Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 35, 2025, 3
UDK 009                     Annales, Ser. hist. sociol., 35, 2025, 3, pp. 237-392, Koper 2025  ISSN 1408-5348
KOPER 2025
Anali za istrske in mediteranske študije
Annali di Studi istriani e mediterranei
Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Series Historia et Sociologia, 35, 2025, 3
UDK 009                               ISSN 1408-5348
e-ISSN 2591-1775
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
ISSN 1408-5348 UDK 009  Letnik 35, leto 2025, številka 3
e-ISSN 2591-1775
UREDNIŠKI ODBOR/
COMITATO DI REDAZIONE/
BOARD OF EDITORS: 
Roderick Bailey (UK), Gorazd Bajc, Simona Bergoč, Furio Bianco (IT), 
Aleksandr Cherkasov (RUS), Lucija Čok, Lovorka Čoralić (HR), Darko 
Darovec, Devan Jagodic (IT), Aleksej Kalc, Urška Lampe, Avgust Lešnik, 
John Jeffries Martin (USA), Robert Matijašić (HR), Darja Mihelič, Vesna 
Mikolič, Luciano Monzali (IT), Edward Muir (USA), Vojislav Pavlović 
(SRB), Peter Pirker (AUT), Claudio Povolo (IT), Marijan Premović (MNE), 
Andrej Rahten, Žiga Oman, Vida Rožac Darovec, Mateja Sedmak, 
Lenart Škof, Polona Tratnik, Boštjan Udovič, Marta Verginella, Špela 
Verovšek, Tomislav Vignjević, Paolo Wulzer (IT), Salvator Žitko
Glavni urednik/Redattore capo/
Editor in chief: Darko Darovec
Odgovorni urednik/Redattore 
responsabile/Responsible Editor: Salvator Žitko
Uredniki/Redattori/Editors: Urška Lampe, Boštjan Udovič, Žiga Oman, Veronika Kos 
Prevajalka/Traduttrice/Translator: Cecilia Furioso Cenci (it.)
Oblikovalec/Progetto grafico/
Graphic design: Dušan Podgornik , Darko Darovec
Tisk/Stampa/Print: Založništvo PADRE d.o.o.
Založnika/Editori/Published by: Zgodovinsko društvo za južno Primorsko - Koper / Società storica del 
Litorale - Capodistria© / Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije 
družbe, kulture in okolja / Institute IRRIS for Research, Development 
and Strategies of Society, Culture and Environment / Istituto IRRIS di 
ricerca, sviluppo e strategie della società, cultura e ambiente©
Sedež uredništva/Sede della redazione/
Address of Editorial Board: 
SI-6000 Koper/Capodistria, Garibaldijeva/Via Garibaldi 18 
e-mail: annaleszdjp@gmail.com, internet: https://zdjp.si
Redakcija te številke je bila zaključena 30. 09. 2025.
Sofinancirajo/Supporto finanziario/
Financially supported by: 
Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko 
dejavnost Republike Slovenije (ARIS)
Annales - Series Historia et Sociologia izhaja štirikrat letno.
Maloprodajna cena tega zvezka je 11 EUR.
Naklada/Tiratura/Circulation: 300 izvodov/copie/copies
Revija Annales, Series Historia et Sociologia je vključena v naslednje podatkovne baze / La rivista Annales, Series 
Historia et Sociologia è inserita nei seguenti data base / Articles appearing in this journal are abstracted and indexed in: 
Clarivate Analytics (USA): Arts and Humanities Citation Index (A&HCI) in/and Current Contents / Arts & Humanities; 
IBZ, Internationale Bibliographie der Zeitschriftenliteratur (GER); Sociological Abstracts (USA); Referativnyi Zhurnal 
Viniti (RUS); European Reference Index for the Humanities and Social Sciences (ERIH PLUS); Elsevier B. V.: SCOPUS 
(NL); Directory of Open Access Journals (DOAJ).
To delo je objavljeno pod licenco / Quest'opera è distribuita con Licenza / This work is licensed under a 
Creative Commons BY 4.0.
Navodila avtorjem in vsi članki v barvni verziji so prosto dostopni na spletni strani: https://zdjp.si.
Le norme redazionali e tutti gli articoli nella versione a colori sono disponibili gratuitamente sul sito: https://zdjp.si/it/.
The submission guidelines and all articles are freely available in color via website https://zdjp.si/en/.
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Mojca Puncer, Vesna Žegarac Leskovar & 
Peter Šenk: Preserving the Past for the Future: 
Architecture with the Legacy of Care 
and Aesthetics ...................................................... 237
Preservare il passato per il futuro: 
architettura con l'eredità della cura e dell'estetica
Ohranjanje preteklosti za prihodnost: 
arhitektura z zapuščino skrbi in estetike
Igor Sapač & Polona Vidmar: 
The Importance of Interdisciplinary Scientific 
Research for the Contemporary Interpretation 
and Revitalization of Neglected Architectural 
Heritage: The Case of Novo Celje 
Manor near Žalec (Slovenia) ................................. 251
L'importanza della ricerca scientifica 
interdisciplinare per l'interpretazione 
contemporanea e la rivitalizzazione 
del patrimonio architettonico trascurato: 
il caso del maniero di Novo Celje vicino 
a Žalec (Slovenia)
Pomen interdisciplinarnega znanstvenega 
raziskovanja za sodobno interpretacijo in 
revitalizacijo zapostavljene stavbne dediščine: 
primer dvorca Novo Celje pri Žalcu (Slovenija)
Nataša Smolič: 
Nastavki umetne inteligence v likovnosti 
in etika njihove uporabe ....................................... 273
Applicazioni dell'intelligenza artificiale 
nelle arti visive e l'etica del loro utilizzo
Applications of Artificial Intelligence in 
Visual Arts and the Ethics of Their Use
Katarina Oštrbenk, Tjaša Alegro, 
Alenka Černelič Krošelj & 
Maja Turnšek: Virtualni 360° ogledi kot 
orodje promocije kulturne dediščine: 
rezultati eksperimenta promocije 
Posavskega muzeja Brežice ................................... 289
Tour virtuali a 360° come strumento 
di promozione del patrimonio 
culturale: risultati di un esperimento 
di promozione del Museo Posavje 
di Brežice
Virtual 360° Tours as a Tool for 
Promoting Cultural Heritage: 
Results from an Experiment 
at the Posavje Museum Brežice
Danijel Germek: 
Razbitina nemške desantno transportne 
ladje (MFP) F 956 pri Piranu .................................. 305
Il relitto della motozattera tedesca 
(MFP) F 956 presso Pirano
The Wreck of the German Lighter 
(MFP) F 956 near Piran
Melita Lemut Bajec, Judita Giparaitė & 
Helena Bažec: Proverbs with the
 Word »Bee« in English, Italian, 
Lithuanian and Slovenian ...................................... 329
Proverbi contenenti la parola 
"ape" in inglese, italiano, lituano e sloveno
Pregovori z besedo »čebela« 
v angleščini, italijanščini, litovščini 
in slovenščini
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
VSEBINA / INDICE GENERALE / CONTENTS
UDK 009                                  Volume 35, Koper 2025, issue 3                                  ISSN 1408-5348
e-ISSN 2591-1775
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Anali za istrske in mediteranske študije - Annali di Studi istriani e mediterranei - Annals for Istrian and Mediterranean Studies
Marjan Horvat: Kultura, dediščina in trajnostni 
razvoj: deliberacija kot spodbujevalec 
družbene preobrazbe ............................................. 343
Cultura, patrimonio e sviluppo sostenibile: 
la deliberazione come motore di 
trasformazione sociale
Culture, Heritage and Sustainable 
Development: Deliberation as a 
Driver of Social Transformation
Petra Weingerl: Načelo lojalnega 
sodelovanja v Evropski uniji na 
področju državljanstva ......................................... 361
Il principio di leale cooperazione 
nell'Unione Europea nel campo 
della cittadinanza
The Principle of Sincere Cooperation 
in the European Union in 
Nationality Matters
Almedina Lozić: 
Operation of Power Through 
Gratefulness/Gratitude: 
Experiences of Syrian Refugees 
and Asylum Seekers 
in the United Kingdom ........................................ 375
Funzionamento del potere 
attraverso la gratitudine: 
esperienze di rifugiati e 
richiedenti asilo siriani 
nel Regno Unito
Delovanje moči v hvaležnosti: 
izkušnje sirskih beguncev in 
prosilcev za azil v 
Veliki Britaniji
Kazalo k slikam na ovitku ...................................... 391
Indice delle foto di copertina ................................. 391 
Index to images on the cover ................................. 391
361
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
received: 2024-07-30                   DOI 10.19233/ASHS.2025.24
NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI 
NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA
Petra WEINGERL
Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, Slovenija
e-mail: petra.weingerl@um.si
IZVLEČEK
Prispevek preučuje načelo lojalnega sodelovanja v Evropski uniji, zlasti na področju državljanstva. Najprej 
predstavi razvoj, pravno naravo in pomen načela lojalnega sodelovanja v EU. Temu sledi obravnava vprašanja, 
kakšna je vloga tega načela na področjih, ki so v izključni pristojnosti držav članic, s poudarkom na področju 
državljanstva. Izvedena analiza kaže, da je glede na posledice, ki jih ima podelitev državljanstva določene 
države članice za druge države članice, »vdor« prava Evropske unije na to področje skozi načelo lojalnega 
sodelovanja pravno utemeljeno zgolj, če se s tem zasleduje enega od ciljev Unije.
Ključne besede: načelo lojalnega sodelovanja, državljanstvo, državljanstvo Evropske unije, pristna povezava, 
načelo prenosa pristojnosti
IL PRINCIPIO DI LEALE COOPERAZIONE NELL‘UNIONE EUROPEA 
NEL CAMPO DELLA CITTADINANZA
SINTESI
Il documento esamina il principio di leale cooperazione nell‘Unione Europea, in particolare nel campo 
della cittadinanza. In primo luogo, presenta lo sviluppo, la natura giuridica e il significato del principio di 
leale cooperazione nell‘UE. Segue una discussione sul ruolo di questo principio nei settori di competenza 
esclusiva degli Stati membri, con particolare attenzione al campo della cittadinanza. L‘analisi condotta mo-
stra che, date le conseguenze che la concessione della cittadinanza da parte di un determinato Stato membro 
ha per gli altri Stati membri, l‘“intrusione“ del diritto dell‘UE in questo settore attraverso il principio di leale 
cooperazione è giuridicamente giustificata solo se persegue uno degli obiettivi dell‘Unione.
Parole chiave: principio di leale cooperazione, cittadinanza, cittadinanza dell'Unione Europea, legame 
autentico, principio di attribuzione
362
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
UVOD IN OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA 
VPRAŠANJA
Evropska unija (EU) je mednarodna organizacija, 
ustanovljena po pravilih mednarodnega prava. Kot 
je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja poudarilo 
Sodišče EU, ne gre za klasično mednarodno organi-
zacijo, temveč za organizacijo, ki predstavlja »nov 
pravni red mednarodnega prava« (t.i. sui generis 
pravni red), na katerega so države članice prenesle 
del svoje suverenosti (26/62, Van Gend en Loos). 
Pri njenem delovanju se prepletajo tako nadnacio-
nalni kot tudi medvladni elementi. Ker gre za tako 
kompleksno organizacijo, je pomembno, da so tudi 
pravila igre jasno določena. Med ta pravila spadajo 
tudi pravila o pristojnostih. Kaj je v pristojnosti EU, 
kaj ostaja v pristojnosti držav članic, na kak način 
se izvajajo pristojnosti, na kak način lahko države 
članice delujejo na področjih, glede katerih pristoj-
nost ni prenesena na EU... To je le nekaj aktualnih 
vprašanj s tega področja. 
Lizbonska pogodba iz leta 2007, ki predstavlja 
zadnjo v nizu sprememb prvotne Rimske pogodbe 
iz leta 1957, je ta vprašanja podrobneje uredila. 
Pri tem je ključno načelo prenosa pristojnosti, ki 
ga danes najdemo v členu 5 Pogodbe o EU (PEU) 
Skladno s tem načelom lahko EU deluje le v mejah 
pristojnosti, ki so ji jih dodelile države članice EU 
v Pogodbah. Te pristojnosti so opredeljene v členih 
2 do 6 Pogodbe o delovanju EU (PDEU). EU ima 
lahko izključne, deljene (z državami članicami) in 
podporne pristojnosti. Države članice pa ohranijo 
vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama izrecno dode-
ljene EU (člen 4(1) PEU). Pri izvajanju pristojnosti, 
tako s strani EU kot držav članic, pa je pomembno 
načelo lojalnega sodelovanja (člen 4(3) PEU), ki ga 
obravnava ta prispevek.
Prispevek se bo osredotočil na področje drža-
vljanstva, ki predstavlja zanimiv preplet nacio-
nalnega in »evropskega«, hkrati pa je to področje 
zanimivo zaradi tožbe Komisije proti Malti pred 
Sodiščem EU, ki jo je vložila v letu 2023, Sodišče 
EU pa je v zadevi razsodilo v letu 2025 (C-181/23, 
Komisija proti Malti; v nadaljevanju Komisija proti 
Malti). Gre za odmevno zadevo glede podeljevanj 
državljanstev v zameno za naložbe (t.i. programi 
CBI – citizenship by investment), v kateri se je Ko-
misija odločila, da »drezne« na področje državljan-
stva, ki je načeloma v izključni pristojnosti držav 
članic (Komisija, 2019a, 1). Ker je Malta skozi pro-
gram CBI podeljevala državljanstva brez zahteve 
po t.i. pristni oziroma dejanski ali resnični povezavi 
(angl. genuine link) naturalizirane osebe z Malto 
v zameno za vnaprej določena plačila ali naložbe 
(Komisija proti Malti), je Komisija trdila, da je Malta 
s tem kršila člen 20 PDEU (državljanstvo Unije) in 
člen 4(3) PEU (načelo lojalnega sodelovanja). 
V svojem poročilu iz leta 2019 je Komisija 
pojasnila, da ima s »pristno povezavo« v mislih 
krvno oziroma družinsko povezavo ali dejansko 
predhodno prebivanje v državi: »‘Državljanska vez‘ 
tradicionalno temelji bodisi na pristni povezanosti 
ljudi določene države (po nasledstvu, poreklu ali 
poroki) ali na podlagi resnične povezave z državo, 
vzpostavljene bodisi z rojstvom v državi bodisi z 
dejanskim predhodnim bivanjem v državi v smisel-
nem obdobju« (Komisija, 2019a, 5).
Vprašanja pridobitve in izgube državljanstva dr-
žav članic so v izključni pristojnosti držav članic, ki 
same določajo, kdo in pod katerimi pogoji je njihov 
državljan. Vendar pa nacionalno državljanstvo ni 
nepomembno v luči EU, saj so vsi državljani držav 
članic hkrati tudi državljani EU. Državljanstvo 
Unije avtomatično pridobi vsak državljan katerekoli 
države članice (člena 9 PEU in 20 PDEU), s tem pa 
tudi pravice, ki jim jih daje pravo EU in jih morajo 
spoštovati druge države članice. 
Koncept državljanstva Unije poznamo od 
Maastrichtske pogodbe iz leta 1992 naprej. Ta 
se doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne 
nadomesti (člen 9 PEU). Posameznikom zagotavlja 
predvsem migracijske (pravica do prostega gibanja 
in prebivanja v drugih državah članicah) in dolo-
čene politične pravice v drugih državah članicah 
(členi 20-25 PDEU). Kakor hitro oseba pridobi 
državljanstvo določene države članice, hkrati po-
stane državljanka EU, njene pravice, ki izvirajo iz 
prava EU, pa morajo spoštovati vse druge države 
članice. Podelitev nacionalnega državljanstva ima 
lahko torej pomembne posledice za druge države 
članice. 
V okviru vprašanj, ki se tičejo državljanstva, 
ter posledic za druge države članice, lahko ločimo 
dva scenarija. Prvi scenarij se nanaša na vprašanje 
pridobitve in izgube državljanstva. EU tu nima 
nobene pristojnosti, vendar je zaradi obstoja 
državljanstva Unije nacionalna ureditev lahko v 
konfliktu s pravom EU. Čeprav je vprašanje drža-
vljanstva v nacionalni avtonomiji, morajo namreč 
države članice od zadeve Micheletti iz leta 1992 
pri oblikovanju in izvajanju svojih zakonov o dr-
žavljanstvu »upoštevati tudi pravo EU« (C-369/90, 
Micheletti in drugi). Dve najpomembnejši načeli 
prava EU, ki ju je treba upoštevati v postopku 
pridobivanja ali izgube državljanstva, sta načelo 
sorazmernosti (C-135/08, Rottmann; C-221/17, 
Tjebbes,; C-689/21, X v. Udlaendinge- og Integra-
tionsministeriet), ki je aktualno predvsem glede 
izgube državljanstva, in načelo lojalnega sodelo-
vanja (Weingerl & Tratnik, 2023, 172; Weis, 1979, 
110; Sironi, 2013, 54). 
Drug scenarij se nanaša na vprašanje prizna-
vanja državljanstev v drugih državah članicah. Ali 
lahko odsotnost pristne povezave povzroči zavrača-
363
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
nje takih naturalizacij na podlagi načela lojalnega 
sodelovanja s strani drugih držav članic? Skladno 
s sodno prakso Sodišča EU je odgovor nikalen. V 
zadevi Micheletti je Sodišče EU poudarilo, da imajo 
države članice dolžnost priznavati državljanstva, ki 
jih podelijo druge države članice, brez nalaganja 
dodatnih pogojev za namene takega priznavanja 
(C-369/90, Micheletti in drugi, tč. 10–12).1 Gre za 
načelo vzajemnega priznavanja. 
Glede na načelo lojalnega sodelovanja in sodno 
prakso Sodišča EU, ki zahteva, da države članice 
oblikujejo svoja pravila o državljanstvu na način, 
da se pri tem »upošteva pravo EU«, se postavi vpra-
šanje, v kolikšni meri lahko države še vedno prosto 
določijo razloge za pridobitev in izgubo državljan-
stva, brez da bi se v to »vtikovala« EU (Tratnik & 
Weingerl, 2025, 135).
Pravo EU je torej že »poseglo« na področje dr-
žavljanstva, vendar do zadeve Komisija proti Malti 
zgolj na področju izgube državljanstva, s čimer se 
varuje predvsem državljane Unije pred nesorazmer-
nim ukrepom odvzema državljanstva, ki vodi tudi 
do izgube državljanstva Unije. V zadevi Komisija 
proti Malti pa je Sodišče EU prvič odločalo o tem v 
okviru pridobitve državljanstva.
Programi CBI se pogosto štejejo za problema-
tične. Po definiciji so odprti le za premožne ose-
be, vključno s tistimi, ki so svoje bogastvo morda 
pridobili s kriminalnimi dejavnostmi (Weingerl & 
Tratnik, 2019, 96). Pogosto se omenjajo številna 
tveganja, ki jih prinašajo, na primer na področju 
varnosti, izogibanja plačevanju davkov, pranja 
denarja, korupcije ipd. (Komisija, 2019a, 1). 
Zato se je Komisija odločila, da s tožbo napade 
malteška pravila o naturalizaciji na podlagi ne-
posrednih naložb oziroma vlaganja v nacionalno 
ekonomijo zaradi odstotnosti zahteve po pristni 
povezavi.
Gre za zanimiv manever Komisije, saj medna-
rodno pravo in pravo EU ne zahtevata od držav, da 
oblikujejo svoja pravila o državljanstvu tako, da 
bi morala pri tem upoštevati tudi pristno povezavo 
(Weingerl & Tratnik, 2023; Spiro, 2019; Sarmiento 
& Van Den Brink, 2023; Crawford, 2012, 510; 
Weingerl & Tratnik, 2019; Kochenov & Basheska, 
2022). Komisija se je pri sklicevanju na pogoj pri-
stne povezave opirala na odločbo Meddržavnega 
sodišča (v nadaljevanju MDS) v zadevi Nottebo-
hm iz leta 1955 (Nottebohm (Liechtenstein proti 
Gvatemali) ICJ Rep. 1955, str. 4; cf. Weingerl & 
1 V mednarodnem pravu pa 1. člen Haaške konvencije o določenih vprašanjih glede konflikta zakonov o državljanstvu (1930) določa, 
da morajo druge države priznati tuje državljanstvo, »če je to v skladu z mednarodnimi konvencijami, mednarodnimi običaji in splošno 
priznanimi pravnimi načeli glede državljanstva« (cf. Tratnik, 2018).
2 Cf. komentar člena 4 na str. 30: »Če bi se pristna povezava, predlagana v Nottebohmu, dosledno uporabljala, bi milijonom ljudem pre-
prečila diplomatsko zaščito.«  
3 Prispevek v določenem delu povzema in nadgradi del razprave v Tratnik & Weingerl, 2025. Slednja je bila objavljena pred razglasitvijo 
sodbe v zadevi Komisija proti Malti in ne vsebuje njene analize. 
Tratnik, 2023, 232–234). Široko sprejeto stališče 
v pravni teoriji je, da ta odločba ne vzpostavlja 
pogoja pristne povezave, v Pravilih Komisije za 
mednarodno pravo o diplomatski zaščiti iz leta 
2006 pa je ta pogoj celo izrecno zavrnjen.2 Kljub 
vsemu se pojavi vprašanje, ali se pristna povezava 
v EU lahko zahteva zaradi obstoja koncepta drža-
vljanstva Unije. 
Ta razprava predstavlja teoretični okvir za 
glavno raziskovalno vprašanje, katerega cilj je 
raziskati, ali je glede na posledice, ki jih ima 
podelitev državljanstva določene države članice 
za druge države članice v EU, »pristna povezava« 
lahko zahtevana v EU v luči načela lojalnega 
sodelovanja, kljub temu, da je to področje sicer v 
nacionalni avtonomiji držav članic. Za odgovor na 
raziskovalno vprašanje bodo uporabljene klasične 
metode pravnih znanosti. Za predstavitev razvoja, 
pravne narave in pomena načela lojalnega sode-
lovanja v EU bo uporabljena metoda deskripcije. 
Pri predstavitvi pravne narave načela lojalnega 
sodelovanja bosta uporabljeni zgodovinskoprav-
na in primerjalnopravna metoda. Temu bo sledila 
obravnava vprašanja, kakšna je vloga tega načela 
na področjih, ki so v izključni pristojnosti držav 
članic, posebno na področju državljanstva, kjer 
bo uporabljena dogmatična metoda s poudarkom 
na jezikovni in logični analizi pravnih aktov, 
njihove vsebine in sodne prakse, ki jih razlaga. 
Za odgovor na raziskovalno vprašanje bo upora-
bljena aksiološka metoda. Najprej bo preučeno, 
katere dobrine/vrednote se na preučevanem 
področju varujejo z veljavnimi določbami, nato 
pa ob upoštevanju veljavnega prava ter pravnih 
načel ugotavljalo, ali je uvedba pristne povezave 
na področju državljanstva v EU ustrezna glede na 
pravni okvir, ki ga vzpostavljata Pogodbi. 
Dosedanja znanstvena raziskovanja niso 
poglobljeno obravnavala načela lojalnega sode-
lovanja v okviru državljanstva Unije, temveč so 
se tega dotikala zgolj v okviru splošne obravnave 
tega načela (cf. Klamert, 2014) ali pa so presojala 
njegovo učinkovanje na drugih pravnih področjih. 
V okviru državljanstva zgolj nekaj del poglobljeno 
obravnava to načelo (cf. Carrera, 2014a; 2014b), 
ta prispevek pa jih nadgradi s kritično analizo 
sodbe Sodišča EU v zadevi Komisija proti Malti, 
ki je prva sodba Sodišča EU glede skladnosti naci-
onalnih pravil o podelitvi državljanstva s pravom 
EU.3 
364
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EU
Razvoj, pravna narava in pomen načela 
lojalnega sodelovanja
Načelo lojalnega sodelovanja (tudi dolžnost sode-
lovanja v dobri veri (Lenaerts & Van Nuffel, 2021, 110) 
oziroma klavzula lojalnosti) danes najdemo v členu 
4(3) PEU:
Unija in države članice se na podlagi načela 
lojalnega sodelovanja medsebojno spoštujejo in 
si pomagajo pri izpolnjevanju nalog, ki izhajajo 
iz Pogodb.
Države članice sprejemajo vse splošne ali 
posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev 
izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb 
ali aktov institucij Unije.
Države članice podpirajo Unijo pri izpolnjevanju 
njenih nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi 
lahko ogrozili uresničevanje ciljev Unije.
Na predlog Nemčije je bilo to načelo vključeno 
že v ustanovitveno Rimsko pogodbo leta 1957. 
Francoska delegacija je takrat menila, da bi moralo 
imeti zgolj moralno težo, ne pa tudi pravne (Kla-
mert, 2014, 9). Njegova vsebina se od začetkov 
evropske integracije ni bistveno spremenila. Edina 
vsebinska sprememba je v prvi povedi člena 4(3) 
PEU, ki kodificira dolžnost medsebojne pomoči 
med državami članicami, kar je Sodišče EU ute-
meljilo v zadevi Zwartveld iz leta 1990 (C-2/88, 
Zwartveld; cf. Klamert, 2014, 12). Se pa je spre-
menil kontekst, v katerega je to načelo umeščeno 
(Klamert, 2014, 9). V preteklosti je bilo zapisano v 
samostojni določbi, danes pa je zapakirano v člen 
4 PEU skupaj s še dvema odstavkoma, ki vsebu-
jeta posebna pravila glede ohranitve nacionalnih 
pristojnosti (4(1) PEU) in nacionalne identite (4(2) 
PEU). V prvem odstavku je določeno: »Države čla-
nice v skladu s členom 5 ohranijo vse pristojnosti, 
ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji«. Namenjeno 
je vertikalni delitvi pristojnosti (med EU in država-
mi članicami) in krepi spoštovanje načela prenosa 
pristojnosti. Kot je bilo omenjeno v uvodu, tudi 
področje (nacionalnega) državljanstva spada med 
pristojnosti, ki niso bile s Pogodbama dodeljene 
Uniji, s tem pa ostajajo v (izključni) pristojnosti 
držav članic. Drugi odstavek člena 4 PEU pa zah-
teva, da EU spoštuje nacionalne identitete držav 
članic, ki so del njihovih temeljnih političnih in 
ustavnih struktur, vključno z regionalno in lokalno 
samoupravo. Temu sledi tretji odstavek, kjer naj-
demo načelo lojalnega sodelovanja. Člen 4 PEU 
je torej sestavljen iz treh odstavkov, ki poskušajo 
najti ravnovesje med vlogo in pristojnostmi EU in 
državami članicami. Poimenovan je kot »temeljna 
določba za razumevanje »federalne« narave Evrop-
ske unije« (Guastaferro, 2018; Kochenov, 2017). 
Načelo lojalnega sodelovanja vsebuje tako 
pozitivne kot negativne obveznosti za države 
članice. Pozitivne obveznosti so povezane z 
zagotavljanjem učinkovitosti prava EU v državah 
članicah in splošnejšo dolžnostjo sodelovanja pri 
doseganju ciljev Unije. Izraža pa tudi negativno 
obveznost držav članic, da se »vzdržijo vseh ukre-
pov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev Unije«. 
Ti cilji Unije so navedeni v členu 3 PEU. Mednje 
spadajo krepitev miru, njenih vrednot in blaginje 
njenih narodov, območje svobode, varnosti in pra-
vice brez notranjih meja, vzpostavitev notranjega 
trga, ekonomska in monetarna unija, spoštovanje 
in razvoj mednarodnega prava itd. 
Načelo lojalnega sodelovanja je po svoji vse-
bini blizu mednarodnemu načelu dobre vere in 
(nacionalnemu) načelu federalne zvestobe (skla-
dno z nemškim načelom Bundestreue) (Klamert, 
2014, 9; Guastaferro, 2018, 359; Tratnik & We-
ingerl, 2025, 132). Načelo dobre vere je splošno 
načelo mednarodnega prava, ki izhaja neposredno 
iz pravila pacta sunt servanda. V tem pogledu se 
konkretizacija načela dobre vere v mednarodnem 
pravu kaže v prepovedi zlorabe pravic. Do zlorabe 
pravic pride, ko država uveljavlja svoje pravice 
na način, ki samovoljno posega v pravice druge 
države članice, pri čemer ne upošteva legitimnih 
pričakovanj slednje (Reinhold, 2013, 8–9; Guasta-
ferro, 2018, 359–360).
Sodišče EU je potrdilo, da je dobra vera del 
pravnega reda EU (T-115/94, Opel Austria GmbH 
v Council, tč. 24), in to splošno načelo izrecno po-
vezalo z načelom lojalnega sodelovanja (C-94/00, 
Roquette Frères, tč. 31 in navedena sodna praksa) 
in s posebnim načelom legitimnih pričakovanj (Gu-
astaferro, 2018, 360). Vendar se dobra vera v med-
narodnem pravu in načelo lojalnega sodelovanja v 
pravu EU ne bi smela obravnavati kot enakovredni 
načeli (De Baere & Roes, 2015, 829). Medtem ko 
obe nalagata državam članicam podobne pozi-
tivne dolžnosti medsebojne pomoči in podobne 
negativne dolžnosti vzdržanja, le Pogodba EU od 
držav članic zahteva, da »olajšajo doseganje nalog 
Unije« (Guastaferro, 2018, 361). Čeprav ima lahko 
dobra vera v mednarodnem pravu ključno vlogo pri 
določanju obveznosti držav, na splošno ne more biti 
vir takih obveznosti (Reinhold, 2013, 2). Pri tem se 
postavi vprašanje, ali je tako tudi v zvezi z načelom 
lojalnega sodelovanja v EU?
Sodišče EU je imelo ključno vlogo pri uteme-
ljitvi pravne narave tega načela, ki državam člani-
cam nalaga pravne obveznosti, da spoštujejo svoje 
zaveze iz člena 4(3) PEU pri varovanju interesov 
365
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Unije (Temple Lang, 2003, 1904–1939; Carrera, 
2014a, 420; Tratnik & Weingerl, 2025, 133). Na-
ložilo jim je obsežne obveznosti, ki veljajo za vse 
veje oblasti in vse organe držav članic, tudi sodne 
(Guastaferro, 2018, 362; Reinhold, 2013, 20). V 
sodni praksi Sodišča EU se načelo lojalnega sode-
lovanja uporablja v zvezi z izvajanjem zakonoda-
je EU, pri čemer se na primer državam članicam 
preprečuje uporaba nacionalnih določb in prakse 
za opravičevanje neizpolnjevanja obveznosti, ki 
jih določa pravo EU (Guastaferro, 2018, 354). 
Poleg tega pa to načelo včasih tvori tudi pravno 
podlago za nove obveznosti držav članic, ki jih ni 
mogoče izpeljati iz drugih določb Pogodbe, so pa 
potrebne za doseganje njenih ciljev (Rossi, 2005). 
Znana primera tovrstnih obveznosti, utemeljenih 
na podlagi načela lojalnega sodelovanja, sta na 
primer doktrina odškodninske odgovornosti držav 
članic za kršitve prava EU (Francovich) in obliko-
vanje začasnih ukrepov (Factortame) (C-213/89, 
The Queen v Secretary of State for Transport, ex 
parte: Factortame Ltd and others; združeni zadevi 
C-6/90 in C-9/90, Francovich).
Tako zgodovinsko gledano načelo lojalnega 
sodelovanja po svoji vsebini ni razumljeno kot 
»nevtralno«. Nosi močno integracijsko silo, ki 
lahko favorizira EU na račun držav članic (Gua-
staferro, 2018). Posledično pa ima tudi potencial 
vdora v avtonomijo držav članic na področjih, 
na katerih niso prenesla pristojnosti na EU in jih 
izrecno omenja člen 4 PEU v prvem odstavku 
(npr. nacionalna procesna avtonomijo, tudi v 
kazenskih zadevah (primer Taricco)) (Guastaferro, 
2018). Reuter je tak vdor v nacionalno avtonomijo 
poimenoval kot »razširjanje dometa pristojnosti 
Unije skozi klavzulo lojalnosti« (Reuter, 2013). 
Kot je opozoril Klamert, »lojalnost ne ščiti in-
teresov ene države članice pred interesi drugih 
držav članic, ampak gre predvsem za varovanje 
interesov Unije« (Klamert, 2014, 25).
Vrste lojalnega sodelovanja
Lojalnost, kot izvira iz člena 4(3) PEU, lahko delimo 
na horizontalno, vertikalno, obrnjeno vertikalno in 
institucionalno (Klamert, 2014, 24).
S horizontalno lojalnostjo mislimo na obveznosti, 
ki izhajajo iz člena 4(3) PEU, ki se uporabljajo med 
državami članicami. Vertikalna lojalnost pa označuje 
odnos med državami članicami in EU. Države članice 
morajo upoštevati načelo lojalnega sodelovanja, tudi 
če delujejo v okviru lastnih pristojnosti ali kadar delu-
jejo v celoti mimo Pogodbe (Klamert, 2014, 24).
Obrnjena vertikalna lojalnost pa se nanaša na 
lojalnost EU, torej predvsem institucij EU, v razmerju 
do držav članic. Ta vzajemnost glede lojalnosti je 
sicer asimetrična, saj na primer Evropski parlament 
in Svet ne odgovarjata za kršitev načela lojalnega 
sodelovanja zaradi svojega zakonodajnega delovanja 
(»sprejetje zakonodajnega akta ob spoštovanju upo-
števnih določb Pogodbe DEU kljub nasprotovanju 
manjšine držav članic ne pomeni kršitve obveznosti 
lojalnega sodelovanja, ki je naložena Parlamentu in 
Svetu«) (C-128/17, Poljska proti Parlamentu in Svetu, 
tč. 76), medtem ko države članice s sprejemom na-
cionalne zakonodaje v nasprotju s pravom EU lahko 
kršijo člen 4(3) PEU (Klamert, 2014, 26).
Institucionalna lojalnost pa se nanaša na lojalnost 
med samimi institucijami EU in ima svojo zaslombo v 
načelu institucionalnega ravnotežja. Danes je instituci-
onalna lojalnost urejena v členu 13(2) PEU. 
POMEN NAČELA LOJALNEGA SODELOVANJA NA 
PODROČJIH IZKLJUČNIH PRISTOJNOSTI DRŽAV 
ČLANIC: PRIMER DRŽAVLJANSTVA
Pravo EU kot omejitev nacionalne avtonomije na 
področju državljanstva in abstracto
Kot je bilo predstavljeno zgoraj, lahko načelo 
lojalnega sodelovanja v določenih primerih pred-
stavlja tudi vir novih obveznosti za države članice, 
če so te nujne za doseganje ciljev Unije, ki izhajajo 
iz Pogodbe. To stališče ni brez pomislekov v pravni 
literaturi. Kljub vsemu pa nas glede na omenjeno 
zadevo Komisija proti Malti zanima, ali lahko inte-
gracijska narava načela lojalnega sodelovanja vodi 
do posega v nacionalno pristojnost v zadevah glede 
državljanstva na podlagi zahteve po pristni oziroma 
dejanski povezavi.
Za odgovor na to vprašanje je potrebno ločeno 
odgovoriti na dve podvprašanji. Prvič, ali je naci-
onalna zakonodaja na področju državljanstva na 
splošno lahko podvržena omejitvam, ki izvirajo iz 
prava EU. Drugič, če je odgovor na prvo vprašanje 
pozitiven, ali je takšna omejitev lahko zahteva o 
obstoju pristne povezave. V tem delu prispevka bo 
odgovorjeno na prvo podvprašanje.
Države članice so ob uvedbi državljanstva Uni-
je poudarile, da si pridržujejo izključno pristojnost 
na področju (nacionalnega) državljanstva (cf. čle-
ne 9 PEU in 20 PDEU, izjavo št. 2 o državljanstvu 
države članice, ki so jo države članice priložile 
sklepni listini PEU iz leta 1992, Sklep Evropskega 
sveta iz Edinburga). Glede na dikcijo člena 4(3) 
PEU bi bilo kakršnokoli »polzenje pristojnosti 
Unije skozi klavzulo lojalnosti« upravičeno zgolj 
za »olajšanje doseganja nalog Unije« v luči ciljev 
Pogodbe. Doseganje katerih ciljev Pogodbe bi na-
čelo lojalnega sodelovanja s svojim poseganjem v 
državljanska vprašanja lahko olajšalo? Ob ustrezni 
utemeljitvi bi lahko šlo na primer za olajšanje de-
lovanja območja svobode, varnosti in pravice ali 
vzpostavitev notranjega trga. 
366
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
Programi CBI naj bi za druge države članice 
predstavljali velika varnostna tveganja, kot so 
pranje denarja ali korupcija. To lahko predstavlja 
tveganje za delovanje območja svobode, varnosti 
in pravice, ki je območje brez notranjih meja, na 
katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede 
kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter 
glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu 
zagotovljeno prosto gibanje oseb (člen 3(2) PEU). 
Osebe, ki so naturalizirane skozi CBI programe, s 
tem pridobijo tudi državljanstvo Unije, s tem pa 
pravico do prostega gibanja na celotnem območju 
Unije, kar lahko pomeni varnostna tveganja za 
druge države članice. Kako v taki situaciji učinkuje 
horizontalna lojalnost, ki temelji na načelu medse-
bojnega zaupanja (C-359/16, Altun; cf. Lenaerts & 
Van Nuffel, 2021, 113) in daje državam članicam 
pravico pričakovati, da druge države članice izpol-
njujejo svoje obveznosti skladno s pravom EU? 
De Groot prepoznava problem glede načela lo-
jalnega sodelovanja, če bi država članica podelila 
svoje državljanstvo velikemu ali nesorazmernemu 
številu oseb z državljanstvom države, ki ni člani-
ca EU, brez predhodnega posvetovanja z drugimi 
državami članicami in EU (De Groot, 1998; 2004). 
Generalni pravobranilec Maduro je sledil mne-
nju De Groota v zadevi Rottmann, v katerem je 
zapisal, da bi lahko bilo kršeno načelo lojalnega 
sodelovanja, »če bi država članica brez posve-
tovanja s Komisijo in svojimi partnerji množično 
in neupravičeno naturalizirala državljane tretjih 
držav« (Sklepni predlogi C-135/08, tč. 30). Jessurun 
D’Oliveira (2020, 28) je drugačnega mnenja, saj 
trdi, da takšno neobveščanje ne bi kršilo načela 
lojalnega sodelovanja. Shaw pa meni, da se primer 
množične naturalizacije načeloma niti ne nanaša 
na programe CBI, ker ti zadevajo omejeno število 
oseb (Shaw, 2018, 61–64). Vendar pa sta Spieker in 
Weber prikazala, da je bilo v letih 2014–2017 kar 
55 % vseh malteških naturalizacij (skupaj jih je bilo 
4428) opravljenih skozi shemo CBI (Spieker & We-
ber, 2025, 22), tako da v tem konkretnem primeru 
ne gre za zanemarljiv odstotek, čeprav ne moremo 
govoriti o množični naturalizaciji. 
Carrera meni, da bi se prodaja potnih listov 
lahko štela za neskladno z duhom notranjega trga 
(Carrera, 2014b). Notranji trg je eden od ciljev, na-
vedenih v členu 3 PEU, torej bi v določenih prime-
rih načeloma lahko utemeljeval vdor v nacionalno 
avtonomijo na področju državljanstva. Argument, 
ki ga ponuja Carrera, je, da Malta in druge države 
članice EU s podobnimi programi delujejo kot »za-
stonjkarji« (ang. free riders), ki ljudem zaračunavajo 
ceno za nakup nečesa, kar v bistvu zagotavljajo in 
plačujejo druge države članice EU – prebivanje v 
njihovi državi in/ali svoboščine Unije, ki jih imajo 
državljani Unije (Carrera, 2014a, 424; EPRS študija, 
2022, 21). Argument o »zastojnkarstvu« temelji 
na ideji, da prosto gibanje v primerih CBI prinaša 
stroške, ne koristi. 
Izpostaviti je potrebno, da je navedena tveganja 
(korupcija, pranje denarja) mogoče obravnavati v 
skladu s trenutnim zakonodajnim okvirom EU (Van 
Den Brink, 2022b, 112; Weiler, 2024; cf. Transpa-
rency International, 2018). Če bi se izkazalo, da 
obstoječa zakonodaja ne zadostuje za naslavljanje 
teh tveganj, bi bilo dobro, da se sprejme nova. To 
bi bilo tudi usklajeno z načelom sorazmernosti, 
ki v členu 5(4) PEU narekuje, da »ukrepi Unije 
vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je 
potrebno za doseganje ciljev Pogodb«. Ker torej ob-
stajajo varovalke za naslavljanje teh tveganj, se zdi, 
da morebitni negativni učinki teh vrst naturalizacij 
vendarle niso utemeljen razlog za omejevanje pri-
stojnosti držav članic na tem področju skozi načelo 
lojalnega sodelovanja (Van Den Brink, 2022b, 112), 
čeprav bi bilo to v določenih primerih lahko skladno 
s pravnim okvirom, ki ga vzpostavljata Pogodbi, če 
je to nujno za doseganje ciljev Unije. 
Pravo EU kot omejitev nacionalne avtonomije na 
področju državljanstva in concreto: pristna povezava
V prejšnjem razdelku je bilo ugotovljeno, da 
pravni okvir EU v določenih primerih sicer lahko 
omejuje nacionalno avtonomijo na področju drža-
vljanstva, če je to nujno za doseganje ciljev Unije. 
Vendar temu ni tako, če obstajajo bolj sorazmerne 
mere za naslavljanje določene problematike, kot 
pa je poseg v izključne pristojnosti držav članic. V 
tem delu bomo odgovorili na drugo podvprašanje, 
in sicer ali lahko omejitev nacionalne avtonomije 
na področju državljanstva predstavlja zahteva po 
pristni povezavi. 
Velik del pravne teorije zavrača možnost uvedbe 
pristne povezave kot zahteve, ki bi omejevala na-
cionalno avtonomijo na področju državljanstva (cf. 
Sarmiento & Van Den Brink, 2023; Weingerl & Tra-
tnik, 2023; Van Den Brink, 2022a; Cambien, 2021; 
Kochenov & Basheska, 2022; Weiler, 2024). Sklicuje 
se na neobstoj take zahteve v mednarodnem pravu 
in pravu EU in se zavzema za spoštovanje občutljive 
delitve pristojnosti med državami članicami in EU. 
Tej pravni razlagi sledi tudi generalni pravobranilec 
Collins v sklepnih predlogih v zadevi Komisija proti 
Malti (Sklepni predlogi C-181/23). Po drugi strani 
pa del pravne teorije sicer prepoznava, da je načelo 
lojalnega sodelovanja »akcesorne narave« in samo 
po sebi, brez dodatne eksplicitne pravne podlage v 
Pogodbah, ne more utemeljiti obstoja zahteve po 
pristni povezavi v pravu EU (Spieker & Weber, 2025, 
22), vendar se zavzema za prepoznavo te pravne 
podlage v vrednotah Unije. Po njihovem mnjenju 
je treba zahtevo po pristni povezavi razumeti kot 
367
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
rezultat součinkovanja večih virov: mednarodnega 
prava, prepovedi zlorabe pravice, v luči solidarnosti 
in vzajemnega zaupanja med državami članicami 
in načel demokracije in enakosti (Spieker & Weber, 
2025). Takšna kreativna razlaga nima konkretne 
zaslombe v Pogodbi.
Vrednote, na katerih temelji Unija in so skupne 
državam članicam, najdemo v členu 2 PEU, v 
zvezi z njimi pa se odpira široka razprava o tem, v 
kolikšni meri so lahko samostojna pravna podlaga 
za ukrepanje zoper ravnanja držav članic. Skladno 
s tradicionalnim razumevanjem so države članice 
podvržene pravnim posledicam le, če države čla-
nice kršijo eno izmed obveznosti, ki jih imajo po 
Pogodbi oz. skladno s pravom EU. Če gre za kršitev 
vrednote iz člena 2 PEU (npr. spoštovanje človeko-
vih pravic, svobode, demokracije, enakosti, pravne 
države), ki pa ni konkretizirana drugje v Pogodbi, 
člen 7 PEU predvideva sankcioniranje države krši-
teljice skozi politični postopek, ne pravni. V zadevi 
Komisija proti Madžarski (C-769/22, Komisija proti 
Madžarski (Vrednote Unije)) pa je generalna pravo-
branilka Ćapeta Sodišču EU predlagala, da ugotovi, 
da vrsta kršitev človekovih pravic v okviru LGBTI 
zakonodaje predstavlja samostojno pravno kršitev 
člena 2 PEU (Sklepni predlogi C-769/22)  ki se lah-
ko preganja s tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti 
držav članic (člen 258 PDEU). 
Menim, da bi bilo uvajanje tako spornega kon-
cepta, kot je pristna povezava, na tako trhlih prav-
nih temeljih neustrezna za omejevanje izključnih 
pristojnosti držav članic. Za potrebe koherentnega 
pravnega reda je treba pogledati širšo sliko in se 
vprašati, kakšne posledice prinaša uvedba nejasno 
določenega koncepta pristne ali dejanske povezave 
za pravni red EU kot celoto. Gre za področje brez 
notranjih meja, na katerem je zagotovljen prosti 
pretok blaga, oseb, storitev in kapitala (člen 26(2) 
PDEU). Dve glavni skupini pravic, ki jih državljan-
stvo EU podeljuje državljanom EU, zadevata prav 
prosto gibanje v EU in tako imenovane politične 
pravice. Kot trdi O’Leary, je lahko »eden od rezulta-
tov prostega gibanja državljanov Unije na območju 
svobode, varnosti in pravice prav generacija drža-
vljanov Unije z več narodnostmi, pripadnostmi in 
pristnimi povezavami« (O’Leary, 2019, 78). Zato je 
vprašljivo, ali je uvedba pristne povezave kot pogoja 
za pridobitev državljanstva na podlagi načela lojal-
nega sodelovanja res združljiva s cilji EU, predvsem 
torej s cilji notranjega trga. Hkrati gre za pojem, ki 
vsebinsko ni definiran. Kaj sploh je pristno? Dugi 
pomisleki v zvezi s to zahtevo se nanašajo na njeno 
nedosledno in arbitrarno uporabo (Van Den Brink, 
2022a; 2022b; Weingerl & Tratnik, 2023, 178–180). 
4 Kot zanimivost, Slovenija je leta 2017 celo spremenila zakon o državljanstvu, da bi lahko naturalizirala ameriškega košarkarja, ki je živel 
in delal v Španiji (cf. Zakon o državljanstvu).
Pristne povezave ni mogoče uporabiti v vakuumu, 
samo za programe CBI, med tem ko se ostalih pro-
gramov naturalizacije ne vzame pod vprašaj. Več 
držav članic izvaja določene sheme privilegirane 
naturalizacije v »nacionalnem interesu« iz različ-
nih razlogov, vključno z ekonomskim (Weingerl 
& Tratnik, 2023, 178; Van Den Brink, 2022a). Več 
držav članic ponuja privilegirano naturalizacijo na 
podlagi »državnega interesa« osebam, ki so dosegle 
ali od katerih se pričakuje, da bodo dosegle izjemne 
dosežke v državi članici naturalizacije. Nekateri 
predpisi opredeljujejo državni interes tako, da ome-
njajo področja športa, znanosti in kulture, drugi pa 
uporabljajo zelo splošne formulacije. Bolgarija, 
Ciper, Malta in Romunija izrecno predvidevajo 
privilegirano naturalizacijo na podlagi naložbe, kar 
ne izključuje, da je naložba podlaga za naturali-
zacijo v drugih državah članicah, kjer zakonodaja 
nejasno govori o državnem (ekonomskem) interesu 
(Weingerl & Tratnik, 2023, 99–104, 162). Pogosto v 
takih primerih obstaja (zelo) omejena zahteva glede 
bivanja v državi naturalizacije ali pa je sploh ni.4 
Ali so lahko zaradi (domnevnega) pomanjkanja pri-
stne povezave v takih primerih pod drobnogledom 
tudi druge vrste naturalizacij? Zdi se arbitrarno, če 
so tarča napada le programi CBI.
Zanimivo vprašanje je tudi, ali je mogoče go-
voriti o obratni pristni povezavi, ki bi v nekaterih 
primerih vodila do pravice do državljanstva (Spiro, 
2011, 723; Tratnik & Weingerl, 2025, 138). Po 
mnenju nekaterih teoretikov bi imeli popolnoma in-
tegrirani državljani tretjih držav nekakšno moralno 
pravico, da so vključeni v nacionalno državljanstvo 
(Van Den Brink, 2022a).
Kot vidimo, razprava o konceptu pristne ali 
dejanske povezave odpira številna vprašanja, ki 
terjajo jasne odgovore, da se lahko zadosti pravni 
varnosti. Programi CBI so v praksi seveda lahko 
sporni, tudi moralno vprašljivi. A najti je treba 
ustreznejše argumente za njihovo zamejitev, kot pa 
»uvoz« spornega koncepta pristne povezave v pravo 
EU. Z vidika pravne varnosti bi bila najboljša rešitev 
sprejem zakonodaje na ravni EU (cf. Peers, 2025), 
ki bi vsaj delno harmonizirala pogoje za podelitev 
državljanstva držav članic. 
Analiza sodbe Sodišča EU v zadevi 
Komisija proti Malti
Do zaključka, da z odsotnostjo zahteve po pri-
stni povezavi v malteških pravilih o naturalizaciji 
skozi CBI ne gre za kršitev načela lojalnega sodelo-
vanja, je prišel tudi generalni pravobranilec Collins 
v svojih sklepnih predlogih v zadevi Komisija proti 
368
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
Malti (Sklepni predlogi C-181/23). Poudaril je, da 
»[m]ed pravom Unije in mednarodnim pravom ni 
bistvenih razlik glede vprašanja, ali mora obstajati 
dejanska povezava med posameznikom in državo, 
katere državljan je, saj nobena od njiju ne določa 
take zahteve.« Posledično se tak pogoj ne more 
zahtevati od držav pri oblikovanju pravil o podelitvi 
državljanstev, drugačna ugotovitev pa bi po mne-
nju generalnega pravobranilca Collinsa »porušila 
skrbno oblikovano ravnovesje med državljanstvom 
države članice in državljanstvom Unije v Pogodbah 
in bi pomenila povsem nezakonito spodkopava-
nje pristojnosti držav članic na zelo občutljivem 
področju, za katerega so se jasno odločile, da bo 
ostalo pod njihovim izključnim nadzorom« (Sklepni 
predlogi C-181/23, tč. 57).
Sodišče EU se ni strinjalo z generalnim pravobra-
nilcem. Pritrdilo je Komisiji in ugotovilo, da Malta 
s shemo podeljevanja državljanstev v zameno za 
naložbe krši pravo EU. Vendar pa Sodišče EU tega 
– vsaj navidezno – ni razsodilo na podlagi glavnega 
tožbenega zahtevka Komisije, tj. da Malta krši nače-
lo lojalnega sodelovanja zaradi odsotnosti zahteve 
po pristni oziroma resnični ali dejanski povezavi 
pri podeljevanju državljanstev. Sodišče EU v svoji 
obrazložitvi namreč niti enkrat ni omenilo pristne 
povezave, čeprav je na tem slonel tožbeni zahtevek 
Komisije. Za potrebe tega prispevka bomo odmislili 
procesna vprašanja, ki se zaradi tega odpirajo, in se 
osredotočili na vsebinska vprašanja. 
Iz analize argumentacije Sodišča EU izhaja, da 
Sodišče EU na jezikovni ravni sicer res ni operiralo 
s konceptom pristne povezave, to pa ne velja za de-
jansko vsebino sodbe. Sodišče EU je namreč v svojo 
argumentacijo vključilo zahtevo po solidarnosti, ki 
je povezana z vzajemnim zaupanjem med državami 
članicami, na katerem temelji koncept državljanstva 
Unije. V zvezi s tem je poudarilo, da med državljani 
in državami obstaja »posebno solidarno in lojalno 
razmerje«, ki je temelj pravic in obveznosti, ki so s 
Pogodbami pridržane državljanom Unije (Komisija 
proti Malti, tč. 96–98). Prav to »posebno solidarno 
in lojalno razmerje« pa po mnenju Sodišča EU vodi 
do zaključka, da je državljanstvo Unije »temeljni 
status državljanov držav članic« (Cf. Komisija proti 
Malti, tč. 92). Po mnenju Sodišča EU se s tem, ko se 
uvede in izvaja shemo naturalizacije, ki temelji na 
transakcijskem postopku, »očitno krši zahtevo po 
takem posebnem solidarnem in lojalnem razmerju, 
za katero je značilna vzajemnost pravic in dolžnosti 
med državo članico in njenimi državljani, ter tako 
prekine medsebojno zaupanje, na katerem temelji 
državljanstvo Unije, s čimer krši člen 20 PDEU in 
načelo lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PEU« 
(Komisija proti Malti, tč. 99). Kako, če sploh, se vse-
bina tega razmerja razlikuje od zahteve po pristni 
povezavi? 
Sodišče EU v sodbi poudarja, da opredelitev po-
gojev za podelitev državljanstva ostaja v (izključni) 
pristojnosti držav članic, s tem pa tudi opredelitev 
meril glede tega, kaj štejejo za »posebno solidarno 
in lojalno razmerje« (Komisija proti Malti, tč. 98). 
Vendar pa njihove ureditve ne smejo biti v naspro-
tju z načelom lojalnega sodelovanja, do česar je 
v konkretnem primeru prišlo zaradi »transkacijske 
narave« naturalizacije. V konkretnem primeru je 
torej zahteva po »posebnem solidarnem in lojalnem 
razmerju« utemeljila vdor v nacionalno pristojnost 
na področju državljanstva. 
Sodišče EU ni pojasnilo, kdaj se odsotnost ta-
kšnega razmerja na splošno šteje za kršitev prava 
EU, razen v konkretnem primeru, ko gre za tran-
sakcijsko naravo postopka naturalizacije – ko se 
»status državljana Unije podeli večinoma v zameno 
za vnaprej določena plačila ali naložbe« (Komisija 
proti Malti, tč. 99). Sodišče EU konkretne kršitve 
prava EU tudi ni podrobno utemeljilo, tako da se 
zdi, da je sam obstoj transakcijske narave postopka 
podelitve državljanstva razlog za neskladnost s pra-
vom EU: »[t]aka shema je namreč podobna trgova-
nju s podelitvijo statusa državljana države članice 
in posledično trgovanju s statusom državljana Uni-
je, ki ni združljivo s pojmovanjem tega temeljnega 
statusa, kot izhaja iz Pogodb« (Komisija proti Malti, 
tč. 100). Do takšnega sklepa je Sodišče prišlo kljub 
temu, da je za sporno naturalizacijo Malta zahtevala 
predhodno 36-mesečno ali skrajšano 12-mesečno 
prebivanje v državi (odvisno od višine naložbe). To 
je veliko več kot recimo v primerih naturaliziranih 
športnikov, ki včasih prvič stopijo na ozemlje neke 
države šele, ko prejmejo državljanstvo. Vsak študent 
prava bi se ob tem vprašal – zakaj transakcijska 
narava ni združljiva s statusom državljana Unije in 
kje je podlaga za to? Gotovo se v praksi marsikdo 
strinja, da je komercializacija državljanstev moral-
no sporna, vendar pa je za njeno prepoved na ravni 
EU, ki načeloma nima pristojnosti na tem področju, 
potrebna bolj oprijemljiva pravna podlaga in obra-
zložitev (cf. Peers, 2025; Kochenov, 2025; Íñiguez, 
2025). 
Vsebina »posebnega solidarnega in lojalnega 
razmerja« ni nikjer opredeljena, jasno pa je, da 
številne osebe pred (pa tudi po) pridobitvijo (katere 
koli vrste) državljanstva nimajo takega razmerja z 
državo svojega državljanstva, v prvi vrsti tisti, ki so 
naturalizirani na kateri od privilegiranih načinov. 
Zato veljajo prej navedeni pomisleki o arbitrarnosti 
v zvezi z uvedbo zahteve po »pristni ali resnični 
povezavi« tudi za t.i. »posebno solidarno in lojalno 
razmerje«. 
Sodišče EU torej namesto spornega koncepta 
»pristne povezave« operira s koncepti »solidar-
nost«, »posebno solidarno in lojalno razmerje« in 
»transakcijska narava«. Zdi se, da se je zavedalo 
369
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
kritik, da v mednarodnem pravu in pravu EU ni 
pravne podlage za vpeljavo koncepta pristne 
povezave. Posledično se je odločilo za vpeljavo 
novega koncepta, ki ga z vsebino državljanstva 
Unije poveže prek vrednot Unije, predvsem na te-
melju solidarnosti in demokracije. Pojasnilo je, da 
»[d]ržavljanstvo Unije namreč temelji na skupnih 
vrednotah iz člena 2 PEU in vzajemnem zaupanju 
med državami članicami v to, da nobena od njih 
te pristojnosti ne izvaja na način, ki bi bil očitno 
nezdružljiv s samo naravo državljanstva Unije« (Ko-
misija proti Malti, tč. 95). Vendar pa je ta koncept po 
vsebini podoben temu, kar se po mnenju Komisije 
zahteva s pristno povezavo. Še več, razlaga se lahko 
kot še strožja zahteva – poleg »pristne povezave«, 
ki jo Komisija razume kot nekaj, kar je načeloma 
dokazljivo z dejstvi (krvna ali družinska povezava 
in prebivališče), je koncept »posebnega solidarnega 
in lojalnega razmerja« očitno povezan tudi z do-
ločenimi državljanskimi elementi, ki so veliko bolj 
neoprijemljivi. Sodišče EU se je tako odločilo za 
rekonceptualizacijo zahteve po pristni povezavi 
v luči vrednot Unije v smeri državljanskega udej-
stvovanja v duhu republikanskega pojmovanja dr-
žavljanstva (Bossow, 2025). S tem pa so tudi bodoči 
vdori prava EU na področje državljanstva postali še 
bolj nepredvidljivi.
Gre še za eno v nizu sodb Sodišča EU, v katerih 
se nagiba k temu, da lahko vrednote iz člena 2 PEU 
zavzamejo bolj pomembno vlogo v pravnem redu 
Unije. Sodišče je namreč povezalo območje svo-
bode varnosti in pravice, ki je cilj iz člena 3 PEU, 
z državljanstvom Unije (državljani Unije so tisti, ki 
lahko v polni meri uživajo pravice, ki so povezane s 
prostim gibanjem po tem območju) in vrednotami iz 
člena 2 PEU. Zgoraj je bilo omenjeno, da je pravna 
narava vrednot v pravu EU še vedno nedorečena. 
Sodišče EU ni tvegalo z uporabo vrednot kot sa-
mostojne pravne podlage, temveč jih je povezalo s 
konkretno vsebino v Pogodbi. Konkretiziralo jih je 
skozi državljanstvo Unije, ki je »eden od glavnih 
izrazov solidarnosti«, uresničevanje političnih pra-
vic, ki so podeljene državljanom Unije, pa temelji 
na predstavniški demokraciji, »ki udejanja vrednoto 
demokracije« (Komisija proti Malti, tč. 93 in 89). 
Sodišče EU se je tako odločilo, da spregleda sporni 
tožbeni zahtevek Komisije, ki ga ne bi moglo pravno 
utemeljiti, ter uvedlo nov koncept, za katerega se 
zdi, da je bolj »republikansko« obarvan prav zato, 
ker je to vsebina, ki jo je bilo možno »izluščiti« iz 
določil Pogodbe. 
Kot je bilo pojasnjeno, je vdor v izključno pristoj-
nost držav članic skozi načelo lojalnega sodelova-
nja lahko pogojno utemeljen zgolj z zasledovanjem 
enega od ciljev Unije, ki jih najdemo v členu 3(2) 
PEU, kar bi bilo sprejemljivo z vidika ustavnega 
okvira, ki ga vzpostavljata Pogodbi (Cf. Komisija 
proti Malti, tč. 94; C-252/21, Meta Platforms in dru-
gi (Splošni pogoji za uporabo družbenega omrežja), 
ECLI:EU:C:2023:537, tč. 53). Sodišče EU cilje Unije 
sicer omeni, vendar zgolj en passant, predvsem kot 
omembo območja svobode, varnosti in pravice, ki 
je območje brez notranjih meja in temelji na nače-
lu vzajemnega zaupanja med državami članicami 
(Komisija proti Malti, tč. 84–85). Sodišče EU je tako 
identificiralo cilj, ki bi se naj olajšal z vdorom v 
nacionalno avtonomijo, ter podalo pravni okvir, 
ki se krši z malteško shemo naturalizacije. Vendar 
pa ostaja vprašljivo, ali je abstraktno sklicevanje 
na solidarnost in demokracijo dovolj za konkretno 
omejevanje izključnih pristojnosti EU. Za tako 
omejevanje je potrebna jasna in dobro utemeljena 
pravna razlaga.
Vsi ti pojmi (posebno solidarno in lojalno raz-
merje, transakcijska narava) so zaenkrat ostali nepo-
jasnjeni in bodo morda predmet razlage Sodišča EU 
v novih postopkih, na primer v okviru vprašanj za 
predhodno odločanje, ko bodo posamezniki, ki so 
bili naturalizirani ali so bili v postopku naturaliza-
cije, morebiti izgubili svoj status na podlagi sodbe 
v zadevi Komisija proti Malti. Sodišče EU ni omejilo 
učinkov sodbe na nove postopke naturalizacij, zato 
so pod vprašaj postavljene vse sporne naturalizaci-
je, ki so že bile izvedene. Sodbe Sodišča EU imajo 
načeloma namreč učinek ex tunc – za nazaj. 
Argumentacija Sodišča EU temelji na prožnih 
konceptih, ki lahko služijo za »vdore« na druga 
področja, glede katerih je pristojnost s Pogodbama 
pridržana državam članicam. Da bi bila argumen-
tacija Sodišča EU v zvezi s tem prepričljiva, bi 
moralo te koncepte vsaj okvirno opredeliti in ponu-
diti razloge, zakaj so cilji Unije ogroženi s to vrsto 
naturalizacije v primerjavi z drugimi privilegiranimi 
naturalizacijami. V praksi mnogi pozdravljajo re-
zultat sodbe, saj menijo, da so naturalizacije skozi 
CBI programe moralno sporne. Ta prispevek temu 
ne oporeka, vendar pa je za pravno varnost nujno, 
da se spoštujejo pravna pravila igre, vključno s 
spoštovanjem pravil o delitvi pristojnosti v EU. 
ZAKLJUČEK
Glede na sodno prakso Sodišča EU lahko načelo 
lojalnega sodelovanja teoretično posega tudi na 
področja, ki so v izključni pristojnosti držav članic, 
torej tudi v zadeve glede državljanstva. Vendar tak 
poseg ni brez omejitev. V prvi vrsti mora biti name-
njen pospeševanju doseganja ciljev EU. 
Uvajanje koncepta pristne povezave na podro-
čje, na katerem sicer EU nima pristojnosti, je prav-
no neustrezno, s svojo nejasnostjo in arbitrarnostjo 
pa bi odprlo Pandorino skrinjico. Čeprav v praksi 
obstajajo tveganja, ki jih programi CBI predstavljajo 
za druge države članice, npr. glede korupcije in 
370
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
pranja denarja, bi bilo treba te pomisleke nasloviti 
z obstoječo zakonodajo EU ali pa sprejeti novo v 
okviru pristojnosti, ki so jih države članice podelile 
EU. To bi bilo skladno z načelom pravne države, 
načelom prenosa pristojnosti in nenazadnje z nače-
lom sorazmernosti. 
Sodišče EU je v zadevi Komisija proti Malti 
prepoznalo, da je uvedba koncepta pristne pove-
zave neustrezna, in se odločilo, da sporne mal-
teške naturalizacije prepove na drugi podlagi. V 
ta namen je poudarilo, da je državljanstvo Unije 
konkretizacija vrednot iz člena 2 PEU, predvsem 
solidarnosti in demokracije, s tem pa rekonceptua-
liziralo zahtevo po pristni povezavi z uvedbo bolj 
odprtega in pravno nepredvidljivega pojma »po-
sebno solidarno in lojalno razmerje«. S tem sodba 
odpira doktrinarna, ustavna, konceptualna, v prvi 
vrsti pa tudi praktična vprašanja, ki bodo predmet 
bodočih raziskav. Za potrebe tega prispevka je 
ključno, da gre za prožni koncept, ki odpira vrata 
posredni harmonizaciji pogojev za podelitev dr-
žavljanstva, ki se krši z nacionalno zakonodajo, 
hkrati pa lahko predstavlja šablono za vdore skozi 
sodno prakso tudi na druga področja, ki so sicer 
v izključni pristojnosti držav članic. V prihodnje 
bo treba vsebino tega koncepta jasneje opredeliti, 
kršitve prava EU, do katerih pride na njegovi pod-
lagi, pa natančneje konkretizirati in utemeljiti.
371
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
THE PRINCIPLE OF SINCERE COOPERATION IN THE EUROPEAN UNION 
IN NATIONALITY MATTERS
Petra WEINGERL
University of Maribor, Faculty of Law, Mladinska ulica 9, 2000 Maribor, Slovenia
e-mail: petra.weingerl@um.si
SUMMARY
This paper examines the principle of the European Union of sincere cooperation, with particular emphasis 
on its implications for nationality—a domain traditionally within the exclusive competence of Member States. 
It first outlines the development and legal significance of the principle, then considers its application in 
areas where national and Union interests intersect, using nationality as a focal point. The analysis centres 
on Commission v. Malta, a landmark case before the Court of Justice of the EU, in which the Commission 
contested Malta’s investor citizenship scheme. The scheme allowed individuals to acquire Maltese nationality 
without demonstrating a genuine link to the state, which the Commission argued contravened the principle 
of sincere cooperation, although neither international nor EU law mandates a genuine link in nationality laws. 
Given the impact that a Member State’s citizenship policies can have on other Member States through the 
concept of Union citizenship, the paper critically assesses whether such a link could be required under EU 
law. It concludes that imposing this requirement could unjustifiably infringe on national autonomy, as any 
“extension” of Union competence through the loyalty clause should only occur to facilitate Union tasks. 
Analysing Commission v. Malta, the paper finds that the Court linked sincere cooperation to the concept of 
solidarity and reconceptualised the genuine link by introducing a more flexible and legally ambiguous notion 
of a “special relationship of solidarity and good faith.” The Court’s reasoning thus rests on elusive concepts 
that risk enabling judicial expansion into other areas formally reserved to the Member States.
Keywords: principle of sincere cooperation, citizenship of the European Union, citizenship, genuine link, 
principle of conferral
372
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
VIRI IN LITERATURA
26/62, Van Gend en Loos, ECLI: ECLI:EU:C:1963:1.
Bossow, Anja (2025): What is Citizenship For? 
Verfassungsblog. https://verfassungsblog.de/what-is-
citizenship-for/ (zadnji dostop: 2025-08-03).
C-128/17, Poljska proti Parlamentu in Svetu, 
ECLI:EU:C:2019:194.
C-135/08, Rottmann, ECLI:EU:C:2010:104.
C-181/23, Komisija proti Malti, 
ECLI:EU:C:2025:283.
C-2/88, Zwartveld, ECLI:EU:C:1990:440.
C-213/89, The Queen v Secretary of State for 
Transport, ex parte: Factortame Ltd and others, 
ECLI:EU:C:1990:257.
C-221/17, Tjebbes, ECLI:EU:C:2019:189.
C-252/21, Meta Platforms in drugi (Splošni pogoji za 
uporabo družbenega omrežja), ECLI:EU:C:2023:537.
C-359/16, Altun, ECLI:EU:C:2018:63.
C-369/90, Micheletti in drugi, ECLI:EU:C:1992:295.
C-689/21, X v. Udlaendinge- og Integrationsmin-
isteriet, ECLI:EU:C:2023:626.
C-769/22, Komisija proti Madžarski (Vrednote 
Unije), tekoča zadeva.
C-94/00, Roquette Frères, ECLI:EU:C:2002:603.
Cambien, Nathan (2021): Les programmes 
d‘acquisition de la citoyenneté par investissement et 
les procédures d‘infraction contre Chypre et Malte. 
Journal de droit européen, 9, 1, 410–416.
Carrera, Sergio (2014a): The Price of EU Citizen-
ship. The Maltese Citizenship-for-Sale Affair and the 
Principle of Sincere Cooperation in Nationality Mat-
ters. Maastricht Journal of European and Comparative 
Law, 21, 3, 406–427. 
Carrera, Sergio (2014b): How Much Does EU Citi-
zenship Cost? The Maltese Citizenship-for-sale Affair: 
A Breakthrough for Sincere Cooperation in Citizen-
ship of the Union? CEPS Papers in Liberty and Secu-
rity in Europe No. 64/April 2014. https://cdn.ceps.eu/
wp-content/uploads/2014/08/LSE%20No%2064%20
Price%20of%20EU%20Citizenship%20final2.pdf 
(zadnji dostop: 2025-08-03).
Crawford, James (2012): Brownlie’s Principles of 
Public International Law. Oxford, Oxford University 
Press.
De Baere, Geert & Timothy Roes (2015): EU Loyalty 
and Good Faith. International & Comparative Law Quar-
terly, 64, 4, 829–874.
De Groot, Gerard-René (1998): The Relationship 
between the Nationality Legislation of the Member 
States of the European Union and European Citizenship. 
V: La Torre, Massimo (ur.): European Citizenship: An In-
stitutional Challenge. Cham, Kluwer Law International, 
115–147.
De Groot, Gerard-René (2004): Towards a European 
Nationality Law. Electronic Journal of Comparative Law, 
8, 3, 1–37.
EPRS študija (2022): Evropski parlament: Euro-
pean Parliamentary Research Service, Avenues for 
EU action on citizenship and residence by invest-
ment schemes.
Guastaferro, Barbara (2018): Sincere Coopera-
tion and Respect for National Identities. V: Schütze, 
Robert & Takis Tridimas (ur): Oxford Principles of 
European Union Law, The European Union Legal 
Order, Volume I. Oxford, Oxford University Press, 
350–382.
Haaška konvencija o določenih vprašanjih 
glede konflikta  zakonov o državljanstvu (1930).
Íñiguez, Guillermo (2025): On Genuine Links, 
Burdens of Proof, and Declaration No. 2: Some 
Musings on the Court’s Reasoning in Commission 
v. Malta (C-181/23). EU Law Live. https://eulawlive.
com/op-ed-on-genuine-links-burdens-of-proof-and-
declaration-no-2-some-musings-on-the-courts-rea-
soning-in-commission-v-malta-c-181-23/ (zadnji 
dostop: 2025-08-03).
Izjava št. 2 o državljanstvu države članice, ki so 
jo države članice priložile sklepni listini Pogodbe 
o Evropski uniji, Uradni list EU C 191, 29.7.1992, 
str. 98.
Jessurun d’Oliveira, Hans-Ullrich (2020): Un-
ion Citizenship and Beyond. V: Cambien, Nathan, 
Kochenov, Dimitry & Elise Muir (ur.): European 
Citizenship under Stress: Social Justice, Brexit, and 
Other Challenges. Leiden, Brill-Nijhoff, 28–43.
Klamert, Marcus (2014):  The Principle of 
Loyalty in EU Law. Oxford, Oxford University 
Press. 
Kochenov, Dimitry (ur.) (2017): EU Citizenship 
and Federalism. Cambridge, Cambridge University 
Press.
Kochenov, Dimitry (2025): Never Mind the Law, 
Again: Commission v. Malta (C-181/23). EU Law 
Live. https://eulawlive.com/op-ed-never-mind-the-
law-again-commission-v-malta-c-181-23/ (zadnji 
dostop: 2025-08-03).
Kochenov, Dimitry & Elena Basheska (2022): It’s 
All about the Blood, Baby! The European Commis-
sion’s Ongoing Attack against Investment Migration 
in the Context of EU Law and International Law. 
COMPAS Working Paper (University of Oxford) No. 
22–161.
Komisija (2019a): Investor Citizenship 
and Residence Schemes in the European Un-
ion (Report) COM (2019) 12 final. https://
e u r - l e x . e u r o p a . e u / l e g a l - c o n t e n t / E N / T X T /
PDF/?uri=CELEX:52019DC0012 (zadnji dostop: 
2024-06-28). 
Komisija (2019b): Questions and Answers on 
the Report on Investor Citizenship and Residence 
Schemes in the European Union. https://europa.
eu / rap id /p re s s re lease_MEMO-19-527_en .h tm 
(zadnji dostop: 2024-06-28).
373
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Komisija za mednarodno pravo (2006): Pravila 
Komisije za mednarodno pravo o diplomatski 
zaščiti.
Lenaerts, Koen & Piet Van Nuffel (2021): EU 
Constitutional Law. Oxford, Oxford University 
Press.
Nottebohm (Liechtenstein proti Gvatemali) ICJ 
Rep. 1955, 4.
O’Leary, Síofra (2019): Nationality and Citi-
zenship: Integration and Rights-based Perspec-
tives. V: Lenaerts, Koen, Bonichot, Jean-Claude, 
Kanninen, Heikki, Naômé, Caroline & Pekka 
Pohjankosi (ur.): An Ever-Changing Union? Per-
spectives on the Future of EU Law in Honour of 
Allan Rosas. Oxford, Hart Publishing, 78.
PDEU – Pogodba o delovanju Evropske 
unije (PDEU). Uradni list EU C 202, 7.6.2016, str. 
1–388.
Peers, Steve (2025): Pirates of the Mediter-
ranean Meet Judges of the Kirchberg: The CJEU 
Rules on Malta’s Investor Citizenship Law. EU 
Law Analysis. https://eulawanalysis.blogspot.
com/2025/04 /p i ra te s -o f -medi te r ranean-mee t -
judges-of.html (zadnji dostop: 2025-08-03).
PEU – Pogodba o Evropsku uniji (PEU). Uradni 
list EU C 202, 7.6.2016, str. 1–388.
Reinhold, Steven (2013): Good Faith in Inter-
national Law. Bonn Research Papers on Public 
International Law, 2.
Reuter, Kristin (2013): Competence Creep 
via the Duty of Loyalty? Article 4(3) TEU and its 
Changing Role in EU External Relations. https://
core.ac.uk/download/pdf/45683349.pdf (zadnji 
dostop: 2025-08-03).
Rossi, Lucia Serena (2005): Article 4 TEU on 
Relationship Between the European Union and 
its Member States. V: Herzog, Peter, Campbell, 
Christian & Gudrun Zagel (ur.): Smit and Herzog 
on the Law of the European Union. Newark – San 
Francisco, LexisNexis – Matthew Bender, 1–15.
Sarmiento, Daniel & Martijn Van Den Brink 
(2023): EU Competence and Investor Migra-
tion. V: Kochenov, Dimitry & Kristin Surak (ur.): 
Citizenship and Residence Sales: Rethinking the 
Boundaries of Belonging. Cambridge, Cambridge 
University Press, 183–106.
Shaw, Jo (2018): Citizenship for Sale: Could and 
Should the EU Intervene?. V: Bauböck, Rainer (ur.): 
Debating Transformations of National Citizenship. 
Cham, Springer, 61–64.
Sironi, Alice (2013): Nationality of Individuals 
in Public International Law a Functional Approach. 
V: Annoni, Alessandra & Serena Forlati (ur.): The 
Changing Role of Nationality in International Law. 
Abingdon, Routledge, 54.
Sklep Evropskega sveta iz Edinburga, Uradni list 
EU C 348, 31.12.1992, 1.
Sklepni predlogi C-135/08 – Sklepni pred-
logi generalnega pravobranilca Poiaresa Madura v 
zadevi C-135/08, Rottmann, ECLI:EU:C:2009:588
Sklepni predlogi C-181/23 – Sklepni predlogi 
generalnega pravobranilca Collinsa z dne 4. okto-
bra 2024 v zadevi C-181/23, Komisija proti Malti, 
ECLI:EU:C:2024:849
Sklepni predlogi C-769/22 – Sklepni pred-
logi generalne pravobranilke Ćapeta z dne 5. junija 
2025 v zadevi C-769/22, Komisija proti Madžarski 
(Vrednote Unije), ECLI:EU:C:2025:408
Spieker, Luke Dimitrios & Ferdinand Weber 
(2025): Bonds Without Belonging? The Genuine 
Link in International, Union, and Nationality Law. 
Yearbook of European Law,  43, 1–39.
Spiro, Peter J. (2011): A New International Law 
of Citizenship. The American Journal of Interna-
tional Law, 105, 4, 694–746.
Spiro, Peter J. (2019): Nottebohm and ‘Genu-
ine Link’: Anatomy of a Jurisprudential Illusion. 
Investment Migration Working Paper 2019/1. 
h t t p s : / / i nve s tmen tm ig ra t i on .o r g /wp -con ten t /
uploads/2020/10/IMC-RP-2019-1-Peter-Spiro.pdf 
(zadnji dostop: 2024-06-28).
T-115/94, Opel Austria GmbH v Council, 
ECLI:EU:T:1997:3.
Temple Lang, John (2003): Developments, 
Issues and New Remedies – The Duties of Na-
tional Authorities and Courts under Article 10 EC 
Treaty. Fordham International Law Journal, 27, 6, 
904–1939.
Transparency International (2018): European 
Getaway: Inside the Murky World of Golden Visas. 
h t tps : / /www.transparency.org/en/publ icat ions/
golden-visas (zadnji dostop: 2024-06-28).
Tratnik, Matjaž (2018): Pravo državljanstva. 
Ljubljana, Lexpera GV Založba.
Tratnik, Matjaž & Petra Weingerl (2025): State 
Autonomy Versus ‘Genuine Links’: Nottebohm and 
Beyond. V: Kochenov, Dimitry V., Sumption, Ma-
deleine &Martijn Van Den Brink (ur.): Investment 
Migration in Europe and the World: Current Issues. 
Oxford, Hart Publishing, 119–141.
Van Den Brink, Martijn (2022a): Revising Citi-
zenship within the European Union: Is a Genuine 
Link Requirement the Way Forward?. German Law 
Journal, 23, 1, 79–96.
Van Den Brink, Martijn (2022b): The Relation-
ship Between National and EU Citizenship: What is 
it and What Should it be? V: Kostakopoulou, Dora & 
Daniel Thym (ur.): Research Handbook on European 
Union Citizenship Law and Policy. Cheltenham, 
Edward Elgar, 100–115.
Weiler, Joseph H. H. (2024): Who of the Two is 
Selling European Values? Verfassungsblog. https://
verfassungsblog.de/citizenship-for-sale/ (zadnji 
dostop: 2025-08-03).
374
ANNALES · Ser. hist. sociol. · 35 · 2025 · 3
Petra WEINGERL: NAČELO LOJALNEGA SODELOVANJA V EVROPSKI UNIJI NA PODROČJU DRŽAVLJANSTVA, 361–374
Weingerl, Petra & Matjaž Tratnik (2019): Citi-
zenship by Investment Programs from the Perspec-
tive of International and EU Law. LeXonomica, 11, 
2, 95–126.
Weingerl, Petra & Matjaž Tratnik (2023): Relevant 
Links Investment Migration as an Expression of Nation-
al Autonomy in Matters of Nationality. V: Kochenov, 
Dimitry & Kristin Surak (ur.): Citizenship and Resi-
dence Sales, Rethinking the Boundaries of Belonging. 
Cambridge, Cambridge University Press, 161–182.
Weis, Paul (1979): Nationality and Stateless-
ness in International Law. London, Stevens and 
Sons.
Zakon o državljanstvu, Uradni list RS št. 40/17.
Združeni zadevi C-6/90 in C-9/90, Francov-
ich, ECLI:EU:C:1991:428.