Dober Paidas f • rimu na navadno leto z doszta lejpirn, dobrim, hasznovitim cstenyom pripoveszti i kejpami. — IX. LETNI TEKAJ io^r/ Reditelj i iasztnik : TJjJrt&i PRAN C, Murszka Szobota. 't, soboti z1 m-1 m Vsze tiszkovne pravice pndrzsane. Tisk Prekmurske Tiskarne, za tiskarno Hahn Izidor Murska Sobota. Januar - Szecsen 8 ma 31 dni fi Dnevi Imenik Premenya«anye mjmena i meszeca 3 Szunce Meszec zide zahaja zide zahaja 1 Szrejda Novo leto Mrzlo 7 48 4 19 9 20 5 23 2 Csetrtek Abel oblacsno ih 7 48 4 20 9 51 6 28 3 Pčtek Benjamin nesztalno (Ž 7 48 4 21 10 16 7 36 4 Szobota Leona vrejmen & 7 48 4 22 10 37 8 43 Evang. Mžte 2. 1—12. Epist. Esaias 60. 1-6. 5 Nedela Po nov. 1. n. Mrzlo 7 47 4 23 10 55 9 50 6 Pondilek Tri kralovo nesztalno 7 47 4 24 11 11 10 58 7 Tork Lucian vt. 3 4 v. 11. 7 47 4 25 11 26 — — 8 Szrejda Szeverin H* 7 47 4 26 11 42 0 7 9 Csetrtek Julijin vt. sznezsno <9* 7 46 4 28 12 - 1 19 10 Pčtek Vilmos pk. vrejmen 7 46 4 29 12 23 2 35 11 Szobota Higin p. vt. 9* 7 45 4 30 12 52 3 56 Evang. Lukžcs 2. 41 - 52. Epist. Rim. 12. 1-5. 12 Nedela Po tri kr. I. Veterno, H 7 45 4 31 1 31 5 19 13 Pondelek B. Veronika mrzlo, n 7 44 4 33 2 27 9 28 14 Tork Hilar pk. ® 11. v. 21 m. HK 7 44 4 34 3 40 7 46 15 Szreda Pavel piiscs. -K 7 44 4 36 5 5 8 37 16 Csetrtek Marcel p. trdi Tf 7 43 4 37 6 34 9 16 17 Petek Anton piiscs. mraz mf 7 42 4 38 8 1 9 43 18 Szobota Piroska sz. * 7 41 4 40 9 22 10 6 Evang. Janos 2. 1 — 11. Epist. Rim. 12. 6—16. 19 Nedela Po tri kr. II. Mrzlo * 7 40 4 41 10 39 10 25 20 Pondelek Fabian i Seb. A 7 39 4 42 11 55 10 42 21 Tork Agnes dev. C 5 v. 7 m. sh 7 39 4 44 -- 10 59 22 Szreda Vincenc m. H§£ 7 38 4 45 1 8 11 19 23 Csetrtek Raimund premenyavno 7 37 4 46 2 20 11 40 24 Petek Timot. pk. vrejmen 7 37 4 48 3 31 12 7 25 Szobota Pavla povr. 7 36 4 49 4 39 12 39 Evang. Mate 8. 1- -13. Epist. Rim. 12. 17—11. 26 Nedela Po tri kr. III. 4t 7 35 4 51 5 41 1 23 27 Pondelek Lothar Voterno & 7 34 4 53 6 34 2 14 28 Tork Karol oblšcsno vA 7 32 4 54 7 19 3 18 29 Szreda Szalezi Fer. ® 8 v. 7 m. 7 31 4 56 7 54 4 19 30 Csetrtek Martina sznejzsno A 7 30 4 57 8 20 5 27 31 Pčtek Nolaszki Pet. vrejmen A 7 29 4 58 8 42 6 35 Sstoietnl Kalendar: 1-ga mrzlo, 2—4 mlacsno, 3—11 sznejg, 12—16 ve« trevje, 17—18 mocsen mraz, na konci mejszeca voter i sznejg. Prvoga je den 8 y. 32 m. dugi, do konca mejszeca 58 m. priraszte. 8 8 Februar - Sziisec ma 28 dni 8 8 acrrn xr Dnčvi Imenik Premtnjavanie urejmena i meszeca C Szunce Mejszeca zide zahaja zide zahaja 1 Szobota Ignac Trdi mraz 7 28 5 00 9 1 7 43 Evang. Mate 8. 23—27. Epist. Rim. 13. 8 }-10. 2 Nedela Po tr. kr. 4 7 27 5 02 9 17 8 49 3 Pondelek Balazs Oblacsno 7 25 5 3 9 32 0 57 4 Tork Korz. Andržs sznejzsno, H* 7 24 5 5 9 47 11 7 5 Szreda Agotha mrzlo 7 22 5 6 10 5 — — 6 Csetrt. Dorothea 6 v. 26 m. ** 7 21 5 8 10 24 0 20 7 Pčtek Rumužld vrejmen. f* 7 20 5 9 10 49 1 36 8 Szobota Janos od Mat. H 7 18 5 11 11 23 2 55 Evang. Mate 13. 24-30. Epist. Kol. 3. 12—17. 9 Nedela Po tr. kr. 5 M 7 17 5 13 12 8 4 14 10 Pondelek Elvira Trnok mrzlo 7 15 5 14 1 10 5 25 11 Tork Berthold voterno HK 7 14 5 16 2 29 6 23 12 Szreda Lidia ® 9 v. 39 m. 7 12 5 18 3 56 7 7 13 Csetrt. Ella sznejzsno «f 7 10 5 19 5 25 7 40 14 Petek Balint vrejmen. * 7 9 5 21 6 52 8 05 15 Szobota Fausztin * 7 7 5 22 8 14 8 26 Evang. Matč 20. 1—16. Epist. I. Kor. 9. 24. 10, 1 -5. 16 Nedela Septuages. sh 7 6 5 24 11 33 8 45 17 PondMek Donžt Oblacsno sh 7 4 5 26 12 50 9 2 18 Tork Konrad ne sztžlno sh 7 2 5 27 -- 9 21 19 Szreda Zuzana milejše ms 7 00 5 28 0 5 9 42 20 Csetrt. Eleuthler C 9 v. 44. m. TMf 6 59 5 30 1 19 10 7 21 Pčtek Sztol Szt. Petr. vrejmen. Ur 6 57 5 22 2 30 10 38 22 Szobota Oerzon # 6 55 5 33 3 35 11 18 Evang. Luk. 8. 4-15. Epist. 2. Kor. 11, 12. 1- -9. Oblšcsno premenyavno mlacsno dezsdzsevno vrejmen ® 2 v. 23 m, Sstoletni Kalendar: Do 5-ga mocsen mraz, 6-ga sznejg, 7—10 skripajoucsi mraz, 13 i 14-ga szpeovje, 15—19 oblacsno potom mlacsno, de'zd'zevno vrejmen. 23 Nedela Sexages. 24 Pondelek Matyas 25 Tork Gčza 26 Szreda Sandor 27 Csetrtek Akos 28 Petek Elemčr 6 53 5 35 4 31 12 6 a, 6 51 5 36 5 19 1 4 a 6 49 5 38 5 55 2 8 A 6 48 5 39 6 25 3 16 A 6 46 5 41 6 49 4 26 ■m* 6 44 5 72 7 7 5 33 Prvoga je den 9 v. 32 m. dugi, do konca mejszeca 1 v. 26 m. priraszte. j Marcius - Mali traven g Q , 01 « . D q m a 31 dni g Premetavanje vreimeno i meszeca Szunce zide | zahaja Meszec zide | zahaja Dnčvi Imenik 3 1 Szobota Albin Mlacsno 2£ 6 42 5 44 7 24 6 40 Evang. Luk. 18. 31—43. Epist. 1. Kor. 13. 1 -10. 2 Nedela Q. S, Faseng Premenyavno 6 40 5 45 7 39 7 49 3 Pondelek Kornči nesztalno, 6 38 5 47 7 55 8 58 4 Tork Kazni er 6 36 5 48 8 11 10 11 5 Szrejda Ben Pepelnica mlacsno t* 6 35 5 50 8 29 11 26 6 Csetrtek Gottlieb vrejmen 6 33 5 51 8 51 -- 7 Petek To m as n 6 31 5 53 9 21 0 42 8 Szobota G. Janos 3 5 v. 0 m. M 6 29 5 54 10 00 2 00 Evang. Mate 4. 1-11. Epist. 2. Kor. 6. 1 — 10. 9 Nedela Posztna 1 n. Nesztalno H 6 27 5 55 10 54 3 12 10 Pondelek 40 mantr. oblacsno, •■K 6 25 5 57 12 3 4 14 11 Tork Aladžr dezsdzsčvno -K 6 23 5 59 1 24 5 2 12 Szreda Gregor vrejmen. 6 21 6 00 2 52 5 38 13 Csetrtek Krisztidn 63 «f 6 19 6 1 4 19 6 4 14 Petek Mathild © 7 v. 58 m. 6 17 6 3 5 43 6 28 15 Szobota Krištof 6 15 6 5 7 4 6 46 Evang. Mate 15. 21—28. Epist. I. Thess. 4. 1—7. 16 Nedela Posztna 2 n. Premenyavno 6 13 6 6 8 24 7 4 17 Pondelek Gertrud voterno, A 6 11 6 8 9 44 7 23 18 Tork Sandor, Ede vedrno HK 6 9 6 9 11 00 7 42 19 Szrejda jo'zef vrejmen HiG 6 7 6 10 — — 8 6 20 Csetrtek Joackim Zacsetek & 6 5 6 11 0 13 8 35 21 Petek Benedek szprotolejtja. # 6 3 6 13 1 23 9 12 22 Szobota Oktavian C 4 v. 13 m. & 6 1 6 14 2 25 9 57 Evang. Lukacs 11. 14-28. Epist. Efez. 5. 1—9. 23 Nedela Posztna 3 n. Mrzlo, 5 59 6 15 3 16 10 53 24 Pondelek Gabor 5 57 6 17 3 56 11 54 25 Tork O. M. Cepi. nesztalno, A 5 55 6 19 4 59 l 2 26 Szreda Mano A 5 53 6 20 4 53 2 11 27 Csetrtek Hajnalka premenyavno 5 51 6 21 5 13 3 20 28 Petek Gedeon vrejmen. X«. 5 49 6 23 5 31 4 27 29 Szobota Cyrill mantr. 5 47 6 24 5 46 5 36 Evang. Janos 6. 1-15. Epist. Gal 4. 21 -31. 30 Nedela Posztna 4 n. © 6 v. 46 m. 5 45 6 25 6 2 6 47 31 Pondelek Arpad sznejg 5 43 6 27 6 17 7 59 Sztoletni Kalendar: Vu zacsetki mejszeca mlacsno vrejmen, potom de'zd'z jrtrtom vedrno do 21-ga, od 22—30 mrzlo, na 30 i 31-ga escse sznejg. — Prvoga je den 11 v. 2 m. dugi; do konca mejsz«ca 1 v. 42 m. priraszte. — Zacsetek seprotolejtja 21-ga ob 9 v. 30 m. aczrz~m ; trs-icrs g^Er-zza czzzs rzna t-jc.jtzjio | April - Velki traven 8 H 30 dni. H Den Imenik PremenjavanjB vrejmena imejma 0) Szunca Mejszeca zhod zahod zhod zahod 1 2 3 4 5 Tork Szreda Csetrtek Pčtek Szobota Hugo Ferenc od P. Richard Izidor Vince Ferrari Nesztalno mrzlo premenyivno vrejme. J* ta*? M M 5 41 5 39 5 37 5 35 5 33 6 28 6 30 6 31 6 32 6 34 6 34 6 55 7 23 7 59 8 46 9 15 10 32 11 52 1 5 Evang. Janos 8. 46—59. Epist. 'Zid. 9. 11—15. 6 Nedela Posztna 5 n. 3 12 v. 25 m. 5 31 6 35 9 51 2 10 7 Pondalek Hermann Lejpo premenyavno -K 5 29 6 37 11 36 3 0 8 Tork Lidia 5 27 6 38 12 29 3 39 9 Szreda Erhardt oblacsno 5 25 6 40 1 54 4 7 10 Csetrtek Zolt voterno 5 23 6 41 3 17 4 31 11 Petek Leo vrejmen 5 21 6 41 4 38 4 50 12 Szobota Gyula sh> 5 19 6 44 5 57 5 8 Evang. Mate 21. 1 9 Epist. Filip 2. 5 — 11. 13 Nedela Posztna 8 n. © 6 v. 49 m. A 5 17 6 45 7 16 5 25 14 Pondelek Tibor Dezsdzsevno CJ&T jr, 5 15 6 46 8 34 5 44 15 Tork Atala nesztalno 5 13 6 48 9 51 6 6 16 Szreda Lambert mrzlo 5 11 6 50 11 5 6 32 17 Csetrtek Anicdt voterno 5 9 6 51 -- 7 6 18 Petek Velki petek vrejmen # 5 8 6 52 0 12 7 49 19 Szobota Vel. szobota Vi* 5 6 6 54 1 8 8 40 Evang. Mark. 16. 1-8 Epist. I. Kor. 5. 6—8. 20 Nedela Viizem C 11 v. 9 m. & 5 4 6 55 1 54 9 38 21 Pondelek Viizenszki p. A 5 2 6 57 2 30 10 37 22 Tork Sz<5!<5r Voterno, & 5 00 6 58 2 56 11 55 23 Szreda Bels dezsdzsevno A 4 53 6 59 3 17 1 4 24 Csetrtek Gyiiri premenyšvno 4 57 7 1 3 37 2 12 25 Petek Marko vreimen. 4 55 7 2 3 51 3 20 26 Szobota Ervin m? 4 53 7 4 4 7 4 30 Evang. Janos 20. 19—23. Epist. 1 ■ Janos 5. 4 -10. 27 Nedela Po vtiz. 1 n. Prijetno 4 51 7 5 4 23 5 32 28 Pondelek Valeria © 8 v. 8 m. 4 50 7 7 4 40 6 58 29 Tork Aibertina neszt&lno 4 48 7 8 4 59 8 16 30 SzrOda Kat. Szien vrejmen 4 46 7 9 5 25 9 37 3zto!etni Kalender: 4-ga mrzlo, 5—6 Iejpo, 7—9 oblacsno, 10—11 de'zd'z-12—17 mrzlo, 18—23 voter i de'zd'z ; 21—23 mrzlo, 24—28 prijetno vrejmen potom d.e'zd'z. — Prvoga je den 12 v. 47 m. dugi, do konca mejszeca 55 m. priraszte. □C D O a D ne Maj - Riszalscsek ma 31 dni. I3E D D D O Dnčvi Imenik Premetavanje vrejmena 1 meszeca 3 Szunce Mejszeca zide zahaja I zide z»hija Lejpo premenyavno vrejmen. M M HK 4 45 4 43 4 41 7 10 7 12 7 13 5 58 6 43 7 43 10 55 0 4 Csetrtek Petek Szobota Filip i jakob 'Zsigmond Irma Evang. Janos 10. 11—16. Epist. 1. Peter 2. 21—25. 4 Nedela Po viiz. 2 n. Oblacsno 3) 5 v. 53 m. viharno, mrzlo, dezdszevno vrejmen. 4 40 7 15 8 56 0 59 5 Pondel. Gotthard «f 4 38 7 16 10 17 1 41 6 Tork Janos i^ 4 37 7 17 11 40 2 12 7 Szreda Sztaniszl. *> 4 35 7 19 1 2 2 37 8 Csetrtek Szk. Mih. 4 34 7 20 2 22 2 56 9 Petek Gregor sh. 4 32 7 21 3 28 3 13 10 Szobota Armin sh 4 31 7 23 4 55 3 30 Evang. J&nos 16, 16—23. Epist. 1. Peter 2. 11—20. 11 Nedela Po viiz.3 n. © 6 v. 29 m. A 4 29 7 24 6 12 3 48 12 Pondel. Pongrac 4 28 7 26 7 29 4 8 13 Tork Szervžc mraz MUC 4 26 7 27 8 44 4 32 14 Szreda Bonifac premenyavno & 4 25 7 28 9 55 5 3 15 Csetrtek Zofia mokro & 4 24 7 29 10 58 5 41 16 Petek Ivan Nep. vrejmen. 4 23 7 30 11 48 5 29 17 Szobota Paskal <3. 4 22 7 31 -- 7 28 Evang. Janos 16. 5—15. Epist. Jakob 1. 16-25. 18 Nedela Po viiz. 4 n. Nesztalno C 5 v. 22 m. 4 21 7 32 0 39 8 32 19 Pondelek Ivo ih 4 20 7 34 0 58 9 39 20 Tork Bernat A 4 19 7 35 1 22 10 48 21 Szreda Konstantin hladno, 4 18 7 36 1 41 11 56 22 Csetrtek Julija dezsdzsevno »•k 4 17 7 37 1 57 1 3 23 Petek De'zo vrejmen. X«. 4 16 7 39 2 12 2 11 24 Szobota Drzs. szvet. ** 4 15 7 40 2 28 3 21 Evang. Janos 16. 23—30. Epist. Jakob 1. 22 -27. 25 Nedela Po viiz. 5 n. Hladno nesztalno 4 14 7 41 2 44 4 35 26 Pondčlek Filip t,; -5 It* 4 13 7 42 3 2 5 52 27 Tork Beda -g 'g (P? 4 12 7 43 3 25 7 13 28 Szreda Emil ® 6 v. 37 m. M 4 11 7 44 3 55 8 34 29 Csetrtek Vnebohod premenyavno vrejmen. M 4 10 7 45 4 35 9 50 30 Pčtek Ferdinand -K 4 9 7 46 5 31 10 53 31 Szobota Petronella -K 4 8 7 47 6 41 11 40 Sitoletni Kalendar: 1 i 2 lejpo, 3 oblacsno, 4 viher, 5—12 mraz, 13 i 14 mokro vrejmen, potom hladno do konca mejszeca. Prvoga je den 14 v. 25 m. diigi, do konca mejszeca 1 v. 14 m. priraszte. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa p Juni - Ivanscsek q H * ma 30 dni. N Dooaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaao Dnčvi imenik Premenjavanje vrejmena i meszeca 3 Szunce Meszec zide | zahaja zide [ zahaja Evang. Janos 15. .26. 16. 1—4. Epistola: I. Peter 4 7 11 1 Nedela Po viizmi 6 Prernenyavno 4 8 7 48 8 3 -- 2 Pondčlek Erasmus rrirzio 4 7 7 49 9 28 0 15 3 Tork Kiotild 3 10 v, 56 m. 4 7 7 50 10 51 0 41 4 Szr^da Kereny v 4 6 7 51 12 1 1 2 5 Csetrtek Bonifac szfalno 4 6 7 52 1 27 1 20 6 Petek Norbert sh. 4 5 7 52 2 43 1 37 7 Szobota Robert ih 4 4 7 53 3 58 1 54 Evang. Janos 14. 23-31. Epist. Djan. 2. 1 — 13. 8 Nedela Risz&ii 4 4 7 54 5 14 2 13 9 Pondelek Risz. pond Nesztaino 4 4 7 55 6 28 2 34 10 Tork Margit hladno 4 3 7 55 7 40 3 3 11 Szreda Bsziiiusz •- ©7 v. 12. m. 4 3 7 56 8 47 3 37 12 Csetrtek Bazilidesz « 4 3 7 57 9 41 4 21 13 Petek Anton Pad ^ megleno & 4 3 7 57 10 25 5 17 14 Szobota Vazul vrejmen. 4 3 7 28 10 59 6 19 Evang. Janos 3 1-15. Epist: Rim. 11. 33-36 15 Nedela Szv. Troj. ti. Prernenyšvno A 4 2 7 58 11 25 7 26 16 Pond Iek Jusztin A 4 2 7 59 11 46 8 34 17 Tork Laura oblacsno A 4 2 7 59 -- 9 42 18 Szreda Arnold toplejše 4 2 7 59 0 2 10 49 19 Csetrtek Tejfovo C 10 v. 0 m. 4 3 8 00 0 17 11 55 20 Pčtek Rafael 4 3 8 00 0 32 1 2 21 Szobota Alajos vrejmen. 4 3 8 1 0 47 2 13 Evang. Lukacs 16. 19 -31. Epist.: 1. Janos 4. 16- -21. 22 Nedela Po sz, tr. 1 n. 4 3 8 I 1 4 3 26 23 Pondelek Zoltan Vugodno 4 3 8 1 1 24 4 46 24 Tork Ivan Krszt. Lejpo, 4 4 8 1 0 50 6 7 25 Szr."da Vi I m os ff 4 4 8 1 2 25 7 27 26 Cset. Janos i Pavel © 2. v. 47 m. t* 4 4 8 1 3 15 8 39 27 Pčtek Laszlo vrejmen. 4 5 8 1 4 20 9 33 28 Szobota. Vidov dan 4 5 8 1 5 40 10 14 Evang. Lukacs 14. 16 24. Epist. 1 Janos 3. 13-18. 29 Nedela Po sz. tr. 2 n. lejpo. 4 5 8 1 7 6 10 43 30 Pondelek Pavel toplo t 4 6 8 0 8 34 11 7 Sztoletni Kalendar: Vu zacsetki mejszeca szlana, potom premenyavno, na konci lejpo vrejmen. Prvoga je den 15 v. 40 m. dugi, do 22-ga 18. priraszte ; od etoga mao do konca mejszeca 2 m. sze pomensa. Leto sze zacsne 22-ga ob 4 vori 54 m. naaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa | Juli-Jakobescsek jj q ma 31 dni. p Dnevi Imenik PremenjSsanje UFBjmena i meszeca 3 Szunce Mejszec zhod zahod zhod zahod 1 Tork Tibold Oblacsno, 4 6 8 1 9 58 11 26 2 Szreda Szrp. Marija neszlaino 4 7 8 00 11 7 11 44 3 Csetrtek Korne! Q) 5 v. 3 m. A 4 8 8 00 12 34 _ — 4 Pčtek UIrich toplo A 4 8 8 00 l 49 0 00 5 Szobota Enesa vrejmen. HK 4 9 7 59 3 4 0 18 Evang. Lukacs 15. 1 — 10. Eplst.: I. Peter 5. 6-11 6 Nedela Posz.tr. 3 n. 4 10 7 59 4 09 0 39 7 Pondelek Ciril Method Vrocse 4 10 7 59 5 31 1 4 8 Tork Terezija viherno 4 10 7 58 6 38 1 37 9 Szreda Lukrecia premenyavno 4 12 7 58 7 36 2 18 10 Cseirtek Amalia © 2 v. 1 m. 4 13 7 57 8 23 3 9 11 Petek Lili vrejmen. 4 14 7 57 8 59 4 6 12 Szobrta Izabela 4 15 7 56 9 28 5 14 Evan g. Lukacs 6. 36 42. Epistola : Rim . 8 18- 23. 13 Nedela Posz. tr.4n. Lejpo, vrocse, mirno, sztalno vrejmen. C 0 v. 29 m. A 4 16 7 55 9 49 6 23 14 Pondelek Eors 4 17 7 54 10 8 7 31 15 Tork Henrik 4 17 7 54 10 24 8 38 16 Szreda Valter 4 18 7 53 10 38 9 44 17 Csetrtek Elek V? 4 19 7 52 10 52 10 49 18 Petek Frigyes 4 20 7 51 11 8 11 57 19 Szobota Emilia 4 22 7 50 11 26 1 8 Evang. Lukacs 5. 1—11. Epist.: I. Peter 3. 8—15. 20 Nedela Po sz. tr. 5 n. 4 23 7 49 11 48 2 24 21 Pondelek Daniel Sztalno, fS? 4 24 7 48 — — 3 41 22 Tork Maria Magd. csiszto, M 4 25 7 47 0 17 5 1 23 Szreda Lenke vrocse H 4 26 7 46 0 59 6 16 24 Csetrtek Krisztina vrejmen. 4 27 7 45 1 57 7 19 25 Petek Jakub @ 9 v. 42 m. o* 4 28 7 44 3 12 8 6 26 Szobota Anna 4 20 7 43 4 36 8 41 Evang. Mate 5. 20 26. Epist.: Rim. 6. 3-11. 27 Nedela Posz. tr6n. Premenyavno oblacsno dezsdzsčvno vrejmen. 4 21 7 42 6 6 9 7 28 Pondelek Juce Marta 4 22 7 40 7 35 9 39 29 Tork * 4 24 7 39 8 58 9 48 30 Szreda Judith sh 4 25 7 38 10 18 10 5 31 Csetrtek Oszkar sh 4 26 7 37 11 37 11 23 SztsBefrci Kalemtfar: Vu zacsetki oblacsno, potom velika vrocsina; 10 viher 11—18 paiik velika vrocsina, na konci mejszeca de'zd'zevno vrejmen. Prvoga je den 15 v. 55 m. dugi, do konca mejszeca 55 m. kratsisi. £i C=K3 £2d CTiCT zzzzz | Augusztus - M [j ma 31 dni le r-~*~n t—i—v-j ?—*—fin snyek | DnevJ Imenik Preminpvanje vPBjmeiia i meszeca 0) Szunce Mcjszec zide zahžja zide | zahaja ll Petek 2l Szobota Zsel. Peter Lehel Premenyavno 3 1 v. 26 m. c«sc 4 37 4 38 7 35 7 33 12 53ll0 43 2 8 11 8 Evang. Mark 8. 1 9. Epist. Rim. 6. 19—23. 3 Nedela Po sz.tr. 7 11. Hf£ 4 39 7 32 3 23 11 37 4 Pondelek Domonkos Lejpo 4 40 7 31 4 32 — — 5 Tork Osvald 4 41 7 03 5 32 0 16 6 Szrejda Berta vrocse 4 43 7 28 6 22 1 3 7 Csetrtek Ibolva vrejtnen 4 44 7 27 7 1 2 1 8 Petek Laszlo 4 45 7 25 7 32 3 6 9 Szobota Romanus ® 11 v. 58 m. šk 4 46 7 24 7 54 4 13 Evang. Mate 7. 15-23. Epist. Rim. 8. 12- -17. 10 Nedela Po sz. tr. 8n. ,4 4 48 7 22 8 14 5 22 11 Pondelek Tibor Nesztalno 4 49 7 20 8 30 6 29 12 Tork Klara -O 4 51 7 18 8 44 7 36 13 Szrejda Iooly Voterno .»Sir- 4 52 7 17 8 59 8 42 14 Csetrtek Ozseb vt. dezsdzsevno f¥ 4 53 7 15 9 13 9 47 15 Petek Vneb.D.M. vrejmen v? 4 54 7 14 9 30 10 56 16 Szobota Rokus 4 26 7 12 9 49 12 6 Evang. Lukacs 16. 1—9 Epizt. 1 Kor. 10. 6 -13. 17 Nedela Po sz. tr.9 n. & 4 57 7 10 10 15 1 23 18 Pondelek 11 ona C 12 V. 31 m. 4 58 7 8 10 50 2 40 19 Tork Huba T.: 5 00 7 6 11 38 3 55 20 Szrejda Ber. Istvan Lejpo 5 1 7 5 _ _ 5 3 21 Csetrtek Samuel vrocse mirno 5 3 7 3 0 43 5 56 22 Petek Menyhčrr vrejmen -si 5 4 7 1 2 2 6 35 23 Szobota Farkas 5 5 6 58 3 31 7 6 Evang. Lukacs 19. 41-48. Epist. 1 Kor. 10. 6-13. 24 Nedela Posz.tr. 1011 @ 4 v. 37 m. mf 5 6 6 57 5 2 7 30 25 Pondelek Lajos Izso t 5 8 6 55 6 29 7 50 26 Tork Lejpo 5 9 6 54 7 54 8 8 27 Szrejda Gebhard vrocse 5 11 6 52 9 15 8 26 28 Csetrtek Agost sztalno 5 12 6 50 10 35 8 46 29 Petek Ivana Krsz. vrejmen 5 13 6 48 11 53 9 9 30 Szobota Roza 5 14 6 46 1 10 9 37 __Evang. Lukacs 18. 9—14. Epist. 1 Kor. 15. 1—10.__ 311 Nedela I Po sz.tr. 11 nI Vrocse I I 5 161 6 441 2 23ll0 13 Szfoletni Kalentfar: Vu zacsetki premenyavno vrejtnen, potom lejpo 11—15 de'zd'z, mejszeca druga polovica vedrno toplo. Pt0£2 ;'c r!r: 14 v. 58 m. dutji ; do konca mejszeca 1 v. 30 m. kratsisi. J Szeptember-Mihalscsek B | ma 30 dni [j Dnevi Imenik Premenyžvanye »itjmena i meszeca 0) Szunce Mejszec zide zahaja zide zahžja 1 Pondelek Egyed & 5 17 6 42 3 28 10 58 2 Tork Rebeka Lejpo .a 5 19 6 40 4 21 11 53 3 Szreda Hiida prijetno 5 20 6 38 5 3 - — 4 Csetrtek Roza toplo 5 21 6 36 5 36 0 56 5 Pčtek Viktor vrejmen A 5 22 6 34 6 1 2 3 6 Szobota Zakarias A 5 24 6 32 6 21 3 12 Evang. Mark 7. 31—37. Epist. 2 Kor. 3. 4 -9. 7 Nedela Posz. tr. 12n 5 25 6 30 6 37 4 19 8 Pondelek Mala mesa @ 3 v. 48 m. X«. 5 27 6 28 6 52 5 27 9 Tork Gorgoniusz -C" 5 28 6 26 7 6 6 33 10 Szreda Miklos Tol. Premenyavno H1 5 29 6 24 7 21 7 39 11 Csetrtek Prot. i |ac. neszialno ca' 5 31 6 22 7 49 8 47 12 Pčtek Tobias vrejmen 5 32 6 20 7 54 9 58 13 Szobota Ludovika 5 33 6 18 8 17 11 12 Evang. Lukacs 10. 23—37. Epist. Gal. 3. 15-22. 14 Nedela Posz.tr. 13 n. 5 35 6 16 8 47 12 27 15 Pondelek Nikodem £ 10 v. 13 m. M 5 36 6 14 9 29 1 48 16 Tork Edit Hladno 5 38 6 12 10 25 2 52 17 Szreda Ludmila lejpo 5 39 6 10 11 36 3 47 18 Csetrtek Zsofia vedrno 5 40 6 8 -- 4 32 19 Petek Januar <3 > vrejmen. 5 41 6 6 0 59 5 5 20 Szobota Eusztak 5 43 6 3 2 28 5 30 Evang. Lukacs 17. 11—19. Epist. Gal. 5. {6—24. 21 Nedela Posz.tr. 14n Premenlivo 5 44 6 1 3 55 5 52 22 Pondelek Moric © 12 v. 42 m. 5 46 5 59 5 22 6 10 23 Tork Tekla veterno, sh. 5 47 5 27 6 45 6 28 24 Szrejda Gellert megleno ih 5 48 5 56 8 7 6 47 25 Csetrtek Kleofas dezsdzsevno 5 49 5 54 9 29 7 9 26 Petek Jusztina vrejmen 5 51 5 52 10 50 7 35 27 Szobota Adalbert 5 52 5 50 12 7 8 9 Evan y. Mate 6. 14- 34. Epist. Gal. 5. 25. 6. 1-10. 28 Nedela Posz.tr. 15 n Veterno 5 53 5 48 1 16 8 51 29 Pondelek Mihalv arch. 3 3 v. 58 m. & 5 54 5 46 2 16 9 43 30 Tork Jeromos nesztalno. iifrs« 5 56 5 43 3 3 10 45 Sztoletni Kalendar: Vu zacsetki lejpo, 2—11 premenyavno, 12—15 hladno 16—18 lejpo vedrno, potom voter ali mocsna megla. Prvoga je den 13 v. 25 m. diigi, do konca mejszeca 1 v. 38 m. kratsisi. Jeszea sze zacsne 23-ga szeptembra ob 7 v. 36 m. Gaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaac g Oktober - Szvetvinscsek o q ma 3J dni. q nr-jt—ŽL JL JC~3jnr~»r~n~jr~iL JL ir~~tr~iim}t~]t » žt~i?~it '»T1 Dčn Imenik Premenjžsanve 'V Szunca Mejszeca vpejmena i meszeca vi' zhod zahod zhod zahod 1 2 3 4 Szrejda Csetrtek Petek Szobota Malvin Petra Helga Sz. Franc Premenyavno voterno dezsdzsevno & A ik A 5 57 5 59 0 0 6 1 5 31 5 38 5 37 5 36 4 31 4 6 4 37 4 44 1 51 1 0 2 8 Evang. Lukšcs 7. 11—17. Epist. Efez. 3. 13-21. 5 6 7 8 9 10 11 Nedela Pondelek Tork Szrejda Csetrtek Petek Szobota Posz.tr. 16n. Bruno Amalija Etelka Denes Gedeon Brigitta Voterno © 19 v. 56 m. nesztalno premenyavno vrejmen. »•k •BK H> m* 6 3 6 4 6 6 6 7 6 9 6 10 6 11 5 44 5 32 5 29 5 27 5 26 5 24 5 22 5 0 5 14 5 28 5 43 6 0 6 21 6 49 3 15 4 22 5 27 6 37 7 48 9 2 10 17 Evang. Lukacs 14. 1—11. Epist. Efez 4. 1 — 6. 12 Nedela Posz.tr. 13n. Premenyavno M 6 13 5 20 7 27 11 33 13 Pondelek Kalman mrzlo M 6 14 5 [8 8 17 12 43 14 Tork Helena HK 6 16 5 16 9 22 1 44 15 Szrejda Terezija C 6 v. 12 m. •« 6 17 5 14 10 40 2 31 16 Csetrtek Gal ff^ 6 19 5 12 _ _ 3 6 17 Petek Hedvig nesztalno «f 6 20 5 10 0 3 3 33 18 Szobota Lukacs vrejmen 6 21 5 9 1 29 3 55 Evang. Mate 22. 34-46. Epist. 1 Kor. 1. 4-9. 19 Nedela Po sz.tr. I8n. Megleno * 6 23 5 7 2 53 4 3 20 Pondelek Irene * 6 34 5 5 4 16 4 31 21 Tork Orsolya @ S v. 48 m. A 6 26 5 3 5 38 4 49 22 Szrejda Elod s4?. 6 28 5 1 6 59 5 9 23 Csetrtek Gyongyike nesztalno 6 29 4 59 8 22 5 33 24 Petek Salamon dezsdzsevno ■o- 6 30 4 58 9 43 6 3 25 Szobota Blanka vrejmen 6 32 4 56 10 58 6 43 Evang. M&te 9. 1 — 8. Epist. Efez. 4. 22- -28. 26 Nedela Posz.tr. I9n. Mrzlo 6 33 4 54 12 4 7 31 27 Pondelek Szabina voterno 9 6 35 4 52 12 57 8 31 28 Tork Sim. i J. JL 6 37 4 50 1 47 9 36 29 Szrejda Zeno 3 10 v. 22 m. ■J 6 38 4 49 2 8 10 45 30 Csetrtek Kolos tU 6 4fi 4 47 2 21 11 53 31 Petek Szpom. ref. vrejmen. A 6 41 4 46 2 51 --- Szloletnl Kalendar: Do 8-ga dezsdzs i vetrovje, 9 -26 mrzlo, na konci mejszeca megleno mrzlo vrejmen. Prvoga je den 11 v. 44 m. dugi, do konca mejszeca 1 v. 39. m. kratsisi. 8 November - Andrejscsek jj n ma 30 dni. n joaaaaaaaaaaaaanaaaaanaaaan Den Imenik PrcDiBnyšuan;B vrejmena i mejama 3 Szunca Mejszeca zhod |zahod zhod jzahod 1 | Szobota Vszi szv&ci Lejpo 6 42 4 44 3 6 1 2 Evang. Mate 22, 1-14. Epist. Efez 5. 15-21. 2 Nedela Po sz. tr. 20 Lejpo, 6 44 4 43 3 20 2 7 3 Pondejlek Mrtvecov d. sztalno, iff 6 46 4 41 3 35 3 15 4 Tork Karoiy voterno & 6 47 4 39 3 49 4 22 5 Szrejda Imre fisf 6 49 4 38 4 6 5 33 6 Csetrtek Lenard © 11 v. 27 m. 6 50 4 37 4 26 6 47 7 Petek Engeibert 6 52 4 35 4 52 8 3 8 Szobota Gottfried vrejmen. H 6 53 4 34 5 26 9 21 Evang. janos 4. 47—54. Epist. Efez. 6. 10 — 17. 9 Nedela Po sz. tr. 21 Premenyavno 6 55 4 32 6 13 10 34 10 Pondejlek Luther M. megleno HK 6 56 4 31 7 15 11 39 11 Tork Marton nesztalno 6 58 4 29 8 29 12 30 12 Szrejda Jonas HK 6 59 4 28 9 50 1 9 13 Cšetitek Szaniszlo C 1 v. 27 m. 7 1 4 27 11 14 1 37 14 Petek Klementina voterno 7 2 4 26 -- 2 0 15 Szobota Leopold vrejmen 'A 7 4 4 25 0 28 2 19 Evang Mate 18. 23-35. Epist. Filip. 1 3-11. 16 Nedela Po sz. tr. 22 Premenyavno * 7 5 4 24 1 56 2 36 17 Pondejlek Hortense oblacsno 7 7 4 22 3 15 2 52 18 Tork Odon mrzlo 7 8 4 21 4 35 3 12 19 Szrejda Erzsebet 7 10 4 20 5 56 3 23 20 Csetrtek Jolan © 11 v. 2i m. 7 11 4 19 7 15 4 0 21 Peček Oliver sznejzsno 4? 7 12 4 18 8 35 4 35 22 Szobota Cecilia vrejmen 7 13 4 18 9 46 5 19 Evang. Mžtč 22. 15—22. Epist. Filip. 3. 17- -21. 23 Nedela Po sz. tr. 23 J 7 14 4 17 10 46 6 15 24 Pondejlek Ernma Voterno u 7 16 4 16 11 33 7 20 25 Tork Katarina mrzlo 7 17 4 15 12 8 8 28 26 Szrejda Miloš megleno 7 19 4 14 12 34 9 38 27 Csetrtek Virgil te 7 20 4 13 12 55 10 46 28 Petek Stefania 7 v. 18 rn. 7 22 4 13 1 11 11 53 29 Szobota Noč vrejmen 7 23 4 12 1 26 -- Evang. Mate 21. 1—9. Epist. Rim. 13. 11- -14. 30 Nedela Advent 1 n. Vetrovje •-Oi- 7 24 4 11 1 40 0 59 Sztolefni Kalendar : Do 4-ga lejpo vrejmen, 5—12 premenyavno, 13—16 pa lejpo, 17—25 sznejg, hladno ; na konci mejszeca vetrovje. Prvoga je den 10 v. 2 m. dugi, do konca mejszeca 1 v. 14 m. kratsisi. □oaaoaaaaoaanaaaaooaaaDaooc | December - Proszlnec i S m£ 31 dni | n«=3CJC3CIC3C3Eaeiaaaae3C3Gaan3E3 Dnevi Imenik Fremsnyayanye vrejmcna I iubszbcr € Szunce Me. szec zide zahaja zide zahaja 1 Pondel. Narod ujed. Mrzlo, 7 25 4 12 1 54 2 5 2 Tork Bibiana oblacsno pf 7 26 4 11 2 10 3 11 3 Szreda Xavčr, Ferenc dezsdzsevno 7 27 4 11 2 28 4 26 4 Csetrtek Borbala sznejzsno ipf 7 29 4 10 2 52 2 42 5 Petek Szabasz ap. vrejmen 7 30 4 10 3 23 6 59 6 Szobota Mikios g) 1 v. 40 m. m 7 31 4 10 4 5 8 17 Evang. Lukacs 21. 25-36. Epist. Rim. 15. 4 13. 7 Nedela Advent 2 n. H 7 32 4 10 5 3 9 27 8 Pondelek Neot. D. M. Csiszto "št 7 33 4 9 6 15 10 25 9 Tork Natalia mrzlo 7 35 4 9 7 37 11 5 10 Szreda Judith nesztalno 7 36 4 9 9 2 11 41 11 Csetrtek Arpad 7 37 4 9 10 25 12 5 12 Petek Gabriella C 9 v. 7 iti. 7 37 4 9 11 49 12 25 13 Szobota Luca vrejmen A 7 38 4 9 -- 12 42 Evang. Mate 11. 2 10. Epist. 1. Kor. 4. i- -5. 14 Nedela Advent 3 n. Premenyavno r»\ 7 39 4 9 T 3 12 59 15 Pondelek Johanna oblacsno -4 7 40 4 9 2 21 i 17 16 Tork Albina dezsdzsevno -"ŠT 7 41 4 9 3 39 1 36 17 Szreda Kral. rod. d. sznejzsno 7 41 4 10 4 58 2 1 18 Csetrtek Auguszta vrejmen ■Št' 7 42 4 10 6 16 2 32 19 Petek Viola g 7 43 4 10 7 29 3 12 20 Szobota Teofil ^ © 2 v. 24. m. 7 43 4 10 8 34 4 3 Evang. Janos 1. 18—28. Epist. Filip. 4. 4- -7. 21 Nedela Advent 4 n. 7 44 4 11 926 5 5 22 Pondel; k Zenč Sznejg 7 45 4 12 10 5 6 12 23 Tork Yiktoria mrzlo rt 7 45 4 12 10 34 7 22 24 Szreda Adam i Eva megleno tk- 7 45 4 13 10 58 8 31 25 Csetrtek Koledni sz. premenyavno & 7 46 4 13 11 15 9 38 26 Pčtek Stevan m. vrejmen 7 46 4 14 11 31 10 45 27 Szobota Jžtios ap. xb •m* 7 47 4 15 11 44 11 50 Evang. Lukacs 2. 33-40. Epist. Gal. 4. 1—7. 28 Nedela Po kol. sz. n. 3 4 v. 59 m. sszjt 7 47 4 15 11 59 _ _ 29 Pondelek Tamas Csiszto 7 47 4 16 12 14 0 55 30 Tork David mrzlo 7 47 4 17 12 30 2 5 31 Szreda Szilveszter vrejmen. 7 47 4 18 12 50 3 17 Szlotetni Kalendar: 1—3 dezsdzs i sznejg; 3—9 vedrino mrzlo, 10—15 oblacsno, 16—18 dezsdzs, 19 sznejg, 20—25 mocsen mraz, 26—27 megleno, potom vedrno mrzlo vrejmen. — Prvoga je den 8 v. 47 m. dugi, do 22-ga escse 20 m. taratsisi, potom 4 m. priraszte. Zima sze zacsne 22. decembra ob 2 vori 42 m. Potrejbna znanya na 1930-to leto. To 1930. leto je navadno leto, to je ka raa 365 dnevov ali 52 tjedna i 1 džn. Zacsne i sze dokoncsa z Szrejdov. 1. Zacsetek leta 1930. Obcsno i drzsavno leto sze zacsne 1. januara ; cerkveno leto pa z 1. adventszkov nedelov. Letni csasz. Szprotoletje sze zacsne mšrca 21-ga ob 9 vori 30 min. Noucs i den szta toga csasza ednžko dugiva. Leto sze zacsne junija 22-ga ob 4. vori 54. m. Prinasž je toga csasza najdugsi dčn. — Je-szčn sze zacsne szeptembra 23-ga ob 7 vori 36 min. Noucs i den szta zdaj znouva ednžko dugiva. — Zima sze zacsne decembra 22-ga ob 2 vori 24 min. Prinasz je toga csasza najkracsisi dčn. 3. Presztoupni szvčtki. Szeptuagesima I6-ga februara ; Viizem 20-ga aprila; Riszalszka nedela 8-ga junija; Pepelnica 5-ga marca; Vnčbohod 29-ga maja; Telovo 19-ga junija; 1. adventszka nedela 30-ga novembra. 4. Fasenszki tekaj. Fasenszko vrejmen sze zacsne po trej krali na drugi dčn, tuo je 7-ga januara i trpelo bode do 4. marca vszevkiiper 57 dni. 5. Kvaterni poszti. 1. kvatre szprotolejsnye ali posztne 12 marca 14 i 15 marca. 2. kvatre riszalszke ali letne 11 junija 13 i 14 junija. 3. Kvatre jeszenszke 17, 19, 20 szeptembra. 4. kvatre zimszke ali adventne 17, 19, 20 decembra. 6. Premeny&vanye meszeca sze znamenttje. ® mlad, 3 prvi fertao, © pun, C szlednyi fertao. 7. Szunce z szvojimi planetarni. Na szrejdi szvoji planet je nase szunce. Prednye planete szo: Merkur; szkoron 8 milijon mil od szunca: 1 leto na nyem trpi 88 dni. — Venusz; 15 milijon mil od szun-ca: leto na nyoj trpi 225 dni. — Zemla ; 20 milijon mil od szunca: leto na nyoj trpi 365 dni. — Mars; 32 milijon mil od szunca:. leto na nyem trpi 687 dni. 933 mali planet do 1925 leta; ali zvezdo-szlovci ji escse vszako leto najdejo vecs na tisztom tali podnebja — Jupiter; 107 milijon mil od szunca: okoulik szunca opravi szvojo pot v 12 lejtaj ednouk, zato na nyem 12 nasi let trpi edno leto. — Szaturnusz: 194 milijon mil od szunca ; szvojo pot okoli szunca opravi v 29 lejtaj i 116 dnevaj, zato na nyem edno leto tak dugo trpi. — Neptun: 621 milijon mil od szunca; okoli pride ednouk v 164 lejtaj i 219 dnčvaj; leto na nyem zato tudi tak dugo trpi. — Uranusz : 396 '/2 milijon mil od szunca : okoulik szunca obhodi szvojo pout v 84 lejtaj. — Planet-planete, stere naimre okoulik veksi planet vrtijo i z veksimi vred pa okoulik szunca, sze 'za meszece zovčjo. Zemla ma 1, Mars 2, Jupiter 9, Szaturnusz 10, Uranusz 4 i Neptun 1 meszec. 8. Narodni szvetki. 24. maja Ciril i Metod; 28 junija Vidov dan; 1 decembra Osz-vetek narodnoga zjedinyenya Szrbov, Hrvatov i Szlovencov; 17 decembra Rojsztni den Nyeg. Vel. kržla Alekszandra. 9. Planet znamejnya. Szprotolejtje: <9* Kos, m* Bik, M Dvojki. Leto: -K Rak, Oroszlan, & Devojka. Jeszčn: ^ Vaga, HE Roglacs, # Sztrejla. Zima: -sX Bak, & Dezsdzsevnik, ^ Ribe. Leta 1929 szunce dvakrat potemnej. 10. Potemnejnye szunca i meszeca. Leta 1930 potemnej dvakrat szunce i dvakrat meszec, od tej de sze v szrednjoj Evropi sztala vidlo 7 oktobra meszecsno potemnenye. Szunce potemnej dne 28 aprila. Zacsetek potemnejnya ob 17 vori 20 m. konec ob 22 vori 40 m. i dne 21-pa 22 oktobra. Zacsne sze potemnejnye dne 21 oktobra ob 20 vori 4 m. i dokoncsa sze dne 22 oktobra ob 1 vori 23 m. Meszecsoo potemnejnye sze zacsne dne 13 aprila ob 6 včri 21 m. dokoncsa sze ob 7 vč5ri 30 m. drukrat potemnej 7 oktobra ob 19 vori 46 m. z celoga potemnej ob 20 vori 7 m. dokoncsa sze ob 20 vori 27 m. 11. Rodovriica dinasztije Karagjorgjevicsev. Peter, szpadno'v boji z Torkami 1873—1784, nyegova zsena Marica, vmrla 1811. Szin ; Karadjordje Juri Pctrovics, rojen leta 1752 v Visevci. Vmorjen vnocsi 12. na 13. junija 1817 v Radovanji pri Szmederovci, vrhovni szrbszki vojszkovodja od februarja 1804 do szeptembra 1813; — zsena Jelena, csi kneza Nikole Jovano-vicsa v Maszloveva, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beigradi. Toga szin : Alekszander Karadjordjevics, rojen 29. szeptembra 1806 v Topoli. Nyegov prvi vucsitel je bio Dosztej Obradovics. Leta 1814 je sou z ocsom v Ausz-trijo, odkec je v jeszen tisztoga leta odisao v Ruszijo, gde sze je voosznouvo. Leta 1839 szejevrno v Szrbijo,leta 1840 je posztao kotriga beogradszke okrozsne szodnije, leta 1841 adjutant kneza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrani za kneza Szrbije. Leta 1858 je pozaprtiji Narodne szkupscsine odsztupo, sou je v Ausztrijo inzsivo do szmrti 22. aprila 1885 v Temesvari. Pokopan je v Becsi. Nyegova zsena Berzida, csi Jevrema Nenadovicsa, rojena 1813 v Vaijevi, vmrja je 26. marca 1873 na Dunaju. Nyegov szin: Peter, rojen dne 29. junija 1844 v Beigradi, od 2 junija 1903 kral Szrbije , od 1. decembra 1918 kral Szrbov, Hrvatov i Szlovencev, vmrou je 16. auguszta 1921. Nyegova zsena Zorka, csi csrnogorszkoga kneza NikoSa 1., rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. marca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23, oktobra 1884 na Reki, porocsena z ruszkim velikim knezom Jovanom Konstantinovicsem Romanovim, vmorjenim leta 1918 od bolse-vikov; szin Vszevolod Jovanovics, rojen leta 1914 v Petrogradi. Gjorgje, rojen 27. aug 1887, sze odpovedao sztolonaszleduistva 27. marca 1909 Alekszander I,, rojen v Cetinji 17. (4.) decembra 1888. leta. Vrsi kralevo oblaszt od 24. junija 1914. leta kot namesztnik. Po usztavi je naszledmk Krala Petra 1. Velikega Oszvoboditelja od 16. auguszta 1921, do 1929 3. oktobra kak kralj SHS i od oktobra 3. 1929 kak I Jugoslovanski kralj. Marija, csi Nj. Vel. romunszkoga krala Ferdinanda in kralice Marije,rojena 8. januarja 1899. porocsena s kralom Alekszandrom I. — 8. junija 1922. Peter-Dusan, rojen 6. szeptembra 1923 v Beigradi, presztolonaszledmk. Princ Tomislav, rojen 19. januara 1928 v Beogradi. Princ Andrej, rojen 28. junija 1929 na Bledi. . Jelena, zsena bivšega szrbszkoga poszlanika v Dunaju Gjeorgje Siir.icsa Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temesvari, porocsen z Auroro, knezinyov Demidovov di. S. Donato, razporocsena 1896, vmrla 1905. Szin: princ Pavel rojen 15. aprila 1893 v Petrogradi. Postna tarifa. Za navadna piszma : do tezse 20 g. v domovini Jugoszlaviji 1 Din. za vszaki nadale 20 g. tezse 50 para vecs. — Dopisznice: 50 para z odgovorom 1 D:n — Tiszkovlne: sze iej'co poslejo tezsa do 2000 g. za vszaki 50 g 25 para. — Vzorci blaga: Paket steri sze posle kak „vzorec brez vrednoszti " je dopuscseno do 500 g za vszaki 100 g. 50 para i nadale za vszaki 50 gramov 25 para . — Priporocsena piszma : za priporocsena ali rekomandirane 3 Din in 1 Din na piszmo vkiiper kosta 4 Din. — Ekspresz: Ekszpresnina 3 Din, za pakete 5 Din. — Denarna piszma : Poleg prisztojbine za priporocseno piszmo do 20 g. 3 Din do 40 g 3.50 Din i od zneszka vrednoszi 100 Din 1 Din : 500 Din 2 Din; do 1000 5 Din ! do 5000 Din 10 Din; na dale za vszak 1000 Din 1 Dinar vecs Postne nakaznice, do 25 Din 1-50, do 50 Din 2 Din, do 100 Din 3 Din, do 300 Din 4 Din, do 500 Din 5 50 Din, do 1000 Din 6.50 Din; za brzojavne nakaznice sze placsajo: 1.) nakaznicsna tarifa, 2.) brzojavna i 3.) expreszna tarifa. Za nefrankirane ali ne žadoszta stemolinov na piszmo djano sze placsa duplisko od tisztoga zneszka stero falij i tiszto szterja posta od tisztoga sten jo odposzlo csi nescse prevzeti naszlovnik. Za vozsno od paketov : to je gde poštar k hiši domo prinesze pakete; do 3 kg 8 Din, do 5 kg 12 Din , do 10 kg 25 Din, do 15 kg 40 Din, do 20 kg 50 Din; escse zvun toga stero postni urad domo prinesze 3 Din dosztavnina za drtige kraje gde szi vesz szama odi na pošto pa szamo 30 p. — Piszanszke posilke v inozemsztvo. Za vszako piszmo do tezse 20 gr. 3 Din sze placsa; nadale za vszaki 20 gr. 1-50 vecs, za karto sze placsa 1"50Din za priporocseno 3 Din, za ekszpresz pa 6 Din. — Za tiskovine vszefele 50 para za vszaki 50 gr. Posle sze lehko 2 kg. Dčn Zamerkanye Hafp|jematiye Vodasange Din | p Din j p ! • Primešaj krmi enkrat na teden redšini prašek m živino Vse informacije dale nadalje brezplačno Lekarna TRNKOCZY Ljubljana 33. Sztdlejtni prerok od leta «»•' % Prildnyanye. Moji dragi Prekmurszki szlovenci Vi Goricsanci i vi Ravenci, Pozdraviam Vasz v etom nouvom leti, I zselem vam tak v zimi kak v leti, Vsze najbougse i dobro zdravje, Pa ka bi radi meli, naj mate, Goszpodni Boug Vam vase zselenye, Naj vsze tak szpuni, kak szi zselejte. Na eto moje prorokuvanye Szkrb mejte i szi je zamerkajte, Csi taka te me dobro razmeli Tak sztoga te velki haszek meli, Ne pozabte na to, kak sze prdvi: Dobro je Petri szlabo pa Pal-i. Ravnok tak je tou tudi z-vremenom, I vszefele vszaksim drugim delom. Nikolik je escse tak nej bilou Ka bi vszaksemi vsze dobro bilou. Kak stecs sze nam oberne zsivlenye Csi na dobro ali na trplenye, Sztem zadovcini moremo biti I našega zsitka sors nosziti. Na eto moje prorokuvanye Vszi poprek me dobro poszluhsajte. Tou mlado nouvo ieto pridoucse, De boukse kak sztaro preminoucse. V tom leti de zima bole mila, Kak vam je pa lanszko leto bila, Dezsdzsa te tudi meli zadoszta, Bar zato itak nede mokroucsa. Zdaj pa v to szkrivno leto hodimo, I bodoucse vremen poglednimo. Zima. Mocsnejsa i bole mrzla zima Od lanszke je zse dugo ne bila. Drva, stera szmo szi pripravili Za zimo szmo hitro zapravili. Ali ietosz nede tak nevarna Csi gli de v nisterni dnevaj mrzla. Sznega dobi rano i doszta, Steri szejtvo pokrije zadoszta. Bar tč prvi szneg hitro odide, I za nyim naszkori drugi pride. Mraz vu nisterni dnčvaj pretiszne Tak, ka vszako mlako vkuper sztiszne. Ali tou nede dugo drzsalo Ka bi vremen tak osztro osztalo. V dugi zimszki dnevaj szi zmiszlite Na Dober Pajdaš i ga precstite. Szprotolejfje. Kak zse navadno je szprotolejsnye Vremen mrzlo pa tudi toplejše. Tak je boukse csi pomali pride, Toplo, i sze na enkr&t ne sziple. Narava pomali razszijava, Tak, kak szunce obri nasg prihdja Toplouta je zsivlenye rasztlinam, Pa tudi veszelje i radoszt nam. Szprotolejsnye vremen de viharno Preminyavano pa ttlj nemerno. Pred tem vremenom obvarujte sze Redno i toplo oblacsite sze. Ar ovak sze z lejka razszladite I szi szvoje zdravje pokvarijte. Kaksi stecs do dnevi vi delajte, I na boukse vremen ne cs&kajte. Lete. Pred lanszko leto nasz je znorilo, Lanszko je zsč bilou bole milo. Od letosnyega pa csakamo vecs, To de tuj boukse, ar de vecskrat dezsdzs. Meszec Julius de trnok vroucsi, Deca do sze kopali v potouki. Zsnyeci zsito, pšenico zsenyajo, Na kopaj csarne vrane krajo. Sznopje trnok obilno placsuje, Tak da sze vszaki z szrca radiije. Precsnyeki sze vam napunyavlejo Zseienye sze sztem vszem napunyavajo. Vert i vertinya sze veszelita Kak te lejpi Bozsi dar vidita. iesišrs. Voter pise, vremen sze obracsa, Den za dnčvom szlabse na nasz csaka. Itak sze mi szrca veszelimo, Kak te lejpi blagoszlov vidimo, Stero je zraszio z našega dela, I z nasi triidov celoga leta. Gorice, szadjevno drevje boie, Doszta puneise i lepše bode. Kak vam je pa lanszko bilou, Gda ga je szkorom nikaj ne bilou. Ta m, gde je pred lanszkim tocsa bila. I vam je szkorom vsze vktiper zbiia. Jeezenszko de preminyavajocse, Vremen, i za to sze doszta joucse. Csi neopravijo, gda je lejpo, Te, to potrebno jeszčnszko delo. Silohdd. Zbougom osztante moji szlovenci Tak vi brejzsnyi, kak Morszki ravenci, Od Vasz szloboud vzemem i odidem Ali kleti pa nazaj k vam pridem, Celo leto mo okolik hodo, Med zvejzdaj i mo bodocsnoszt brodo. Ka mo vam doszta znao povedati Isztine, i malo obetati! Ka do nebeszke zvezde kazale, Naj do tiszto tudi szpunyavale Dragi szlovenec to zselen tebi, Za tou pa osztani voren meni. Boug daj, ka sze k leti pa vidimo Zdravi, zdaj pa z Bougom osztanimo. ---—QQ---- Zdravi, ali bete'zni SJŠfS^S pravile doszta škode, ka sze dosztaja dobri i zdravi 'zajf prejdnyoszt majo vu najvisi krougi Fellerove-Elsa 'zajfe, steri je sesztero fele: Liljjnova, 'zumenyak, glicerinszka, boraksova, katranova i 'zajfa za brijanye. Vsze dober naszhaj majo, Poslite naprej 52 din. pa dobite od FELLER ljekarnika Stubica Donja broj 838. Hrvatska na preberanye 5 falatov. Za glave pranye: Elsa sapun 3 din 30 p. Szukics Jurij klobucsar fflUSSHB SOBOT!) Lendavska ulica 11. Odavle krscsake najnovejše mode, tu sze dobi vszake vrszte obiiteo, szerinszko i lederno, kak tudi najbougse hoube zimszke i lejtasnye i driigo krato blago. Sztare hrscsahe v hšhso stecs farbo pofarban. Nizlfe cene. Sto bi rad meo vdro, i nej jo trbej nesztano- ma popravlati, on naj posle szvoj atres vorarszkoj firmi H. SUTTNER v-Ljub-ljano broj 989 i vcsaszi dobi cejnik. Eden lejpi, ilustrirani cejnik pravi svajcar-szki 'žepni vor po cejni 49 din do 60, na roke, budne vore (vecker) 'anceke, prsztanke zlata ali z-szrebra, stere sze pri firmi Suttnera kupujejo po originalni fabricsni cejnaj brez rizike nedopadne sze vo odmeni, ali sze pa pejnezi dajo nazaj. Reditelsztvo Dober Pajdaš Halendariumo naznanye da vszem szvojim postiivanim csetitelom, ka našega kalendara lasztnik i redite! ma v Ormoži gosztil-no, stera je poleg kolodvora na ovom kraji Drave pri. dravszkom moszti. Steri de med vami tam hodo i de na vlak csakati. mo-go, naj ide prek Drdve i ga naj goripoiscse. Prinyern sze dobijo szobe za szpanye, vszaksem* vremeni topia i mrzla jedila i vecsfeie dobro vino. Csi stoj piszmeno scsč kaj znati od reditelsztva Dober Pajdaš kalendariuma, i steri szo vganke rešili ali pa za leto, 1931 scsejo poszlati nouve vganke, t i s z t i morejo tudi rese-nye poszlati i etak adreszerati Upravnistvo Dober Pajdaš kaiendarium Talanyi Franc Omož. Olaszi i odgovor rcditelszfva. ¥sz@m našim pjijate- Icm ! Proszimo vsze tiszte nase prijatele, steri vesze je maj o P'szati — po dugi zimszktdnevaj gda driigoga dela nega — naj napišejo kakse pripoveszti, ver-se, zgodovino, szm snice i(d. i nam je naj poslejo, cs; de trbe-lo je popravimo i na drugo leto pod nyuvim imenom v kalendari damo nastampati. Luczu istvin Atirijan-ci. Kak vidite, poszlana pripo-veszt je v letosnyem kalenda-riji. Za driigo leto vecs proszm. Hvala, szrcsni pozdrav! Novak Frane, Argentina. Kak vidite vase piszmo i vers je nc tri. Po vasem zselenyi szem kalendare odposzlo, piszmo ide. Za drugo leto vecs piste za nas kalendar. Pozdrav našemi prijateli Vidonya Jozsefi. Barbariss Kalman Ca* Rada. Vas vers je v kalendari, veszeli me ka tam dalecs v tii-hinszkom med vszakdendsnyem teskom deli, szte sze ne szpo-zdbili na Dober Pajdaša Sz ca vasz pozdravlam, zt drugo iero vecs poslite. Zdravo! Frunters Štefan Murska ScibOta. V to formo vgan-ko szmo zse meli pred pa' lej-taj. Zdravo 1 LovenyskKaroiy Poz nanovci. Priblizsno racsun-szko vgatiko zsč mamo. Zdravo i Horvat Ivan Buclinci. Hvala za vase posziane vganke, letosz zse doszta mamo. Szrcsni pozdrav! Mellin Mihaly Pozna* novci. Priblizsno vganko zse mamo, mogoese driigo leto. — Zdravo! Bergiesz Bela Sala« monci. Resenye tudi morete poszlati — hvala. Grabar Štefan Po!a- na. Hvala za poszlane vganke. Koren Josip Renkov° Si. Dragi prijatel, vesieii me, ka nasz zsč štiri leta irnas. Po-zdravla te Dober Pajdaš Pauker Ludvšg Kan-SSOVCl. Takso vganko szmo zse meli pred par lejtaj. Zdravo! Gyorek Ceza Raki« csan. Reseriye tiidi morete posziati, steroga de sze vidlo kelko falatov je edna po ednoj odala. Zdravo! Pers Rudolf Suiiticl 45, šolar II. razreda. Jako me veszeli, ka szi nas Dober Paj-džs gor poiszkao sztvojim ra-csunom. Csi szi ti to v o zracsu-no je prav dobro, h sze vcsi naprej, ka po lejtaj v visiso šolo prideš. L' pcsli kfikse pripo-vejszti, mo vidii lejko do pa sle. Zdravo I Špllak Katica Žiškl. Lajnszko leto szmo vam posz-lali kaleadar, miszlim, ka szte ga mogli dobiti. Zdravo I — Poszlana je preduga. Banfi 9vars Sze&eteor-Ci. Kak Jugoszlovani, v szvojoj Szlovanszkoj domovini zsivecsi nemarno intercsze za na Mad-zsarszkom lezsecsi Hcrtobagy. Pucko Franc, Router Franc Renkovci. Hvala za poszlane vganke Uppai Karoly Vetko SeJ®. Resenye szte pozabli poszlati. Zsilavee Štefan South Oethlehern. Proszim da pos-lete tudi re-enje. steroga de sze vidlo kak je bilou 301. Domr-vinszki pozdrav. Jakisa Vilmes ¥®k®v-Ci. Poszlana pripoveszt pride 1931. leto, za volo malo prosz-tora je letosz vo osztanoia. Zdravo. dorza J©zsef Bukev-nies. Kak szmo vaso karto pri-jali, szo zse vszi kslendarje oda-ni bili. Farkas Jossef Lon- csarovci. Kak vidite je prineseno, /a drfigo leto vvcs kaj dobrega posiite. Hvala. Csšssar Jastes Stave« Sind. Li posiite za drugo leto vecs kaj taksega Zdravo. Bailčr Jarsss Ssfse« borci. Po mogccsnoszti Zvonov glžsz-"a sze malo sz>:rajcsi i drugo leto f.r.de. Szrca vasz pozdravlarn. Hali kupuje brezi riiilse ^SK toga esese k senki do lejpi darov, bodete zvedili z-velkoga iliusztriranoga kataloga szvetovne firme H. SUTTNERA v-Ljubljani broj 989, kama szamo z^laszite szvoj atres, i brezplacsno dobite cejnik. Vu nyem najdete na veiko preberanye vszefele blago za gvant, za hi'zno potrejbo i doszta taksi potrejbesin, sfere naj-bole trbej pri vszakoj hi'zi. Vnouge szlike, stere jeszto vu nyem szo r«a lepoto i radoszt hi'ze. Znouva sze povrnejo bo^efnfkaksL8^- men premenyava. Za noge roke, glavou, za zob6 i za cejlo tejlo pri reumatizmi je doszta vrejdni, csi cslovek ma pri hi'zi 'ze 32 lejt vaszprobani Fellerov-Elsa-fluid, niica sze tak od zvona, kak od znoutra. Dobi sze povszed, navaden gla'zek po 6 din., dvostrukni 9. Csi ga pa posti zraven naroucsite za 62 dinara od ije-karnara EUGEN V. FELLERA Stubica Donja broj 838 Hrvatsko, vam doszta falei pride. Za 'zaloudec edna skatula Elsa-pirul (6 falatov) 12 dinarov. Csarna magia. Mrtveci, steri zgroba gor sztanejo i delajo szkrivnoga csemera szkrivno delanye. Port Au Prince varasi, szva szi eden vecser du-go z-gucsavala z mojim csarnim prijatelom, steri sze zove : Con-stant Polynice. Te cslovik je paver, cseden i inteligenten. V tom vremeni szi pripravla v szvoje sztanovanje radio notri vpelati. Pa itak prouti nyegovoj inteligenciji mi je celi vecser szamo od vampira i demonov pripovedavo, pa od mrtvecov steri z groba gor sztanejo i kak robi delajo, stere zovejo za „Zombie". Zombie. Ka je tou, Zombie? Cslo-vecso telo, stero z groba gor sztane nema dtise i zsive pa dela. Malo taksi negerov jeszte, steri tou moucs majo, ka z mrtvecov zombie znajo stvoriti. Taksi csarovnik steri tou moucs ma, gor poiscse nuove friske grobe. — Pascsiti sze more, mrtvec neszmi dugo v grobi lezsati, ar csi mrtvecovo telo zse enkrat gnili te vecs nemre nikaj napraviti. — Vo szkopajo friske mrtvece i v-nye zsivlenye vlijejo. Potčm je niicajo za szluge i za vszefele tesko delo. To compranye je ne verjetno — nyemi pravim. Tou je nej compranye. Tou je isztina. Vi beli ludje nika ne vidite, csi gli sze eti pred vašimi ocsmi to godi. Szkrivni delavci. V-toj minuti odtec dvej vori houda na ednoj nyivi Zombie delajo pri meszecsnoj szvetlobi. Ote vutro vecsčr z menov i te szami vidli ka jaz isztino gu-csim. Jaz Vam je pokazsem, kak tej delajo. Vidli te mrtve obraze i glazsojnatne ocsi. Szmilile do sze Vam te Zombie, stere po szvojoj szmrti szi nemrejo v grobi pocsivati. Na drugi vecser szva ne sla, nego par dnevov szledi, eden zadvecsarek szva sze na konyaj neszla. Na enkrat moj csaren prijatel sztavi konye i tak na dvej-szto sztopajov od naj mi kazse 3 moške i edno zsenszko, steri na ednoj nyivi delajo. Csakajte malo — mi pravi neger — jaz iden k nyim i je poglednem, tak miszlim to je Lemarcie szvojimi Zombie. Csi mo vam kivao, sztoupte doli z konya i prite ta. Polynice hitro ide i toj zsen-szki nika pravi. Tak miszlim ka za volo mene nyej je pravo ka sze naj ne bojij. Zsenszka puszti delo i me bojecse gleda, trije moški pa nadale delajo. Delajo kak masin, gledam je, vszako nyihovo gibanye je automaticsno. Automata. Polynice ednoga po plecsi vdari i nyemi ■ kazse naj gor sztane. Te pomali kak edna sztvar sze gor vtegne. I kak szem ga zagledno me je hudo gratalo. Obraz je taksi meo, kak da bi zdaj z groba gor sztano, ocsij globoko v jami sztojijo brez vszakega gibanya, tak gleda vo kak isztinszki mrtvec. Premislavatiszem szi zacsno obri toga i hitro me na pamet prišlo : Negda v ednom laborato-riumi szem vido ednoga psza, steromi szo mozgyč z glave vo vzeli. Te pe^z je brez možganov tak gledo, kak tej zambie. Ta szem sztopo coj zom-bicski i szem ga za rokou pri-jao, pa szem nyemi dober den sze poklono. Nika, rokou je toplo meo ali .odgovora mi je ne dao nego szamo sztem sztrasnim obrazom brezgibanya ocsi i obraza me glazseno brez vszaksega razmenya gledo. Lemarce, tej trej liidi delodajalec me vkraj potisznola. Na dugom premislavanyi szem na to miszeo prisao, ka tej ltidje szo znankar tihi nor-laki, sterim sze je pamet zmešala, i tak nye ta zsenszka na reszlin na zsmetno delo gor po-niica. I to moje mislenye szem tiidi mojemi csarnomi prijateli povedo. On odgovorij: Jaz vam vdrjem ka vi ne vorjete v compriniji. Ali kak je pa te to mogocse ka liidje, sterim szo pred par lejtaj nyihovi blizsnyi pomrli, i szledi szo je najsli, steri szo delali kak zombie. .............. Ka pravi zakon. Meni je to pitanye vo zre-da doszta mantralo.Nikak szem sze ne mogo pomiriti vtom, ka bi to tak moglo biti kak pravijo. Enkrat kak szem sze naj-so z ednim trnok inteligetnim dr. Priče Mars-on. Szem ga pi-tao, ka povej on tomi? Na krači me pravo: Jaz Vam vorjem, kak vi miszlite. Ali te negerszki paver doszta bole pri isztini hodi, kak Vi. Sztem nescsen to povedati, ka jesztejo liidjd, steri bi znali mrtvece gor zbuditi, ali jeszte nikaksa krivicsne telepaticsna mahinacija v tom deli. Eto poglednite: — 1 dr. pred mene dene „codepenale" knigo kazenszkoga zakona. Gslan 249. V sterom je szledecse na-piszano: Za morsztvo sze kastiga tiszti, steri sztaksem csemerom — steri je isztina nezaniicanye cslovoka klanye, ali poszoben je za to k2 nikakoga duzse csa-sza lejko drzsij v letargicsnem sztanyi. Csi taka za volo niica-nya toga csemeia sze v letargicsnem sztani doticsni pokopa, tč tiszti, steri je te csemer dao nii-cati sze za volo morsztva kastiga. Tomi paragrafi je ne djao nikaksi kommentar dr. Mars. Ali zdaj zse miszlim i znam, kaksa v-nebčsza kricsecsa krivica sze godij zombic-kovin zsivlenyem. Pri popi. Pop : Vi pa Vasa zsena edniva moreta biti. Mouzs : Mi szmo deszet. Pop: Kak to ? Mouzs : Tak ka moja zsena je eden, jaz szem pa nuia ! Zima. Zima — Szprotolejtje . . . Zimszkoga mraza, Szpotolejtje, disecse, cvetecse ; Toplonta ! Zima, tuzsna, zsalosztna. Szprotolejtje, cvetje, veszelje. Szloboud jemle zima. Obine szvojo deklino, Szprotolejtje go-szpodicsino. Boug sztebov veszčla dekli-nica, jaz zdaj odidem, prek dolov i tej velki bregov, bodi blaj-zsena. Szprotolejtje, goszpodicsina roko kusne sztaromi v bundo zasztikanomi ocsi, i nyemi dugo pot zselej. i Zima de, kak zapusztij travnike, tak zsnyim vred mine szneg. Kak sztopi prejk zmrzsnye-noga potoka, tak sze v potoki led rasztopij i v potoki puno vodč posztane. Kak prek ogradov ide; szadjeno drevje sze vtegiije, raz-presztera i z-dugoga szpanya sze prebudij. Zima potuje . . . Viditijo zse szamo tam dalecs na tiszti visziki bregaj . . . Vidi sze, ka je zima escse ne odisla, nego na eden moment sze je sztavila na tej velki bregaj i ponocsi escse escse nazaj knam prihaja szvojov szuhov diisov . . . Zima je minola. Szprotoletje goszpodicsina je prevzela od Zime tu piisztčcso erbij o. Tr&vnike drevje, bregč i potoke obinč i szi je na prszi sztiszne. Szvojimi tenkimi prsz-tami je pobouzsa i travnike z-disecsimi korinami posziple. — Okoli potoka korine naszadij. Drevji popovje senka. Gole bregč z zelenov blazinov odene. Vandrajoucsi fticsi, sze od dalecs na szvoja sztara meszta szelijo i z veszelimi peszmami pozdravlajo Szprotolejtje gosz-podicsino. Hvala tebi drago Szproto-lejtja za tvojo dobroto, lepoto, stero szi nam daruvala. Ti szi med vami stirami najbole blaj-zsena, tebe vszi najzsmetnej csakamo i sze tebi najbole veszeli-mo i tvoj o j toploti radujemo. Edno jiitro kak je zse duzse cajta szprotolejtje bilou. — Od kraja visziki bregov ; Zima szvojo szuho rokou vtegne, i zacsne obri nasz beli szneg sžejati. Ludje jo preklinyajo; ka scse zdaj, meszeca Majusa njim ne nya mera? Zima — stera je zsč dav-nok od nasz odisla, je Szproto-lejtji szvoje zadnye korine po-szlala, Sziromaska Zima. Csi pa ona drugi korin nema kak beli szneg .... Blajzseno Szprotolejtje . . . Stero isztinszke, piszane, disecse korine lejko szeja. Ti szi nasa radoszt. Vecser. Mrak zsč potacse doj z nčbe, To zlato jaboko : szunce, Dčn; krnico zeme na szebe, Nocs je; ne szija vecs szunce. Zvezde sze szvetlo szvetlijo, Tam gor na viszikoj nčbi. Meszec pa gleda nemilo, Ka delajo tu na zemli. Nindrik tam dalecs eden pesz Kavuli, laja nemilo. Fant obijma, kisiije, brez Znanya matere, — deklino. Talanyi Frane Jaz tudi Kanibal! ... za kanibale zovemo tiszto cslovesko plemen, steri eden ovoga buje i pojej, na kr&ci povedano: kanibali szo tiszti liidje, steri cslovesko me-szou jejo, i vecs zsen majo. To cslovesko plemen zsive tan nindrik v-Afriki i na tej nis-terni otokaj v tr<5picsnom kraji. Csloveska inteligenca sztojij na naj nisisoj sztubi i zsivejo kak divjžki. Eden den pride eden mi-szionarus med te kanibale i nyim zacsne predgati: da ropati, liidij klati, cslovesko meszou jeszti i vecs kak edno zseno meti. Steri proti tomi grejsi, tiszti po szmrti v pekeo pride, gde de sze navoke cvro i peko. Ammen. Na kelko szo kanibalje vorvali tomi miszionarusi je ne znati. Znano je szamo tou, ka za miszionarosum szo beli szoi-dacke z nabitimi piiksami sztali. Kanibalje szo sze od toga cajta naprej mogli pokoriti. Vecs szo ne kradnoli, ne szo liidij klali i je jeli, zsene szo odpiisz-tili i szo szi szamo edno zadr-zsali. Zsiveli szo tak, kak nyim je te miszion&rius predgo, i kak szo te beli szoldacke zapovedovali. Vremen je teklo. Po dugi lejtaj je pa med te kanibale pri-sao misszionarius z belimi szol-dakami. Ali zdaj je ne misszionarius predgo. Predgo je drzsao voj od tej beli szoldakov. Te je predgao, ka tam dalcs doma v beloj domovini je szovrazsnik napadno nyihovo kralevsztvo. Toga szovrazsnika trbej prijeti i do zadnvega csloveka bujti. nerazmim. Kak? — pita kanibal. Pa szlobodno csloveka klati, csi je szovrazsnik ? Kakse pitanye je to — ka szlobodno! — odgovorij te beli voj. — Gut nyemi trbej raz-grizti, iszrcepojesztitomipszovi! Ta predga sze jetrnok po-vidla tem kanibalan, ali do szega mao szo od tej beli ludi szigdar nacsi csiili, i zdaj szo nikak ne mogli razmiti te gucs, za volo toga szo sze tudi na misszionariusa obrnili, ka povej tomi on ? Misszionarius je pa tiho osztano i nyim je nika ne povedo. Eden den szo kanibalje szoldacski gvant i piikse dobili. En velki hajov nye je odpelao, dalecs v to belo domovino proti szovrazsnikom. Vremen je teklo. Kannibali szo v szvoji vesznicaj doma na dale od beli ludi doblenom zakoni i navadaj zsiveli, sze zna tiszti steri szo doma osztanoli, stere szo ne odpelali v belo domovino za szoidake proti szovrazsnikom v bojno. Po dugi letaj, gda szo zse davnok doma osztanyeni kanibalje pozabili na szvoje szino-ve, steri szo z belimi szoldaka-mi v bojno odisli, szo te edni eden lejpi den domo prišli. Beli szoldakov v gvant szo bili oblecseni, i na prszaj zlatimi i szrebrnimi metaliami, vzsep-kaj puno penez i v szrcaj szo veszelje meli. Domacsi je szpitavajo : No kak je tam? Kaszte vidli? — Ka Vam naj povejmo ? Lepo je bilou, vszaki den szmo telko lejko sztrelali i tudi szpo-klali kelko szmo šteli, i szmo je lejko pojeli kak szmo šteli, niscse sze sztem ne brigo ka bi nam zabrano, kak tu doma. — Pa v liibezni kak szto-jijo navade pri beli liidij? — Ojje 1 odgovorijo domo pridocsi kanibalje — szaki den bi lejko driigo zseno meo. — Hu! Hii Hu I I to tam pri beli liidi v domovini je szlo-bodno? — Kak szte pa vi tu doma? Ajjaj niti ne pitajte! — odgovorijo domanyi. — Tabu krad-noti, tabu cslovesko meszojesz-ti, tabu vecs zsen meti, ali ne je tabu escse vekso porcio pla-csuvati I Misszionarius je bole sziguren kak pa je prvle bio. Hu ! Hu I — odgovorijo domo pridocsi kanibalje. — To je ne vredi. Odimo misszionariusi i ga opitajmo, ne bi bilo mogo-cse te sztari red nazaj posztavi-ti, ali pa taksega, steroga tam doma te beli ludje majo? Tu szmo mi szvedocke, ka beli liidi Boug i Krao dopuszti to. Vecs zsen meti. Dopiisztita klati liidij i je pojeszti. Driigo tabu pa mi eti domš tudi ne napravimo. Kak szi zgucsali, tak szo tudi odisli k misszionariusi, i te eden obsitos kanibal je naprej dao nyihovo zselenye. Misszionarius je poszliino, i zglavov kimo, ka to je ne mo-gocse, i sze prtij z peklom i z grehami, kradnoti, cslovesko meszo jeszti i vecs zsen meti je ne dopuscseno. Kanibalje szo csakali, lejko pa beli szoldakov voj nyim odgovor da. Ali tč je zdaj na nyihovo prosnyo ni edno recs ne odgovoro. Ne razmim — pravi te obsitos kanibal szvojim tuvžrisam. Jaz ne lazsem, kak szem povedo vsze je tak tam v beloj domovini. Zakaj je pa to ne szlo-bodno tudi prinasz ? Mi tudi ne razmimo ! — odgovorijo domacsi kanibalje. Pa vi razmite ? Isztino povedano jaz tudi ne razmim. £X>aO(X3 Szirmak i bogateč. Tvoja je zemla, Na nyej celi pouv, Moja pa ceszta. I szloboden houd. Tvoje je drevje, Na nyem lejpi szdd. Moje pa cvetje, I disecsi zrak. Tvoja je suma, I vu nyej drva. Moja pa hujda, Ta zima trda. Ti mas na zemli, Ka ti trbej vsze. Jaz pa na nebi, Man szvetle zvezde. Talanyi Franc. Lazs. Dalecs okolik szo poznali Lesnyekovo dovico z-nyenov hcser-jov, stero szo v celoj krajini za najbole bogato drzsali. Bogata je bila. Mela je 12 kodilov prediva. Ta deklina je pr&vla, ka szomo tisztoga zeme za mozsa, steri de tak dugo znao z nyov gucsati, ka de nyemi ona Jazs" povedala. Bilij szo trije bratovje. Teva dva sztaresiva szta toga najmlajšega za norcseka mela. Te trije bratovje szo zvedli za to velko bogasztvo i szo pravli szvojoj materi: Najprvle te najsztarejsi de probo szrecso. Potem te drugi i tak te najmlajši, csi taka bi jo prvle nieden ne dobo za zseno. Tak szo vcsinoli: Tč najsztarejsi brat je nakopo vouz gnoja i napre'go konye, ka de pelao na nyivo. Kak pride do te bogate hizse, sztavi konye i jo pita: Na, ka te delali dnesz ? Ona nyemi odgovorij: Znankar mo zelje pleli 1 Na to nevej odgovor dati, szram ga gratalo, scsukne konye, steri tak cuknejo, ka celi gnoj z voza doli szpadne. Po tom sze pela te szredjen szin. Ali tomi sze ravnok tak zgodilo, kak sztarejsomi. Zdaj proba szrecso te najmlajši. Kak pride do nyene hizse, sztavi sze. Ona na pragi szedij. On jo pa pita: Na, ka te delali dnesz ? Znankar mo zelje pleli — odgovorij ona. On ; Tak keszno ? — Mi szmo je zse davnok notri djali, devide-szčt kadi pa trij škafe. Ona: To je dobro. On : Ne je dobro, ar nam je vsze zagnililo. Ona : To je ne dobro. On: Ne je bozsno. Na nyivo szmo je zvozili i tam raztrouszili. Gde je bilo raztroseno tam je tak kuszto rasztovje zraszlo, ka devide-szčtdevet liidi je komaj osepilo. Ona: To je dobro. On: Ne je dobro, ar je vsze voutlo bilo. Ona : To je bozsno. On : Ne je bozsno, žr tej voutli rasztovje szo vszi puni bili z mčdom. Ona: To je dobro. On: Ne je dobra, ar niksi tovaj je vsze med vkradno. Ona: To je bozsno. On: Ne je bozsno. Toga tovaja szmo zgrabili v obliki medveda, pa szmo ga tak szpoznali, ka ravnok taksi nosz ma kak ti. Ona: Lazses. On: „Lazsem" Po tem nyemi je zsena posztanoJa. 1 te najmlajši brat je erbao to velko erbijo. Notri poszlao: VOGRIN ŠTEFAN, Rakicsan. w) aooa Eszi szto, pa eszi szto. Edno jutro zaran, eden ko-dis pride v bauto i szi kupi za 3 krajcare eden paklin tobaka. Kak szi pipo zse naklacsi, pravi bautosi : E goszpod, zdaj nemam telko penez, ka bi Vam te paklin tobaka lejko placso, zato Vasz proszim, da me tecsasz pocsakate, ka tu veszi telko na kodivan, kelko te tobak kosta i te Vam ga placsam. Dobro, dobro ali te sze ne szpozabte. Kodis odide i hodi po veszi od edne hizse do druge i proszi ka nyemi stoj previipa dati, tu ali tam dobij eden falajcsek kruha, malo zabila ali eden krajcar itd. Vecser pride, krnica gracsii-je, kodis je na driigom konci veszi, dalecs od baute i nejde nazaj bautosi tabak placsiivat, nego szamo odide szpat na cin-tor (negda je taksa navada bila, ka szo na brutivi vkalupi szpali.) Bautosa csaka, csaka, nega kodisa, odiso je, szi miszli. Pa szo 3 krajcarje zgubleni. Ne, ka pa csi ga najden na cintori ? 1 ide na cintor. Kak sztopi vkalupo, voni sze csujejo sztopaji i triipanye. Nikak hodi! Hop bautosa szkocsi pod posz- telo, kodis sze pa pote'gne pod sztol i csakata sto pride ? Notri sztopijo štirje tovaj-gye i okolik sztola szi szposze-dejo. Na szto szkladejo doszta penez, zlato i szrebro, i sze zacsnejo ztem talati: Eszi szto, pa eszi szto! Na to vO od sztola szkocsi kodis i szkricsij pa eszi szto! Zdaj pa od posztele vo szkocsi bautosa i kricsij : Pa eszi szto ! Hej tovajgye sze zoszaga-jo i zacsnejo bezsati. Bautosa i kodis szi lejpo raztalata te od tovajov tam piis-csenim kincsem. Bautosa nadale kricsij: Pa eszi trij krajcare! Pa eszi trii krajcare ! V tom hipi eden tovaj pride nazaj, i kak to zacsiije ka sze zse z trejmi krajcari talajo — miszli, ka ji zse telko jeszte, ka eden po ednom szamo 3 krajcare dobij, sze presztrasi i bizsij za ovimi pa nyim pravi: Bezsimo, bezsimo, tetko ji jeszte ka szamo 3 krajcare eden po ovom dobij. Tovajgye szo navszasztra-ni razbezsali tak ka szoszevecs nigdar ne najsli. Notri poszlo : Farkas Jozsef, Loncsarovci. Ponocsni Tiinderszki plesz. Na Dravszkom brejgi je zsivo eden mladi szirmaski mli-narszki detics. Eden vecser kak sze je pun meszec vu Dravi kopo, je szvetlo bilou szkoron tak, kak po dnevi. Te szirmaski po-mocsnik szi je v ladjo szeo i je sou ribe lovit. Szrecsa nyemi je mila bila, i kak je zsč meo doszta rib, je zacsio ka nindrik na ovom kraji Drave, lejpo igrajo i plešejo. Ne szi je | doszta premislS-vo, sto tam igra i plejse. Nego prek Drave sze je odpelo, kak na breg sztopi, vidi ka na ednoj vrbi stiridvajszeti muzsikantov szedij i tej igrajo tak lejpo; pod vrbov pa plešejo Iejpe mlade v pavocsni gvant oblecsene devojke. Mlinarszki detics szamo gleda, gleda i csaka, gda bo konec toj noti! Kak sze je ne mogo docsakati, sztopi k edno-mi pleszajocsemi pari, i nyima pravi: Malo gda mam priliko plč-szati, ar mi vszakdenesnye delo ne dopiisztij ka bi po gosztilnaj hodo. Morem delati i szi vszak-denesnyi krtih szliizsiti. Zdaj pa gda szem tii, Vaszproszim, dajte meni tiidi ednoga pleszca! Ka je to vo povedo, zse nyemi vo z Drave pelajo edno csrnka-szto lepo deklino. Ne sze je mogo nagledati tak je lejpa bila ta deklina. Ple- szala je zsnyim tak kak angeo. Od veszelja i radoszti je miszlo ka je v nebčszaj. Na viszikoj nčbi bliszkajo-cse zvezde i med oblaki szkriva-jocsi meszec szo sze od szuncs-ne zorje poszkrili. Kak je zorja pocsila, sze je te veszeli pleszajocsi sereg, vi-sziko obri Drave zdigno i odle-to neznano kama. Mlinarszki pomocsnik za nyimi kricsij: Hej, hej, mojo pleszalko šzte pa tu pusztili! Pocsakajte jo! . . Ka bode zsnyov? Letecsi sereg sze zaszmeje, i nyemi nazaj kricsij: Piisžti jo, piiszti jo "od szebe. Kak piisztij to lejpo an-gyalszko divojko z nšjveksim csiidiivanyem vipi, ka je z szvo-jim csunom plčszo. Te pleszajocsi szo tiinder-je bilij. I sztem szirmaskim mli-narszkim pomocsnikom szo eden mali spajsz napravili. Za te spajsz szo ga blago-szlovili i szo nyemi szrecso dali. Szrecso je meo. Gda kolik je sou ribit, szig-dar je doszta rib zgrabo, tak, ka za par lejt szi je telkoszpra-vo, ka je eden velki mlin kupo. I escse dneszden zsive tam na dravszkom bregi. Notri poszlo Csaszar Janos, Stavešinci Ednok je bio ... Tam nindri, nevem gde, ali bio je eden szirmaski decs-ko, steri bi sze trnok rad ozse-no. Odiso je po szvejti szi zse-no iszkat. Najso je i sze ozse-no. Kak je z szvojov mladov zsenov na szvoj dom sou, mogo je prek ednoga velkoga moszta iti, kak ideta po moszti je pred nyeva — vo od moszta sztopo oden vrag i nyima pravi: Hej sztojta! Te mladi par sztane. Pravi vrag: Znam, ka szta szirmaka, pa ka nemata nika, jaz vama dam devet debele szvinye, csi taka ta znala na moje devet pitanja odgovor dati. Pa kakse pitanye te bo- J de to? Sto je na szveti szamo eden? Boug je szamo eden — odgovorij te szirmak. Dobro je. — Ka pa znas povedati na drugo, na tretje? — Na strto, na peto, na seszto, szedmo, oszmo i deveto ? Szirmak, na to doszta pi-tanye sze je tak zmeso, ka je na niedno ne znam odgovor dati. Ka bo zdaj? Znas ka, odgovorij vrag: Na vsze to pitanye ti jaz dam terminos, do novoga me-szeca. Kak prvi mlad bode, te jaz k-tebi pridem i te mi moreš odgovor dati, ali tecsasz ni edno szvinyo neszmis doli bujti, i potom vrag nazaj pod moszt odide. Szirmak z szvojov zsenov szvinye domou odzsene. No zsenszka szpravi nama niksi obed, i szvinyam pa daj jeszti. Zsenszka ide v klet, v stalo, na hiso, v pivnico, ali nindri nika, vsze povszedi je prazno. Bogme je prazno — Odgovorij szirmak . . . Csi bi to vsze puno bilou bi jez bio bogateč, pa ne szirmak. Ka va delala ? — odgovorij zsenszka, pa ka va sztemi szvinyami, csi nyim nika jeszti nemava dati? Znas ka ; ti mozs! Od tej szvinv to najbole debelo midva bujva. To nemre, szi csiila ka je pravo vrag, da faliti nesztni ni-edna, csi taka neva znala odgovor dati. Ka pa bode csi vszeszpo-ginejo? Li bujva to najvekso, i kelko de nama trbelo szi zadr-zsiva ovo pa odajva, i za tiszto kukurco kupiva za ove szvinye. Tak szta tudi napravila. Brez szkrbij szta zsivela. Ne szta szi prernislavala, ka bo sztem pitanyem. Szlednyi vecsčr je, pojela szta vsze meszo, szamo escse szvinyszki hrncsek nyimaosztano. Ka bode sztem pitanyem? Kaksi odgovor data ? . . Jaj, jaj sze sztara zsenszka. Edno szvinyo szva pojela, csi gli nebi szmela, jaj, jaj, ka bode sztoga — sze nadale sztara ta zsenszka. Na to sztopi k nyima eden kodis: Dajta mi meszto za szpati. Lejko. 1 Pa malo vecserjo. To szami nemarno. Pa nika nemata? Eden szvinyszki hrncsek szamo. Szvinyszki hrncsek je szre-csa — odgovorij kodis. Szrecsa szi zgucsij zsenszka — pa kodisi da, i sze pa sztara. Pa zaka sze sztaras ti zsenszka — pitajo kodis. Zsenszka nyemi povej. Brez brige viiva li szpdt idta — odgovorij kodis. Vora dvanajszet vdari na nčbi sze pokazse mlad meszec, kak eden szrp . . Vrag kloncka po okni. Doma szte? Kodis odgovorij: Doma. Znas odgovor dati na driigo pitanye? Sto raa dvej ocsi tiszti dobro vidi. Na trij? Na steroj hisi szo trij ok-ne je szvetla. Na strto? eaeajš Štirje potacsi szo zadoszta v edne kola. Pet? Na szaksoj roki pet prsz-tami jeko dobro primle. Na seszt ka poveš? Sto ma seszt par jiincov, lejko orje, szeja. Szedem ? Szvetoga Petra rob ma szedem farb. Na oszem? Sto v hlevi ma oszem szviny, tiszti je lejko brez szkrbij. Devet? Devete nega vecs, — szmo jo pojeli. Nasi liidje szo szi pa na drugi den vcsaszi escse edno ,szvinyo bujli, i na metre duge kolbasze napravili. Po tom pa szkodisom vred szo velke koline meli. Hcaci Potuvanye v Ameriko. Z-Bougom moja domovina Moja rojsztna zemla mila. Zsmetno idem jaz odtebe, Szrdce me boli za tebe. Ovkraj morja, szuhoj zemli Dalecs vu toj Argentini, Naj mi zdravje szliizsi szrecsno Ka vu deli rao meo szrecso. Z-Bougom dragi prekmurszki kraj Jaz moreni idti v driigi kraj. Z-zsalosztjov jaz z-doma idem Ar med nepoznane pridem. Na Boga zaviipam szebe Szamo On raa szkrb na mene. Naj te „Lutetija" hajov Szrecsno preplava prek z menov. Tak za par let, nemo dalecs Vi od mene, jaz od vasz vecs, Nego mo pa vszi veszeli Pa tam doma vkup zsjveli. Csi gli szem zdaj dalecs od Vasz Ne z-pozabim sze jaz na Vasz, Vszaki vecser Boga molim I za Vasz blagoszlov proszim. Z-Bogom moja domovina Moja rojsztna zemla mila, Zsmetno idem jaz odtčbe Szrdce me boli za tebe. NOVAK FRANC Kiikeč št. 44. zdaj v Juzs. Ameriki Argentina. Nagloszt. Eden kmet na szenye miszli iti. Nema nikoga, na koga bi zaviipo vu zibeli lezsecso dete. Zazove szvojega vornoga psza i nyemi zapovej: Bodri, jaz odiden, ti pa osztanes tU doma i pazi na vu zibeli lezecse malo dete. Cslovik odide, za malo od-kec, odkec ne sze v hizso pre-vlicse edna kacsa, stera zraven vu zibeli lezsecsemi malomi deteti drzsij. Kak Bodri zapazi toga ne-prijetnoga goszta, szkocsi na ka-cso, i v tom bojuvanyi prevrzse zibelko. Na szenye idocsi kmet je nika doma pozabo, zato sze vrne z poti nazaj domou. Kak sztopi vu hizso, vidi, ka je zi-bela prevrzsena, pesz pa pri nyej z krvavim gobcom lezsij. Ti nevolna sztvar! — kri-csij te cslovik vu velki cseme- raj. — Vmoro szi moje dete! .. V szili i vu tej velki cse-meraj nyemi edna szekera prišla pred rokd Brez pameti zgrabi szekero i szvojega vornoga psza z ednim vdarcom buje. Potom pa pogledne dete. To malo dete merno i szlatko szpij, polek deteta pa na falate rasz-trgana kacsa lezsij, stero je Bodri rasztrgo. Tč zbejsnyeni cslovik szamo zdaj vidi, ka je vcsino. — Zsitek je vzeo za vornoszt ono-mi, ki je nyegovoga deteta zsitek obarvao. Zsao nyemi je, zove i gl&-di v krvej lezsecsega psza, ali zaman, poravnati vecs nemre to, ka je vu nagloszti i csemerej vcsino. Zato szi prav premiszlimo, ka vu csemeraj i nagloszti csinimo! Notri poszlo Lucu Štefan, Adrijanci. Pogodba. Kobi i Salamon szta prišla v-Ameriko. Vszaki je meo 20 dolarov. Szta szi zgucsala, ka de eden sou na levo, drugi pa na deszno szrecso probat i sze zse najdeta. Salamon odiso. Kobi pa vidi, ka pred ednim bankom doszta ludi csaka. On szi je miszlo, ka pa csi bi on tu virsline odavo, bi mogocse to dober kseft bio. I gda za edno leto dni Salamon tamta ide i vidi Kobija kak zadovolno odavle virsline ga pita: Nu, Khobi, kak kaj zsives? Kobi gleda i komaj szpoz- na v cotavom gvanti Salamona. Gda ga je szpozno te ga pitao: Ja, Shalamon leibn, khak pa thi to vovidis. Salamon pa nemilo gleda kak Kobi vozeme z zsebke velki bugyelaris i puno lepi dolarov je v nyem. 1 nyemi pravi: Khobi leibn, poszodi mi 5 dolarov. Pet dolarov to ti nemrem dati, ar te bank pa jaz mava edno pogodbo. Jaz szam sze zavezo, ka nikomi peneze ne poszodim, bank pa ka nede nig-dar versline kiihao. I tak te z zsalosztjom nemrem vopomocsti. Kalamaris i tej drugi. V preminocsoj zimi, gda je te najvčksi mraz bio — sze escse szpominate na tč velki mraz — je ne bilo mogocse zvii-nejsnye delo delati. Ednok eden taksi trnok mrzeo den, szem szi jaz na szto pripravo »Kalamaris z tentov, eden arkos beloga pa-pera i edno novo pero za pi-szanye. Kalamaris z csarnov tentov, beli paper i pero szo mer-no va sztoli bilij, i jaz pa szem pri sztoli szedo i szi prethisla-vo; ka bi bilo dobro na piszati v Dober Pajdaš kalendari, ka bi našega kalendara prijatelje, po dugi zimszki vremeni meli šteti. Kak szmo tak vszi priprav-leni. Enkrat szamo zacsne kalamaris paperi praviti: Jaz szem vretina pripoveszti de tak je, jaz dam csarno tento z stere piszana pripovejszt bode. — csi jaz scsem! I ti szi szamo eden prazen . . . nika! Csi te litere ne oblezsejo. Szneg beli paper sze ne piisztij szamo tak, meni, tebi nika, i nyemi odgovorij; Csi taka ne bi bilou beloga papera, gde bi sze te paszle csarne litere? Ka! . . sze zaszmeje pero i zacsne praviti: Vliva gucsita? Viiva sze valita? Ka szem pa te jaz? Jaz szem ideal cslovestva, menč z belimi tenkimi prsztami na milo primlejo vszi liidjč, gda zacsne-jo piszati; mlade devojke szrce na glasz bije kak mevroke zeme, ar z menov na paper vrzse szvo-jega vrocsega szrca liibezen, stero odposle szvojemi pojbari. V rčcs vujde kalamaris : Pa csi jaz ne dam tento, ti lejko skrables paper kak stecs dugo — ali poznalo nede sze. Na dale prdvi paper: Pero lejko skrable, kak scse, ali nyeno delo sze nede poznalo, csi jaz nemo drzso moj beli hrbet. Pero: Kalamaris brezmene szamo csarne krpe napravi csi taka jaz jo nemo pelala po pra-voj poti. Kalamaris gor szkocsi: Vcsaszi te polijem ti blejdi navolen paper, csi szi z menov nezadovolen, i te sze lejko tozsis. Papar sze gyene, tak, da mi sztola doli scseo szkocsiti i krcsij : Oh ti ... tč te pusztim, gda jaz scsem. Pero gor szkocsi i krcsij: Vcsaszi te na sztol pribod-nem, csi nebos nagmaji, Niscse kloncka po okni. Sto je? Sztaro szunce, stero toploto i szvetloszt davle, szkoz okna potiszne szvojo glavou i pravi : Deca mčrni bojte! Eden brez ovoga szte nika. Csi scsete da bi vasz szvejt postiivo, zdrii-zsite sze i mčrno delajte. Na dale pravi szunce: Dobri bojte, deca i csedni. Ti pero, idi lejpo kalamarisi i ga proszi tento. Ti kalamaris pa daj peri tento ka odneszč belomi paperi. Ti beli papčr pa sze raduj, ka lejko drzsis tvoj beli hrbet peri, ka te poskrable. Te trijč szo sze zmerili i v delo sztopili. Kalamaris je davo tento. Pero je neszlo. Beli paper je pa drzso szvoj hrbet. Szunce stero szvetloszt i toploto davle sze veszeli, ka sze nyemi je poszrecsilo, te szvajii-vajocse vozmiriti i zdriizsiti v edno delo, sterom sze za szvoj idej lejko borijo. I — te štirje szo napiszali to pripovejszt. Jaz — te peti — szem pa szamo nyihovo szkrivnoszt vo-zbrodo. cooooa Csiida. i. Ne nyemi je prišlo na pamet szvoje ime. Zse ga od par dnevov pe-cse nyegova duša. I zdaj kak po cesztaj szem pa tja odi, sze naenkrat pred cerkvov najde. Niksa szkrivna mocs ga v cerkev potegne —-vu cerkev, gde je zse dvajszeti let ne bio. Pred oltar poklekne, i Boga moli. 2. Celi den je vu cerkvi osz-tano, i na duševno bolezen szi je vu molitvi isko vrasztvo. Ne ga je najso. Niksa szkrivna roka nyemi kazse: to je ne zadoszta. Kak z cerkvi vo sztopi: pred ocsmi nyemi kmica posz-tane, szvet sze vrtij zsnyim i nyemi je szlabo, tak ka sze za edno drevo prijeti mogo, ovak bi vkiiper szpadno. Za par minut pomali dale ide. Na ceszti edno malo dejte najde, stero sze jocse, ar nevej domou. Primle za detecso rokico i jo odpela domou. Miszlecs, da to dobro djanye nyemi olajša duševno bolecsino. Ne. Diisa ga dale bolij i pecse. 3. Nadale szem pa tja hodi po ceszti i mera szi nemre najti. Edna zsenszka edno bremen veja tesko nesze. Vkraj zeme od tč zsenszke i nyej on pomore domou odneszti. Kak je pa szam osztano! — visziko gor na nebo gleda. Ne je escse zadoszta! — nyemi edna szkrivna recs pravi. I duševna bolezen ga nadale mantra. 4; Pomali kmica gracsiije. Na ednom vogli eden ko-dis peneze ste, steri je celi den vdablo. Obleka, stero na szebi ma je cotava, razcseszana tak, ka je krpa na krpi, luknya na liiknyi. On je ne meo niednoga krajcara v zsebki, ali zatok itak sze nyemi je te razcseszani ko-dis na telko szmiliu, ka szvoj edini kaput je doli szleko i ko-disi dau. Nadale ide v kmicsnoj ceszti. Najde sze z ednim pojbom, steri jocse, ar ga zebe. Doli sze ziije i cipele tomi pojbi da, po tom krscsak i szrakico tudi ta da. Szkrivno roko ne vidi vecs. Szkrivno recs ne csiije vecs. Duševna bolecsina ga mantra, zmdrom bole i bole. 5. Nagijepriso doednogaloga. Mrzla szeptemberszka nocs je. Ali on ne csiiti mraz. Nye-govo szrce, nyegova duša v go-recsem ognyi sztoji. Pod ednom grmom szi doli lezse. Rokou visziko zdigne i proszi: Pomagaj mi . . . Roka sze nyemi zadene na ednoj veki. Pod ednim scsipkovim grmom lezsij. V velkoj krnici bere „hecse-pecse" t. j. scsipkovo zrnje i jej, pozserao je z kos-csicami vret tak, kak je v roke dobo. Za pet minut je grm prazen. Ide dale. Glokov grm najde, toga tudi doli pobere. Za tem trni-novoga. Glad, steri ga je mantrau, sze potisao. Vecs je ne lacsen. Zvezde na viszikoj nebi szo sze zacsnole bliszketati, iravnok tak vu nyegovom szrcej tudi. Duševna bolecsina je he-nyala. Pomirio sze. Zadovolen je. I zdaj na ceszto sztopi i csžka. Za pou vore je nikak tam-ta sou. Toga csloveka napadne, i ga buje. Peneze nyemi zeme i gvant na szebe oblecsč. Nago-ga mrtveca pa pod eden grm vrzse. On pa z sztalnimi sztopaji i z najveksov zadovolnosztjov: gor oblecseni, szit i z penezami merno proti varasi ide. Doaaoa Jeszte orszag; vsze je dobro. Jeszte orszag : vsze je dobro, Tam biti bi bilo dobro! Ali zsmetno je priti ta, Ar lagoja pout pela ta. IVszeposzedi brejg i grabe, P na mesztaj velke mlake, Trek steri sze iti nemre ak zlejka do tiszte zemle, Tam je plot okolik rama, Vszeposzedi zlata szlama, Hišne sztreje szo vsze zlaske Dveri vrata vsze cukrane, Viszijo na vszakem drevi Friske pereče po veji, Gor na drevji, vszaki liszt je En falat szpecsene sunke Vino tecse vszaksem jarki Mleko sztojij vszaksoj mlaki Kakstecs mali voter pise Zdrevja troszi zsemle friske Vszaki lacsen, vsze lejko jej Placsati nyemi ne trbej. Ribe szo vu vszakoj vodi, Szame pridejo coj k brodi, Lejko zgrabiš kak je szam scses I szi je v-laboski szpecses, Pecseni vticsi letijo, I sze szami ponudijo Tiicsne szvinye von' hodijo, Pa na hrbti nozs noszijo, Vsziko hizso notri ido I szlanino ponudijo ! Zsenszka szi en falat vrezse Nozs pa nazaj notri szmekne. Rad bi znao, te orszag gde je ? Povem ti, na meszeci je . . . Notri poszlao FARKAS JOZSEF Lončarovci. Szedmi. Siftarov Štefan zglobokim mislenyem v stali na pragi sztojij i i szi pipo vuzsiga. Polek nyega Rinko pesz szedij, steri szvojega verta vorno ali nezaviipno gleda. Bogme 1 Pojeb de . . . Siftarov Štefan na psza pogledne i ga csemerno brszne pa pravi: Ka me tak nezaviipno gledaš, miszlis ka nede ? . . . Rinko je nika ne miszlo, ali kak ga je vert brszno, rep med noge potegne i dale bezsij. Siftarov Štefan szi dale premislava i szam szebi pravi: Bogme 1 Mogocse ka nede . . . Nevola bi bila ... Na dale szi globoko premislava. Zapre na stali dveri i polek kamre na trnaci sztojecso klop szi szede. , Po zsebkaj szi iscse meher, kak ga ne najde, v hizso szkrcsij: Zsuzska ineher mi voprineszi. Zsuzska z meherom pribizsij. Štefan za nyov szkrcsij: Ka bode ? Zsč brcsij . . . Siftarov Štefan sze malo pomeri.' Povej naj je tiho ! I pojeb more biti. Krscsak szi na glavi popravi. Visziko gor na nebo gleda i z pipe vlecsecsi dim na tak siirko piiscsa kak obri sztrehe sztohčcsi ror. Nevola bi bila . . . Bogme ! Pet dekle . . . Tak bi sčszt bilou. Na to miszeo sze sztrasi i szi globoko zdejne. Nemre, netnre biti! . . . Jezus Maria, i preklinya celi szvejt. Tam ta mimo idocsi Poredosa sze pokloni: Boug daj! Siftarov Štefan gor pogledne: Boredosa nadale pita: Ka je? Pojeb ali dekla ? Pojeb ! Poredosa ne vorje i dale pravi : Tak je, cslovik pojba csaka i dekla pride. Siftarov Štefan zglavov kuma: Tak je. Gronszka sztrela. Tak je — pravi Poredosa. Prinasz štirje pojgye. Zsenszka sze za deklo sztara . . . Pravim zavolo mčne . . . I pa je pojeb • . . To neskodi. Pojeb zraszte, inas de, i po szvejti odide — odgovori Šiftar. Dekla tudi. Dekla tudi, dekla zrasztč. Ali ona mozsa zeme i zemlou odneszč. Poredosa tou valati da: Tak je nikak. Siftarov Štefan na velkom prszti zacsne: Zsiiska je prva. Pri Ledavi nyivo i eden travnik. Poredosa pravi: Ne je doszta vredno. Voda vecskrat vo polije i vsze zblati. Ali csi je ne povoden, doszta zraszte. Maricsika na zgornyem hatari . . . Tam je dobra zemla. Dobra je. 1 tak med szvojimi deklami vsze zemlo rasztala. Ne osztane vecs kak szamo hisa. Z deklinami je nevola. Erbija more biti. Zdaj pojeb pride! . . Šiftar i Poredosa szta tiho, z hise sze csuje zsenszko sztaranye. Zdaj pride . . . Bode nika . . . Pojeb de . . . Rinko pesz sze za dveri potegne. Sztara macska na gyumli pri ednoj Iuknyi csaka. Ceszka babica pa v hisi • . Med dverami sztoji ceszka babica zovč! Štefan! Štefan! . . . Siftarov Štefan sze zoszaga: Pojeb je ? ! Zsenszka glavo sztepe: Vraga! Dekla, deklina je. Štefan szi globoko zdejne, zobe sztiszne, i britko psztivanye ka je miszlo povedati doli pozsre. Poredosa pomali brez rejcsi dale ide. To escse csiije kak Siftarov Štefan ceszkoj babici pravi: Zdaj je zse vszeedno! Hisa je tudi odisla ... Ali povejte zsenszki, ka te szedmi naj pojeb bode! Ar ovak nevola de, csi te tudi deklina pride . . . Zsena : Szakacsica je gor povedala. Ti szi vcseraj grobijanszki bio szkoz telefona z-nyouv. Tou ona ne trpij. Mouzs : Moj Boug! Jaz szem miszlo, ka z tebov gucsim. Szirmaski cslovik, je zse stirideszčtkrat novo leto presztoupo i kak rob na sztaranyem moszti, posztane i zglobokim zdihavanyem na preminocsno zsivlenye nazaj gleda: — Zaka szem sze ne neroudo za bogaca, velkoga goszpouda ? Ka bi tak zsivo brez szkrbij kak vodi riba! Pa ne za brez dela vandrasa v-grmouvji szpavajocsi, steromi je obed szunce i vecserja voter! Prehodo szem : Berlin, Budapes, Pariz, Moszkvo i bio szem na kiikli zemle, gdč na zemlou obršcsanye pazi Boug. Zobč szem szpogiibo, Z-ocsžmi sziabo vidim. Vlasze mam szere, kak po zsetvi sztrniscse zemla. Nigdžr nemo meo gotovi penez, szvoj dom, toplo hizso, zseno, deco Nigdžr sze nemo najo ! Ka szem pregrejso ? Znankar je moj ocsa meo velki greh ? Ali dedek je prekuno nebesza ? Ali babice babica je comprnica bila ? Glej moj prijatel je szedem leit mlajši, szedem szprotolejt je kesznej priso na ete kontinens i zse kakse postenye i ime ma med temi velkimi bogaci! Szamo jaz nemrem mojoj diisi mer nšjti. Pri deszeteri szem te deszeti pouszto. Zlžto metalijo, stero szem dobo pri Doberdo-i, szem jo mogo za obleko premeniti. Malo szrebrno, stero szem meo za szpomin od Gorlice szem dao mojoj lubi, za edno veszelo prijetno noucs J Zdaj pa bi sze rad pomero. Rad bi v ednoj veszi szam merno zsivo. Goloban kak znak szvetoga duha; jeszti davao. Po nedelaj v cerkev Boga molit hodo. I mojim szovrazsnikom vsze odpiiszto. Pa proszo lejpo: Boj z-rnenov! Ali pa vszern ne vorvajocsini bi prijetno lagao ! Oh ti mili, beli, bogati szvejt, jaz tii v sziromastvi zsiveti morem, te gda ovi drugi v bogasztvi plavajo ! Pred temi morem krscsak doj vzeti, Pred nyimi po kolinaj hoditi ! Tč, gda oni z;mojega dela — z mčne mozjč cecajo, krv pijčjo i me fkuper szklšcsijo! Po sterom me znouvics gor zmacajo. ka nyim naj dale delam i za nye sze szkrbim ! Stirideszčt lejt — pravijo kirtajocsi i prednyi kelnerie. „Nigdžr nede zsnyega nika, szpapera gradov fantazije zsivč. Kradno bi rad — ali boji sze, ka ga zgrabijo. Zsaltijem szam szebe! Ta!anyi Franc KODOC2 Kople sze vesz. Kople sze včsz v toplora dezsdzsi Blato posztane na ceszti. Kople sze vesz v letnom dezsdzsi Mali velki szo veszčli. Kople sze v6sz v tihom dezsdzsi Včrt, vertinya szo blajzseni. Kople sze včsz v naglom dezsdzsi Sztrehe voda tecsej v zslejbi. Kople sze včsz v lejpom dezsdzsi Z marelov hodijo peski. Kople sze vesz v szlatkom dezsdzsi Vtom rasztejo zsenszki grehi. TALANYI FRANC. DOOOOC3 Boug i nasa mati Eva. Gda je goszpodni Boug dokoncsao szvetž sztvorjenye je pravo: Szprotoletje pride i mind, cvet bo cveo i povehne, ti csloveski sztvor pa tfidi zndj, da sze na-rodis i bos mogeo vmrejti. Cela narava sze je pokorila Goszpodovomi zapovedi; szprotoletje je prišlo i odisle, cvet je cveo i povehn«, vsze i vsze sze je preminydva!o, ix je pa Boug dobro pozno cslovecso naturo i je tadi Adami pregovo-ro, ka vszakomi deli je ednok konec. Ali nasa mati Eva je nej znila nikaj od toga zžpoveda. I kak je ednok szidejla pri ednoj vretini i sze je gledala v nyej je knyej sou Boug, da jo od toga zdicona naznani. Nasa mati Eva je preveč« nemijlo jokala, gda je Goszpodni Boug knyej sztopo. Zakaj pa joucses hcsi moja — jo pijtao ? Eva je gor poglednola na Boga i je na szvojo cselo kazala. Ali Boug je tak djao, kak da nika nebi opazo. Ne razmim te hcsi moja, povej mi z recsjov, ka ti je ? Glej Goszpodne na cselo mojo i pokdzse edno-dvej grbi na nyej: jaz nemrem prenosziti tej grb i je bridko jokao te zsenszki sztvour. Oh, tou je malenkoszt, dete moje, vsze tou prejde, nikaj ne joucsi zavolo toga. I je zacsno nyej Boug tolmacsiti, ali vsze zobsztom. Ona je li jokala na dale. Gda je Boug vido, ka vaza zobsztom gucsi, je csemeren grato i pravo : Povej mi, hcsi moja, zakaj joucses csi szi me zarazmila. Zarazmila szem te jaz Gosz-podne, szamo ka nigd&r sze ne bodem pokorila taksomi zakoni csi ji sztou napraviš, nemo nigd£r nemeri zavolo tej grb i je v csemerij omedlela. Boug je pa premino i je nej vecs pro-bao, ka bi Evo na pamet opoto. I od tisztigamao je tninolo jezero i jezero let ali hcsčri od nase matere Eve szo nikaj nej nacsise od nyč, ar one tfidi csi v gledali zaglednejo grbe na cseli, kak Eva v vretini, te ne cslovik ali niti Goszpodni Boug je nemre potolazsiti, it znajo, ka szo sztire gritale. DODD(W Zsivlenye je negda lejpo. Zsivlenye je negda, negda lejpo: Gda dete ceca materno mlejko. Gda szi zmiszlimo na goszttivany« Prvo lBbezen i kflsiivanye. Gda sze neszvajfijemo kak deca, Nego szmo pokorni tak, kakceszta Gda z diise v cdrkviBogi molimo I vsze nase grehe pozabimo. Gda blijzseno na voke zaszpimo 1 sze na drOgi szvejt oszelimo. TALANYl FRANC. Piszmo z Argentine. Dobo szem piszmo od dvi nasiva rojaka; Novik Franc domi Kflkeč st 44. i Vidonya Jozsef Sotina st. 108. obadvi szta z-douma odisla 1929 leta meszeca janu&ra. Steriva pišeta szledčcse. Pozdr&vlava nase doma osztanyene Jugoszlovenszke roj&ke ste-rim zselejva blajzseno 1930 to novo leto od dalecs z Juzsne Amerike. Mi ki szmo odisli prek morja, dalecs med tiihince, tU v tem nepoz-nanom kri j i sze sztrasno doszta i z velklmi tezsdvami moremo boriti. Doszta i velke piisztine moremo peski prehoditi prvle kak bi pa tžkse delo najsli pri sterom bi szi szamo vszikdendsnyi kruh mogli zaszliizsiti. Opominamo vsze tiszte tam doma zsivčcse prijatele, steri misz-lijo eszi potovati v Juzsno Ameriko, ka nyim je doszta bougse csi taka tam domi osztanejo. Eti szamo vsz&ki deszžti cslovik mi szrecso. Doszta, na sztotine lttdjč vandrajo za delom, v-leti na poli etcse jeszte delo, ali v zimi cslovik more zadovolen biti csi taka dobij delo szamo za hrano. Doszta ji t&ksi steri szo zsč vecs let tfl, pa bi zse radi nazij domou potfivali v szvoj rojsztni krij, szamo ka szi nemrejo telko zaszliizsiti, ka bi lejko potflvajocse sztroske pokrili. Prve dni meszeca februara szmo v-Argentino prišli, gde szmo zapžrdnevov kesznej zsč v ednoj sumi delo dobili, ali tu szmo komaj vszakden€snyi sztrosek zaszliizsili. Po deszet dnevnem deli szva dale odisla. P£r dni kesznej szva dobila pri ednom talijanszkom kmeti pri sterom szva eden meszec bila — tii izmo kukorco trgali — kak je to delo dokoncsano bilo szva mogla dale iti £r je za naj ne meo vecs dela. Potom pri ednom Vogrszkom kmeti szva dobila delo stero je tildik szamo deszet dni trpelo, tii szmo pamok brali — to tii je szamo takse szezonszko delo, ka tam prinasz dom2 zsčtva. Dale szmo mogli iti za delom — sli szmo szto kilometrov, opešani szmo prišli do zseleznica. Penez szmo malo meli, je ne dosztii-valo za vozsnyo. Priso je eden tovorni t. j. teher vlak, tu szmo sze szprevodnikom zglijali ka nasz za edno Mpeszo" odpela, stero szmo nyemi tudi plžcsali. Kak vldk zacsne iti brenzar nasz je pa ne piiszto gor, mi szcelov szilov gor zoszkacsemo, te nasz doli sziinyavo ali ne vlada z nami. Pelamo sze par stacionov. Pride eden policaj mogli szmo doli iti. Mi privimo, ka szmo plžcsali kalauz tajij nazadnye kak vidijo ka je znami nika ne napraviti, kalauz i policaj nasz pusz-tijo, ka sze lejko dale pelamo. Kak vlak na zadnyoj stSciji sztane, tii znouva policiji v roke pridemo. Z tem policajom sze zglijamo, džmo nyemi pžr Bpeszov" i kak eden drtigi vlak ide pa gor zoszkacsemo i sze dale pelamo. Po vozsnyi par stecij, nasz je kalauz pš policiji dao, zato &r szmo nyemi nej plžcsali. Policija nšsz fkiiper zgoni i nam pržvi naprej, mi szmo sze delali tak, da bi nika ne razmeli, te nam kazse szprsztom, ka idemo jeszt, tak idemo zsnyim, kak pridemo do stdcije tii dobij vszaki lopato i motiko pa drugo potrebno sker i hajda na delo. Do poldneva ogracsek kopamo i gradimo. Obid szmo dobili govenszko zsupo i vszžki eden velki falat govenszkoga hrbta, hrbet je nezarenszko velki bio ali meszž nanyem ne, i kelko je me&zA bilo, pa tou tiidi tak trdo ka szmo nikak ne mogli pojeszti. Popoldnevi delamo to delo dale i vecserja ? je escse husa bila. Dobili szmo szamo csonte — po mojem mislenyi, sz-tej csont szo policaji znamkar prvle meszou szami mogli doli pojeszti? Na drugi dčn nasz dale pDsztijo. Pelamo se do vžrasa „Santafču tii celi varaš obhodimo za delom ali nindrik nika, idemo dale po ednoj streki, prišli szmo do ednoga dv£ kilometra dugoga mosztd, bakter nasz potom moszti ne piiszti prek, ar csi bi vlak priso bi n3sz vsze szpoklo, ali bi pa mogli doli z-mouszta vecs metrov v globocsino szkocsiti. Zememo sze po drugoj streki za delom, kak pridemo dva staciona tii szmo najsli za dva csloveka delo, da pa nasz je oszem bilou, tanacstijemo sze sto, steri naj osztanejo tii v deli, sčszt ji bilou z ednga kraja i miva dva kak prekmurszkiva szlovenca zdriigoga kraia sztare domovine. Osztanola szva miiva tji i ovi szo pa dale odisli. Zdaj mava takso placso, ka dnčvno nama osztžne 50 din. Tii dalecs od nase rojsztne domovine je nas zsitek tdksi, vandrajocsi, gde sze moremo z najveksov szilov boriti za zsivlenye. Pozdravlava vsze domžcse. Prosziva.da nama poslete Dober Pajdžs kalendar kak gotov bode za leto 1930. Dalecs je od tec ta! Naprej ide pesz. Za nyim krava. Za kravov včrt. Pesz je beli dugoga kosz-minya i veszdlo szkšcse okouli krave i pred včrtovimi nogami. Krava je lejpa sekaszta i velka. Cstovik: okolik pčtdeszčt lejt sztar, pantalo hlacse noszi i velke csrevle wA na nogdj. Zglobokim premislšvanyom za kravov ide. Tam dalecs, od gor ido-csega szunca sze na nebi szvet-lij. Kre ceszte sztojčcsega drevja rosza kaple. Voter diigo bejlo pavocsino neszč. Kak szunce szvojo zserjavo szvetlo okroglo glavou od bregov vopotiszne, zsč pred prek ceszte idocsoj zseleznici sztojijo. Rivnok sze eden vlak priblizsa-va. Krava i včrt sztaneta pri doj pascsenoj rampi. Pesz pa prouti bakterovoj hizsi snofa: prek grabe szkocsi, notri v bak-terovo dvoriscse sze potčgne. Cslovik vidi i muvi. — Prekleti pesz . . . Ne vidi sze nyemi, ka je pesz z-doumi odiso. Vsze edno, zdaj ga zs£ vecs nemre domou zgoniti, la-goji pesz je. Po vesznicaj sze z vszaksim drugim pszom szvšdi, kak domou pride je vszigddr na vsze štiri nogč plantavi i krvave vilja mi. Gubi I — krcsij csemerno vert. Gubi ne csflje, ar je zsč v bakterovom dvoriscsi. Z dvoriscsa sze csiije ed-noga drugoga psza lajanye. — Bakter tadi ma psza i po glžszi lajanya more preči velki biti. Gubi sze v dvoriscsi ne vojsz-kaje, nazaj vo pribizsij. Prek grabe szkocsi, za nyim ravnok tak velki eden drugi pribizsij. Tu včnej sze Gubi proti bakterovomi pszovi posztavi. Na eden moment eden ovomi zobi kazseta rrrrr sze csiije i drugi moment szta teva psza zs€ edna krugla. Hrr-hrr I Ham-ham ! Csak-csak csek I Ham-ham. Sze korblet ne obracsa tak naglo, kak teva dvž psza v tr&vi. Ham-ham! Vauuu-vauuu 1 Bakterov pesz plantanazžj v dvoriscse i brecsij vauuu! Gubi sze doli szčde i szi nogč lizse. Vlak sze priblizsdva. Krava z bojecsim glčda i sze nazaj vlecsč. No, no Seka 1 jo mirij včrt. I mocsno za vajat primle. Vlak odide. Pride bakter i ranipo gor vlecse. Dobro jiitro, — sze pošteno pokloni včrt tomi zseleznicsšri Boug ddj, Boug — odgovori j bakter i z ocsšmi kravo poslatžva. Kama ide ta lejpa krava ? T£ lejpa krava? V Ameriko I V Ameriko ? Do ta bi sze nyej pajzsli znticali 1 Vej jo v zsebko denem, ka s«e n£j nedo zniicali. Rampo gor potegne. Včrt sze pošteno pokloni i krava dale ide prouti Ameriki. * Pred ednim tjednom sze Stevani niti ne szenyalo, ka bi gda szvejta on tudi v Ameriki hodo. Zakaj bi on v Ameriko sou? Steri domS grfint mi i nyemi kruh zrasžtč, ka de tiszti prek mourja iszko. Z ete krajine je szamo eden malovreden cslovik pred trejmi lejti v Ameriko odiso: Peter koudisa szin: Mili Peter. Pa te zaka? Pri popi je bio hlapec, eden vecsčr je klfics vkradno od pivnice i po nocsi je v pivnico hodo vino pit, na tou szo gor prišli. I pop ga je sžtirao. Pžr tjednov kesznej, pa je kokoši vkradno: za to szo ga na p&r meszecov zžprili. Po tom ga je vecs niscse ne scseo v szluzsbo vzčti, ka de delo t&ksi cslovik, steii nema nikikse vrednoszti i pa tudi ne postenya ? Zseno je baotosa za deklo gor vzeo. Ali Miloga Petra je niti zsidov ne scseo meti. No, ka bi delo? Odiso je z veszi — i kak, kak ne v Ameriko. Pred ednim tjednom sze zgoudilo. Štefan včrt je na nyivi ku-korscse rezo. Tou delo je ob-pržvlao on szam. No pa tadi Gubi pesz je bio z-nyim- Isztina ka je Gubi ne delo, ali tam je bio i na turbo je pazo, pa vecs-kržt na vrane lajao- Stevan je pomali delao i szi je premislžvao, kelko kvira mš ka szo poleti szvinye pogi-nole — kelko tikvi je po toj kukorci i kukorce je tudi preči dobo, stero bi szvinyam iejko polago — kakse koline bi meo koledne szvetke? Csi taka bi nyemi szvinye nebi prejsle! . . Opoldnč kak szo zvonili je krscsšk z glave doli vzeo i Bogž molo- Proti veszi sze obrno, V pamet vzeme, ka nyegova zsena ide. Zsuti robec ma na glžvi, drukano janko —• isztina ka v6szi sze vsze zsenszke tak noszijo. Ali itak, tou je nyegova zsena. Csi bi tak dalecs bila, kak dalecs cslovik vidi, pa bi jo on pozno. Polek nyč bizsij oszem lejt sztara Katika i na roki ma pol leta sztaroga Ferka. Zsena sze pascsi i v-rouki v ednom robci piszker neszč. Stevan gleda, glčda i pozabi molitev vOzmoliti. Ka sze zgoudilo ? Obeda ne csaka, zdaj je nej krAtki d£n. Pa csi je glij graj szkahala ali krumpise, to bi Katika tudi szama lejko prineszla. Ali Antal pojbi sze je kaj zgodilo? Antal je edenšjszet let sztar, i vecskrat sze zgodij zsnjim kaksa nevola. Zdriigim sze nancs nigdžr nika ne zgodilo, szamo vszigdir z Antalom. Vecskrit je kamenye lilcso, z-sterimi je okna szpotro, ali po soli je osztano šr je ne znao, z-domi je golobove bilice vo odneszo, ali mžle golobe vo szpelo, pa escse Boug zn&, ka vsze je ne napravo. Ali vsze tou bi vecsčr zsenszka tadi lejko po-vejdala. Ali je pa v-sztiidenec szpadno ? Ah kabi: dom£ szo ga piisztili naj na hišo szkrb ma. Po tom vecs fele mislenyi szi velki kaput presztr^ i szi doli szede pa csaka. Polek nyega szedij Gubi pesz i glčda tak, da bi scseo praviti: Poldne je: ne mo jeli? Kak sze zsena priblizsAva; Gubi v pamet vzeme i proti bizsij. Szkacse pldse okolik ver-tinye i v roki neszecsi piszker pridihdva. Zsenszka sze ne sztara. Ocsij szo nyej tiidi ne mokre, Anti zsivč je gvtisno. Ka jo je pa te nanyivo prineszlo? Porci-ja? Sakucar je priso? Alikaje? I z pitajocsimi ocsmi gleda priblizsavajocso zseno. Zsenszka szi komaj odfi-hšva, tak sze pascsila. Znate Štefan kajenovoga? zse ozdalecs kricsij. — Znate ka je novoga? Včrt szamo trnok gleda, ir on nikso novino nevej. No sze zna kak bi znali? — na dale krakriva zsena. Ne szte cstili ? Ka miszlite: stera je ta prva zsenszka v nasoj ve-szi ? Vlajojco ? Siftirca ? Pore-dosica? Fliszirca ? — Ka me tak gledate ? ... Ne vejte? No vam povem, ta cotava za-mizana. Miloga Petra zsena. To mate zsupo i pojejte jo csi de vam po grli doli sla. Ka pa miszlite sto je te prvi najbogatejši vert vu veszi? Viaj? Šiftar? Poredosa? Fliszir? Javcse-raj szo escse te bili, ali dnesz zse ne vecs. Nego Mili Peter. Niagara nema taksi szpa-daj, i ni edna voda ne tecsč tak bisztro kak je Štefanova zsena hitro pripovedivala: kak je Mili Peter gnesz zaran z Amerike dompu prisao. Ob devetoj vori je od zsidova zse hizso ktipo, zseni stirideszet metrov plitna za gvant. Kak de kadio sztari Peter z verande tniszto kodivanya. Zaisztino je Štefan komaj pozsčrao to zsupo, kak je nye-gova zsena valila toga Maloga Petra. To je cslovik na poplataj! Vi szi lejko v nedelo v cerkvi za nyim szedete Od doszta gucsa je zsenszka opešala. Štefan je oszti-nyeno zsupo pszovi dao. Vkradno je tč peneze — pravi Štefan. Jelibdr ka je vkradno ? Vkradno je. On je tak ne vido Ameriko, kak szem jaz ne. 1 szegne za detetom. Odi eszi Ferko I Na par peddnov velki cslovik pleocse z milimi rokami i sze ocsi szili — tak, kak mali goli vribli, gda nyim mati jeszti prineszd. Mati je tfidi henya!a z Amerikanszkim gucsom. Znite Štefan ka te mili Ferko zse zna Bogi moliti. V gojdno da ovi molijo on tudi dvej rokej vkiiper szkliicsi. Ga pitam ti tiidi moliš? Szamo li lejpo moli. No pokizsi, kak znis moliti. Pokizsi ijteki I — I dejte vkiiper szkliicsi dvej m šli vi rokej i od veszelja sze szmejč. Szobota je. Na drugi den vu cčrkvi vszi szamo Maloga Petra glddajo. Goszpocki gvant mi, belo szra-kico i tak redecsi olsztik, ka pred nyim bi ti nijbole redecsa paprika od vucslivoszti zsuta posztanola. Ali to je vsre ne zadoszta: kak je vo vzeo zlito voro. Cela cerkev repecse. Zdaj bi tU lejko szam Piispek predgo pa bi ga tudi niscse ne poszliiso. V pondelek je zaisztino Mili Peter hiso kupo (ne je bila isztina, ka bi od zsidova kupo, szamo sze pogajao za nyou.) Hiso je kfipo od skolniko-ve dovice z-zemlov vred. Pa je escse po vecs zemlaj szpitivao. Po vecseraj je v krcsmi szedo i pripovedivao od Amerike. Escse szo ga itak ne od-neszli zsandirje — sze csuduje zsenszka. — Isztina ka je v-Ameriki hodo? Poglednite vij tiidi to mite par dinirov. Ali ne zapravte vsze — privi szvojemi mozsi. Nemo sou — odgovorij Štefan. Za pou v6re sze premiszlo i privi: Zsenszka, daj sze tiszte pejneze. Keszno je priso domen. Peter ne lazse — pravi szvojoj zseni — Piszmeno ma ka je štiri iejta delao v trij mesz-taj. I dnčvno je zaszluzso dv£ dol ara. Kelko penez je to ? Eden dolar je doszta — vise szto dinšrov. Zsenszka z rokami vkii-per poesi. Jezus! — lazse. Ne lazse, ma dollare, i nase peneze tudi. Na drugi dčn je včrt pa odiso v kresmo. V Ameriki liidje doszta za-szliizsijo — pršvi szvojoj zseni. I zlejka je ta priti, (sze zna neg-da je zlejka bilo, ar te je Amerika esese rada bila, csi szo delavni liidjč prišli. Ali zdaj je vecs ne mogoucse, ar Amerika malo ttihinszki ludipuszti notri.) Hajovje odpelajo. Steri v zse-leznoj fabriki delajo tiszti na dčn trij dolldr tudi zaszliizsijo. Jaz bi esese vecs tudi zaszluzso, ar szem szoldak bio. To szi vi ne miszlite ka bi tam hodili. Dnesz szo zapovedovali porcijo placsati — je pravla zsenszka, ar je miszlila na drugi gucs priti. Ne maram — z porcijov placsuvanyem je ne dobro pas-csiti, ar na drfigo leto včkse na-vrzsejo csi cslovik rčdno pia-estije. Štefan szi je na drugi den doszta premislavao i je malo gucso. Zsena sze je presztršsila! Ka nyemi je? Kak vo na dvo-risese pogledne vidi ka poleg Katike je i nyej pravi: Vrla szi — pa tudi vrla boj, gda jaz nemo doma in de ti mati kaj pravila, jo bogati rneres. Vecser pa proszt nikaj pejnez. Zadoszta je — odgovorij zsena. Osztante doma. Szamo esese dnesz. Dnesz de ritar tudi tam, me pito csi jaz pridem? Szem nyemi obeeso. To szo penezje. To more zadoszta biti, pa ne osztante dugo tam. Dnesz je včrt vdzrčda dugo oszto. Kak je domo priso szo nyemi nogč na krizs odile. V Ameriki tri dollšre tudi placsiijejo, to je vozrčda doszta penez. Pa vij zse vsze vorjete. — odgovorij zsena. Sto je ne manyak, tiszti dobro szliizsi. On je v driigoj leti tudi telko zaszluzso v bajci, Ne lazse, dr szoszedne v&-szi szta dvd csloveka zsnyim delala Kolosa Miklos pa Vukov Franc. Kolosa szo zsnyim do-mou prišli i szo tudi tak doszta penez prineszli kak on. V Bajci v leti i v zimi je delo. V zimi tu doma prinasz niksega dela nega — privi zsenszka. Na drugi d£n Katika szš-ma pride sole domou. Anti je pa soli oszto. Ocsa sze esemerij: Zse p£? Ka bode sztoga pojba ? Metala szta sze z Porčdosovim i szta velko tablo prevrgla. Za-volo tega zdaj sztokrat more doj szpiszati BV soli sze metati neszrni." Zsž vszi pri sztoli szedijo, gda Anti pojeb domo pribizsij. Mocsen, dobroga zrasza je. Ocsij ma merne i kak ocsa. Nosz esese zdaj szamo mali malo rde-csi tak, kak meszecsna retkev, ali kak veksi zraszte, de tiksi krumpisov okrogeo kak ocsin. Z bojecsirn obrazom oko-lik pogledne i turbo na klop dene. Ocso v csemeraj zgrabi edno sibo: Vcsaszi te bujem — ka bode sztebe? Mati prisztraseno pred ocso szkocsi. Pojeb sze tudi zoszaga. Ali z botom sze zšto ne-zgodij nika, szamo macska sze zoszaga i pod stampet szokcsi. Ocsa bot piisztij i csemer-no pravi: Odi jejszt! Dnesz vutro szi zse dvanajszet let sztar. V toj zimi bos zadnyikrat v solo ho-do. Obnašaj sze tak, kak sze to taksemi velkomi pojbi sika! Pojeb jej i szi premisliva kak sze te more oponisati ? . . Zsenszka sze radiije ka sze ocsa ne bole razcsčmero. Micska od posztele vo potiszne glavou i preglajuje csi zse lejko nazšj ide Katiki na klop ? Po obedi včrt turbo na si-nyek obeszi i brez rejcsi z domi odide, Zsenszka miszli ka doli zrezano kukorscse miszli domo szpraviti. Pesz z-nyim scse iti ali nazij ga domo sztira. Včrt vecser domou pride. Brez rejcsi pojej vecsčrjo : potom pita Antija; Ka szte sze dnesz vcsili ? racsunsztvo i biblio. Racsunsztvo je dobro zato ka goszpod všrasi csloveka nem-re znoriti. Gor sztane i kaput szi ob- licsč. Zsenszka daj mi nikaj pe- nez ? Ne dam — sze szvajiije zsena. Szte oblubili, ka vecs nete sli . . . Isztina je; ali dnesz de tam tudi Kolosa, steri je z Petrom priso z Amerike i on mi vsze povej ka je isztina od toga, ka je Peter razlagao? Pa ka vasz to briga, csi je isztina ali ne ? Ka spekulerate ? Mi nemo po Ameriki vandrali. Csi pr&vim daj pejneze — csemerno odgovorij Štefan szvo-joj zseni. Zsenszka sze presztrasi i z omara vopoiscse. Tč vecser rano domo pride i nekaj pejnez nazaj da zseni. Jeli ka je lagao? Ne je nika lagao, — odgovorij vert. I je vecs nika ne gucso. Vo je sou v stalo, kak nazaj pride z lampasom pogledne deco, steri merno i szlatko szpijo. Anti mocsen gracsiije, — na tihoma pravi. Mocsnejsi bode kak vij — odgovorij zseno. Ali Katika sze tudi vtegiije za par lejt jo tž damo v edno dobro hiso. Moja csij nede szliizsila! I csemerno poglčdne na zsenszko. Zsenszka sze cs>udiije, aH nika je ne pravla. Doli szi lčzseta. Kukorscse i to malo szi-nou, kak szmo dobili szkoz zime nede zadoszta dvoma kra-voma. Viitro ji vecs zsenč na szenye. Odajmo mi tudi Seko — pravi zsenszka, k Bozsicsi de telica szkotila i tak mo pa meli dvej kravi. Pa lejko — odgovorij Štefan. Tak mo peneze nucali — ercse zsenszka. Pa to edno precsno szteno bi ttidi mogli dati popraviti, kak domou pride zidar. TA sztena de escse drzsšla. Tesko — vo sze sziinyžva. Csi de muszaj, tak na szprotoJejtje i ne zdaj v jeszčn — odgovorij Štefan. Pa ednoga projnika bi tudi dobre bilo pogiednoti tam na szenyi. No pa poglddnem — pravi včrt. I za ran je zsenszka zse vecs ne dojila kravo. II. Vert kak szenya domou pride krscsak na kraj mž. Aldo-mis je pio za odano kravo. Na poti pa tfidi kak sze z konyom pelo. Za volo postenya je eden liter placsati mogo. Zavolo toga, je zato ravno hodo. Szamo ka je malo vecs gucsao, kak bi pa trbelo i pa je v obrazi rdecsi bio. Pa pa ka je cigar meszto pipe kadio. Deca szo dugo csakali. Kak szo sze ne mogli vcsakati szo szpad odisli. I kak je v£rt domou priso szo zse vszi szpali. Szamo zsenszka je gor bila i je csakala pa poszliisala, gda do csrevli skrofali? Pa brulila de szvinya ? Poszliisa. Lampico zdrega, ka naj lepše gorij. Na dugo csžkanye pred hisov eden voz sztine. Dva cslo-veka gucs sze csiije. Ali szvin-szko briilenye ne. V^rt je trfiden. Premisliva szi, i gleda gorčcsi cigar, steri zmerom kracsi i kracsisi gracsii-je. Zsenszka sze je na sztol na-szlonila i tak poszliihsa szvoje-ga mozsa pripovedžvanye. No pa szte jo podojili? Ne, ne szamo vojeplšcso: Dobo szem za nyou vecs, kak pa szem miszlo za nyo meti. Tii szo penezi deni je szfrani. Za szarou szegne i v me-jeri szpravlene banke vopotegne. Zsenszka vroke vzeme pe-neze i szi globoko odejne. Szi-rota Seka! Ka pa szvinyo projnika szte ne poglednoli? Pogledno szem. Ali doszta szo proszili za nyou. Ne szem mogo kopiti — Domd tudi lej-ko kfipimo csi grada scsemo. Zsenszka ga pogledne, csi sesamo, ka je to? . Ali zatok je nika ne pravla. Cslovik szj nika globoko premisliva. Dete sze prebudilo. Zsenszka na prszi vzeme i rasz-kapesi szrakico. Ka pa te? — Pita zsenszka. Z Kolosom szva v sator sla. On je tii tam bio? Tam. Tiszti, kak je v Ameriki hodo Tiszti. Ka pa ti? . . . Tak . . Vert z zaszpšnimi oesmi tak gldda, kak, da bi szi pre-mislivao, csi sze je esese kaj driigoga tudi zgodilo. Z cigara pepeo doli frnesne. Pa nove potkovi szem szi kupo na csrevle. Nove potkovi ? Vsze szo esese dobre bilč. Dobre ali tenke szo zse bile. Csi szo glij tenke bile, bi zatok esese itak do novoga leta drzsale. Ne vem! Ne miszlim ka bi drzsale. Sto zna kelko mo jasz hoditi mogo ? Kelko te hoditi mogli? Znamkar nete mali ritar, ali pa veski poster? Mogocse, ka esese od tej vecs mo mogo hoditi. Premislavano poszvejt gleda. Zsenszka csiiti, ka včrt nika velkoga povedati sesč. Ali meszto toga ka bi po-vedao pita: Ka sze pa kaj domž zgodilo? Mili ritar je zapovedžvao, ka sto je duzsen porcijo, naj plžcsa. Mi szmo tudi duzsni. Do novoga leta mimo cajt. Nemarno — odgovorij vert. Pa szte vi pravli ka mamo cajt. Ka nebi to miszlili, ka zleh-ka placsamo. Cigar je vgaszno. Szi szpekla krtih ? — pita Štefan. Szem szpekla. Po mali sze doli szlacsita. Zsenszka zibel k poszteli szpravi i szi doli Ičzse. Moški sze na drugo posz-tel lezse i szi zgucsij: V mesznoj fabriki trij pa pol dolarov tudi placsajo tiszto-mi, steri sze zsč malo notri navcso. Zsenszka v csemeraj: Zemla n£j pozsre tiszto fabriko! I vszi dolari naj kameni posztanejo, kelko ji gdčr jeszte! Lazse Kolosal To bi Vasz szamo radi zapelali. Jaz Vasz nepOsztim vecs v tiszto krcsmo. Da pa penezi ne lazsejo. — On je tudi bogato domou prisao. Csi mo jaz trij leta tam, jaz escse vecs domou prineszčm. Zsenszka jocse : Odnoreli szte, noroga szo tej z Vasz napravili. Ne, nikak je ne scsela csuti ka bi mouzs v Ameriko sou! Na drtigi den, szta drugo noncs ne gucsala, kak szamo od Amerike. Piszati pa csteti nevejte! Peter je tudi ne znao. Pa Peter je escse doszta potroso. Ali jaz, jaz mo sparo, ar mam za koga naj sparam Kata pa Anti szta szamo trnok poszliihsala. I gda je mati jokala tč je Katika tudi jokala. Anti pa je szpostenyom glede-na oeso. Zadvecsara je Štefan z domii odiso. Mati je deklino v krcsmo poszlžla naj poglčdne csi taka je ijtek tam? Ne v krcsmo nego k ritar? je sou. Anti je piszo domdeso nalogo. Ti Anti — pravi mati. Ka szte sze vesili vi od Amerike ? ka vam je goszpon skolnik pravo ? Ka ? Tam je po dnevi noucs ... Pa tam liidje tak odijo kak prinasz na trAmi muhe z glavami doli. Koga ? Ti szi tou ne dobro csiio! Ka bi ne. Ka pa escse? Velka voda Europo loucsi od Amerike. Szedemnžjszet dni ide hajov po vodi, ka ta pride. Tak noro ne gucsi. Gdč bi bilou telko vodč na szveti. Pojeb dale pise. Kolompos Krištof je trij meszece sze vozo prvle kak je td priso. Sto je te Kolompos Krištof? Sto ? Tiszti steri je nžj-prvle v Ameriki hodo. Pa sze nyemi nikaj nej zgoudilo ? Ka bi ne: zaprli szo ga. Zsenszka je glavou sztepla Za malo je Antija v krcsmo poszlala ndj pogledne csi je oesa tam. Pojeb domou pride : Ne: Ajta gucsijo z gosz-podom Malim Petrom. Zsenszka v csemeraj pojba za vfljo poucsi. Goszpod, ti jaz dam gosz-pod, Peter je vandrar, pa ne goszpod. Kelko kolik penez ma. Včrt domo pride. Po ve-vecserji pravi: Porcijo szem piacso. Drugo leto de menye. Jaz pa vutro odidem. Zsenszka sze joucse i obi-ne szvojega vornoga mozsa: Dragi moj edini 1 Pa bi Vi meli szrcl tou malo deco tii doma povrcsti ? Menč ta pUsztiti i to naso malo toplo hizso ? . . Sto zna ka sze mi zvami zgoditi tam dalecs. Tam gdč je po dnevi tudi noucs. Ne szte Vi csuk ali szova. Domou pridem jaz, kak mo trij jezero dolarov meo, ne korone ali dinare. Ne nam trbej nieden dolar — pravi z jocsom zsena — raj mo koudivala me nede szram. Szamo Vi doma osztante . . . Deca ote eszi i ajto proszitenaj nam ne odide ! Naj nasz ne za-pusztij. V mourji prejde. I nig-dar ga vecs nemo vidli. Nigdar vecs nemo meli našega dobroga ajteka. Csi zdaj odide. To malo dejte zibela vfl zeme pa pred mozsom z decov vrčd doli poklekne i tak proszi. Ti tudi Ferko deni roke fkaper pa moli naj šjtek doma osztdne To najmidjse dete je ttidi roke fkuper djalo. Vszi szo sze joukali. feslovik je vsze obino i na prszi sztiszno. No dobro je dobro, szamo szi doli lezste : Vrabli naj pojejo to Ameriko! * Po polnocsi se Stevan pre-badij, gor sztane i glavon szi v roke dene pa premislava. V hizsi je tihota. Szamo vora dene tik, tak. Na sztoli po-mali gorecsi lampas szvejti. Me-szec szkoz okne ravnok na zibel poszveti i na sztolec na sterom je zsenszki gvant. Štefan szidij i szi premislava. V nocsnoj tihoti sze od dalecs csaje, kak nocsni vaktar krcsij: „Popolnocsi ob dvej je, mer vszem szpavajocsim i blij-zseno gor sztanenye." VOra dvej vdari ... Tihota je. Štefan szidij i nadale szi premislava. Pri meszecsnoj szvetloszti lejpo vidi zsenszko na poszteli kak szlatko i merno szpij — ed-no rokou pod glavov drzsij. Z obrazom je proti maloj deklini obrnyena. Štefan gor sztdne po mali lacse na szebe potegne, potom csrevle. Za malo sze zOje, pa sze-dij i szi premislava. Gor sztane i sze oblicsč. Na zseno poglčdne. Zsenszka globoko szpij. Štefan bosz k omari ide. Odpčra. Ne odprčj sze. Sztojij. Potom pomali sztopi k sztoci, gde je zsenszkin gvant. Na vadno, zsenszka klUcse v zsepki drzsij. KlOcsov nega. Hm! Štefan pred zsenszkinov posztelov sztojij i gleda, pomali pod vankos szegne. Klucsi szo tu, Pomal v omarni dveraj klucs obrnč, klOcs skriple. Zo-szaga sze. Dabi sze zsenszka nebi prebadilo. Cs&ka. Merno je vsze. Zsenszka szpij. V omari pod gvant szegne. Penezi szo tu notri v mejeri. Štefan szi peneze v zsepko szklacsi i nekaj nazaj v mejer dene. Z omara dvej szrakici i dvoje szpodnye lacse vovzeffle. Omar zaprej i kliicse nazaj pod vankis potiszne. Turbo szklina doli vzeme, i gvant notri potiszne. Na zsen-szko pogledne. Turbo szi na sinyek obeszi. Velki kaput tudi. Na zsenszko pogledne. Csrevle v rokou vzeme i v-rokaj drzsij. Vzeme palico. Sztojij i na zsenszko pogledne. Tiho je i szpijo vszi. Sza-mo vora sze csiije, kak szem pa ti ide. Meszec mčrno szvejti. Štefan sztojij pa gleda. Na zsenszko glčda. Pogledne v zi-beli mžioga Ferka. Pred dveraj escse ednok posztane. Sztojij tak, da bi nye-mi noge korenye piisztile. Pravo rokou na kliiko dene. V lejvoj csrevle drzsij. Sztojij tak, da bi nyemi nogč kore-nye piisztile. Potom pomali na tiho kliiko pretiszne. Dveri sze odprejo. Po prekliti vdilec ide. V kžmri szi eden kolacs kriiha vzeme i v edno pleteno turbo dene, stero turbo szi tfidi na si-nyek obeszi. Vo sztopi na trnac. Preklitne dveri pomali zaprej. V dvoriscsi Gubi pesz cmiili i okolik nyega szkacse. Štefan sze na szteno nasz-3oni i csrevle gor potegne. Pa sztojij. Pred szčbe gleda. Borij sze z notrasnyim csu-tom. Pod pred oknaj sztojecsov malinov zsuto liszke lezsij, tak, kak, da bi zsenszka zsuto janko z szebe vrgla. Szmrtnatinota kraliije. Eden zsuti liszt z drevja po vejki doli kžple. Štefan ta pogledne. Potom na psza poglčdne. Pazi Gubi, — pravi pszo-vi. Pazi na stalo! Pazi nahiso! Na vsze pazi tecsasz ka jasz nazaj domo pridem. Pszovi sze trikrat kisnye, i glavou doli povezne, tuzsen je. Ta szi szedi! — pomali privi Štefan pszovi. I pred hiso idoucse dveri pokazse. Peszi ta lazse. i na milo včrta glčda. Tiha nocs je. Vandrajocsi oblaki meszec pokrivajo. Kokotje tu pa tam zsč zacsnejo szvojo vszakdenesnyo ršno peszem popevati. Štefan v stalo ide. Mari szenou dene. Potom vrata zaprej. Po dvoriscsi okolik pogledne, tak, da bi nasz!ednye csasz vsze viditi scseo. Na hišne dveri i okno malo duzse gleda, tam gde nyegovi merno szpijo, potom sze prekrizsi i z men-simi sztopaji prek ograda po mali odide. * Kak je vo z veszi na or-szacsko ceszto priso, tam szi na kameni moszt malo doli sze-de. I escse ednok nazžj na to vesz, gde sze narodo, gde je szvoje lublene piiszto, gleda. Sto zni vido de escse ednok ali ne, v szvojem zemelszkom zsivlenyi. Vesz je zsč dalecs odzajaj. Driigo nemfe viditi, kak szamo visziko drevje. Kak okolik sercšva v ste-rom kraji sztoji nyegova hisa, pred szebov zagledne Gubija. Kak sze on doli vszeo, tak «ze tiidi pred nyega Gubi po-sitavi. Hej gromszka sztrelaf — kricsij vert. Tak mis ti szkrp »a hizso ? Doli vrzse velki kaput. Na ,tom tensem konci primle za bot. Gubi pesz sze presztrisi i kak automobil hitro proti domi bizsij. Ali bot steroga je včrt liicso escse hitrej leti. Vsze štiri nyemi pobije, pesz sze prekobicne. Gubi cmfili. Ali zatok hitro sze nazaj na vsze štiri podplate posztivi i proti včszi bezsij. III. Lejta tecsejo. V prvom leti dominyl jo-, esej o. V driigom szi zsd zgucsa-vajo, ka bode csi vert domou pride? V trčtjem strtom leti ga zse csakajo. Zsenszka na vsza-ka kola rogatanye, na vsziksi pesz lajanye v5 na ceszto glčda. Ali vert niti vpčtom, sesz-tom leti je ne priso. Pa tudi je ne piszo i nikaksega glisza ne poszlo. Z-szoszedne veszi ji je od tisztoga vremena zse pet v5 slo pa tudi domo prišlo, steri z-penezi, steri pa v szirmastvi. Zsenszka kak je zvedla, ka je steri z Amerike domou priso, je vszaksemi sla szpitivat: Jeli je steri glasz prineszo od mojega vrloga mozsa? Niscse ga nej vido, i za nyega ne znao. Velka drzsava je Amerika, tam sze cslovik zlejka zgiibi. Na morji sze doszta hajo-vov vtopi — privi te drugi, Te trčtji privi, doszta I&— di dela neszrecsno fabrikaj i v bajcaj. Pesz tam vekse postenye ,raa kak cslovik. Zsenszka je vszikdirz jo-csom prišla domou. V szedmom leti na vszej-szvčcovo je zsenszka vszemi trejmi na brtitov vo sla Bogi molit za pokojno daso. Deca szo zdaj zse velki bili. Anti devetnijszet let sztar. Kati k mozsi valon. Ferko pa oszem let, solir. Anti je v trinijsztom leti szliizsbo dobo pri Leopold bao-tosi, za pasztčra. Za edno leto je koesisa baotos sztirao i tiidi je poszto koesis sze zni ne sztisztov pliesov, ka je prv-le koesis meo. Zsenszka je tiidi doma sza-ma zemlou obdelivala. Pa tiidi krava je hasznovita sztvir. Vszak-so leto je tele. Anti sze je vszaksi dčn v varaš pelo. Jutro zaran je sou z domi i opoldnč je domou priso. Baotos je ne znao, csi taka pojeb pojdocs vszaki di pri do-minyoj hisi sztine, mleko, zmo-csaj, kiszilik na kola vzeme. Pa gda je mali, gda pa Katika sze gor szela. Strto leto szo zse pir szto-tifl pejnez meli v omari pri-sparane. Hiso bi trbelo popraviti dati — erese mati. Dnesz viitro je Katika velka dekla. Pa tiksa sztira podrejta hisa, na velko szirmastvo glčda. Pokriti bi tudi trbelo. Anti je zdaj zse sesztnij-szet let sztar. Zse kadij, i zni oszoditi, ka je na haszek, pa ka ne. Pocsikajmo escse edno leto — na kriči eresč Anti. Mali je vecs ne triicala z poprivlanyem. Edno nedelo, premisleno privi szvojoj materi. Mama ne dajmo popravlati hiso, nego za t6 peneze stere mamo kupimo kola, konye. K novoj zseleznici, stero zdaj delajo trbej doszta voziti. I na den dobro placsujejo. Tak szo napravili. V prvoj leti je Anti pdr je-zerov zaszlDrso. Palinko i vino je nej pio, kak ovi drugi. Sze-fkiiper szi je szamo edno vekso i lepšo pipo kUpo. Drugo leto v jeszčn je zse-leznica gotova bila. Anti je pri ciglenicaj sztalno vozsnyo dobo. Kak je pa z konyi csasz meo, vszžksi den je nekaj cigla domo pripelao, steroga je malo bole poceni dobo. Pogodo sze je z cimermani, ziddrom. Za p£r me-szecov je hizsa zozidana sztala i lejpo z ciglom pokrita. Okolik hizse lejpi notivi plout, steroga je Anti na rdecse pofarbao. Od szoldakov domou pri-docsi decski szo tou lejpo hiso radi gledali, escse bole pa lejpo Katico. * Eden decemberszki vecser kak sze je pop szan&mi espere-si na vecsčrjo v5 z veszi pelao. Vukovo bundo je zasziikani tak ka sze nyemi szamo nousž i ocsij vidijo vo z bunde. Konyi gor po bregipomali idejo. Prouti szanam eden tiihin-szki cslovik sze preblizsava. Kak do szini pride sze pokloni i sztžne. Pop miszli ka kaksi koudis ali pa kaj povedati scse ? Konyi sztanejo, z rokouv migne prouti cslovoki naj blizse pride. V zsepko szegne. Cslovik coj ide i z tenko-ga obraza veszčlje cvete, Ne poznate me g, plebi-j»o» ? pita te razcseszani cslovik. Pop trnok glčda. Ti szi to Štefan? No pa zsivčs? Pa v tiksem szirmastvi szi ? Cslovik sze zaszmeje, i z zsepke vč potegne eden preči kuszti paket fkfiper zvezane dollare. Jezus Marial — sze pre-sztržsi pop. Pa tak raszcseszani1 Szamo tak szem priso — pa zato, ka bi me niscse nebi okradno. Mam jaz paradiski gvant — v tom paketi. Konye, pa tudi junce, novo hiso i doszta plugov zemle . . . 1 sze pod bradov viszčcsov kecov z rokov pogladij. Konyi cuknejo. V mrazi nescso sztšti I szami dale bi-zsijo. Pop sze prisztrasi, kapa csi szo konyi vujsli. Kak vidi, ka je ne v nevarnoszti, sze obrne z rokov z Bougom migne. Ka je z našimi, zsivčjo escse — kricsij Stevan. Pop necsiije vecs, Ar szanij — kak je zse ta navšda, kaszo zvonci gor — cinkajo. Stevan nadale prouti včszi ide, na nogaj z velkimi csrevla-mi tak skrofa, kak da bi konyi sli. Szunce je zsč dalecs pod pregdmi, gda Stevan notri včsz pride. Nyegova hizsa je ta pčta od toga kraja, kak je včsz priso. Velka malina sztojij pred hizsov. Szrcč nyemi malo vo neszkocsi od vel koga veszeljž. Pascsi sze. Gleda, veszčlo glčda. Na enkrit sztane, tak hitro szt&ne, kak da bi ga stoj v prszi vdaro. Sztojij i gleda. V dvoriscsi sztojčcsa malina je nyegova. Ali hizsa 1 . . Pred nyim eden cslovik notri vesz ide. Malo je zse mr&csno, ne pozna ga. Kricso bi nyemi, ali od csiidivanya nye-mi recs ne pride na jezik. Ka sze zgoudilo ? Odali szo hizso ? Ali je pa zsenszka mrla? Ali je pa znova k mouzsi sla? TOkse je csiio v Ameriki, ka je eden cslovik dugo v Ameriki osztano. Doma szo mrtel-noszt vo posztavili. Nyegova zsena sze z drugim zdala. Štefan je esese hiise csiio . Ali ne je vszaksa zsenszka taksa, gdč je naj nazadnye delo, tam eden delavec je steo domanye glaszi vu „Amerikan-szki Szlovencov Gldsz"-i. Eden cslovik je sztdre domovine pisz-mo dobo, ka nyegovo ime vecs dece noszi kak je pa on doma nyao. Te cslovik je piiszto szvo-je delo i sze domo odpelo. Vu noesi je priso domou, pa szamo na telko csasza, ka je revolver gor potegno i je enkrat sztrelo zsnye. Po tej glaszi je v szoboto p^t delavcov zapiisztilo fabriko i na hajov sze szelo. Stevan je ttidi z nyimi drzsao. Vtom csa-szt je zse telko penez meo \k{j-per, kelko je nameno domou prineszti. Miszlo je szamo esese tak dugo tam osztati, ka bi zaszluzso za potuvanye. Ali kak je zvedo, ka hajov brez kžrte ga tudi odpela, csi taka de na poti delo, i tak je on zsnyimi drzsao. Ali moja zsena ie ne taksa I pravi szvojim prijatelom. Tri tjedne sze vozo. 1 v tretjem tjedni je tudi to pravo : Ali moja zsena je ne taksa. I zdaj, kak na meszto szvo-je hizse drugo novo hizso vidi szi zaesne premislavati. Ka sze je zgoudilo ? Ona je ne taksa zsenszka, to je gviisno. Ali ka pa csi je drfigi krat k mouzsi. sla? Ali je dug naredila ? I na drugo rokou je prišla hizsa. Ali pa sze odtec odszelila? Ali je pa mrla ? Sztojij na szredi ceszte kak eden kameni szteber. Edna zsenszka sze prebli-zsava prouti nyemi. Podkovani csrevli rogaesejo kak sztoupa po zmrzsnyenoj ceszti. V rokaj košaro drzsij. Stevan gleda. Esese ne vidi obraz ali zse jo pozno, to je maloga rihtara zsena. Znamkar je v bauto hodila ? No, od nye mo vsze zveo — szi miszli Stevan. Kak zsenszka do nyega pride sze nyej pokloni. Dober vecser, Trejza! Zsenszka sze presztržsi, tak da bi jo odzajaj stoj cukno sze sztrouszi. Boug daj, blajzsena duša ... — sepecse. Stevan sze zaszmeje. Na, na ! Zsenszka cvili. Piisztij košaro i bizsij nazžj notri v vesz. Trejza! — kresij za nyov. Zsenszka esese bole bizsij. Sze potekne, szpždne. Stevan bledi posztane. Za rnrtvoga me mšjo. Prouti hizsi ide. Pred plotom sztane, dveri szo odprta, notri sztoupi. V dvorisesi eden voz sztoji. Stala je druga, hiita pa giimla tudi veksa, z prekleta sze poszvet szveiti vo na dvo-risese. Stevan sztojij i gleda. Csi bi stoj priso bi ga opitao. Csida je ta hizsa? Ne pride nisese. Szamo mrzeo zimszki voter z-rours dim doli klaesi. Stevan sztojij pa giedai Tam notri pri szlabom po- szveti sze na eden moment edne zsenszke tenya vidla. Potom edne mocsne dekline. Pozna sze ka je dekla, vlasze v edno kito ma szpletene. To je po te-nyi tlidi ne mogocse szpoznati. V hisi je tudi poszvejt ali na oknaj szo fčrange, pa tak sze nika ne vidi. Štefan sztojij pa glčda. Edna dekla je zkunye v6 prišla po drva. V krnici jo ne mogocse szpoznati. Na dvoriscsi sze edna csar-na krpa vidi, tak velka kak eden prt. Ali to ga ne zanima, szamo telko ka je vido. Ovak sze pa vidi ka na toj krpi szo szvinyo szmodili. Štefan sztojij pa glčda. Notri v-ktinyi szegucs csii-je, zsenszki gucs I Poszlusa. Ne razmi; glasz je ne poznani. Kaj pa ne bi — tebi mo eksztra devali. Pocsakaj. Eden okolik 8—9 let sztar okrogel pojeb v(j na trn&c pride pa sze na dveri naszloni, jej. Eden kuszti pecseni krumpis z edne roke v driigo predeva. Z toga krumpisa jej. Na nogžj dobre csrevle mž. Obraz sze v-kmi-ci nevidi. Štefan sztojij pa gleda. Sztoji tam na ednom meszti, tak, da bi z kamla bio. Sztoji pa na preklitne dveri glčda, tak, ka nyemi szkoron ocsi vo z-glave ne odido. Pojeb ga v-pamet zerne. Par sztopajov naprej sztopi i ga pita: Lejko goszod koga iscsejo ? Po plascsi v-prvom momenti ga za goszpoda drzsi. Ali gda zaglčdne ka je plascs raz-cseszan i grdi pa pod pldscsom vo glčdajocse velke csrevle. Ga gzram grata ka toga cotasa je za goszpoda zvao i gizdavo es-cse ednok pita: Ka scsete tU? Cslovik g!čda. Ne da odgovor. Tak, da bi nebi csiio. Pojeb tudi glčda. Ednok je zsč vido takse tuhince pri no-voj zseleznici, gda ga je tudi brat szebov zeo. Pise na krumpis, i znovics pravi : Na brata znonkar csaka-te? — ne je doma. Cslovik glčda. Odgovor ne da. Ali szalast scsete ? — na-dale pravi. Prinasz nemrete szpa-ti. Ite v-krcsmo, tam dobite. Tiszti majo v stali zadcszta meszta. Pa vrocsi krumpis nadale z-edne rokč v drugo deva. Dekla glavou na dveri vo-potiszne, I proti sztojčcsemi cslo-veki glčda. Sto je to? Nikšk szžlldst scse. Bi radi prinasz szpali ? Cslovik z-glavov migne. Dekla rokč pred ocsi dene i tak sercava. V krnici toga cslo-veka za trUdnoga i szirmaskoga konstatera. Dekla sze nazžj notri obrne. Csfije sze kak pršvi: VUnej je niksi vandrar, rad bi prinasz szpao. Odgovor sze necsiije. Edna bela mžcska v-hiso bizsij. Cslovik pita: Sto sztanUje tii? Sto? —- odgovorij pojeb. Mi. To je nasa hisa. — Csidi szi ti? — Csidi bi biu, Ocsin. 1 pecseni krumpis z-tentni-mi prsztami nadale luple. Med dverami sze zsenszka pokžzse, stera na gldvi mž robec nazaj zvezano. Sztojij i gleda toga tam na dvoriscsi sztojecsega vandrara, steri ma na glavi eden razcse-szani krscsak, kosavo keco, du-gi zakrpani plascs i velkecsrev-le na nogaj . . . Na dvoriscsi sztojecsemi csloveki v-kolenaj nogč drge-csejo. Mi nemarno meszta za szpanye — pravi szirovim glž-szom ta zsenszka. I sze naz&j v-kiinyo obrite. Cslovik sztojij i gleda. Pojeb nadale pozsčra vro-csi krumpis. Ne szte razmeli? — pravi te pojeb tomi sztojecsemi cslo-vekii Malo vise od nasz je krcs-ma. Mi szamo da je bucsa dž-mo szalas, pa te tudi ne vszako-mi. V-krcsmi za dva krajcara szžksi dobij meszto, v-stali ali pa na gyUmli. — Kelko v&sz je? — Kelko nasz je ? Gda vecs, gda menye, v pondelek nasz je nijvecs bilo, Ar szmo te koline meli . . . Pojeb krumpis pojej i po driigoga ide. Z-drUgim krumpi-som pride vo, i navamo gleda tam pri vrataj sztojecsega cslo-veka. Nazaj notri v-kunyo ide i prdvi: — Mama! Tč cslovek nede dale Nede? Znamkar nyemi je Anti pravo, ka naj k-nampride? Csi nyemi je on pravo tč . . . Sze nerazmi ka je je pravla. Macska z-kunye na dvo-riscse pribizsij. Pojeb tiidi vo pride. Poznate vi mojega brata Antija? Poznam — odgovorij z nemilim gldszom. Znamkar vam je moj brat pravo ka tU prinasz lejkoszpite? Ne, ne je ptavo. I cslovek nadaie sztojij. Pojeb sze v hiso obrne. Za malo vremena nazaj vo pride i pravi : Eno tam pri stali ,szi szed-te doli. Moj brat tudi vcsaszi pride i te vam on povej csi taka te lejko prinasz szpali ali pa ne. Cslovik pomali proti stali drzsij i kak mimo prekletni dvčr ide, malo posztane i notri gleda. Okno tudi sercžvo. V prekleti je ne vido nikoga i szkoz okna tiidi ne, ar szo glazsojne zajo-kane. Pri stali szo ednegor obr-nyene talige poleg sztene posz-tavlene. Na tč falige szi je szeo. Na dvoriscsi je tihota. Stale sze csuje kaknegda, negda, dvš ko-nya z-nogam i rogacseta kak nogo zdigneta i nazaj doli na zem-lo vdarita.- Malo tele blejč, krave kak zglavami szem pa tjci mignejo, z-lancami rogacsejo, sze sztega zse csuie kn v stali vecs zsivine jeszte. Ali cslovik szamo proti hiši poszlUsa. VUnej je popolnoma krnica posztanola. Na viszikoj nebi sze zvezde szvetijo, i na sztreji sze od zvezd bliszkecse beli szrčn. Med vratami sze pokdzse eden mocsnoga rzrasza mladi cslovik, steri je v-toplom zim-szkom gvanti oblecsen i prilics-ne csrevle ma na nogžj. Med zobdmi pipo drzsij. Vrata zapre i zarigla. Dekla na trnac sztopi, i na tihoma nyemi pravi: Eno tam pri stalaj, eden koudis szedij, steri szalas proszi. Koudis? Pa zaka szte nye-mi ne povedali ka n&j v-krcs-mo ide. Pršvi ka sze vtiva poznata. Decsko proti stali glčda ali v-toj velkoj krnici sze szamo eden csaren pont vidi. Decsko szkricsij: Odkec szte prišli ? Od dalecs — na tihoma odgovorij cslovik. Decsko dverca tudi zapira, i v-tom megnyenyi sze Gubi pesz v-dvoriscse potegne. Sze vidi ka je z-decskom hodo — szamo ka je nindri zaosztano. Znamkar je z-ednim drugim pszom najdbo meo. Decsko v-hiso odide i obri okne doli zeme lampico. Na sztoli'je zsupa — prž-vi dekla. Sto je tč koudis ? — pita zsenszka, stera zse pri sztoli szedij sztem tnčnsim pojbom. Dekla renglo nesze v-hiso. V- rengli brcsijo krvajice i prijetno dišijo ne szamo lacsnomi csloveki, nego szitomi tiidi. Macska nazaj v-hiso pribizsij i pri sztoli na klop szkocsi. Sto je tam voni ? — muvi decsko. Vcsaszi poglčdnem. Szpice zeme i lampico vuzsge. Niksi nevaren cslovek — pravi dekla. Meni sze tudi nevidi — odgovorij Jancsi. Trnok je gle do hiso, pa tudi v-preklet. Po dvoriscsi je vsze okolik glčdao. Menč je pito kelko nžsz jeszte. I sz-tentnatimi prsztdmi szi je edno povijto krvajico v-ro-ke zeo. Prekleto — szi zgucsij tiidi. Vcsaszi poglednem sto je i ka scsč ? Dekla sze zoszaga. Jaj ka pa csi ... Szeke-ro szi ne vido pod pl&scsom ? Jancsi sze sztepčj. Mogocse pod plascsom. Za nikoj nyemi ne d&j sz3-las — prdvi zsenszka. Decsko pipo vo z-lamp zeme : Tak ga vo lUcsim, ka . , . I z-lampasom vi) ide. Ne minč edna minuta, i nazaj v-hiso rogdcsejo csrevli. Decsko je blejdi i od sztrahov niti k-rejcsi nemre prijti. Za malo pravi : Mama, mama! — Gubi sze trnok veszelij i okolik toga csloveka csardžs plčse . . . Lampas nyemi v-rokej dr-gecse. Zsenszka trnok glčda: Kaa? . . Gubi po nyem szkžcse. Jezus Marija I — i gor szkocsi — Jezus Marija . . . Lampas z-rok zgr&bi i vo proti stali bizsij. Vszi trijč; dekla, tudi 1 Jancsi za materov sze pascsijo. Cslovik tam voni na tali-gaj merno szedij. Pesz cmuli od veszelja i po csloveki szk&cse, pa ga lizse. Kak zsenszka vo pride pesz k-zsenszki pribizsij i nazšj k-tomi csloveki. Zsenszka sze pascsi i lampas visziko gor proti csloveki drzsij. Deca nalegujejo sinyek, ka bi bole vidli. Cslovik gor sztane! Glčda. Csi taka escse stoj pride? Ne niscse. Zsenszka sztane. Csloveki vu obraz poszvejti, szamo edno niegnyenye na nyega szpždne poszvejt i nyej z-rok szpadne lampas. Oh moj dragi 1 — szkricsij i z-dvčma rokama okolik sinyeka obine toga csloveka. Oh moj dragi edini! * Pri vecsčrji zsenszka rokč fkiiper szklucsi: Oh moj držgi lUblčni mozs, Dršgi je dom i v< Lejpa je rouzsa v Liisno je bilou to Prekmurje, gdč sz Nevarni obliki plavajo na nčbi Steri szo puni dezsdzsa i tocse Vszi liidjč pod sztreho bezsijo [pred nyinii Ali ni eden sze ne sztara ne jocse. pa zaka szte ne ednžko notri v-hiso prišli ? Tak je — odgovori cslo-vek. — Amerika je od tčc dalecs. Od Amerike do doma je escse dale. Ali od vr£t szem v-hiso, znšs moja držga duša, to je nžjbole dale bilou. bregžj, dolinaj szki ravninaj. je lejko ne nigdcir sztepo. Barbarics Kalman Szebeborci zdaj Canada. Vraskim ltidem je tocsa veszelica Steromi bi v&rasi na pamet prišlo? Ka tam dalecs trepecse vszaka Vesznica 1 milion lliden bi sze trud onicso. DOOGOC2 Dr&gi moj dom. eszčli Tam v tiszti rteglčni I vu Prekmur mžlo Veszelilo me ;em gor zr&szo. Ar szem sze Ne kak zdaj od doma dalecs V tiihinszkom, tiihinszki szamec, Gdč nčman nindri nikoga Ne doma, ne pozndnoga. cx>aaoa Varaski liidjč. Szamo jaz, steri szem med grlldaj gor ržszo Nemilo z-globokim zdiih&vanyem molim : Obvari nšsz ne zemi nam naso hrano, Tč oblžke razzseni, — te lejpo proszim ! Talžnyi Franc. Radoszt za vszakoga je cejnik, vu sterom vsze naides, ka je potrejbno za tibe, za tvojo drzsino i hizso, vsze tak preglčdno razdeljeno, illustrirano i opiszano, ka szi cslovek brez szile, lehko, ko-motno prebere, ka nyemi je nžjbole potrejbno. Taksi cejnik za vszak-dančsnye potrejbne predmete, d&ri, goszli, odejvko itv. Vszžki k-sen-ki dobi, csi posle na postno kdrto szvoj adres szvetovnoj firmi H. SUTTNER v-Ljubiano stev. 884. Csloveha plod, jezihi uadiiivonye. |§|§| Tlasznovito Pribli'zno 1700 millio lujdi kl&csi eto naso velikanszko z-blata kruglo. Veliki racsun je tou. I csi de sze cslovecsanszt-vo nadale tiidi vu nagli sztopa-jaj povnozsavalo? — pita bo-jaznoszt. Odgovor je szt&len: Meli mo meszto te tiidi. Zsivis nam tudi zide. Vejm mourja z-szvojov nezgovornov robjov vno-zsinov lehko cslovecsansztva petkratno vecsino hranijo. Cslovecsansztva vecs kak polovica, redno 872,522.000 dus vu Azsiji zsive. Afrike prebival-sztvo: 102,445.800, vu Szever-noj-Ameriki 137,7000.000 vu Juzs-noj-Ameriki 64,727.000 lujdi zsive. Europe prebivalsztva racsun je 493,770.000 vu Ausztraliji 5,140.000 lujdi zsive. Najvecs liijdi prebiva vu Chini 400 millio, potom vu Indiji 250 milio, vu redi naszle-dlijejo Zahodna-Europa i Zdrii-zsene Drzseie. China telko prebivalsztva ma, csi bi je vu štiri reddj goriposztavili na masejra-nye, kak szoldake, te bi szkoron trikrat zasziiknoli okoulivrat zem-lou, I tou neszmerno drzseio zdaj vu sztraji drzsij Anglia. I csi sze t k China gori zbudi, kak sze je gori zbiido Japan, te de lehko trepetala Europa. Indije prebivšlsztvo vu štiri szoldacski redaj goriposztavleno bi pou-driigikrit szegnoli okoulivrat zemlou. I te 250 milion-szki nžrod podjšrmlenoga drzsi Anglia. Ali zse nej dugo. Gand- hi-a n&rod sze zse prebiidjava... Cslovecsansztvo szo po dosztafele n&sztajaj meli nšvado na csupore razdeliti. Csi bi tou pravli, ka jesztejo pošteni i boj-dikaj liidje, razdelitev nebi bila primerna, ar postenoga liidsztva doszta rnenye jeszte, liki bojdi-kaj liijdi. Csi bi tou pravli, ka jesztejo bogati i sziromaski liidje, pžli bi szamo tou bila ne-vola, ka bi trno malo bilou bo-gatcov i nezgovorno doszta szir-m&kov. Csi bi pa tou pravli: jesztejo blžjzseni i neblžjzseni liidje, blžjzsenoga csloveka bi komaj najsli. Blumenbach-a na csupore razdelitev, ki je liidsztvo po ob-rdza fžrbi na pet plodov razdelijo, je szledecsa: 1. Kaukazuski plod. Eszi szlisijo europszki plod, hinduske, arabje i zsidovje. 2. Mongolszki plod. K-tomi szlisijo, china, japdn, bur-nianje, Fiilop zatonszki, sziami torki szamojed i lapp. 3. Negerszki plod. K-to-mi szaiiio csarni szerecsenje szlisijo. 4. Mal&yszki plod. Tou je juzsno-zhodni i vu Juzsnoj-Azsiji zsivoucsi plod. Kelkofčle jezikov gucsl cslovek? Tomi niti racsuna nega, ka kelkofele jezikov jeszte vszevkiiper na szvejti- Jedino vu Indiji bluzi po 60 fele jezikaj sze stiikajo zsenszke. Vu prvej-sem velkom vogrszkom orsz&gi je prebivalsztvo 10 jezikov gu-csalo. Szvejta vsze jezike na 12 velki jezicsni csuporov razdeli znanoszt. Trije glavni szo szle-dčcsi: 1. Romanszki: Eszi szli-sijo talianszki, francuski, spa-nyolszki, portugaiszki i romanszki jezičke. 2. Germanszki: K-tomi szlisijo svedszki, norveški džn-szki, žjriski, angol-szaszki, hol- landszki i nemški jezičke. 3. Ural-altagszki: Eszi szlisijo vogrszki, finnszki, tčrsz-ki, mongolszki, tunguzki i sza-mojeoszki jezičke. Ka sze pa liidsztva vere-vadluvanya dosztaja, csi gli je szamo eden Boug i edno je nyegovo vadluvžnye tudi: liibč-zen ... — i donok jezero pa jezero vadliivžnya kraliije na szvejti. Szvetovni rekord. V Ameriki je na včksa hisa WoolWorth Building, stera je 284 metrov v viszika i stirideszet metrov pod zemlov. Nyena znotranya drzsžnye je 13,200.000 kobnog, nšjvdkse znotr£nye drzsdnye pa ma v Csikžg6i Furniture Mart, stere je 25.370.000 kob nog. Najvisisi zid je do szega mau escse itak Pariški 300 m. Eiffel torem, najveksi szteber do szega mao v Newyorki „Szloboscsine szteber", steri je 47 metrov visziki i sztebra v glavi ma 40 ltidi ineszto, kak je pa gotov Gizehi szfinx, toga drzsijo za nšjveksega, dugi je 59 metrov i obržsz m£ 5 metrov surkoga. Amerikanci zdaj escse včksi szteber zidajo Robert Lee generali, steroga fundament je 280 metrov veliki. Na szvejti n&jveksi moszt je v Newyorki Brooklyn moszt dugi 1800 metrov i 300 m. sUrki. Zsmeten je 130.000 m. Kosta 15 millič dollar. Na szvejti ndjvčksa csatorna je v Kini takzvana caszarszka csatorna, stera je 1854 kilometrov duga. Na szvejti ndjv^kse meszto oblezse Berlin 87.000 hektarov. Sv. Petra cerkev je n&jvčksa, zidali szo jo 430 let, v-tom cajti je 50 Rimszki papov mrlou. Najvekse orgole szo v passani, stere m£jo 208 regisztrov i 16.000 zsveglov. Najveksi zvon je na japžnszkom Osaka varasi, višino mž 8 metrov, okrogel 14 m., zsmeten 140 tonna. Na szvejti najvčksa knizsnica je v Parisi, Nacionalna knizsnica, stera 4 milli6 knig ma, 500.000 nape i 500.000 rokopiszov. Na szvejti najvekse knige „The War of Rebellion", stera 120 zvezani lexikon formo z knig sztoji, vszaka kniga ma 1000 sztrani i szo zsmetne 5 metrov, edna ovoj posztžvlena 10 metrov duzsino vozadene. Na szvejti najveksi kep je Tintoretto Paradicsom i je v-Velenci vu dozse paloti. Surki je 26 metrov, visziki 11 metrov. Szvejta nžjveksa zlata gruda je Weleome Stranger, stera je zsmetna 95 kilo, vrednoszt ma 48.000 doliar. Najveksi bogateč je Henry Ford, steroga vrednoszt je par razcseszani milijonov vecs kak Rockefelleri. SZEfiYJl. A.) H-Prekmurii: Beltinci: ('zivinszko i drovno) 20. jan., 24. febr., (na prčsztopno leto je 25. febr.) 25. aprila, 27. junija, 15. julija i 5. novemb. Bogoiina: ('ziv. i drovno) 25. febr., 20. marc., 19 m£j., 20. jul., 4. szept., i 16. novemb. CankOVa: ('ziv. i drovno) v-pondelek po cvetnoj nedeli i v-pondelek po szv. Trojsztva nedeli, 24. szeptembra i 11. novembra. ČrenSOVCi: Cziv. i drovno) 14. m&rc., v-pondelek po 3. maji i v-pondelek po 14. septembri i 20. oktobra. Dobrovnik: 6. apr. (szamo ziv.) i drovno 25. jun. i 2. okt. Dolenci 16. julija i 6. decembra. Dokležovje : (konjszko, ro'zeno i drov.) 18. jun. i 21. aug. Dolnja Lendava(konjszko govenszko i drovno) 25. ja-nuara, v-csetrtek po trčtjoj posžtnoj nedeli, na Velki csetrtek, po Riszdli v-pondelek, 28. jul., 28. aug., 28, oktobra i pred bozicsom v csetrtek, vszaki tork szvinyszko szenye. Csi velko szenye na tork szpadne, teda szvinyszko na drugi den. Orad: (G- Lendava) 28. marc., 20. jun., 15. aug., 29. szept. i 30. nov. Hodoš: (ziv. i drovno) 10. marc., 5 jul, 19. aug. i 5 okt. Križevci: (ziv. drovno) 16. aprila, 4. junija i 27 oktobra, vszako prvo szoboto v meszeci pa szvinyszko szenye. Csi szpadne na to szoboto szvetek, teda to szvinyszko szenye na drugo szoboto szpadne. Krog: maja 4. Kusdoblan: na Krrzavo. Martianci: (ziv. i drovno) 6. maj., 6. aug. i 23. okt. Murska Sobota : (konyszko govenszko i drovno) pred fasenszkov nedelov v-pondelek, pred Vuzmom drugi pondelek, po Vuzmi strti pondelek, 24. junija, 24. auguszta, 15. oktobra i 6. decembra. Petrovci: 4. jun., 4. jul., 8. szept. i 23, okt, Plliavci: 3. julija Puconci: (ziv i kram.) 28. maj., 10. jul., 10 szept. i 10. nov. Proserijakovci: (ziv. i kram.) 15. marca, 16. junija, 2. szeptembra i 28. novembra. Rakicsan : ( ziv.) 26. marca, pred Riszali v-tork, 2. julija, 16. auguszta i 8. oktobra. SelO'- Na prvo nedelo po Szrpnoj Margyi i na Miklosovo, Sv. Benedek: pred pepelnicov, po posztni kvatraj, po cvetnoj nedeli, na velki Petek, po jeszčnszki kvatraj i pred koledi vszigdar v-pondelek. Sv. Jelena: 18. auguszta. Sv. Juri: 24. aprila. Tišina: ('ziv. i kram.) 10, aprila i 7. szeptembra. Turnišče: (ziv. i kram.) pred Cvetno v nedelov v-csetrtek; na drugi pondelek po Vuzmi; pred Riszali v-csetrtek; 12. junija, pred Velkov mesov v-csetrtek; po Maloj mesi na drugi den; 4. okt. i vszaki csetrtek szviny-szko szenye. Csi velko szenye na csetrtek szpadne, te szvinyszko na drugi dčn. B.) Mediimurie. Csakovee: 3. febr., v-pondelek po Cvetnoj nedeli, 30. jun., 3. aug., 13. okt. i 25 nov. Draikovec: v-szrčdo po GyUrgyavom, 7. i 16 aug. i 11 nov. Kotoriba: 9. marc, 27. jun., 30. szept. i 30. nov. Nedellšee 10. maj., 15.jun.,v-pond. poAgel.ned., 13.dec. Prelog: V-tork po Riszšli, v-pondO!ek na Jakobovom. Rac-Kaniža: 16. maj., 24. jun., 10. aug. v-szršdopo Beloj n. Mursko-Sredičeiie: i. m&i, 20 jun., 19. aug. i 26. okt. Stngova: 19. marc., 22. jul., 30. szept' i 4 dec. Sv. Jelčne pri Cakovci; 22. maj., 22. aug. i 22. szept. IV. Rok pri Cakovci: na Rokovo i Mihalovo. C) Uutomera kraj. Ljutomer: V-tork po vszaki kvatraj i v-tork po Vtizmi. Sv. Kril: 3. maj., 26. jul. i 6. nov. Mala Nedelja: v-csetrtek pred nedelov szv. Troj. i 21. okt. Veržej: 5. maj., 29. szept. i 30. nov. Sv. Jurij ob Scsavniei 3. febr., 25. apr. i 21. nov. Gornja Radgona: 3. febr., 25. maj., 10. aug. i 15. nov, Sv. Duh: 24. aug. i 13. dec, Sv. Peter: 17- jan-> 30. jun. i 21. szept. Apače : (ziv. i kram.) 26. aprila, 9. szept. i 18. okt. (ven t ('ziv. i kram.) 18. marca, 9. szeptembra. D) Ptuja kraj. PtllJ mesto : ('ziv- i kram.) 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra. 'Zivinszki vszako prvo szredo v meszeci izvon v auguszti. Szvinyszko vszako szredo. Ormož : 'zivinszko vszaki pondelek v januari, februari, marci, maji, juniji, juliji, szeptembri, oktobri i dec. Szvinyszko vszaki tork. 'Živin, i kram. 1. pondelek po sv. Jakabi na Martinovo. Ptujska gora : 'zivinszko 18. marca, velikonočni tork, 6. szoboto po vel. noči, 2. jilija, 14. aug., 7. szept. Breg pri Ptuji : 'zivinszki: 10. maja, 6. junija, 12. julija, 26. auguszta, 13. szept. Sv. Andraž V SI. g.: ziv. i kram. 13. junija, 30. nov. Sv. Tomai pri Ormožu: ziv. i kram. 21. junija, 28. auguszta, 28. oktobra, 3. decembra. Trnovska vas: Ziv. i kram. 30. junija, 2. szeptembra Sv. Urban V SI. g. : 'ziv. i kram. 25. maja, 26. julija. E) Haribora krat. Maribor : (meszto) vszaki drugi i strti tork v meszeci je szenye za vszako vrszto domacse živine (konye, govedo, ovce i koze), csi je v tork szvetek, sze obdr'zi 'ziv. szenye den prle. Vszaki pčtek szenye za szvinyč csi je v petek i szoboto tr'zni den za vsze kmčcske pridelke i sziiho blago, za kramare itd. SIOV- Bistrica : 24. febr. na Velki petek, 4. maja, 4. jun. 25. julija, 24. aug., 15. nov. Poljčane: pondelek po kvat. nedeli v posti, v po Vne-bohodu, 29. aug.) 15. novembra. Spodnja Polskava: 3. febr., 10. mdrca, 30. junija, prvi pondelek po 3. avg., 9. szept. Sv. Lenart v Slov. goricah; 20. janudra, v pondelek po Beli nedeli, 19. maja, 24. junija, 2. auguszta, 4. okt. 6. novembra. Fram; 26. julija, 21. szeptembra. Za Ufra gdagori sztanes vsze tžla tale szi ribaj z-Fellerovim Elzaflui-dom, csi obcsiitis bolecsino, Tou teli vala i o'zivi je, obarje je prouti prehladi, n&seszti itd., z-vodouv zmžsani, je dober za grgranye i oplakiivanye, varje od naseszti i od ,metnoga odii-havanya, od guta bolezni, obdrži zdrave zobe ar, vmori bole-csine klice. 3Sa potiivasti?! je Fellerov Elsafluid jdko dobro 'szredsztvo na odvrnSnye i vtih-sanye bolecsin; nisterno kaplo na cuker piiscseno potissa zbur-kani zaloudec, teskoszt, riganye, mantrnico i morszki beteg. Vala prouti glave i zoubi bolezni, szmicanyi. Zato ga je potrejbno z-szebom neszti. Vu vodi zmešani je dober za mujvanye, ar vmori, betegov klice. Nezracsunano je na veliki haszek i dobrouto Fellerov Elsafluid narodi Falž pride, csi sze edno pout vecs naroucsi vkiip. Z-pa-kivanyem i postninov kosta 9 navadni, ali 6 dvostrukni, ali 2 specijalniva gla'zka 62 dinara. Vattdr napre pomaga szen, triidno, zmantrano telo z-Elsafluidom mazanye, voscsenye mentuje reumaticsoe bolezni trganye, re-zanye, krepi szlabe 'živce, rouk i noug bolezni; naprej pomaga krvi prelvjv po 'zilaj, ocsvrsztvi teila dr'zdnye. — Z-ednim i le-pou disecsi Fellerov Elsafluid je gvlisno szredsztvo protiti nediji, kasli, reklanyi. i»ri Mfzl je Elsafluid vise 33 lejt szpro-bano domacse vrasztvo. Za ob-Iaganye z-mrzlimi capami, i gda je potrejbna hitna pomoucs je gviisno szredsztvo. Z-Fellerovim zlkonom ozn»menyen Elsafluid, kak gviisen kozmetikum sze vu pofekaj i pri szpodobni trstvaj v-navadni g!a'zka po 6 din. vu dvostrukni gla'zkaj po 9, ali v-specijalni gla'zkaj po 26 dinari dobi. Za 'zaloudec popravlanye Fellerove Elsa pirule (edna rola 6 škatlic) 12 din. Kadale 18 navadni, ali 12 dvostrukni ali 4 spec. gla'zkov 102 din. 54 navadni, ali 36 dvostrukni, ali 12 spec. gla'zkov 250 din. Naroucs«uye adreserajte tocsno na j Eupn V. Feller apoteHor Stubico Sonja br. 838 I HmlsBa. |MS| PaiSte i ¥arf® §2w@i@ zdršvi©! Nasi sztari ocsaci szo prav meli, gda szo našim roditelom poracsali rekou-csi: „Držte sze sztari regul, da szpo-dobno vcsinite szvoje tžlo na delo i obladate bolezni, stere vasz dosze-gujejo." Eti vam prinašamo nikeliko taksi regul ia zdravje i boSscsine, steri^regul sze je vrčdno dr'zati, ar sze hasznovite k&'zejo. Prva pomocs pri neszrecsi. Csč sze je stoj za gifto t. j. csemerz pio ali pojo, naj pije doszta mlacsne vode zmejsano z olijom, z razsztoplenim zmoucsajom, ali z szoljov, na tou zacsne vometati i tak csemer z zseloudca vo-vrzse. Ob enem devajte nyemi na glavo mrzle ovitke. Cse je naprav-leni csemčr z pio, nžj pije mlejko ali bilicsni beljik. Csi sze komi v guti kaj sztavilo, ka bi sze miszlo zadaviti, ga vdarte pir kr£t po hrbti i ga scsegecsite po guti, nij zacsne pliivati. Csi sze stoj zsdii-sij z gazom ali v dini, ga odneszte na csiszti zrak. Csi sze stoj obeszo, prereste vajat na sterom viszij i ga pomali zemte doli nžj nede szpadno. I pripravite nyemi umetno zdihivanye. Csi je stoj szpadno i je od toga omedlo, ga polozste na klop, szrakico nyemi razkapcsite, zmrzlov vodov ga po škropite po prszaj i po cseii. I pripravite nyemi umetno zdihavanye. Csi je koga vdaro bozsi zslak ga, dente v posztelo ali na klop, pod glavou nyemi pa visziko posztelte. Na glavo nyemi devajte mrzle ovitke i gvant raszkapcsite. Csi stoj z rane trnok krvavij, operte vo rano i jo sztisznite, da nij ne pride v nyou zrak, i jo z csisztim platnom zvčste. Csi komi z nous/.a trnok krv tecse, naj z nouszorn mrzlo vodou gor vlecsč. I ne sinyek riyemi vlejte mrzlo vodou, pa csi je mogocse tiidi na hrbet. Najbougse je pa tiszto lQknyico stere nyemi krv' tecsč z csisztov mokrov vatov zateknoti. Csi cslovik zmrzne, i miszlite, ka je v nyegovom teli escse zsi~ vot, ga odneszte v edno hladno szobo i ga pomali z sznegom ribajte i v mrzle prte ga povite, tecs&sz ka sze nyegovo teio i kozsa odegreje, po toin sze szoba lejko pomali zakori i szegreje. Drzste nyemi pod nousz szalmijak ali ether ! Nikak pa neszmite zmrzjenoga csloveka v toplo hiso odneszti. Csi stoj omediej, ga dente ria kloup. Pod glivo nyemi nika ne dente, szrakico na sinyeki i na prszaj razkapcsite, v obraz i na prszaj ga poskroupte z mrzlov vodouv, pod nousz nyemi drzste szalmiak ali pa jeszik ! Kak k szebi pride nyemi dajte vino ali dobro zsganico ! Csi szi je stoj nogou ali rokou sztrou, dente ga ka naj ednako lezsij i naj bode miren, zavezste nyemi i ga odpelajte doktori. Csi sze komi kaj zni6zdzsilo mrzle ovitke devajte gor. Csi sze stoj zsezsgao, dente nyemi na rano v oliji, vazalini ali v glicerini namocseno csiszto platno. Toplote mera. Toplote mera je trnok vazsna pri vszaksem goszpodarsztvi. Na priliko doktor (vracsnik) pri betezsniki najprvle zmeri nye-govo vrocsino, da szpozniva znacsaj i bolecsino. Csi denemo toplote mero pod pazdje ednomi zdravomi csloveki, kazse navadno -j-37® C. Pri betezsniki pa je vszigdar visisa; pri te edni doszigne 40° C. ali pa escse vecs. Na priliko pri zsivini je naravna toplota zdravoga konya 375—3850 C, zdravo govedo 38 3930 C, zdrava ovca, koza i szvinya 385_40o C. Stale i hlevovje bi mogli meti toplouto 14 16° C. Tou toplouto doszegnemo po leti tak, ka v gojdno rano i vecser kak je zse i escse hladno odpremo dveri, ka vo z liiftamo. I v zimi pa velki stalaj i hlevaj pa tak napravimo tople, ka z szlamov ali z lisztjom zmensamo nyihovo velikoszt. Navadno sze po zimaj vecskrat dogodij, ka našim vertam v kleti ali v peovnicaj zmrznejo polszki pridelki, tak kak krumpisi i driigo v kleti nahajajocse. Csi pa mamo v klejti obešeni toplote mero nasz te opomina na csžkajocso nevarnoszt. Csi toploute mera kazse szamo par sztopin toploga. tak znamo, ka sze prouti mrazi moremo obvarovati i to tak, ka pokrijemo szlamov ali kakšimi cotami v kleti nahajajocso vrednoszt, csi pa bi velki mraz bio, v klet posztavimo v ednom piszkri zserjavo vougelje, šteto v kleti nahajajocsi zr P 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 K 707 755 804 855 908 962 1018 1075 1134 1195 1257 1320 P 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 K 1385 1452 1521 1590 1662 1735 1810 1886 1964 2043 2174 2206 P 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 K 2290 2376 2463 2552 2642 2734 2827 2923 3019 3117 3217 3318 P 66 67 68 69 70 71 72 73 74 75 76 77 K 3421 3526 3632 3739 3849 3959 4072 4185 4301 4418 4537 4657 P 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 K 4778 4902 5027 5153 5281 5411 5542 5675 5809 5945 6085 6221 P 90 91 92 93 94 95 96 97 98 99 100 101 K 6362 6504 6648 6793 6940 7088 7238 7390 7543 7698 7854 8012 Razlaga : Gornja sievilka v vszakem precieicski je premer (P) [poprek v szredini merjena sirokoszi] okroglega iesza v centimetri. Szpodny3 številka je tomi odgovarjajocsi kltics (K). — Kubicsna vszeoina sze najde na podlagi sziedecsega pravila : = DXK 10000 tou sze pjavi: Dolgost (D) debela v meri sze pomnozsi z onim številom (klucsom), ki odgovarja premeru debelicsini i dobleni zneszek sze del' z 10.000 — PRIMER : dugoszt debelicsine je 8 metrov, premer meri 47 cm. poiscse sze te v tabeli število (klucs) ki odgovarja 47. t. j. 1735 kubicsna vszebina je te : 9X1735-=!3.880, - 12 880: 10000=1.380 m» Na malo i Na veliko ! Najsztarejse i najfalejse trstvo je rcios lejst; iibivu jc § ozsef-al v-Murszkoj Szoboti | Aleksandrova vtlica, prejk od Dobrajove oslarije. Dobi sze vu veli-koj meri na pre-| ) \ beranye vszefele zseiezna prekup-csa kakti : « i e * Trartiovje, (Traverzi) okavanye dvčr i cblokov panti, vszakefele n:';finžse skeri, rozsjč za pukse nabijanye patronje i pr^h. Naj-bougse kosze i včrsztva szprava : kiinyszka posz .da, sparhelytje; g najbole poznani kotli (Alfa) najfinesi oli za valeke i masijne : sziiha olijova farba, fčrnajszi, kcksz itd. Fabrike szkladarnica biciklnov (ttfaffenrad, Steyr). lil SZMEHSNICE Dva prij&tela. Zdaj te obszlednyim pitam jeli mi nazaj piacsas tiszti pet jezero poszojeni dinaroVali pa ne ? Szrca sze radiijem, ka ob-szlednyim denes ger pred menov to nouro pitanye. Glttpi. Ocsa kama idete ? Pseno ? Pocsen ? V Radgono. Ocsa vi šzte nimak. Vej szo mi tou zsč tudi drugi pravli. Pod papucsov. Goszpod dr. pravi szvojemi piszacsi: Kak je tou, ka vi v etom meszeci zse tretji krat proszite peneze ? Odpiiscsenye proszim, g. doktor, ali moja zsena, szilno nuca peneze! Hm, hm, pa csi szlobodno pitam zaka ? Vi szmete pitati ali jaz neszmim. Isztina je. Csiio szem, ka je Majcse-kov ocsa mrou v Ameriki i nye-mi je ptiszto 50.000 dolar erbije. Je to isztina? Ja isztina je- Szamo to je ne bie nyegov ocsa, steri je mrou, nego nyegov brat. Pa ne v Ameriki nego v Perzsiji i te nyemi je pttszto, ne pčdeszčt jezero dolarov nego pčt jezero dinšrov, pa ne erbije, nego za pokžpanye sztroskov. I. Skolnik razlaga diakom : poszliijsajte, Nžcijov ocsa na tjeden zaszliizsijo trijsztou dina-rov, sztoga materi dajo za zsiv-lenye. Placsajo sztanovanye i i druge potrebcsine. Ka pa napravijo z tisztim ka nyim osz-tane ? Naci: Ocsa pravijo, ka to nikoga ne briga. II. Skolnik: Francek, povejmo ka ti mas deszet jabok i deszčt griiske, pa das od tej ednomi tvojemi tiivžrisi devčt. No? Francek: No, pa te szem nej pri zdravoj pameti. III. Župnik : Steri zna kak dugo szta bild Adam i Eva v Para-dizsomi ? Eden diak: Dokecs szo sze jaboka ne dozorile. IV. Kak je tou ka szo vasi gaszilci pijani ? Zse dugo je nej bilou og-nya, zdaj pa gaszijo zsejo. Notri poszio Vogrin Štefan Rakicsan. Szen je Idzs. Vorjes ti v tom, ka sze ti szenya ? Vorjem. Ka tou znameniije, csi sze ednomi ozsenyenomi csloveki szenya, ka je escse ne ozsnyen ? To, ka gda sze prebudij sze je trnok znoro. Steri sze szami scs6|o buiti. On : Goszpodicsina ali va sze na motori pelala ? Ali pa z pijeva csemer ? V toplicaj. Povejte mi goszpoud Ste-van, jeli sze vi szamo kouplete ali tiidi pijčte tou vodou? Meni je zdravnik poracsao, ka sze naj kouplen i pijem tiidi tou vodou. Dnesz pa kak szem sze v blatnoj kopeli kopuo, moren povedati, ka ti voda mi neprijeten zsmah. Na ceszti. Policaj: Ka iscses mali ? Pojbar: Deszet dinarov. Policaj: Szi ga zse dugo zgubo ? Pojbar: Ne szem ga zgiibo ali iscsem csi bi ga najseo. Malo dete. Kak je tou mama, ka ti na obrazi grbavo kouzso mas ? Mati: Žito, ar mi ti doszta brige i nevoule delaš. Dete: Oh, kelko szi pa te mogla nasoj babici (kak tvojoj mami) brige i nevole napraviti? Ar oni celi obraz majo grbavi. V ioli. Skolnik pita : Steri de znao povedati od koga zhajajo te lepe recsi ? Stero je moje, tiszto je tvoje. Diak : Gviisno od tisztoga, steri je ne meo niednoga kraj-cara v zsepki. TrbeJ escse tretjega. Ednoga goszpoda, kak sze po virasi pelo szvojim motorom, ga je sztavo policaj. Ka scsete z-menov ? Jaz szem sze nej vozo hitrej, kak dovoljeno 15 km. Tou znam, odgovorij policaj. Ali jaz szem zse dnesz dva goszpouda zgrabo zavolo hitre vozsnye i szem nyeva zipro. Oniva szta me proszila, da bi zavolo hitre vozsnye escse ednoga tretjega zipro, ka bi sze lejko tarok kartali. V etoj drdgocsi. Bancsni direktor privi no-vomi blagajniki: Prvle kak bi vam szluzsbo dao, szem sze informerao pri ednoj informicijskoj kanceliriji. To me kosta dvajszeti dinirov i szam ne dobo nijboukso informacijo od vasz. Ka miszlite je mogoucse v etoj dragocsi za dvajszeti dinirov kaj dobroga dobiti? ZamUda. Vcseraj mi je edna kirte vrgla, sterimi me opominali, da nij szkrp man od edne velke csarne zsenszke. No pa sze szkrp mis ? Malo szem zse sztčm zamudo. Ar tou zsenszko szem szi pred trejmi lejtaj za zseno vzeo. Logicsno. Ka miszlis, sze na zvezdaj tiidi drzsijo liidje ? Sze zna, vidiš ka szi szve-tijo po nocsi. Na posti. Povejte mi goszpodicsina, csi jaz zdaj v M. Szoboti tou piszmo na pošto dam, v Ljutomer pride viitro pred podnevon ? To sze zna! To mi je neprijetno. Ar bi jaz rad bio csi bi v Ormož prišlo v Uredništvo Dober Pajdaš kalendara. Letosnve vganke. i. Jo szkojajo i szpecsejo. Pa jeszti jo itak nescsejo ! II. Kelko liidi je to ? Mouzs zsenov ; Brat szesz-irov ; Sorja szvakom. Notri poszlo : Salamon Karoly Dol. Szlavecsi 23, in. Kelko szo sztari szin, mati i ocsa ? Mati je ednok sztarejsa kak szin, ocsa pa pet let szta-rejsi kak mati, vszi vktiper nižjo szto let. Notri poszlo : Kocsar Franc Nuskova. IV. Kelko skramblov je to ? Na ednom travniki je tri j -szto baglov szena. Na vszakem bagli szedij trijszto vran, vszaka vrana ma štiri mlade, pa vszaka vrana štiri skramble. Notri poszlo : Beznec Kalman Macskovci. V. Kak je to mogocse ? Bilo je dvanajszet jagrov, steri szo najsli dvanajszet jerebi. I vszaki je szvojo jereb sztrelo pa itak je edenajszet odletelo. Notri poszlo : Kercsmar Aladar Vel. Selo st. 29. VI. Ka je to? Po leti, po zimi gorij. Pa nigdar ne zgorij. Notri poszlo: Kuhar Josip Selo st. 134. VII. Edna vertinya je kupila za 57 din. 57 falatov bilijc i te szo bile razlicsne po szledecsoj ceni: Goszecse za Din. 6. Recine po 4 Din. Pure po 2 Din. Kokose-cse po 50 para. Golobove po 20 para. Gerebine po 10 para. — Kelko bilic je bilo edniidriigi? Notri poszlo : Sinko Franc Rogacsevci st. 54. VIII. Eden goszecsi paszter je po Deklezsovszkom moszti 12 parov goszi gono na Stajerszki kraj na paso. Na eden krat je szamo szedem oszk szlobodno prek gnao. I trij krat je mogo prek szpraviti, tak ka ni na ednom kriji szo goszke brez para ne szmele biti. Kak je szpravo prek te 24 goszi ? To vganko szo nam poszlali nasi Pecsarovcsarje: Andrecs Ivan, Hasaj Štefan, Santavec Franc. IX. Ka jeszte vecs, szviny ali zavcov ? Notri poszlo : Ambrus Kalman Vucsja gomila. 30 34 35 36 28 31 42 46 48 55 62 62 64 70 78 80 te številke sze morejo tak rasz-talati v tej kockaj, ka doli i po precski dvej szto vodajo pri vkiiper racsunanyi. Notri poszio: Lanscsek Kalman Ratkovci st. 9 Kak sze da z te zvejzde trij kocke napraviti ? Potroustemo vsze nase prijatele, steri szo nam piszali i nyiho-voga imena ne najdejo v našem kalendari, naj vzemejo naznanye ka szo vganke ne dobro rej sili, — probajte letosnye vganke rešiti, lejko te vekso szrecso rneli 1 Nadale naznanye damo, ka letosz ravno tak, kak lani 15 nouvi kaiendarov za leto 1931. po lutri vopotdgnemo i steri do szrecso meli je dobiti, tisztim po posti domou posiemo i nyihovo ime v kalendar pride. Resenve sze more do 15 marca v reditelsztvo poszlati, piszma etak adreszerajte: REDITELSZTVO DOBER PAJDAŠ KALENDARIUM ORMOŽ. prijateiom, steri szo tou szrecso meli, ka szo nas DOBER PAJDAŠ kalendarium gvinali. Nadale szo escse szledčcsi tudi dobro rejsili nase vganke, ali ne szo meli szrecse do dobicska — po-troustamo je pa sztem, — naj probajo letosnye vganke rešiti lejko do pa letosz vekso szrecso meli. Grabar Lajos Selo, Lanscsek Kalman Ratkovci, Farkas Jozsef Lončarovci, Skraban Rudolf Sv. Jurij. Lazar Gizela Mar-tjanci, Salamon Karoly Dol Szla-vecsi, Frumen Štefan Murska Sobota, Nemes Štefan Budinci, Kocsar Franc Nuskova, Lovenyak Karoly i Ferenc Poznanovci, Mellin Mihaly Poznanovci, Ber-gles Bčla Salamonci, Titan Er-nest Černelavci' Horvath Franc Dobro szo rejsili v lanszkom kalendari prinesene vganke i szo gvinali po lutri vo-potegnyeni Dober Pajdaš kalendarium szledecsi: Pers Gizela Siilinci, Pocsics Jozsef Fokovci st. 33, Pecsek Štefan Gor. Te-sanovci 172,' Svetec Štefan Mar-kovci 47, Csarni Klemen Ratkovci 39. Krajcar Erno Budinci 70, Csurman Mihal Szotina 77, Bokan Matija Dolnyi Szlavecsi 145, Hasaj Štefan Pečarovci 79, Gorza Jozsef Bukovnica, Pucko Franc Renkovci 103, Csaszžr Juliska Krizsevci 273, Grabar Štefan Polana, Gogrin Štefan Rakičan, Temiin Vilmos Brezovica 10. - % Gratoleramo vszem našim Rakičan, Fartely Štefan Černe-iavci, Rajnar J4zsef Rakjčan, Magyarič Imre Markovci, Čarui Kalman lvanovci, Poučič Evgen Fokovci. Lanšček Kalman Rat-kcvci, Čurmann Rudolf Gornji Slaveči, Koren Josip Renkovci, Horvat Karolj Vuča gomila, Pan ker Ludvig Kancsovci, Beznec Kalm&n Mačkovci, Beznec Lajoš Vaneča, Gyorek Geza Rakičan, Kerčmar Aladar Vel. Selo, Kuhar Josip Selo, Talijan Štefan Vel. Selo, Kolozsvari Vilmos lvanovci, Novak Josip Velko Selo, Kalman Ferencek Vučja gomila stv. 68., Spilak Katica Žižki, Grabar Štefan Gor. Tesa-novci, Gaber Jozsef Vučja gomila, Kovacs Erno Poznanovci, Banfi Ivan Szebeborci, Sebjanics Karol Šiilinci, Pucko Štefan Renkovci, Cilika Spilak Žiški, R> u-ter Franc Renkovci, Sabotin Jozsef Bokreči, Šantavec Franc, Šantavec J6zsef. Šantavec Štefan, Kiiplen Lajos, Hasaj Štefan vszi Pečarovci, Gobar Franc Budinci, Zsilavec Štefan South Bethle-hem, Baller Kalman Zenkovci, Sabotin Kaiman Velko Selo, Andreč Ivan, Šantavec Franc Pečarovci, Jakisa Vilmos Fokovci, Novak J6zsef Murszka Sobota, Skrilec Štefan Markisavci, Bokan Štefan Dol. Slaveči. 9 lanszhom kalendari prinesene vganhe szo etak pravilno rešene: I. vganka. Ta vganka je ne tak navadna, i csi to scsemo redno re- šiti, sze moremo znanoj sztaroj Bibliji obrnoti. V toj knigi je szledecse napiszano: 19. Posztanola je vecser i posztanola je gcjdna, strti den. 20. 1 ercse Boug: Naj sze gible voda od vu nyej zsivecsi sztvari: i fticsi nžj lejcsejo obri sziihe zemle vu zraki. 21. I sztvoro je Boug vel-ke v vodi zsivecse sztvari; i i vsze druge, stere sze giblejo vu vodi po szvojem plemeni i vszefelč pernate letecse po nyi-hovom plemeni . . . Tak je po Bibliji Boug na strti dčn sztvoro piscse. Kak vidimo z Biblije je prvle bilo piscse i ne jajce. II. Goszpodarja. III. Teletov 12, goszkov 23, IV. Szin je bil 10 let, ocsa pa 30, potem je bio szin 20 let, ocsa pa 40. V. Zgrabo je 33 rib. VI. Tak ka je logari puksa csotortek povedala i v to m vremeni je liszica vo szkGesila. VII. Bilo je 8. Radoszt za vszakoga je cenik, vu sterom vsze naides, ka je potrebno za tebe, za tvojo drzino i hi'zo, vsze tak pregledno razdeljeno, illustrirano i opiszano, ka szi cslovek brez szile lehko ko-motno prebere, ka nyemi je najbole potrebno. Taksi cenik za vszak-danesnye potrejbne predmete, dari, goszli, odevko itv. vszžki k-sen-ki dobi, csi posle na postno karto szvoj adres szvetovnoj firmi H. SUTTNER v-Ljublano stev. 989. IKa sze je vsze zgodilo I v preminoucsem leti po szvejti. mm lugoszlavija. Preminocse leto nam je prineszlo najvekso* zgodovino, stero szmo v našem kr&tkom nšrodnom zsivlenyi dozsivelr. Nas kral je z szvojov moudrosztjov prevido, ka tiszta politicsna pogaianya stere szo sze med politicsnimi sztrankami godile szo vel-koga kvara za nase ndrodno zsivlenye. 6. januara je z kraleszkim ukazom razpiiszto parlament, politicsne sztranke i Vidovoanszko usztavo, od toga dneva je sztrankarsztvo, neprijatelsztvo i preganya*> nye henyalo. Nova kraleszka vlžda je meszto politizeranya zacsnola delati. Sztšre Vogrszke, Ausztrijszke i Szrbszke zakone je razpiiscsala i nove Jugoszlovanszke zžkone je szesztavlala, steri zakonje szo za celo drzsavo i ne szamo za te edne pokraine. Oktober 3-ga pa je kral podp*szo ka sze SHS ime nase iejpe domovine zbrise i nasa drzsžva od 3-ga oktobra je vecs ne SHS, nego poszt&nola je JUGOSZLAVIJA sztčm szmo mi na jugom tali Evrope zsivčcsi szlovanje doubili tiszto imč, stero sze nam dohaja, AH zsaliivajocse je ka szmo escse ne tak dalecs prišli, ka bi sze vszi na Jugon tali Europe zsivecsi Szlovenszki narodje zdriizsili v edno. velko Jugoszlavijo. — Punisa Racsicsa, steri je sztrelo našega kmets-koga naroda voditela Štefan Radicsa, szo ga obszodili na 20 let. Anglija. Bile szo nouve volitve, v steri szo gvinali delavci, drzsavni aparat je vroke vzčla delavszka vlada, i vsze szvojo mocs je v delo posztavila, da bi tiszte velke tezsave, stere je drzsava mela odsztraniti mogla. Z nova sze zacsnola pogajati z Rusi, da bi pa szvoje fabricsno blago mogla v Ruszijo posilati, ar sztčm bi fabnke vecs dela mele i brezi dela sztojacsi delavci bi tak ao dela prišli. Ar v Angliji je dneszden vecs milijonov liidi brez dela — i tou je najvekse pitanye i najvčkse delo za vlado, ka tomi liisztvi naj kruh szpravi, ar ovak Boug zna ka sze ma zgoditi . . . lacsen i nezadovo-len cslovik je na vsze mogocsen I Francija. Vlšdo mijo v rokaj zasztopniki velkoga kapitala tj, bogaci. Amerika je pa zmerom bole pretisz šva, da nyim naj nyihov dug placsiijejo. V goszpodarszkom ozeri pa Francija dobro sztojij, liidsztvo je zadovolno, ar vszaki cslovik ma delo i zaszliizsek. Rumunija. Tii szo sze tudi velki dogodki igrali. Po lanszki voiitvaj szo pavri gvinali i szo oni prišli na vlždo, v drzsavi szo rčd napravili i tikse zakone delajo steri szo za kmčcsko ludsztvo, drzsava szo razdelili na oszem krajine i tem krajinam szo džli nšjvekso szvojo vladanye i szloboscsino. Szkorom po tom szisztemi je tudi nasa drzsava dobila nouvo notri vtalanye, kak Bžnovina — nasa drisžva je na devčt talov razdeljena, stero de meszto velki zsupana Bžn ravno. Nemška sze borij szvojov celov mocsjov prouti driigim, da bi nyim znizsali nyihova velka na nyč vonavrzsena placsila — i to v tom mi velko szrecso, ar szo nyej zse doszta popiisztili. e crzracs zzszzczs c^rs rr ? i^r ic^cr ca p ŠTEFAN NOVAK Modni salon 1] M. SOBOTA st. 63. 3C3 KSCaCa £ 2CJ3T3CC XrJD jg 15 * P u svim kalendarima naručujete naj-I ll bolje kod stapog požnsteg sotidnog BLOCKNEROVOG ZAVODA za OGLASIVA JE u koncernu INTERREKLAM d. d. Telefon 21- 65. Zagreb, Marovska ulic.; 28. POJBICS JOZSEF KEMICSNI FARBAR ZA OBLEKO MUR. SOBOTA, RADGONSKA CESTA Vu farbanye zemem vszefele gvant, stofe, cajge i platno, stero se pofarba po zselenyi vu kaksostecs farbo. — Zsalne obleke v 24 voraj zgotovim. MTMlill— I Mofuš Alojz čevljar Mursko Soboto ^ Izvrsavle vszakovrsztna dela. CJ< | Odlikovani je bio v Rimi. J Nova radoszt 'života po pravoj goji tčla. Falinge, stere csloveka tžlo, obraz odzvSna kvarijo, trbfi odsztraniti nž szamo za lepote, nego za zdravja i dtisevnoga raszpolo'zenya volo. Szkrb za szvojega tela lepote i osznavlanye poveksava radoszt 'života. Za osznivlanye kou'že Prouti vszem falingam ko'za Fellerova kaukaska Elsa po-madaza csisztoucso lic i kou'ze je jako hasznovita, gaji ponou-vi, pomladij, gladko naredi i prepravi braszklavoszt imozol-csece z-lica, z-sinyeka i z-rouk. Ona da kou'zi mehkoszt i ela-szticsnoszt, prepravi lisaje i vsze nevugodne krpe, varje prouti vetri i mrazi, prahi i szpari. Jezerk 'zenszek nyej hvali szvojo vu sztaroszti ob-sztojecso lepoto i mlado gin-gavoszt kouzse. Eden gla'zek kosta zvon pakivanya i poste 12 din. Za okrepijtev, gajenya kou'ze na temeni sze nii-ca Fellerova Elsa poma-da za praszt kou'ze (Ta-nohina pomada) ar da nouvo hrano k-vlaszi ko-renye, prepavla gnide, varje kapanye vlaszi, po nyej vlaszje hitrej rasz-tejo, mehki szo i gibki. Eden glž'zek zvon paki-vanya i poste kosta 12 d. Za pranye glave i ko'ze szamo Fellerov miomiris-ni Elsa Shampoon. Bo-dete zadovolni, kosta 3 din 30. ednoga z-pakivanyom i postov navkiip 40 Din, Na probo 2 gla'zka z-edne ali ž-obfi _ ali szamo tak, csi sze penezi napre poslejo, ar je po|povz6tji poštnina 10 Din. dragsa. Privi szapuni (zžjfe) za lepoto i zdrivje : Fellerova Elsa sapuni, lepo disčcsa, lepo rčdi ko zo, zdravje napre pomaga. Mžmo sesztero fele Elsa sapunov : Elsa sapun Lilijovo Mlčcsna. Fijna ro'znatna, vcsini kozo mehko i gingavo. Elsa sapun Lilijova krema Elsa „'Zuma-nyžk" pravi blagoslov za malo deco. Elsa Glicerinszki Szapun, dobra za pu-canye koze. Elsa Boraksova Sapun, prepravi lisaje, sprinke i druge nevugodnoszti. Elsa K&tr&nov Sapun, disinficizira, dobra za kfizo i vlasze, naimre sa deco. Elsa Sapun za brijenye, desinficizira, mehcsi koszminye, mocsno sze peni i nedrazdzi Poricsa koze. Po posti na probo 5 fa-latov z-pakivanyem i postarinov kosta 52 Din. Mladosztno, csrsztvoszt, gingavoszt i vozglčd da kozi tekocse liliom „Elsa" mleko idealno szredsztvo lepote. Gl£'zek 13 din. 20 p. sze peneze napre poszlati, ar po povzčtji postarina 10 dindrov dragse pride. Pakivanye sze tudi nžjfale racsuna._ Za Vase vlaszč je najbougse csi szi je perete z velka porcija 3.30 Din. ,Elsa Shampoon"-om |Narocsila adresirajte na ime EU6EN V. FELLER Ijeftirnik, STUBIC9 D0H39 838 broj Hrvatska. KUpUi z-pakzov csi scsčs fal i dobro kOpiti! Csesztou vu boutaj nemremo doszta vrejmena szi prav pre-miszliti i li doma kesznej po'za-liijemo, da szmo szi nej odeb-rali dobroga blaga. Velike vugodnossti nam ka'ze letosnyi kataloug szvetovno poznane Suttnerove hi'ze vise 1000 szlik nam pokale na preberanye bl4ga, te katalog szi daj pristelati i vido bos nyega ponudbe i vugodnoszti dobi sze k>senki ssamo ga trbej na ednoj karti narou-csiti. Vu nyem naidete vsze najnovejše. Najnovejše dobro prakticsne predmejte za doma-cso potrejbo, tak ttidi oblecsalo za mo'zke i 'zenszke brezi rizike kupite, ar csi sze vam nebode vidilo, lehko je voodmenite, ali sze vam pa povrnejo pejnezi Veliki promet omogoucsi Sutt-nerovoj firmi, da vil« sztvari po naffalejsoj cejni odiva i tiidi najbogsi kvalitet. Proszte zato hitro brezplacsni letosnyi katalog Za bri|enye aparat br. 12207 fajno poniklovani, dobroga osztrica, w!o lejpe vo-posztave szamo 22 din. Rocsne harmonike br. 13116 z-10 preberi, basa, dvoredni, 24 krdt 11 '/2 cm. velicsine 10 gibni mejh le-pou vozdelani szamo 168 din. Posle sze popovzetji, ali pa po naprej notri poszlani pejnezaj. Gossli, citere, mandoline, gramofone i druge vszefele instrumente vu velikom pre-beranyi. 'Zebni nou'zici, britve, škarje, szprave za rejzanye kou'ze, i brade itv. Aiat poput z-deszek kis-te, hamricsje szvedri itv. KUnyszke szprftve po-»zouda, jedilne potrejbe, garnitura itv. Kabanice (plascai) za de'zd'z plascsi za dame, za gosžpode i deco itv. Rublje (perilo) garniture za posztele, sztole, za pre-sztere (tepiche itv. Odejke za goszpoude, denke, po najnovejsoj mo-diji i v-najbougsoj kako-voszti. Clpele za dame, 7a goszpoude i deco itd. Jezero raznoga predmeta za vsze szvrhe, najdete v velikom brezplacsnom lejtnom katalogi firme SUTTNER. LTffi H. SUTTNER, Ljubljana st. 989 (Slovenija). Zagviisno, ka i vam tudi (rbei nika odszpodi našteti Fellerovi preparatov, steri szo 'ze dugo let vcbzprobani. Pr6li kllracslm ocsam, 'ztilain i. t. v. vam pomaga brez bolezni, brez no'za, brez pogO-beli, krvivanya szigurni delajčcsi Fellarov Elsa turlstlcsni flaster, mali karton kosta 4 din. 40 par, velki 6 din. 60, nadale Elsa furisticska takdcsa tinktura, glaz z-kistov 11 din. pakivanye posta zoszeb. Fellerov Slsa prčhsek za poszipivanye( znojenya tela i nog, v-'zacski zasiti 7 din. 70 par. Fellerov Elsa mentolni klincsiss (Migren stift) nikehkokrAt potegnemo znyim po cseli odsztržni glave bolezen. Migren sze tudi nUca pr6ti vjedi šztenic i buj. Eden falat brez poste i pakivanya kosta 10 din. Fellerove Elsa kaplice za zobe, hitro ftihsajo bolezen. Gldzek 7 din. 70 p. Redna goja z-Felierovim kromom za zeb6 „Elsadont" odvrni z )bi bolezen. Eden pikszis kosta 8 din. 80 p. > Fellerova Elsa voda za ©csi, krepi pogled g!a ze«; 5-50 dm. Ndiboussa francuska vlnovica originalna Radikum marka. Velki glaz 19 din. 80 p. Hdszt prouti zebelini 11 din. Miszt za rane 11 din. Maszt zakrofo 11 d. Fellerov Elsa sumszki mlomiris (parfum) za hi'ze gla'zekl6din.50p^ Dr. Heiderov prahsek sa sob« 6 d. 60 p. Pfissta za zobe 8.80 p. Kelica za zobe 11 20 p. Fdjni parlu« 27 din. 50 p. Misst za bajussi 5.50 din. Sampon 3 din. 30 p. Pomada za usznice 1 din. 70 p. i 3 d. 30 p. Najfraejsi glicerin 5 din. 50 p Vrasztvo za nepotrejbno koszminye, „Depilatonum", z-vszakoga meszta preprivi nepotrejbno koszminye, zvon pakivanya i poste 34 dmarov. Elsa pr«h prfiti HUdfibi, prouti muham, bujam, kebrom, vusam i sztenicam, velika skatula 17.60 d. Sprickanca za te prajh 25 d. Tinktura prouti sztenicam 17.60 d. Csemčr za mlsi i podgani „Flox" zrnja 8 din. 80 p. Elsa tiicsave prSh za 'zivazen. Veszeli vszakoga verta, dnivni davek k-krmi za konye, mahro, ovce, szvinye i kure. 1 karton 8 din. Mazalo za konye 19 Din. za 9UGI 'ZITEK je potrejbno vu vszem tali zdravje. Csi csrsztvi i zdravi scsemo bidti, teda moremo csiniti ka szo nasi roditelje i dedje z-velikim naszhajom csinili. NUcajmo lublene frfcL-LEROVE Elsa-preparate, steri szo prejk 33 lejt szprobani. Fellerov Elsa oli prav szprobano krepi vszakoga poszebno pa sziaoe zen-szke i deco. Zrokuje, naprejpumaga hitro ršszt, zdrav i csrsztvi vozgled. Eden velki gla'z 22 din. Pakivanye i posta zouszeb. 'Zelezoviti liker (Hegaferrin) 19 din. 80 p. Rumesenciia za 5 din. 30 p. 19 din. 80 p. .... . • ■ „ , ••„ • Fellerove Elsa svčdszke kaplice ('zelucsani liker) voszprobani i szkuseni, da zvonrčdni dober apetit. GIa'zek 13 din 20 p. zvon pakivanya i Postarine. Balzam ('zivotni eliksir) 5 din. Seehofer kaplice 8 din. 80 p. Razne kaplice, kak Hoffmanove, meliso ve, kamilice, cimetove za 5 din 30 p. i za 19 din 80 p. Fellerov Elsa zagorszki szok prouti kasli i prsz bolezni. Gla z 13 din. 20 p Zvon pakivanya i postarine. Vapneni 'zelezni sirup 13 din. 20 p. Thej (čaj) za prszi i proti kasli 6 din. 60 p. Cukrics-ke „Hega" za prszi i proti kasli 8 din 80 p. Fellerove Elsa plrule dobrotivno szredsztvo za 'zaloudec, csiscsenya szvojega dugovanya. Nerazdra'zd'zi i redno tecse csiscsenyc. Edna rola (6 skatulic) 12 din. Szoul za 'zaloudec 5 din. 50 p. Thej (čaj) za csiscsenye krvi 6 din. 60 p. Ricinusov oli 5 din. i 17 din. 60 p. Prdh-( sek za probavo8 din. 80 Pakivanye i postarina poszebno" Fellerove cukrene paszfile prouti giisztam tak pri deci, kak pri odraseni, edna 'zacskica (10 pasztil) 11 din. Csi sze na ednouk vecs naroiicsi, falej kosta postarina. Narod zbe trbej atreserati na. EU6EN V. FELLER leharnžp, Sfubica Donja br. 838. Hrvatska. Radoszt, stera nikaj ne kosta je novi letosnyi katalog, z prek 1000 zanimivami kejpami, szvetovne hize vor H. SUTTNER v Ljubljani br. 989. kama trbe da pišete szamo edno kžrto, te ga vcsaszi brezplžcsno dobite On Vam more prineszti szrecso, ar z malim trudom dobite edno Zl£tO voro brezptdcsno ali druge dragocejne predmete. Op6tanye najdete v letnom katalogusi, stero szi tudi Vi leko privčscsili. Ka pravijo zahvalna piszma ? Goszpa Dr. E. Mieses zsena fis-kalisa v Podlami-csaru pise firmi Suttner: „Mi szmo tii o-pocseni da priste-lamo vsze blago z postov i pri tom sze ne zgodij, da bi nasz zapelao z kaksimi neizprav-nimi baotosi. Ali ka je vecs, me ve-szelij ka szem v Vasoj szolidnoj hi'zi najslapravo-ga dobavlacsa. Prav Anker biidnice br. 105 z szolid-nim sztrojom to csno napravlen, po niklana 16 cm. vi-szika szamo 64 D 20 p. Velka izbira vsza-kevrszte biidnic, vore za sztanyene sztenszke vore, itd. v katalogi. Pravi sv&jcarszki Anker Rem.zsepna vora br. 100 z naj-bougsim sztrojom szamo 49 D 60 p. Br. 3720 Vura na rokou z ledernim remenom, dobra kvaliteta vrlo dobrim sztrojom szamo 98 Din. Razposila sze po povzetji ali peneze naprej poszlati Lfisztna tirnica vor g ScžjcarszUom Lejta i lejta brezi popravila! Goszpod Franjo Mlinarics, kmet v Skaricsevi pri Kra-pini pise : „Moji znani sze csiidijo, ka tiszta moja kovina vora stero szem od Vasz kupo, i je kostala szamo 49 Din 60 p. escse izdak ide dobro i nej trbej popravka. Brezbrojno taksi piszem sze lehko vidi pri firmi H. SUTTNER. Za dame i goszpoude vore z zlata i szrebra itd. z pravim svajcarszkim sztrojem. Zlatnina i szrebrnina, lanci prsztanki, gledala i tv. v na prebčranye. Elegantne douze za ciga-retlne, doze za dolian z srebra, nikla, alpaka, ledra i moderni csibuki za cigare. Bugyelarisi i sztotine lejooga dela v letnom katalogi. Nindri ne liiipite M HI, ali zofo dobro ina brez rizike ar stero sze ne vidi, tiszto sze zaminij ali penez nazaj dž. Proszte zavolo toga escse dnesz brezplacsni letosnyi katalog od H. SUTTNER KVS°rna Ljubljana br. 989. 33 let v szliizsbi zdravih i betezsnih! jeszto pravi Feilerovi Elza preparati, steri vjiogo jezer obitelji nucajo, na jezero zah valnic priporocsajo i steri szo odlikuvani zlatimi i zacsasznimi medaljami. Za csasza tej 33 let szo vnogi probali, da prezsenejo na okou podobna szredsztva, vszako leto szo prišle nouve potvorin liki tudi tiszto leto szo zginile, ar jih n hcsene scseo meti od gda je voszprobao pržve Fellerove Elza preparate. Tem szvojiin kiipcom steri med szvo-jimi znanci szploj szpravlajo nove prisztase i narocsnike za Felierove Elza preparate, steri szvojim prijateiom brez presztanka tumacsijo i razjasznuvajo, da je Fellerov »Elzafluid" za zvunasnyo i znotrasnyo nii-canye szplosno bolecsino olehsiivajocse hizsno szredsztvo i kozmetikum, nadale, ka szo Fellerove Elza-zsajfe najbougse za zdravje i lepoto, ka je Elza pomada za lice nenadknljeno za nego lica i rok, a Elza pomada za vlaszfe za nego vlaszi. Vszem tem našim vernim prijateiom damo v szpomin 33 letnice obsstanka Elza preparatov mogocsnoszt, da dobi zopszton pravo dobro svicarszko zsepno voro. To vala tudi za Vasz dragi csteoci toga kalen-dariuma, csi v paklini najmenye 5 kg tezse posle-te prazne glazseke od Elsafluida ali drugih Elza-preparatov z novov narocsbov na naszlov 0) w (D < BI 3 Za kou'zo glave. za jaksanye, proti luszkam „Elsa" spi-ritusz za vlaszd, po nye szo vlaszje mehki. En glazek zvon pakiva-nya i poste 27.50 d. Zdravsztveni puder dr. Kluger (marka Hega) naj fi-nisi je. Kosta 27 din. 50 p. edna skattilica. Puder za dime 4 din. 40 p. za mre-le, rdecse, ali b ile po 3 rMn. 30 p. Trpecsi prijeten dis Elsa kolojnszka voda o'zivava i csrsztvi, Gla'z — 16 50 d. < Za (ampeizoba o je najbougsa Elsa voda. 3 Eden gla'zek 16 din. 50 p. 5* Najbogsa krema za zobe „£l-sadont" csiszti zobe kak szneg na b.lo i vnicsi vszako gnyi-lobo zobov. Tubus 8 Din. 80 p. K*vodi csi sie dodajo „Elsa toaletne pasztile i Elsa toaletni prdhsek eden karton 10 din. V.oinar gde sse gvant dr'xi je najbogse d jati „Elsa-Sachet, po sterom vszaki falat gvan-ta lepou disi, eden falat 6 din. n. rt "O o D. (T) 3 rt rt H u> P i C/5 »3 O tr EIIEEN l FELLER, lekarnar v Stubicf Oonjoj st. 038. Hruatszho. Prazne glazseke od Elsa-preparatov je treba v Jeszeno kistico dobro z szlamo oblozsiti, ar sze potrejti glšzski kak brezvredni nemrejo vzeti v obzir. Roucsne harmonike nemške od 85 D vise, becske od 17» D vise Gramofoni od 345 Din vise. Gitarne citre od 192 din vise 8 dni na ogled vszžki instrument! Csi vam nepasza sze voodmeni. Mi vam damo popolno brez plftcse veliki cenik vise 30 let po čelom szreti poznane tvorni-ce glaszb&la Meinel i Herol-da, od koga szo vise 20.000 ki szo pri nyem kiipiivali, hvili v-piszmi. i rivno »*t6 tvornice rejeni instrumenti sso nijlalejsi i ssledčcse: 1 nase tvornisko szkladiscse je * • t Maribori, z-toga nema nis-cse carinszki i zvon zemszki tjan-szpor.ni sztroskov. 2Naroucste szi bdr v-zvonejs- • nyi mejsztaj, 'ze boeete vidili keliko bodete mogli placsati, do-kecs instrument pride i pacs te ga dugo mogli csakati, geto od nasz dobite vsz« hitro i cejno znate naprej. 3V-tiihin8zkom naroeseno glaz- • bo more eventualno osztecse- j no sztiesi. I dalecs je, nase pa ne- i ma te teskoucse, ar szmo ml v do-maesoj zemli. Najprvle ssi dajte prineszti nas Veliki nouvi cejnik. Csi szi zeberete 'zelni intru-ment, piste k-n&jvčksoj firmi instrumentov v-Jugoszlžviji: MEINEL i HEROLO Tvornica glaszbeni instrumentov, gramofonov i harmonik Podru'znica v-MARIBORI St. 257. .- o D Poprejk 120.000 intru-mentov oddmo na leto! Dobro szfoiimo za vszako glazbolo Ali sze lejko pliicsne bolecsine z vracsijo? S tem vazsnim pitanyem sze bavijo vsi na naduhi, na plucsaj i v sinyeki tuberkulozi trpecsi, jeticsni, oni, steri majo plucsni katar, szt&ri kasel ali dugo trpecsi hripavoszti, i do scsega nam je vszako vracsenye brezuszpesno bilo. Vszi taksi betezsniki dobijo od nasz szploj k senki edno knjigo sz k€pami, stero je piszao dr. med. Gutmann, bivši sef-zdravnik Finszenkur z atreszom: „Mogu li se plučne bolesti ozdravit". — Ali sze Išjko pliicsne bolecsine ž vracsijo? Da mogocsnoszt damo vszakomi taksemi betezsniki szpoznati nye-govo bolezen, szmo sze odlocsili v intereszo szplosnega blagora odposzlati na zselenye popolnoma ksenki i poštnine proszto. Napiste na edno postno karto szvoj natancsni atresz i jo odposlite na PUHLMANN & Co. Berlin 495, Miiggelstrasse 25-25a. Tandcs i pomocs v sztotin szlucsdjaj! nalazili szo sze nasi roditeli i dedovje z lasztnimi probarni tiszti vnogi jezčr liidi, ki szo priporacsali voszprobano szredsztvo ki oblazsi bolecsine i kozmetikum Fellerov miomiriszni Elsafluid ! FELLEROV ELSA-FLUID Za udove mišice zsivce i za celo telo Oblazsa bole, mocsno ozsivla, ofrisa, umouri klice proti raznomi prehlajenyi, za trganye reumatizma, bolecsinam v lici itd. dela mer. Nttca sze za pranye viiszt i grglanyom opravi bolezni pri zdihavanyi, guta bolezni, drzsij zobe zdrave, szluzsi tudi prouti gripi i zarazi. Pomaga pri glava ali zouba bolecsinaj i migreni. Edno par kaplic na cukri pomaga pri bolecsinaj zseloudca, osebno pomaga pri mourszkom betegi. Gde potrebna hitra pomoucs Fellerov Elsafluid pomaga Fellerov z zakonom branyeni Elsafluid sze dobi v apotekaj, trgovinaj v proba glazsaj po 6 Di« dvojni glasz po 9 Din ali specijalni glazs po 26 Din. S POSTOV i pakivanyem 9 proba, 6 dvojni ali 2 specijalna glazsa 62 Din., pri 27 proba, 18 dvojni ali 6 specijalni glazsaj szam 139 Din. Vekse narocsila sze dobijo falej pri apotekari EUGEli V. FELLEH, apotthdr Stubica Donja, broj 838. Hrvatsko. ROLF S COIIIP. '"517" Kllngenthal, Sachsen »97 razposila instrumente vecs kak 20 let v vsseiugeszlovanszke zemle. Znitno znizsane cejne ! Goszli od Din 69 — na v. Cselo od Din 507-— na v. Gitare od Din 165-— oa v. Mandoline od Din 103-— na v. Gramofoni od Din 235>— na v. Laute od Din 295 — na v. Gitarcitre od Din 120-— na v. Rocsne harmonik, od Din 66'— na v. Trompete Klarinete Flaute Fanfare Trom. flaute Bobnovje Koncertne citre Gramof. plocse Direktno posilanye! Najvčksa predneszt! od Din 385-— na v. od Din 124,— na v. od Din 90 — na v. od Din 227-— na v. od Din 48-— na v. od Din 36-— na v. od Din 179-— na v. od Din 22'— na v. Dobavlacs vnogih profeszionalni muzikantov, glazbenih zborov i društva. Najvek-sa izbira harmonik za vttszta i roke, Bandon, Concertin, goszli gitar, mandolin, tamburic, citer, leszenih i meszingasztih pihalnis instrumentov, vszignalnih instrum. orgel na poluge, gramofonov, gramof. plocs itg. Popravila vszej instrum. — Vno-go jezer zahvalnic. — Velki katalog zopszton. — Narocsila nad 300 Din prosz-to od poštnine. Karte sze frankirajo ž V/2 piszma pa z 3 Din. >:i53E3£(?*x s ggss&sas & » esms m s"w©5crr rs« p ji JI> f?fiTiTf^TC Tff^ffl^BBFT' g* MBBBBBBB "ff Nalagajte svoj denar najbolj varno pri OBČINSKI HRANILNICI i v Gornji Radgoni | ker je ista pupilarnovaren zavod. | sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po i najvišji obrestni meri ter jih izplača brez odpovedi vsak d:in. — Daje posojila na vknjižbe, menice in na tekoči račun proti zmernim obrestim in amortizaciji. — Posreduje vse bančne posle in izdaja uverenja izvozničarjem. — V to hranilnico vlagajo sodišča denar za mladoletne osebe in druge svoje varovance. Občinsko hranilnica je pod državnim nadzorstvom. | Za vloge in za vso poslovanje jamči trška občina Gornja Radgona z vso svojo davčno močjo in z vsem svojim premoženjem, ki obstoji iz štirih hiš, med njimi dvanadstropna nova občinska hiša, dveh najmodernejših @ opekaren z elektrarno v Črešnjevcih in Borecih ter iz občinskih posestev v izmeri nad 145 oralov zemlje. — Pri tej hranilnici naložen denar je toraj popolnoma varen. URADNI DNEVI VSAK DELAVNIK. Uradni prostori v novi občinski hiši v Gornji Radgoni. Kosi Jozsef veletrgovina s lessom KRSZSEVCI pri LJOTOMEfšS Naznanyam, da kupujem i odavam vszefelč sztžvbeni i okrogli trdi i mdhki lesz. Dobijo sze deszke, staflini, rusti, drva itd. Specialno kupujem vszefele hraszfogje po najulsisoj cejoi. Vasa uizoda Brezplacsno dobite od nasz na serse 9zpiszano od Vasi zsivlenyszki dogodkov, steri sze z vami zgodijo 1930 leta. Poslite nam vcsaszi Vas atresz i szpiste doli gda szte sze narodili: rojsztni den, meszec i leto pa na ete nas atresz poslite : Komet—Verlag, Abt. K. J. 25 Berlin— Rummelsburg. Za postne sztroske v piszmi lejko poslete telko, kelko csete. Doszta zahvalni piszem szmo zse doubili. Tri szensaciie! Novo vodartye! 1. Kniffe i Tricks kak sze dajo pe-nezi zaszliizsiti. 2. Ka cslovik od modernoga svindla more znati. 3 Kniffe i Trick vu bogatom zsiv-lenyi Knlga z praksze vu prakszo. Proszite iHusztrovaine prospekte brezplacsno Komet—VerJag Berlin — Rummelsburg Abt B. K. J. 25. Eden znameniti pozvedovalec zvezdobrodec Vam naprej povej Vaso bodoucsnoszt. Polek vazsni minocsi dogodkov Vam napise od vase razmere, v Iii-beznoszti, v zakonszkom zsivlenyi, Vasoj mestriji, szrecso do lutrije, itd. Nyegov tanacs Vam prinesze uszpeh (siker) steroga vi iscsete. Zahvalne piszma, stere dobij z celoga szvejta pokazsejo vozreda nyegovo velko .modroszt. Poslite Vas rojsztni den, meszec i leto v sterom szte sze narodili i Vas tocsen atresz, dobite za probo. BREZPLACSNO i brez vszak-sega zavezanya tou vazsno znanye z vašega zsivlenya i za tou mi ne proszimo nika — szamo po Vasoj dobroj voli za postne sztroske nam nikaj poslite. — Nas atresz: Welt — Kultura — Verlag 2118 Berlin N. 8. £=00=3E=00=3DOO=i Kniffe i Tricks Kak sze d&jo penezi zaszliizsiti i kak posztanes z-lejka bogat. Vecs Vam od toga povej : Saturn-Verlag Berlin, Reinckendl-Ost. B. 224. ROLOflM LUTflH vorar Murska Sobota Aleksandrova c. odžva vore po dnevnoj cejni, popržvla vore hitro i dobro. o biO O u X> o O £2: er S oq o f ASCHER B~1 I MURSKA SOBOTA GtfvnKtrg. 0 IKolonszka specerijszka i vszefelč mela, zrnya velka trgovina. Herceg Boszne | orszacska szekulacijszkoga društva kra- Ijinszko zaviipnistvo. GRONTANA 1855. Telegraf ASCHER. Telefon broj 14. GORNJERADGONSKA OBČINSKA OPEKARNIŠKA PODJETJA v ČREŠNJEVCIH in BORECIH nudijo po najnižjih dnevnih cenah vse vrste strešne in zidne opeke zarezno strešno opeko dvojno zarezno strešno opeko bobrasto strešno opeko žlebnjake vseh vrst strojno zidno opeko ročno zidno opeko drenažne cevi. Tovarna v Črešnjevcih pošta in postaja Gornja Radgona - interurban telefon 1. Tovarna v Borecih pošta in postaja Križevci p. Ljulomeru - interurb. tel. 4. Pisemski naslov Centala občinskih opekarniških podjetij v Gor. Radgoni. Prvovrsztna zdravsztvena k vini n£jbogsa kiszila voda SZLATINA PETANCI Europe najvčksi szčnsav-natron-lithion drzsčcsč kisžila voda. LASZTNIKA: Voglar Jozsef i Janos Pošta, telefon i zselezniska posztaja SZLATINA RADENCI. 5 m 68 MH S POBEDOS klucsavnicsžrsztvo MURSKA SOBOTA (Prek zsidovszke cerkvi.) Delata sparhete po najnisisoj cejni. Popržvlata biciklne, vage, i vsze ka v to sztroko szpada. Dela sze vszaka vrszta obijanye hramov, gatre i zselezni plotovje. Csi dober sparhet scsete meti Pri Durics <£ Poredosi szi ga zafremati Ar je ono delo mocsno Cene szolidne i vsze tocsno. hptpVntk- ^ Sze scs® ržsiti szfihsice' Prsz ' V oZ,aJ\1 UClC Llllri., pjfics betega, naj sze poszkrbi szi szpraviti brezpldcsno, k-senki z-kepmi ilustrerani nžvucsni napiszek , naj pop&dne priliko ponudbe poznane PUHLMANN & CO. BERLINi 491 Miiggelstrasse 25—25-a firme, stera cseresz doszta let sztoji ze gori. Z-paszkov na oglisanye na oglžsanya sztrani. % i v i s um in aH DHžnvE i | Parobrodi — železnice — hoteli — telegraf ■ | Največje g 1 transportno podjetje sveta | O 75 parnikov, 36.000 km železnic, 200.000 ljudi • ■ zaposlenih pri podjetju, lastni hoteli ■ in telegraf v Kanadi. {Postrežbo in hrana vso pot prvovrstna, g g Tedenski odhod parnikov. | fi Zastopa za Slovenijo s Prekmurjem | S JOS. ZIDAR S H Ljubljana Dunajska cesta 31. I Telegrami: Bacampah - Telefon Z7—59. •___8 | Vsa pojasnila takoj In breiplačno. g "T.** e ! 1 v l 2 IHUIIIZSDRUŽEHE DRŽAVE g g Parobrodi — železnice — hoteli — telegraf | S Največje | I transportno podjetje sveta I J 75 parnikov, 36.000 km železnic, 200.000 ljudi 0 ■ zaposlenih pri podjetju, lastni hoteli tt in telegraf v Kanadi. O | Postrežbo in brona vso pot prvovrstno. | J Tedenski odhod parnikov. i Zastopa za Slovenijo s Prekmurjem i1 JOS. ZIDAR S Ljubljana Dunajska cesta 31. ■ Telegrami: Gacampah - Telefon Z7-S9. I •--— • Najfalejsa veletrgovina z 'zeleznino Hehlics Stefon-a v HI. Soboti. Naj eden ne po-zabi ka sze vu toj trgovini dobijo najbčgse kosze V toj trgovini sze esese dobijo ndjbougsi BIGIHLINI. i tel prdvi Tirolski kamli stori szo esese nej bili. Kr. PRODAJA SMODNIKA Vszefelč Patroni i Sprij. Neboj sze piiksa, miva szva dwi! Gde sze dobij vszefele 'zelezje: Traver-ze, Slčszi, vszefelč najbogsa mester-szka skčr, najbogsa poszoda, Spar-hetke i pecsij. Nadale včrsztvena skčr: lopate, motike, lanci, pliigi. Ka je za nase liidi najbole vžzno n&jb&gsa f&r-ba, firneisz i te najboksi masinszki i ciiincferszki oli. M g § -C % g § g § g p g g E g K 3 Hallo! Stevan kama z S taksov szilov ? M Idem v trgovino ADOLF PREIS-A v MURSKI SOBOTI (POLEG RIMSZKO-KATOLICSANSZKE CERKVI). ki v Ameriko idejo za tiszte sibnate košare, koče, szpodnyi zimszki topel gvant i vszake vrszte stofi i cajgi za gvant, kak gotove szrajce itd. Pa tudi vsze spec. i galanlerijszko blago. Dobra posztrezsba! ojAsims Nizke cene! g csiraa ZDRAVILIŠČE SLATINA RADENCI Najmodernejše urejena ordinacija z ront-gen aparatom, kvar-čeva in umetno višinsko solnce, diatermija in vsi drugi moderni pripomočki zdravljenja so bolnikom na razpolago Mineralne in ogljično-kisle ko peli. RHDEN5KR SLUTIM ZDRAVILNI KRALJEV GIZELA VRELEC. Od letos naprej je zdravilišče celo leto odprto, tako da se lahko zdravi tudi v zimskem času. Poredos Jozsef 1 | Kolodvorska »Restavracija" Ljutomer | | Dobi sze vsz&kem vremeni topla i mrzla jedila. 1 Kak tiidi n&jbougse Ljutomersko vino. Hitra posztrezsba ! Szolidne cene ! 1 ^■■•■■■■•■■■■•■■•■■■■•■■■■Baai I Vsakovrstne surove in svinjske kože i kUpUJe po najvišji dnevni ceni IURSKA SC Cerkvena ulica Franc Trautmann MURSKA S0B0TA