke dela in veliko skrbi. V prihodnjih dneh bodite previdni v denar- nih zadevah. Potovanje boste odložili. 22. junij 22. julij Jezikanje sosedov vas bo mal- ce vrglo s 'tira, ampak poka- zali jim boste svojo veljavo. Morda bi bolj poskrbeli za svoje zdravje. 23. julij 23. avgust Svojih misli ne boste mogli p>ovedati, kot bi želeli. V va- še zasebno življenje bo po- segla oseba, ki vam bo v ve- liko oporo. 24. avgust 23 sept. Imate dobre načrte, ki pa jih ne skušajte uresničiti s po- močjo prijateljev. V službi vam bo nekdo skušal vreči poleno pod noge. 24 sept' 23 okt Dramatičen dogodek vam m zmešal glavo, vendar bos* sprevideli, da videzj vara. ■ prihodnjih dneh sklenete vM no kupčijo. I 24. okt. 22, nov. Dogovor, ki ste ga sklenil bo še veljal. Morali boste rM kaj žrtvovati, vseh kart pjl vam ne bo treba odpreti. Pol zor v prometu! I 23. nov 21 dec Zadeva, v katero se spuščatJ vas ne bo osrečila. Prijatelj pričakujejo odločnega dej« nja. Na vidiku je lep družM ski dogodek. ■ 22. dec. 20. jan. Preden se boste odločdU * spremembo okolja, dobrfl premisUte. Imate trden polO' žaj, ki bi ga bilo škoda z» praviti. Denarja ne bo. 21. jan 18. febr Razmišljali boste o svoj* krivdi v neki zadevi in prišli do važnega spozr-anja. Vaši tekmeci se na srečo ne bodo mogli uveljaviti. 19. febr. 20 marec Nekdo vas bo skušal spraviti na napačno pot, zato dobro preverite vse okoliščine. Mi^' ne duše lahko sprejmete n«' ko povabilo. 42 — 19. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 19 r železarni Štore se že dol- zavedajo, da zahteva da- nji tempo razvoja od pro- jjalcev vsestransko izob- t)0, vsestransko uporabo posti v proizvodnji. Izo. ^vanje ni omejeno le na oceno starostno obdobje šolsko mladino, temveč itaja proces, v katerega jučujejo vse več delavcev delovne skupnosti, ne gle- na starost, na delo, ki ga ■avljajo, oziroma na funk- j ali položaj. Pred izobra- alnim oddelkom kadrov, ga sektorja stojijo zato ležne naloge načrtovanja in gramiranja izobraževanja ih vrst, od splošne izobraz- do stroko\Tiega šolanja, braževanja in izpopolnje- ija. j šolskim kovinarskim in talurškim centrom v Što- 1 so se dogovorili za sode- anje, tako da je ta center olskem letu 1972/73 razširil )jo dejavnost. Poleg redne javnosti, to je izobraževa- i v mladinskih oddelkih za rinarske poklice, soprevze- še izobraževanje metalur- ih poklicev in permanentno ibraževanje odraslih za po- ibe železarne štore. S tem šolski center delno razbre- jnil izobraževalni oddelek drovskega sektorja železar- .Na podlagi potreb železar- ! je bil sestavljen program )braževanja, ki obsega 1 ladinski oddelek strojnih iluparjev in jedrarjev, 2 od- Ika odraslih za strojne ka- parje, jedrarje in topilce, oddelek žerjavovodij, en minar inštruktorjev za praktični pouk na delovnih mestih v obratih železarne, en seminar za vodilno osebje, enega za tehniško osebje, en seminar za skupino vod je in delovodje, več tečajev pa za priučevanje na raznih delov- nih mestih v jeklarni. Dogo- varjajo pa se še za oddelek delovodij metalurške smeri. Vsa ta skrb za šolanje in izobraževanje pa dokazuje, da je prisotna zavest, da živimo v času, ko je obstoj delovnih organizacij odvisen od pra- vilne izbire strukture proiz- vodnje, od vse večje uvedbe sodobne tehnologije in sodob. nejše organizacije dela, obe- nem pa postopnega skrajše- vanja časa uvajanja v novih obratih in povečanja večje vloge znanosti v proizvodnji. To pa seveda zahteva mnogo višjo raven strokovne in splošne izobrazbe vseh članov delo\Tie skupnostd. Višjo izo- brazbeno raven pa terjajo pri nas tudi samoupravni odnosi ter vedno odgovornejša vloga delovnih ljudi pri razreševa- nju organizacijskih, ekonom- skih in družbenih problemov. Začrtana je torej pravilna pot. Pričakovati je, da bosta tudi razumevanje in odziv za- dovoljiva. R. U. Kolektiv celjskega trgovskega podjetja Tehnomercator je obnovil in preuredil svojo po- slovalnico na Trgu svobode v Šoštanju. Iz prej skromnega, je zdaj postal lep poslovni prostor, ki se je v času praznovanja osmega oktobra, praznika velenjske občine, spremenil t razstavni prostor izdeUtov tovarne gospoduijske opreme Gorenje iz Velenja. V tem času si je razstavo ogledalo več tisoč ljudi. Gradbena in obrtniška dela na novi šoli v Podčetrtku dobro napredujejo in ni več daleč čas, ko se bodo otroci, ki so se do sedaj stiskali v utesnjenih in neustreznih prostorih stare šole, preselili v nove, svetle In zračne učilnice. Dani pa bodo tudi pogoji za sodoben kabinetni pouk in za različne izvenšolske dejavnosti, ki jih v osnovni šoli v Podčetrtku ne manjka. Foto: D. Medved | lekorden obisk Letošnji obLsk turistov in ne- Ijskih izletnikov na Okrešl.ju bil več kot rt-kordcn, saj je tehaufov dom obiskalo preko » kar 23.000 obiskovalcev, k mi pa je piotrebno prišteti Se t številne goste, ki se niso vpi- li v knjigo gostov. Lepo vreme v zadnjih dneh pa pritegnilo veliko izletnikov tudi ton času. Samo minulo nedeljo i je več sto obiskalo Okrešelj, I pa so zaman pritiskali na vra- ^ ka.ti koča je od 8. oktobra iljt z.iprta. Potrebni okrepčila I se planinci vračali seveda nazaj dolino. Okrešelj je torej postal 4ak.šiia »Meka«, kamor sleher- • leto zahaja več in več turistov. ' kakšen dren bo nastal tod, ko ' v prihodnjem letu stekla as- •tna cesta tudi do Logan^e •line. OBČANI OTOKA! Danes vas, naročniM Novega tednika, ki ste štirikrat brezplačno prejeli NT, vabimo, da i2polnite to naročilnico in jo nam pošljete. Seveda, z željo, da vam jKKstane NT naj- ••^jši prijatelj! ! 20. stran NOVI TEDNIK St.42 — 19. oktober \ ugankarski ALEL — druga oblika ge- na ANEKS — dodatek k po- godbi, priloga ARRAS — mesto v sev. Franciji, p>o njem ime- novana vrsta preprog ERATO — muza Ijubetaen- skega pesništva EROICA — tretja Beetho- vnova simfonija MAGLAJ — kraj v Bosni, ob vznožju planine Oz- ren MAORI — domačina na Novi Zelandiji SALI —- mestece na Du- gem otoku s tovarno konzerv STOA — Zenonova filo- 2reb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada: 100 din — ANTONIJA ČRETNIK, Ce- lje, Trubarjeva 53 b 2. nagrada: 50 din — JESENOVEC JOŽA, Zidani most 30 3. nagrada: 30 din — GRADIŠNIK SONJA, učenka 7. c, Šentjur pri Celju 4. nagrada: 30 din — JULIJANA KIŠEK, PCroice 14, Hrastnik 5. nagrada: 30 dto — MARIJA PODGORNIK, Pri- morska 6, Celje. Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po po- šti. Čestitamo! REŠITEV Vodoravno: Spa, Kalobje, cds, Petain, prva kla- sa, predipostavika, list, stena, Eleat, anion, Istra, akant, Jan, vikont, terilo, Andi, elegan, Noe, kija- 6a, erar, cer. V, GS, soj, drma, Braito, Nodi- 0T, kvaliteta, asket, votlak, OA, AN, Bert, karava^ na, PA, knap, Bantu, AL, kal, Main, ojnica, kura- re, stopanja, Teksas, Asam, c, AA, Antal. Poročali smo že o nesreči, ki je doletela 14-letno ZOFKO LAZNIK, ko so jo 28. septem- bra našli ob cesti med Šošta- njem in Velenjem z nožem v hrbtu. 2e takrat je bilo ugo- tovljeno, da je dejanje storil nek kolesar. Kriminalisti celjske Uprave varnosti pa so pred dnevi uspešno razvozljali tudi ta za- goneten primer. Odkrili so namreč, da je to dejanje sto- ril nek, prav tako 14-letni učenec iz Šoštanja, ki je bil med svojimi vrstnild poznan kot pravi »mojster« v meta- nju noža. Istega dne, ko se je zgodilo to tragično deja- nje, je omenjeni učenec me- tal nož lastne izdelave t ne- ko drevo v Šoštanju. Kaj, pa se je iz gole objest) odločil in med vožnjo j lesom zalučal svoj primjti izdelani nož, še t hrh^ dolžnega dekleta, Id je \ lo ob cesti. Primer je bolj žalosten, ker je fantj njegovem neumnem po{ vodila zgolj mladeniška i senost in objestnost. % Laznik so takoj po dogg prepeljali v celjsko boln co, kjer so ji morali izi, vranico, ki jo je prizadel Delile je trenutno sicer t življenjske nevarnosti, pn Ija pa se seveda vpraš posledic, Id jih bo prav j vo čutila vse življenje. §t. 42 — 19. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 21 Zakaj?! Finale ekipnega državnega prvenstva v atletiki je tako pri moški, kot pri ženskaii pkipama Kladivarja prinesel ^olikor-toliko pričakovan u- ,peh. Moramo pa zapisati, da je bila kvaliteta prikazano jtletik2 tako na enem, kot drugem tekmovanju zelo glaba in pravzaprav kaže sta- nje trenutne moči jugoslovan- ihe, slovenske in slednjič tu- di celjske atletike. In v tem tekmovanju so celjski atleti In atletin.je zasedli mesto, ki ja zaslužijo in ki je odraz njihovega dela. Takšnega ali drugačnega. Ce že lahko izvzamemo dej- itvo, da gre sezona h koncu in da forma atletov pada, pa ne moremo mimo ugotovitve, da je padec kvalitete očiten tudi z drugega vidika. Nekaj primerov: Roman Lešek je še redno jugoslovanski skakalec •b palici št. 1 (skače sicer fkoraj 1 m manj od svetov- nih mojstrov), pri tem pa niora za svoj klub celo lek- niovatj v teku na 110 m ovi- re, kar ni bila nikoli njego- va disciplina (morda bi kaza- lo aktivirati spet Lorgerja?!). Ali pa primer metalke diska Kastelčevc. Leta in leta je najboljša celjska metalka s ikoraj vedno istim rezulta- tom. Naslednice ni. Kastelče- ta pri tem gotovo ni nič kri- ta, njej lahko samo čestita- mo za vzdržljivost. Jože Ko- pitar že leta in leta rešuje čast celjskih kop,iašev. Na- slednika ni. Zakaj? Da. zakaj? To se sprašu- jejo gotovo tudi pri AD Kla- divar že nekaj let nazaj pa ne najdejo rešitve. Vsaj take ne, ki bi kvaliteto celjske at- letike spet pripeljala na nek- danja pozicije. Vendar teši- tev gotovo nekje mora biti Govorimo o množičnosti, o delu v osnovniii organizaci- jah, o šolskih športnih društ- ,Tih, govorimo o teh in onih vzrokih za nazadovanje špor- ta sploh. Govorimo — veliko. Prav gotovo pa premalo go- Torimo o tistih, ki bi naj po- r Skrbeli direktno za dvig kva- Utete športa. Premalo govo- rimo o mladini sami. Zakaj ne najde poti na igrišča in stadione? Zakaj ne na,ide po- v telovadnice? Zakaj ne najde poti v planine, ali na tartan? Zakaj pa najde pot v gostilne in podobne lokale? Zakaj P3 v-i'-'^' -MPkr- ške in celo kriminal? Gotovo jo. '•^^} o tem po' o • • mestih, ne samo v krogih ! Športnih in t.^lestiov . , funkcionarjev. Morda bi se potem tudi našla rešitev za našo telesno vzgojo, za naš ; šport, pa tudi za našo mladi- no in njeno zdravje. Ludvigova in Urhova Kegl jaški šport v fttoraii .ie /abe- ležil nov u.speli. Tekmovalki Eva Uidvig in Magda 1'rli sta zmagali na republiškem fcegl.itaškem pr- [ »Mi.stvu v dvojicah, ki je bilo v [ ioboto in nedeljo v Celju. S svojo ■nago sta že tretjič osvojili ta Mtelov za Kovinarja. Za sprememlM) je letos pioleg Uidvlgove kegljala Urhova, prejš- ■ a leta pa je to bila Sonja Ocvlrk. zmagovalki sta dosegli 849 kegljev, 'n zaradi boljšega rezultata v čiš- - <*nju premagali drugouvrščeni Par iz Ujubljane Janšo in Culiče- »0, ki sta pravtako zadeli 849 keg- ljev. Od osUUh celjskih dvojic »t* na petem mestu predstavnici ^'Slca Stampiar — Birsa. deveti pa Marine — Ocviik. Omeniti pa moramo, da je oel,1- ■lio kegljaško področje dalo na republiško ipa*v«n.stvo kar devet Parov. Uspehi ostalih parov so: *0. Kranjc — Perper (Štore) ",19, Goršek — Sindelteld (Zaiec) 'SS. 28. Ogradi — BonCina (Žalec) "51, 29. Urankar — Kranjc (To- P*^!-) 74G, 30. Zupane — Završnik , (2al2c) 74G, ;{G. Lubej — Lubej JOS in 40. Kolenc — Otorepec •Store) 662. Fant.je so nastopili ^ republiškem prvenstvu v dvo- Jf^h v Kranju. Ker pa se Je steza Pokvarila, je bilo prvenstvo preki- ""telo ob 13. url. Kljub temu pia *iio Izvedeli, da sta se tekmo- valca Žalca Tomašič in Kačič "dlično odrezala in sta trenutno J*tja. Vse pa kaže, da sta si s tem 'ot edina iz celjske kegljaške re- •Jje priborila mesto na državnem ^venstvu. Vano\^ek in Lubej sta '*'nreč že precej zaostala. Atletika Atletska sezona se nagiba h koncu. Člani in članice so že zaključili sezono. Prihod- njo nedeljo nastopijo še mla- dinci in mladinke. Celjani so tokrat dosegli pričakovane re zultate in solidno uvrstitev. V prvi vrsti moramo omeni- ti, da je mošt veno prvenstvo tako pozno v jesen popolno- ma zgrešeno. Marsikatera at- letinja ali atlet v tem času ni v najboljši formi in tudi napor je v hladnem vremenu, zlasti za mlajše tekmovalce, mnogo večji. Celjani smo gledali pred praznimi tribunami finalno tekmovanje ženskih vrst. Če- ravno so nekateri pričakovali uspeh celjske ženske vrste, ki' je bila lansko leto prva, se to ni zgodilo. Zmagala je mnogo bolj homogena vrsta Sarajeva, Slavonija je druga, Kladivar pa tretji. Vse do zadnje discipline, meta diska, so se Celjanke borile za dru- go mesto. Tu pa so popustile in pojačana Slavonija je bila druga. V celjski vrsti moramo omeniti, da imamo sicer dob- ro predstavnico v vsaki di- sciplini, žal pa nimamo dru- ge dobre tekmovalke. Naj- boljše v celjski vrsti so bile Urbančičeva v metu kopja 54,50, Dermoljeva v teku na 100 m ovire 15,5 in skoku v daljino 558, Urankarjeva 2: 13,4 na 800 m in 59,7 na 400 m m, Pavšarjeva 58,5 na 400 m, 26,3 na 200 m in v štafetnem teku, ter mlada Kuzmanova v teku na 1500 m — 5:1)4,8. Te tekmovalke so se edine uspele uvrstiti med najboljšo četvorko, medtem ko je edina zmagala Nataša Urbančič. Končni vrstni red ekip: Sa- rajevo 17.819, Slavonija 16.985, Kladivar 16.827, Zadar 16.449, Dinamo 16.166 in Senta 16.147. Moški so nastopili v Sara- jevu. Kljub slabemu startu so osvojili četrto mesto za Crve- no zvezdo. Partizanom in Sa- rajevom. Med posamezniki se je ponovno odlikoval Roman Lešek, ki je zmagal v skoku ob palici z rezultatom 450 cm in s tem ostal v letošnji se- zoni na domačem prvenstvu brez poraza. Med Celjani je zmagal še Mijo Mijač v metu diska s 50,23. Ostali boljši uspehi celjskih atletov: Miro Kocuvan drugi na 200 m, tret- ji na 400 m in peti na 100 m, Peter Svet tretji na 5000 m in četrti na 1500 m.Lisec še- sti na 1500 m in peti na 5000 m. In še končno število točk in vrstni red: Crvena zvezda 34.185, Partizan 32.588, Sara- jevo 32.099, Kladivar 30.024, Dinamo 29.518 in Olimpija 29.504 točke. J. KUZMA V teku Ma 1500 metrov smo videli v C^lju nov tekaški ta- lent. Vse kaže, da ima Tatjana Kuzman v.se možnosti, da z resnim delom postane odlična tekačica na dolge proge. (Foto: T. T.) .NOVI TI-DNlk 19 V nadaljevanju prvenstve- nega tekmovanja na področ- ju celjske nogometne pod- zveze sta bili v I. skupini prekinje'ni kar dve srečanji. V II. skupini se je jesenski del tekmovanja že končal. Jesenski pr\'ak so postali no- gometaši Ponikve, ki niso iz- gubili niti enega srečanja. Rezultati I. skupine 6. kola: Papimičar — Boč 4:2 (preki- njeno v 87. min.), 2alec — Brežice 0:2, Opekar — Celu- lozar 2:5. Šoštanj — Vojnik 2:1 (prekinjeno v 71. min.), Ljubno — Osankarica 0:0, Straža — Senovo 5:3. Lestvica I. skupine po 6. kolu: Reziuitabi 5. kola II. skupi- ne: Ponikva — Gotovlje 10:1, Oplotnica — Polzela 0:0, Vransko — Pivovar 1:4. Končna lestvica jesenskega dela tekmovanja v II. razredu: Rezultati 4. kola v mladin- ski ligi: Olimp — Vojnik 1:2, Kladivar — Opekar 10:0, Pa- pimičar — Steklar 5:0, Ru- dar — Kovinar 5:0, Šmartno — Dravinja 0:3. Na lestvici vodi Dravinja z 8 točkami pred Kladivarjem in Papirni- čarjem po 6, Rudarjem 5 točk itd. Pionirska liga 4. kolo: Kladivar — Steklar 1:0, Ru- dar — Šmartno 1:2, Olimp — Kovinar 1:4. Na lestvici vodi Šmartno z 8 točkami pred Rudarjem, Dravinjo in Kla- divarjem po 4 točke itd. T. TAVČAR VESTI IZ SAVINJSKE DOLINE Oba predstavnika iz Savinj. ske doline, ki tekmujeta v štajerski rokometni ligi sta igrala na domačih igriščih in zmagala. Grižani so s težavo premagali Krog z 22:21. Naj- boljši strelec 2agar 10. Žal- čani pa so visoko premagali Radence s 34.20. Najboljši strelec pri 2alcu 2agar, ki je dosegel 9 zadetkov. Jesenski prvaki v II. skupini GNP — nogometaši Ponikve.; Foto: T. Tavčar športne vesti ROKOMET Marljivim C4'!jskiin rokoniclnim or^nrz-iforjcin .jt' skupaj s ko- le.lje (m!:minci) 21:13. Na razpredelnici je stanje sledeče: Old Boys Griže 9, Old Bovs Petrovče 8, Tlim C'el,je 8, Celje (mladinci) 6, laško 3, Prebold 2, Ko\inar šloie 2, letrovte B 2, Braslovče i in izven koiiKincnce .*>oštanj 8 točk. V prvmstveni tekmi druge zvezo- rokoinftn.« lige so Celjani v soboto zabeležili nov neuspeh. Tokiat jih je na njihovem igrišču premagala tkipa Viteksa iz Visokega z rezultatom 11:10. Zmago so gostje dos<'!:li sicei v zadnji sekundi tekme, napovedali pa so jo ie pra'.za))rav v začetku, ko so pove.Ui s 4:0. r>ljani so se sicer potem »zbudili« in celo povedli, toda med celo tekmo zastrcljali kar tri ka/eiiskp strele. Na tak način pa -ie — poleg mestoma jire- ccj nestrokovnega vodenja tekine —- ne da Jtiua.i;ati proti nasprot- niku, ki stremi tem, da se vrne v prvo zvezno ligo. -ed ODBOJKA Celjski odbojkarji nadaljujejo s svojimi uspehi. Mo.ška vrsta (iaberja je sodelo\ala v borbi za točke v Bovcu. Tokrat si Celjani nisti dovolili spudr.sljaja in so gladka odpravili domačine e rezul- tatom 3:0 (15:U, 16:14, 15:8). S tem to še nadalie ostali na vrhu razpredelnice v republiški ligi. V že.iski republiški ligi je prava zmešnjava. !'avorita ni. Vsaka ekipa je že na,inianj dvakrat izgubila. .S lem so Celjanke ponovno dobile stik z vrhom. V nedeljo so namreč doma gladko odpravile Branik v i^ri, ki ni trajala več kot 30 ininiit. Pozneje so imele mnogo bolj težak trening. Rezultat pioti Braniku 3:0 (15:2, 15:7, 15:6). Fantje bodo v prihodnjem kol'i prosti, dekleta pa bodo ver- jetno odigrale zaostalo tekmo proti Marihoru. jk HOKEJ NA TRAVI Celjski hokejisti na travi Gabcrja so sredi tedna igrali finalno tektiio za republiški pokal. V precej dobri igri so premagali Po- murje z lezuUatoin 1:0. Edini zadetek je tlosegel santor Horvat, ki je veliko pojačanjt za celjsko moštvo Celjani so to srečanje dobili popolnoma zasluženo in pri tem pokazali eno od svojih 'etošnjili najboljših iger. V soboto pa je gostovala ▼ C^eljn ita'ijansl-.a ikipa Montec-^hio iz Maggiore. Pomerila se je proti vrsti Gabcrj':«. Celjani so za(.:^ali pono\no zelo koristno in zmagali z visokJTn rezultatom 7:1 (3:0). Zadetke za Gaberje so dosegli — Horv;»t tri, S'anko Kolenc dva. Gril in Lumut. V nedeljo so celjski igralci gostovali v Zagrebu na prvenstveni tekmi proti Marathonu. Igrali so sicer dobro, toda utrujencst je opravila svoje. Srečanje za točke so izgubili z rezultatom 0:3. Boljšo igro s« pril-azali v celjski vrsti Led lik, Jošt in Bratec. jk STRELJANJE v Ljubljani so se zbrali v soboto in nedeljo veterani slo.enskega »trelstva. Med i*jinii tudi celjski preilst:»vniki. (eljanka Miia Gra- dišnik je kljub s\ojim 67 letom streljala odlično in dosegla odlično pelo mesto. IVTed \eteranl nad 50 let pa je 70-lct)ii Gusti Gradišnik dosegel lep usjieh, saj se Je uvrstil med najboljše. Obema iskrene čestitke 7 željo, da bi Celje imelo še več takšnih strelskih velika- nov, jk DVIGANJE UTEŽI Celjski dvigalcc, državni repiezentant .lože l.rankar je sod<-loval na niedraiocinem dvoboju proti Italiji. V svoji kategori,ji je v diotlo- nu dvignil 285 kg in dosegel enak rezultat kot italijanski tekmo- valec. V potegu je dvignil 122,.50 kg, v sunku pa 162,50 kg. Sedaj se skupaj z Glavačem, bratom .Slavkom in Papotnikom pripravlja za držiivno prvenstvo, ki bo v .Somborn. jk HOKEJ NA LEDU v soboto zvečer ob 18. uri pričnejo hokejisti na ledu svoje pr- venstvo. Žreb Celjanom ni naklonjen. Že v prvi tekmi sc bodo doma v Mestnem parku pomerili proti večkratnemu državnenm pr- vaku moštvu Jesenic. Resda ne bomo občudovili igre domačinov, toda akcije Jeseničanov bodo vsekakor privabile vse ljubitel.lc ho- keja T Mestni park. Proti Partizanu, ki še nima svojega ledu, se bodo Celjani v 2. kolu pomerili 28. oktobra na Jesenicah. Med ted- noirt pa bo več prijateljskih tekem. ik Tc dni pa smo dobili dokončno obvestilo, da bo celjsko moštvo tudi v letošnji sezoni vodil znani čehnslovaški trener Josip Kuss, ki je ž.e lansko sezono vodil celjske hokejiste t drugi zvezni ligi. Josip Kuss pride v Celje v soboto. jk VESTI IZ REKREACIJE Končano ,jc bilo še tekmovanje v ilnvit sindikalni nogometni V prvo ligo sta »e sa prihodnje leto uvrstili ekipi Merza in Iiigrada. Končni vrstni red: 1. Merx 1« — «1:9, t. In^rad 17 — 51:12; I. Tehnomercator 14 — 50:22; 4. LibeU 13 — 39:23; 5. Gradiš 12 — 43:22; 6. Prevozništvo 11 — 38:21; 7. Prosveta 7 — 24:41; 8. Elektro- slgnal 6 — 16:55; 9. Cestno podjetje 3 — 13:69; 10. Toper O — 13:34 in 11. Savinja O — 4:34. M,\LI MK^O.VET Pričelo se je tekmovanje ▼ malem no;oiiie'iu za člane. Vsak torek (5. liga), četrtek (I. In II. liga) in petek (III. in IV. liga) lahko vidimo na štirih igriščih za mali nogomet na Skalni Kleti za- nimive borbe in veliko število gledalcev. .Nastopa 36 kolektivov, ki ■o razdeJ.ieiii v pet kakovostnih lig. Trenutno Je v vod.stvu v prvi ligi Tehnomercator in EMO, v dru- gI Klima in Cinkarna, v tretji SDK in Prevozništvo, v četrti Gradiš In Savinja ter v peti Remont in MesnUi". OSTALE VESTI — Ta in F'"'li"t'»j' teden se bo pričel .še jesenski del ligaških tekmovanj v odbojki za starejše člane in članic« ter v namiznem tenisu za člane, starej.še člane in članice. — Na Uadionu AD Kladivar so spet tekli za športno značk« TRIM. Sodelovalo je 40 moških in 9 žensk. — Tudi na TRIM stezi bodo kmalu beležili tisoči obisk za šport- M značko, licer pa Je it«zo obiskalo ie okrog 5.000 oblskovalicv. 22. stran NOVI TEDNIK ^.42 ^19. oktober 197^ CELJE IVAN ZEMLJAK, Pavlova vas in TEREZIJA HRAST NIK, Kanjuce; IVAN BO- BEK, Šentvid pri Planini in KRISTINA PETRIC, B^eži ce; ANDREJ PAVLIN in SIL- VIJA GOmB, oba iz Celia; GORAZD LESNICAR in BRE DA STMONIC, oba iz Celja ter BRANICO NAPRET, Za grad in ALBINA KUKOVIC, SI. Konjice. HRASTNIK BOJAN SMODIŠ, kovino- strugar, Hrastnik in MIRA POTUŠEK, gospodinja, Šma- rjeta. SLOVENSKE KONJICE MAKSIMILJAN ADAMIČ. 23 in BERNARDA BRECKO, 19, oba iz Stranic. ŠENTJUR PRI CELJU J02E SAJOVIC, 66 kmeto- valec, Repuž in TEREZIJA GREGL, 55, gospodinja. Ža- gaj. ŽALEC ADOLF SEŠEL, 20 in CVE- TKA HRŽICA, 24, oba iz Žai ca ter KONRAD JAGODIC, 22, Prekopa in MILENA KO- KOVNIK, 20, Stopnik. CELJE 20 dečkov in 22 deklic SLOVENSKE KONJICE 3 dečki in 3 deklice ŠENTJUPR PRI CELJU 1 deček CELJE JOŽEF VIDMAR, 72, Jel šingrad; ANGELA OLFACI- U3, 72 Loka pri Zidanem mostu; ■ ŠTEFKA VEBER, 85, Polzela; JANEZ GORIŠEK, 64, Brstiiik; FRANC PET- RAK, 74, Dobriša vas; JO- ŽEF LOK.-\R, 58, Celje; ANA DROI£, 75. Celje; ANTONI- JA CANDER, 89, Lahovna; KATARINA BOROVNIK, 79, Lipa pri Frankolovem; ŠTE- FAN OBREZ, 40, Pečovje; ALOJZ JEVSENAK, 69, Pre- vrat; JOŽEF GOLOB, 73, Tre- marje; NEŽA ARZENSEK, 64, Medlog. HRASTNIK ANA MALIS, 74, gospodi- nja, Hrastnik in LUDVIK PERKO, 62, upokojenec, Hrastnik. GORNJI GRAD JANEZ ŠTIGLIC, 73, upo- kojenec. Bočna. SLOVENSKE KONJICE LJUDMILA ESIH, 58, Pre- loge; RADOVAN DROBNJAK, 62, SI. Konjice; ALOJZ JEV- ŠENJAK, 69, Prevrat; FRANC CEGL-AR, 88, Nova vas; AN- TONIJA ROŠER, 71, Strani- ce. ŠENTJUR PRI CELJU MARIJA PODGORŠEK, 40, delavka, Pletovanje; ANDREJ BIKOŠEK, 85, upokojenec, Straža; MARIJA GOLOB, 80, upokojenka, Bezovje; FRANC ORAC, 67, upokojenec, Brez- je; FRANC KOVACIC, 61, upo- kojenec, Šentjur; MARIJA ZELIC, 73, upokojenka, Šen- tjur. ŠMARJE PRI JELŠAH ELIZABETA SERGAN, 79, Zadrže; MARIJA MRAZ 84, Zadrže; ANTONIJA NALEZ- NIK, roj. Kovačič, 81, Roga- tec; FRANČIŠKA OCVIRK, roj. Smole, 80, Sodna vas. ŽALEC MARIJA ANTLOGA, roj. Koren, 74, gospodinja, Arja vas; JANEZ KRECA, 69, kmet, Pondor; ANTONIJA ORESNIK, roj. Grašina, 79, preužiLkarica Tabor; KRIS- TINA URH,' roj. Mesaric, 78, druž. upokojenka, Vcjnik; FRANC SLOKAN, 54, inv. bpo- kojenec, Pariz je; FRANC LAMUT, 72, upokojenec, Do- briša vas; ANDREJA HALU- 2AN, 9, učenka, Šempeter in ANA MLINARIC, roj. Kos, gospodinja, Marija Reka. KINO UNION: do 20. oktobra italijansko- jugoslovanski barvni film »Sestanek z nečastnim« od 21. do 25. oktobra ame- riški bar^mi film »Patton, jekleri general«. KINO METROPOL: do 22. oktobra italijanski barvni fibn »SOS Nobile« od 23. do 25. oktobra ame- riški barvni film »Zarotni- ki« KINO DOM: do 22. oktobra ameriški barvni film »Past za starše« ob 16. uri, ob 18. in 20. uri »Operacija Pikov as« od 23. do 25. oktobra ame- riški barvni film »Hondo in Apaoi« KINO DOBRNA: 21. in 22. oktobra ameriški barvni film »Zarotniki« 5LG Četrtek, 19. oktobra ob 19.30 Marlowe: »Tragedija o dok- torju Faustu« — premiera za premierski abonma tn izven Petek, 20. oktobra ob 18. uri »Doktor Faust« abonma Kozjansko in izven. Sobota, 21. oktobra ob 15.30 »Tragedija o doktorju Fau- stu« 1. šolski abonma in iz- ven;ob 19.30 »Dokitor Faust« sobotni abonma tn izven. Nedelja, 22. oktobra ob 15.30 »Doktor Faust« nedeljski p>opoldanski abonma tn la- ven.. Torek, 24. oktobra ob 19.30 »Doktor Faust« torkov abonma in izven. Sreda, 25. oktobra ob 17.45 »Doktor Faust« 3. šolsiki abonma in izven. poznamo zd|ayi|^a zelišča ŽAJBEU — SALVIA OFFICINALIS Zajbelj ali prava kadu. Ija je do pol metra visok polgrm z olesenelo, rjavo koreniko, iz katere se dvi- gajo spodaj olesenele, zgo- raj zelene veje, ki so ce- sto pokrite z belim svil- natim puhom. Veje nosijo precej širokih, podolgova- tih, nasprotno sedečih su- ličastih listov, ki so ble- dozelene barve in na spodnji strani imajo šte- vilne pikčaste madeže. To so žleze, ki izločajo hlajmo aromatično olje. Cvetovi so vijoličasti, dvousnati, in nameščeni v vretencih po 6- do 10 cvetov skupaj. Plod je sestavljen iz šti- rih, prostih, gladkih, jaj- častih oreškov. Žajbelj cveti junija in julija. Do- movina žajblja je gorata in topla južna Evropa, vendar ga najdemo tudi pri nas, zlasti po vrtovih, kjer ga marsikateri vrtič- kar uspešno goji. Rastlina je skromna in dobro us- peva tudi na slabši zem- lji, le da je zavarovana pred vetrom in pozebo. Nabiramo samo liste, ki prijetno dišijo, ker vse- bujejo precej hlapnega olja, ki je mešanica raz- ličnih hlapnih sestavin kot so kafra, tion, pinen, ci- neol, borneol itd. Poleg tega listi še vsebujejo čre- slovine, grenčine, škrob, sluzi, gumi, rudninske so- li organskih kislin itd. Potrgani listi se morajo hitro posušiti v senci na prepihu ter jih moramo nato takoj spraviti. Žajbelj je zelo cenjeno zdravilno zelišče. Njegova zdravilnost je predvsem v tem, da urejuje pote- nje: pri ljudeh, ki se pre- cej potijo, zavira potenje, pri tistih, ki se pa malo potijo, pa ga pospešuje. Zaradi prisotnega eterič- nega olja pa žajbelj od- '■ično pomaga tudi pri pre. hladu in katarju dihalnih potov. Pomaga izločati sluz, ga mehča in olajšui- je izkašljavanje, učinkuje pa tudi proti vnetju, zato je žajbelj odličen za gr- granje pri žrelnem katar- ju, pri vnetih mandeljnih in vneti ustni sluznici. Za čaj za grgranje vzamemo žajbelj, preslico in kami- lice, vsakega po 50 gra- mov. Dva ščepa tega čaja polijemo s skodelico vrele vode in pustimo, da ne- kaj časa stoji na toplem. Ko se malo ohladi, ga precedimo in uporabimo za grgranje. Poleg tega pa je žajbelj tudi odlična di- šavnica. žajbljeui listi se zrežejo in dodajo med jed. S tem se izboljša prebava, zgaga izgine in s tem se dvigne tudi do- bra volja. Boris Jagodic, dipl. pharm. RADIO Liubijana PETEK, 20. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja; 10.20 Pri vas doma; i 1.00 Poročila — Turistič- ni napotki 2sa naše geste iz tujine; 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Bine Stritar; Kaj bo v kmetijstvu tre- ba raziskati v prihodn em letu; 12.40 Z domačimi ansambli; 13.30 p.-'.t,>.»roSaio vam . . . 14.30 Naši poslušaJlc- čestitajo in pozdravlja- jo; 15.35 Glasbeni int«rmezzo; 16.00 »Vrtiljak«; 17.10 Operni kon- cert; 18.15 »Signali«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Miute s štirimi kovači; 20.00 Srečko Kumar — pevski zbor Učitelj.ske zveze; 20.30 »Top-pops 12«; 21.15 Oddaja c morju in pomorščakih. SOBOTA, 21 OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.35 Glasovi v ritmu; 10.20 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistična napotki aa naše goste iz tujine; 12.30 Kme- ti ski nasveti — inž. Janez Iste- nič: Nekaj misli ob mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljana; 12.40 Po domače; 12.30 Priporočajo vam . . 15.30 Glasbeni mtermezzo le.OO »Vrtiljak«; 17.20 Gremo v kino; 19.00 Laliko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Borisa KovačJča; 20.00 So'ootni večeir s Plesniwn orkestrom RTV Ljublja- na in njegovimi gosti: 21.15 Od- daja za naše izseljence. NEDELJA, 22. OKTX>BRA: 6.00 —8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Margarete John: »Je gospod Smirek deževnik?« 10.05 Se pomnite, tovariši . . . MarSal Vasilij Cujkov: Poslednji napad Paulusove aiTnade na Sta- lingrad; 10.25 Pesmi borbe in dela; 10.45—13.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo; 11.50 Pogo- vor s poslušalci; 13.50 Z domači- mi ansam_bli; 15.05 Nedeljsko športno popoldne; 17.15 Radijska igra — Giuseppe Paren ti: »Ko- smatin«; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečeir; 22.20 Zaplešite z nami. PONE;DEL.JEK, 23. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pi san svet pravljic in zgodb; 10.20 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za naše go.st« iz tujine; 12.20 Kmetijski nasveta — Jože Kregar: Vzimitev sa.dnih in okrasnih rastlin; 12.40 S tujim! pihalnimi orkestri; 13.30 Priporo- Sajo vam 14.30 Naši poslušal- ci čestitajo m pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezao; 16.00 »Vrti- ljak«; 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne; 13.35 »Interna 459«; 19.00 Lahlco noč, otroci! 10.15 Minute z ansamblom bratov Ko- vačič; 20.00 »Ti in opera«; 22.15 Za ljubitelje Jazza. TOREK, 34. OKTOBRA: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska 5oIa za srednjo stopnjo; 10.20 Pri vas doma; U.OO Poročila — Turi- stični napotki za naše goste iz tujine; 12,30 Kmetijski nasveta — Janko Lipovec: Izkušnje s skla- diščenjem nekaterih sort jabolk in hrušk; 12.30 Z domačimi an- sambli in godci; 13.20 Priporočajo vam ... 14.30 S triom Slavka Znidaršiča; 15.30 Glasoeni inter- mezzo; 16.00 »Vrtiljak«; 18.15 V torek nasvidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Henčka Burkata; 20,00 Prodajalna melodij; 22,15 Popevke se vrstijo SREDA, 25, OKTOBRA: 8.10 spommi; 10.20 Pri vas doma; 11.00 Gla.=;bena nnatjieja; 9.45 Glasbeni Poročila — Tur;stični napotki za naše goste iz tuj me; 12.30 Kmetij- ski nasveti — inž. Slavko Gliha: Vtisi z obislca na Danskem in v Nemčiji; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam . . . 15.30 Glasbeni intermiezzo; 16.00 »Vrti- ljak«; 17.10 Glasbena galerija; 19.00 Laliko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Glas- beni mtermezzo iz studia; 22.16 S festivalov jazza. TV spored NEDKLJA, 22. X. 11.00 OTROŠKA MATINEJA: Vi- tez Vihar, Vsi vlaki sveta (Lj) 11.50 POROČILA (Lj) 11.55 MESTECE PEYTON (Lj) 12,45 TV KA2IPOT (do 13.05) (Lj) NEDELJSKO POPOUJNE 18.25 POROČILA (Lj) 18.30 OPERACIJA BE(XJRAD — celovečerni film (Bg) 19.50 CIK-CAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 3-2-1 (Lj) 20.35 KOŠARKARSKI FINALE ZA POKAL JUCJOSLAVIJE, pre- nos (Bg ali Zg) 22.05 STIH IN PESEM (Zg) 21.20 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.50 POROČILA (Lj) PONEDEUKK, 23. X. 18.15 OBZORNIK (Lj) 18.30 KREMENCKOVI — serijski barvni film (Lj) 18.55 MOZAIK (Lj) 19.00 MLADI ZA ML.^VDE (Sa) 19.45 KRATEK FILM (Lj) 19.,50 CIK-CAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20,.30 3-2-1 (Lj) 20.35 MALA .\NTOLOGIJA JUGO- SLOVANSKE TV DRAME - B Andrič; DALEČ JE PAC AVSTRALIJA, drame TV Beograd (Lj) 21.40 KULTURNE DIAGONALE (Lj) 22.30 POROČILA (Lj) TOREK, 24. X. 13.00 RISANKA (Lj) 18.15 OBZORNIK (Lj) 16.30 POJE ZBOR »FRANCE PRE- SERN IZ KRANJA« (Lj) 19.00 MOZAIK (LJ) 19.05 IZ SVETA OBLIKOVANJA: Arhiteiktura (Lj) 19.25 SOSEDSKA POMOČ, oddaja iz cikla: Staranje in Starost (Lj) 19.50 CIKC.\K (Lj) 30.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.30 REPORTA2A (Lj) 20.30 3-2-1 (Lj) 20.45 KNJIGARNAR. KI SE NI VEC KOPAL, barvni film (Lj) 32.10 W. A. Mozart: SONATI št. 1 m 2 (Lj) 32.30 POROČILA (Lj) SREDA, 25. X. 18.15 OBZORNIK (Lj) 18.30 JAZZ NA EKRANU: Klaus Doldinger Passport (Lj) 19.00 MOZAIK (Lj) 19.05 OD FILMA DO FILMA (Lj) 19.25 S KAMERO PO SVETU: Je- zero Kivu (LJ) 19.50 CIK-CAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK ih}) 20.30 3-2-1 (Lj) 20.40 E. Zola; NANA, 4. del barv- na oddaja (Lj) 21.25 PO SLEDEH NAPREDKA (Lj) 22.15 POROČILA (Lj) ČETRTEK, 26. X. 18.15 OBZORNIK (Lj) 18.30 VSI VLAKI SVETA — serij- ski film (Lj) 18.55 MOZAIK (Lj) 19.00 MESTECE PEVTON (Lj) 19,50 CIK-CAK (Lj) 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 ČETRTKOVI RAZGLEDI (Lj) 21.25 A. P. Celiov; SNUBAC (Lj) 22.00 KONCERT OB DNEVU ZDRUŽENIH NARODOV — barvni posnetek iz NEW YORKA (Lj) 23.00 POROČILA (Lj) PETEK. 27. X. IS. 13 OBZORNIK (Lj) 18.30 ZAKAJ REKREACIJA, odd. iz cikla psiholofizična re- kreacija (Lj) 18.40 EKONOMSKO IZRAZOSLOV- JE (Lj) 18.45 GLASBA ZA OČI; O. Respi- ghi — Beneški mojstri (Lj) 19.05 MOZAIK (Lj) 19.10 SODOBNIK: Ela Peroci (Lj) 19.50 CIK-CAK (Lj) 30.00 TV DNEVNIK (Lj) 20.25 REPORT.\2A (Lj) 20.30 3-2-1 (Lj) 20.40 NENEHNO NA POTI; Celo- večerni film (Lj) 22.35 KRATEK FILM (Lj) POROČILA (Lj) SOBOTA, 2«. X. 9.35 TV V ŠOLI (Zg) 16.30 DRŽAVNO PRVENSTVO V KOŠARKI: Olimpija : UM- motiva, prenos JBT (Lj) 13.05 OBZORNIK (Lj) 18.15 V DEŽELI KLOBUKOV, ba^ vni film (Lj) 18.40 GOSPOD PIPER, barvni filffl (Lj) 19.10 MOZAIK (Lj) 19.15 HUMORISTICNA ODDAJA (Bg) 19.45 KRATEK FILM (Lj) 19.50 CIK-CAK (Lj) m 20.00 TV DNEVNIK (Lj) 1 20.35 3-2-1 (Lj) 1 20.30 ZABAVNO-GLASBENA OB DAJA 1 21.20 NA POTI K ZVEZDAM - barvna oddala (Lj) 31.45 SERIJSKI f"iLM (Lj) 32.35 TV KAŽIPOT (Lj) 22.,55 POROČILA (Lj) UHF — odda nik Krvavec: 17.25 PORXX;ILA (Zg) 17.30 N.A,RODNA GLASBA (Bg) 18.00 KRONIKA (Bg) 18,15 OTROŠKI SPORESD (Bg) ^t. 42 — 19. oktober 1972 NOVI TEDNIK stran 23 mali oglasi PRODAM UHlNJSKO dodatno peč pialo rabljeno prodam. Sta- pimirovič Celje, Cigaletova 1. OMBI Fiat 1300, brezhiben, piotor nov prodam ali za- menjam za osebni avto. prodam tudi kombiniran otroški voziček. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Skaza, Vrunčeva 25/D. gC na olje prodam. Selce, Grunova 10 Celje. IGUSTER sadike prodam. Jančar Franc, Rim. Topli- ce. jllKOLICO primerno za mo- ped, motor ali Fiča in dva philodendrona z devetimi velikimi listi prodam. Ivan Marki, Rečica 14 Laško. lAT 750 letnik 1964 v brez- hibnem stanju prodam. Ja- na Stropnik, Babno 31 Ce- lje. JERCEDES 190 BD poceni prodam. Part Franc, šmart- no ob Paki. lAT 750 letnik 1964 ugodno prodam ali zamenjam za dober ritem ojačevalec, pro- dam tudi novo kitaro (ri- tem) in ojačevalec GITA- KORD 15. Korošec Ivan, Ul. Bratov Vošnjakov 32 Celje. flAT 750 dobro ohranjen po- ceni prodam. Ogled v petek popoldan, soboto in nede- ljo. Temnik, Trubarjeva 48. lENAULT R 4 letnik 1965 prodam. Bračun Slavko, Zg. Hudinja 23 Celje. EA BMW Isetta prodam: tri gume, levo šipo, grelno cev, zadnji odbojnik (štos štan- go) vse original. Ocvirk, Šmartno, rož. d. DVO in pol sobno komfortno stanovanje z garažo in vr- tom v Celju Jenkova 15 — pritličje prodam. Cena 250.000 din. Irrformacije Letnik, Maribor, Heroja Bračiča 18/III. STARA vrata kompletna po- ceni prodam. Kužner, Za. čret 33 škof j a vas. FICKA de luxe popolnoma novega prodam. Informaci- je Dolar Novo Celje. PSIČKE nemške ovčarje sta- re tri mesece prodam, Ar- čan Jože, Bukovžlak 36 Te- harje. GOSPODARSKO poslopje s 75 ari zemljišča v Bregu pri Polzeli blizu Tovarne noga- vic (ni nacionalizirano) — možna gradnja dveh hiš — prodam. Telefon 048-72110 ali naslov Josip Kailer Go- spič. RENAULT 10 letnik 1966 pro- dam. Cafuta, Celje — Tru- barjeva 2. ŠTEDILNIK na trdo gorivo poceni prodam. Jezernik Berta, Stanetova 19 Celje. EMO TRIKA peč za centralno kurjavo dobro ohranjeno in 150 1 bojler poceni prodam. Celje, Drapšinova 2. POSESTVO 8 ha na sončni legi, voda, elektrika, cesta do hiše, prodam. Golobic Štefan, Studence 50 Žalec. KARAMBOLIRAN avto Fiat 750 luxe letnik 1971 prodam. Korber Ivan, Pesje 41 Ve- lenje (za Zel. postajo). ENOSOBNO stanovanje s pri- tiklinami in malo vrta — vseljivo takoj — v Celju prodam. Vprašati: Trubar- jeva 77 Celje. BRESKOV nasad v izmeri cca dva in pol ha — lepo ure- jen prodam. Informacije vsako popoldne — Pograjc Mara, Partizanska 40 Celje. CITRE dsbro ohranjene pro- dam. Stoklas, Zagrad 105 Celje. SPALNICO in dnevno sobo prodam. Ponudbe pod »Ugoden nakup«. TOVORNI avto TAM 4500 ki- per kason 4,20 motor ge- neralna — prodam. Ponud- be pod »Ugodno«. ZASTAVO 750 letnik 1965, avtoprikolico, dve trodelni okni in električni štedilnik poceni prodam. Bastl Franc, Velenje — Staneto- va 42. DVODELNO okno novo pro- dam. Brečko, Tremarje. FIAT 750 letnik 1971 ugodno prodam. Telefon 234-16 od 6—14. ure. LUBAS harmoniko, dobro oh- ranjeno, trikrat uglašeno Bes, Es, As in C, F, B, pro- dam. Korent Maks, Trubar- jeva 53 B Celje. SADIKE vrtnic prodam po 6,00 ND komad. Plohi Joži- ca. Rožna dolina 11 Nova Gorica. SADNA drevesca raznih ple- men, sort in oblik dobite osebno, nizke vrtnice pa tu- di po pošti. Pišite p>o se- znam. Anton Jelen, dreves- nice Šentilj 63320 Velenje. TROBENTO znamke »AMA- TI« z etuijem — popolno- ma novo -~ ugodno pro- dam. Roman Fonda, Ul. Moše Pijade 8, Celje. KUPIM TRODELNO omaro kupim. Rebernik Marija, Krivica 9 Prevorje. STANOVANJE SOBO — prazno s kopalnico ali manjše stanovanje v Ce- lju iščem. Ponudbe pod »Gradbenik« IŠČEM prazno sobo za sam- ca. Novakov Lazara GOP »Obnova« Celje ZAKONCA iščeta sobo In ku- hinjo ali samo sobo z mož- nostjo kuhanja v Celju ali bližnji okolici. Oblak Vanja, Ljubljanska 33 Celje. ZAKONCA brez otrok iščeta prazno sobo. Ponudbe pod »Kjerkoli v Celju ali oko- lici«. NUJNO iščem enosobno sta- novanje ali garsonjero za dve odrasli osebi in devet- letnega otroka v Celju ali okolici. Ponudbe pod »Dob- ro plačilo«. ZAPOSLITEV FRIZERKO sprejmem takoj. Bernard Peter, frizer Na- zarje. ORODJARJA in orodjarskega vajenca sprejmemo. I. Ja- vor šek, orodna in strojna mehanika Celje, Ipavčeva 28. TAKOJ zaposlim nekvalifici- ranega delavca. Vinko Ro- bek, žično pletarstvo Celje, Lava I Novo naselje. RAZNO POTREBUJETE fotokopijo? Zglasite se na naslov: An- gelca Brglez Prepisovanje in razmnoževanje Celje, Breg 44. Kopiram tudi iz knjig in drugih publikacij. V CELODNEVNO oskrbo sprejmem dva otroka. Ko- lar Cecilija, Dobrna 34 UPOKOJENKA gre za sobo varovati enega otroka — tu- di na deželo. Ponudbe pod »Zanesljiva«. »JAVNA SKLADIŠČA« — CELJE podjetje v izgradnji želi zaposliti več TRANSPORTNIH DELAVCEV za delo v skladišču I^rednost imajo kandidati s transportno kvalifika- cijo in urejenim stanovanjsKim vprašanjem. Osebni dohodki p>o akordu za opravljeno tonažo. Kandidati naj dostavijo pismene vloge na naslov: »JAVNA SKLADIŠČA«, Celje, Cankarjeva 1 — p. p. 130. ZAHVALA. Ob izgubi naše drage mame Marije Golob se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in jo spremili na njeni zad- nji poti. Posebna zahvala prečastitemu g. župniku za poslovilne besede in kolek- tivu Kolodvorske restavra- cije Celje ter Skupščine občine Šentjur. Žalujoče družine Kreuh, Malovrh in Golob. BALETNA ŠOLA SONJA GORJANC poučuje BALETNE VAJE Poučuje in korigira slabo iržo otrok. Pouk je redS tio v I. Osnovni šoli v pritličju ob torkih tn pet- kih od 18. do 19. ure. SLAVJE NA HOMU . Mmulo nedeljo so se zbrali številni planinci m tel jI gora ter prirode na slovesnosti, ki so jo ob at\'oriti. SAVINJSKE POTI in peti obletnici izgradnje Dragove« doma na Honau pripravili člani planinskega društva iz ^tl bukovice. Preko sto udeležencev se je zbralo na prostori, pred planinsko kočo, k pravemu prazničnemu vzdušju ^ je prispevalo svoje tudi vreme. Okoliški hribi in cela vinjska dolina, vse se je kopalo v tisočerih baivah jese^ skega sonca. Osrednji govor na tej prisrčni in za naše prilike i-^ preveč preredkih prireditvah je imel Božo Jordan, dipi ing. in eden izmed glavnih tvorcev SAVINJSKE POTI, ^ kot celovito zaokrožena pot povezuje vse hribovske pr^ stojanke v Spodnji Savinjsiki dolini. V svojem govoru j, zlasti poudaril pomen dejstva, da je med planinci v^se ve< mladine, ki rada in pridno zahaja v gore. Ob tej priložno, sti so tudi podelili značke vsem planincem, ki so doslej med prvimi prehodili Savinjsko pot. Kot prva je prej«ij značko Savinjske poti iz rok ing. Boža Jordana, pionir^j iz Polzele Darja Rozman, ki je kasneje pripela značke tti^ vsem preostalim 26 dobitnikom, med katerimi je bila tudj Jožica Svetelšek, slepa planinka iz Celja. Slavje na Homu je bila lepa prireditev in prizadevno planinsl«) društvo iz Zabukovice bo v društveno kroniko zopet lahko vpisalo pomemben dosežek. OD JOŠTA SOTEŠKEGA Ob zaključku prejšnjega pričevanja o Joštovem mlinu smo bili priča hladnega spre- jema male AIcnčice. Toda moti se tisti, k! misii, da je bilo zdaj vseh težav konec. Vc^na je divjala, najtežji časi preizkušnje so šele prišli. Mlini in mlinarji -^Piše DRAGO MEDVED Vojna je tekla. Neizpro- sno in kruto, kot je to lastno samo vojnam. Prvo zimo so bili Joštovi še skupaj v hiši na Kočev- skem. Melč je bil takrat član okrožnega komite- ja, vse dni in noči je ho- dil po kočevskih vaseh, Darinka je bila v skrbeh in ga je večkrat opozar- jala, naj bo bolj previden. Tisti »pomirjevalni duh« hiše pa je bila Darinkina mama, ki je vedno znala vsako stvar postaviti na svoje mesto. Rekla je: »Pusti ga, on bo vseeno delal tisto, kar misli, sa- mo miru ne boš imela v hiši.« Spomladi so najprej po- brali Darinkinega brata. Darinka se točno spomi- nja, da ko so cvetele tro bentice na Kočevskem, sta se z Melčem ločila v neki zapuščeni kočevski vasi in takrat je rekel; »Ne joči, živ bom ostal, vrnih se bomo v naš mlin, imela bova sina, ime mu bo Mihael.« šti- ri leta se nista več vide- la, kajti takoj naslednji dan so zaradi izdaje uje- li Melča v bunkerju sku- paj z okrožnim sekretar- jem profesorjem šeškom. Toda Melč je ostal živ, ker je bil profesor šeško plemenit človek, komu- nist, ki je v svoji smrtni stiski mislil na druge. Znal je tako govoriti, da Melča niso ustrelili, sam pa je bil ustreljen skupaj s Tonetom Tomšičem. Za Melča pa so se začeli ča- si zaporov, taborišč po Italiji in drugod. Nekoč po vojni so domači nale- teli v Primorskem dnevni- ku na članek o rnterni- rancih in tam je Darinka brala: »Bil je z nami v barakah mlad človek, ve- lik, lep, z brki, vsekakor mož. Trdil je, da je s štajerskega, da se piše Jošt in da je bil mlinar. Ta Jošt je vedno mislil s svojo glavo. Rekel je na primer nekdo: »To je pa žebelj.« »2e,« je preudaril mlinar, »pravzaprav pa je to samo kos žice, ki je na koncu zadebeljena.«« »Vidiš, bedake,« je pritr- jevala baraka, »saj res, žica, ki je na koncu za- debeljena.« Prišlo je neurje, begali smo,da nam ne bi voda šotore odnesla. In že nam je ta Jošt, ali kar je že bil, prinesel krampe in lopate in nas nagnal ko- pat jarke. Mraz je bil in ta molčeči možakar je iz sam bogvedi česa skrojil nekaj jopam in kapam po- dobnega.« Darinka poudarja, da je to tisto, zaradi česar mi- sli, da je Melč ostal živ v najtežjih časih. Sama je medtem pre- življala vojno, begunstvo, ilegalo, beg in strah, ta strah. Po vojni je dobila medaljo za hrabrost, a ta- ko kot ona se menda ni nihče bal umreti, kakor sama pripoveduje. Saj je imela mamo, ki se ni mo- gla ganiti, dve punčki, za katere ni vedela, ali še imata očeta. Alenčico je vodila s seboj po Blokah, dokler je mogla, sedem- letna Breda pa je morala skrbeti za staro mamo, ta mama pa je skrbela za vse. Ko so se v Ribnici utr- dili »beli«, je mama od- ločno dejala Darinki: »Ti beži, ker imaš otroke, mi bomo že kako, saj smo med živimi ljudmi!« Učila je Bredo pisati in brati in obe eno samo molitev: da bi bilo konec vojne in da bi se vrnila atek in mamica. Darinka je skušala ob- držati zvezo s to ubogo družinico, vendar se je zadnje leto vojne znašla tam v daljnem Bariju^ v invalidskem taborišču. Tam je prejefla prvo in edino zaresno nagrado za kulturno delo. Tja so jih pnpeljaii z angleškimi le- tali in v civilni obleki je bila bela vrana med sami- mi imiformami. Vojaško obleko ji je dal intendant, pa še prav ponošena je bila. Kmalu je pripravila kulturni večer s Primor- ci, ki so se vračali v »Frekomorsko«. In takrat ji je prvič prišlo prav, da je znala nekaj pesmi na pamet. To je bU nepo- zaben večer Kosovelovih pesmi. Prišli so tudi Hr- vati, v prvi vrsti pa je sedel prav tisti intendant. In ko je Darinka prišla v svojo borako, jo je ča- kala na postelji lepa uni- forma! Ko je bilo vojne konec, so se najprej iskali po časopisih. Melč se je vr- nil s Koroškega kot ofi- cir Tomšičeve brigade, vzel Darinko iz vojne bol- nišnice in skupaj sta se odpravila iskat družino. Našla sta jo v Ribnici. Obe puiački sta strmeli v moža s peterokrako zvez- do, to čudo od očeta, ki je pravil, kako so na Koro- škem zaplenili cele vlake orožja, oblek in blaga. Darinkina mama je z vzdi- hom premerila njegovo ob- leko s prekratkimi roka- vi in preozkimi hlačnica- mi. Doma v mlinu pa so bili ves ta čas vojne neki Nemci, ki %o se šele zad- nje dni umaknili. Ostala je le kuharica, ki je že prej bila v službi pri Jo- štovih. Tisti dan, ko so se vrnili, je ravno kruh dajala iz peči. šestletna Aienčica je mamo pocuk- nila za krilo in vprašala: »Mami, kaj je tisto okro- glo?« (Mislila je na hleb- ce kruha). Melč je začel delati, vse- ga je bilo dosti in preveč: obnove, meljave, aktivis tovskega dela. Hiša je bi- la spet vedno polna ljudi, vrata niso bila nikoli za- prta. In nato so dobili še fantka, ki mu je bilo ime Mihael, po Melčevem oče- ^ tu. »Oh,« je rekla Darin- ■ kina mama, »pa prav. Milia mora biti.« »Nu,« ] sem jo mirila, »saj j ne bo Miha, Mihec \ bo.« In ostal je Mihec — še devet let, potem pa ga je vzela cesta. Darinka pravi: »Tako, vidite, voj- na tn vse drugo je posta- la pravljica, kar je mi- nilo. To pa je resničnost, to ne mine.« Seveda, to pa so povsem potrdili vnuki, ki so pričeli pri- hajati drug za drugim. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) a Tri generacije v Jošlo\e.m mlinu NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Konjice Sentjui Šmarje pn Jelšah Ln Žalec - Uredništvo: Celje Gregorčičeva 5 poštni predal 161; Naročmna id .>giasi; Irg V Kongresa 10 - Glavm lo .jdgovorm urednik Jože- Volfand; Tehnični urednik: Drago Medved - Eledakcija Miiac Božič Ed3 Goršič Jure Krašovec. MUian Semčai Zdenka Stopai Mllenko Strašek Benu Strmčnik - Izhaja vsaJt 5emek - Izdaja ga CGP »Delo« - Pisk in idišeji OG? »Delo« Ljubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 1 din — Celoletna naročnina 48 din, polletna 24 din. Tekoči račun: 501-1-167/2. CGP »DELO« Ljubljana — Tel.: uredništvo 223-69 in 231-05, mali oglasi ln naročnine 228-00.