Poštnina plačana ▼ gotovini. Številka I Din, Uprava: Nebotičnik, Gajeva ul. 1. Telefon 38-55. Cek. račun: Ljubljana štev. 14.614 Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. GLAS NARODA Naročnina na mesec Je 12 Din. Za tujino 20 Din. UredniStvoi Ljubljana, Nebotičnik, Gajeva ulice It L Telefon 38-55. Rokopisov ne vračema št. 57« Ljubljana, nedelja 8. marca 1936 Leto II. Nepričakovano ti pride nekoč srečna ura! Horac. Dnevna pratika Nedelja, 8. marca 1936. Kaitoliča-tii: Janez od Boga. Pravoslavni: 24. februara 1936. Ponedeljek, 9. marca 19936. Katoličani: Frančiška. Pravoslavni: 25. februar 1936. Tarasiie. DEŽURNE LEKARNE Nedelja; Mr. Sušnik. Marijin trg 5; Mr. Kuralt. Gosposvetska cesta. Mr. Bohinec. Rimska cesta 31. Ponedeljek; Mr. Leustek. Resljeva cesta: Bahovec. Kongresmi trg: Mr. Komotar. Vič Tržaška c. Vreme Evropa: Depresija vlada južno od Alp in v Karpatih. Oblačno In deževno v vsej jugovzhodni Evropi. Ostali deli Evrope so pod depresijo, ki vlada v severozapadni Evropi. V vsej Evropi oblačno, nekoliko dežja in snega. Jugoslavija: Oblačno in deževno vreme v vsej kraljevini. Manjče razjasnitve samo v Primorju. Temperatura je padla. Kalinovik —1 C, Mostar 17 0. Dunajska napoved: Prehodna razjasmitev se obeta. Po gorah bo temperatura padla. V nižinah bo temperatura okoli 5 C. Kino Matica: Marta Ideal: Princ rajskih otokov Sloga: Moj najlepši sen Šiška: Ženin v nepriliki Union: Božanska žena Kino Narodni dom Kranj; Pesem na Volgi. Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi članstvo, da se v obilnem številu udeleži pogreba gostilničarke gospe Pavle Kavčič. Pogreb pokojne bo v ponedeljek 9. marca ob Mencingerjeva e. 15 (Ko-lezija). Teden v verzih In spot jo teden naokrog, kup razprtij in zdrah, nadlog: ko da je svet vulkansko žrelo, vos teden v njem je vse kipelo — Na koncu smo, kjer smo bili: svet vre, nemirno valovi. Na Daljnem vzhodu vlada mir, ki straži ga topov špalir — Po Afriki pa teče kri, ki mir naj se iz njo rodi. Kdo bo otroku botroval, za to se v Ženevi sestal je modrih glav Evropski zbor: zdaj mir, zdaj boj, zdaj petrolej — Kdo ve, kako bo šlo naprej!? Med vsemi menda najbolj priden nemara da je gospod Eden, a Mussolini v čast kulture pobija črne kreature. . . Pri nas za pojem »proračune si vsak petelin brusi kljun — je zrno trdo, kot se zdi, ker »Parabellum« govori... Hitlerjevo dejanje, ki vznemirja ves svet Ženeva, 7. marca. Po najnovejših še nepotrjenih vesteh je nemška vlada že uradno odpovedala lokarniško pogodbo in proglasila policijske čete v demilitizirani coni Porenja za sestavni del nemške vojske, '•ar pomeni dejansko zasedbo tega ozemlja z nemško vojsko. Iz Porenja poročajo, da se tam vršijo velike patriotične manifestacije prebivalstva. Vse te vesti zbujajo tu veliko senzacijo. Berlin, 7. marca. 1. Hitler bo imel danes velik govor v Rajhsta-gu, kjer se bo dotekali versail-skega in lokarnskega pakta, v kolikor se tiče demilitarizacijske cone v Porenju- Vendar se dvomi, da bo Hitler v tem govoru podal kakšne točne podatke in formule. Pričakuje pa se važna Izjava, s katero misli Hitler dosedanje policijske oddelke ki že več kot emo le-toutrjujejo Porenje, proglasiti en« stavno za sestavni del redne nemške vojske. Hitler bo naglasil, da je nemška vlada pripravljena, da vodi glede tega vprašanja razgovore z ostalimi silami. Zato bo ponudil. do podpiše nov in boljši lo-kamski pakt. kateri bo garantiral popolno varnost Porenja ter mej med Nemčijo in Francijo na eni ter Nemčijo In Belgijo na drugi strani. Kot se doznava, so bili poklicani vsi zastopniki sil - podpisnic lokarnskega pakta v Wilhelmstras-se, da se jim sporočj izjava nem- ške vlade glede vprašanja o Lo-karnu. Nemški diplomatski krogi verujejo, do je nemška vlada ponudila to novo akcijo v sporazumu z italijansko vlado im da se je ta ideja o novem Lokamu rodila iz zadnjih razgovorov, ki sta ji!k vodila Berlin in Rim. Pesimizem v Parizu Pariz, 7. more a- r. V francoskih političnih krogih v pogledu Italije in njenega odgovora na vprašanje DN ne vlada nikak poseben optimizem. Tudi če Italija sprejme predlog DN, so tu mnenja, da bo sigurno dostavila kak svoj predlog, ki go DN ne bo sprejelo, ker ne bo smatralo takega odgovora zadovoljivim. Določeno je, da se v slučaju, da bo odgovor italijanske vlade negativen, sestane v sredo odbor osemnajstori-ce, ki bo objavil določbo o poostritvi petrolejskih sankcij. Oboroževanje Anglije London, 7. marca. Vlada je objavila proračun vojske za 1. 1936, ki znaša skupno 49 milijonov funtov, to je za 6 milijonov funtov več od sedanjega. Za mornarico je predvideno 70 milijonov funtov. Stalni kader vojske se znatno poveča. Nova grška vlada v ponedeljek? Atene, 7. marca. t. Končni rezultati volitev predsednika parlamenta so sledeči: Vseh glasov je bilo 296. Od teh je bilo oddanih za So-fulisa 158, za Vozitasa 137 glasov. Eden se je vzdržal glasovanja, Metaksas je izjavil, da je potrebno, da se v grški vojski učvrsti disciplina in zaupanje grškega naroda do vojske- Dzemerdzis je izjavil, da popolnoma soglaša z Me-takgasom glede političnega vprašanja in je poudaril, da je potrebno iti po poti, ki bi popolnoma osigurala normalno delovanje parlamentarne institucije. Pričakuje se, da bo nova vlada sestav. Ijena v ponedeljek. Razgrajanje desnice Soja parlamenta je bila zelo živahna. Čim se je objavil rezultat glasovanja, so pričeli desničarski poslanci razgrajati, kar je trajalo skoro pol ure. Izgledalo je, da bo prišlo do pretepa. Ker so se liberalni poslanci zadržali popolnoma mimo, ni prišlo do incidentov. Novi abesinski nacrti Addis Abeba, 7. marca. a. Agencija Radio poroča: Danes je prišlo do malih bojev med četami rasa Mulugete in italijanskimi četami južno od Amba-Aladže. Abesinci so italijanske čete napadli z veliko premočjo in jih premagali- Zaplenili so več materijala. Cesar Haile Selasie je včeraj v navzočnosti višjih oficirjev proučeval nov vojni načrt, ki so mu ga predložili. Cesar jc načrt odo. bril in naročil, da se mora takoj o tem obvestiti rasa Mulugeto, Kasm v župnišče. V noči na četrtek so vlomili neznani zlikovci v župnišče na Igu pri Ljubljani-S ključem, ki je visel v kuhinji, so odprli pisarno ter odnesli 1176 Din gotovine ter nekaj perila. Pozneje so orožniki aretirali bivšega hla.poa, pri katerem so našli še 686 Din denarja, — Erika Druzovič gostuje v operi v nedeljo 8. t. m. zvečer v naslovni vlogi operete Mamzelie Nitouche. Popoldne pa pojejo eno najlepših francoskih oper, »Ma-non« z go Gjungjenac v glavni vlogi. Obakrat veljajo cene od 30 Din navzdol- — Večer plesne umetnosti znamenite zagrebške plesalke Mie Čo- dokaz za simtome konjunkture, kljub temu da je sicer razveseljivo. Mezde in kupna moč čedalje nižje Poleg števila zaposlenih je dosti važnejša postavka vprašanje mezd in zaslužka, kajti vprav v tem tiči namreč kupna sila ali pa šibkost kon-zumentskega občestva. V tej perspektivi je namreč treba motriti simptome izboljšanja ali poslabšanja. Prav v tej točki pa februarsko poročilo OUZD ni več tako razveseljivo kot v prejšnji. Znano je. da mezde od leta 1932 stalno padajo, da je torej z kupna sila ljudi manjša, torej obtok dobrin in denarja vedno tesnejši. Iz poročila OUZD je razvidno, da se ta padec tudi v letošnjem februarju ni zaustavil. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala Din 22.18 ter beleži v primeri z lanskim februarjem padec za o. 17 dinarjev. Celokupna dnevna mezda je znašala 1.697.629.60 dinarjev in je v primeri z lanskim februarjem porasla za 79.416.80 Din. kar je sicer na prvi pogled razveseljivo, toda ne smemo pa pozabiti, da se je povečalo tudi število zaposlenih zavarovanih članov. Glede celokupne dnevne zavarovane mezde pravi poročilo, da je bilo zabeležiti tako velik prirastek poslednjič v sredini leta 1930. t. j. ob začetku svetovne gospodarske krize. rak bo v ponedeljek 9. t. m. v opernem gledališču. Mia Čorakova je prav gotovo najodličnejša naša plesalka, ki ima sijajne kritike in vse priznanje s stra-ni občinstva. Plesala bo tri Chopinove Etude, Albenizov Preludij in Curramdo, Debussyjeve arabeske in Lento, dalje Musorgskega Na vasi in Straussove impresije s starega Dunaja Večer je v operi in veljajo cene od 30 Din navzdol — Moj sin ima inštruktorja In sedaj sem trdno prepričan, da mi njegov uspeh ne bo več delal skrbi. Z individuelno razlago je mojemu sinu odstranil vse nejasnosti in fant sedaj uspeva, da je veselje. Takega vestnega inštruktorja mi je preskrbel Akademski urad dela na univerzi, dvorišče levo. Uraduje vsak dan od 11—12 ure. ___________________________ „Glas44 zabaveai Beseda dneva Kajti, krivičnost se je vnela kat kor ogenj, pokončava trnje in gr* movje, požiga gosto drevje v go» zdu, vije se navzgor v debelih obt lakih dima. Od srca Gospoda nad vojskami je zemlja požgana, tut di ljudstvo je kakor paSa ognju; nihče ne prizanaša bratu svojet mu. Požirajo na desno, pa vendar so lačni, in jedo na levo, pa vent dar niso siti. (Knjiga Izaija proroka, pogl. 9, 18 — 20.) Sankcije ih zaposlenost Glede števila zavarovanih ' Članov pravi poročilo v svojih podrobnostih, da se zaposlenost v konjunkturnenl pogledu precej izboljšala. Oktobra 1935, torej v mesecu uvedbe sankcij, je znašalo število zavarovancev 82.562, ki je nato skozi naslednje tri mesece stalno padalo in doseglo v januarju najnižjo številko 75 087. Za februar smo že število zavarovancev navedli, v primeri z januarjem letošnjega leta se je povečalo za 1.464, kar smatra poročilo kot napredek V sezijskem pogledu. Poglavje o bolnikih Zanimivo je tudi poglavje o bolnikih. Odstotek bolnih zavarovanih članov je še vedno znaten in znaša v februarju 2.365 ali 8.09°/o. Nasproti lanskem letu se jo število še povečalo, kar je ob porastu članstva nenavaden pojav. Kaj pa brezposelni? Za celoten pregled o zaposlenosti in splošnem stanju delavnosti v našem gospodarstvu bi bilo treba še dodati poročilo o stanju brezposelnosti. Od časa do časa sicer navajajo razne številke borze dela, vendar pa prav v tem ni mogoče ugotoviti pravega stanja brezposelnosti, ker mnogi. ki so brez dela in zaslužka, ne iščejo zatočišča na borzah dela, ampak gredo domov na deželo, kjer ob eni borni skledi pomagajo tolči svojcem bedo. Zborovanje posestnikov novih hiš Ljubljana, 7- ma-rca. Zborovanje društva posestnikov novih hiš v Ljubljani bo v nedeljo 8. marca ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Tabor« v Ljubljani Na dnevnem redu je gospodarski položaj posestnikov novih hiš. Vsi posestniki novih hiš noj sc udeleže tega zborovanja- Odbor društva posestnikov novih hiš v Ljubljani. Gledališče Drama Začetek ob 20. url Nedelja 8. Ob 15. uri Goljemnov Izven. Cene od 10 Din navzdol. Ob 20. uri Tujo dete. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek zaporto. Opera Nedelja 8. Ob 15. uri Manon Izven Cene od 80 Din navzdol. Ob 20. uri Mamzehe Nitouche. Gostuje gdčna E. Druzovič. Izven. Cene od 80 Din navzdol. Ponedeljek 9. Večer plesne umetnosti gdčne Mio Čorakovo iz Zagreba. Izven. Cene od 80 Din navzdol. Znanilke pomladi Zagreb, 7. marca. Nekateri slovenski smučarji še vedno trmasto verujejo, da bo še sneg v dolinah, da bo še smučanja. To upanje je glede na mnogotere znake prav jalovo. Tem »zaslepljencem« je končno vendarle treba priti v okom. Evo jim »mrzlega tuša*. Včeraj so se nad Zagrebom pojavile prve lastavice. Nad mesto je priletela velika jata ljubkih znanilk pomladi, ki so v soncu ščebetaie s svojimi priostrenimi peruti krilile. V zraku so krožile nad eno uro, nato pa so sedle na brzojavne žice, strehe in rkitove. Po počitku so se spet zbrale v pirmudasto j,.tv ir. odletele »i- -'i ,'i.gu— v lončno Dalmacijo. O obisku lastavic poročajo tudi iz hrvatskega podeželja in kmetje pravijo, da so to ne-pugrešiljivi Ln zatrditi znaki pomladanskih dni, k; že trkajo na duri in ož'vTam dom vino. Cigan baron v Maribora Maribor, 6. marca Po presledku nekai let je na mariborskem odru znova zaživela popularna Straussova opereta »Cigan baron«. Dogajanje operete je precej šibko, skoraj brez vsebine in še kar ga ie. je silno odmakniena da-našnii dobi. Zato pa ie muzika izredno lepa, ponekod kar operna in pride pred vsem oni, ki ga moderni džez še ni pokvaril, v vsem na svoj račun. Letošnja uprizoritev je dosegla triumfalen uspeh pod vodstvom režiserja g. Rasbergerja. Vendar bi se stalni obiskovalci gledališča razveselili, ko bi se režiser poslužil kakih modernejših scenerijskih pripomočkov. Tudi s skromnimi sredstvi se da doseči marsikaj. Glasbeni del je vodil g. Herzog, k1 je presenetljivo izvežbal zbor. Soleh zasluži zbor pri te, uprizoritvi vso pohvalo in pnznarve. — Naslovno vlogo ie odlično pel gosp. Sancin, ki lahko šteje part cigana-barona med svoje naTepše uspehe. Želimo, da bi se g. Sancin tudi še igralsko spopolml. Gdč. Udovičeva ?e bila kot Saffi pevsko in igralsko popolna. Velvk uspoh so zabeležili nadalje gdč. Barbičeva kot Arsena. ga. Kovičeva kot ciganka Czi-pra, g. Kovič kot Kalman Zsupan ter g. Gorinšek kot Conte Čarnem. G. VerđoofV je bil v vlogi Otokarja apvsko šibek. Pri premieri v četrtek ie brin gledališče razprodano. Kon'atot med odrom in občinstvom odličen, ni m-mknlo aplavza in cvetja. —ob— Umrl 106 let star Malo je pil, dosti kadil Sarajevo, 6. marca. Pred nekaj dnevi je v naselju Nozini pri Sokolcu preminul 106 letni ugledni starček Ivan Jovanovič. Po rodu je izhajal iz Crne gore, odkoder so njegovi oredniki Prinesti s seboj trdno življenje, umerjenost in živlienski humor. Preminuli Jovanovič je bil v svojem življemu sila soliden mož. Pil je nrav malo. toda kadil oa je dostii Oženil se je šele v 45 lotu. 'n kljub temu je dočakal vse tri rodbinske trofetie: oče. ded in ora-dod. Med vaščani je bil prillubVen zhsbi zavoljo svojega zdravega kršnoga življenskega humorja. Bolj posrečen tip človeka bele kože Tajinstvene bukve zgodovine Ljubljana, 7. marca. Evropskim mornarjem, Id so pred 450 leti razpeli jadra, da odplovejo v neznana prostranstva oceanov odkrivat nove obale in zemlje, se ni niitii sanjalo, kaj vozijo s seboj — pod krovom so hranili sedemkrat zapečateno knjigo s čarobno formulo belega gospostva nad svetom druge polili. Peščica je zavladala Povsod, kamorkoli ie dospel beli človek, so se mu podredih plemena ter mu začela nos:ti naravmst bajna darila. V Afriki, Ameriki, Oceaniji, v Južni in Vzhodni Arji. v Sibir bi skratka povsod si ie znal mož iz Evrope navrtati vm° ki je iz njih liln zlato v potekih Domačini so zrli v njem bodisi boga bodisi vraga, vsekakor pn bitje, ki so mn na uslugo viš;e. skri^mstne sile, To je eden izmed mnogih protislovnih poiavov v svemvnizgo-" dovini. Peščica beilnnpMnm mm* je uveVavih svoip voljo nad n°broj-nimi miliiom hidVe m fa P'eščrca 70v* čn Kakovost je odločila Še manjša četica Francozov gospoduje v Indokini. Nič močnejši niso Holandci, ki upravljajo bogato Sundsko otočje. Pa kako neznatne so oaze Evropcev na etnografski karti Afrike! Če bi šlo za številčno razmerje, bi morah Evropci v Afriki beračiti, ne pa ukazovati. Toda bukve zgodovine so tajinstvene in na vsaki strani stoji zapisano nekaj drugega. Evropi se je — ali Po višji milosti ali po naključju? — odprla k n riga na oni strani, kjer se blesti formula da ne odločuje število, marveč kakovost. Evropa uživa Človek blede kože predstavlja tip, ki je kakovostno bolte uspel. Boh oblagodarjen z iznajdlMvostio. s tehničnim znan em. s smislom za disciplino, pa tudi boli zvit in prožen si je pripel na uzdo narode, ki bivajo na šestkrat večjem prostoru, nego je njegova lastna domovina. Ti narodi žive do ve črni le malo bole nego pred prihodom Fv- lv\nCY■‘', dnei ec- 'P crnennU-ire.'-*;-' na ©i ta astrologija! Ljubezen, politika — loterija Ljubljana. 7 marca Je res malo čudno, če kar vnaprej že poveš prihodnost. Se bolj je pa čudno, če vnaprej napoveš atentat; če pa Se napoveš, da bo atentat na visoko in vladajočo osebo, je pa višek astrologije. Kaj kmalu- bi si lahko nakopal suni. da si v zvezi z atentatom. Tako je tudi z našo astrološko napovedjo. Napovedovali smo dan sovražnih dejanj, prevratov, uporov in zločinov. Vladajoče osebe smo postavili v silne nevarnosti, žal. da nas niso ubogale. Včeraj so oblegali našega astrologa kar od vseh strani. Intel je dela. kot niti ne sama madame Silvia. Prihajale so nežne devičice. druga za drugo. želeč vedeti kdaj pride ponje lepi princ iz devete dežele in prihajali so ljudje, proseč za srečne Številke srečk v razredni loteriji; in prihajali so politiki, povpraševat o teli in onih političnih konstelacijah, kombinacijah. mahinacijah in manipulacijah. . . Naš astrolog je očetovsko dajal nasvete in navodila, sestavljal horoskope, računal pota zvezd, risal in meril, študiral in škilil v sto in sto matematičnih formul ter napovedoval s svo jo točno diagnozo sicer tako megleno bodočnost. Tak, tak, tak, potrka na vrata! Vstopi mož politike. Poznamo ga, zato mu kar pokažemo našo astrološko poosebljenost. Kmalu sta v razgovoru. Politik čudno menca, že vemo, za kaj so gre! — Gospod astrolog, prosim, mi veste povedati, kakšne politične mahinacije so zdaj na vidiku? Astrolog namrši obrvi, vrže laso nazaj, pogleda v sfero, zamiži! In vrtijo se mu v jasnovidu čudne podobe! Politiki vstajajo in padajo, konjunkture so menjajo, kolo sreče se okreče, danes ti,' jutri jaz! Začno se znamenje Marsa, pada Neptur, Saturn šo triumfira, pa ne bo dolgo več. Ej, zamotana je ta astrologija kot njeno dete politika! In spregovori astrolog: * — Čujte gospod. . . .ič! Pazite se vplivov Marsa, ou je mogočen! Niso zastonj Rimljani krstili po njem boga vojne. Tudi on vodi vojsko! Saj veste, vojska je vojska! Pri tej je oblast! Tn gospod. . . ič se je namrdnil. Potrt je odšel od nas, sedel v svojo limuzino, zatulilo je, ni ga bilo več. Sel je nesreči nasproti. In k gospodu astrološkemu pristopi drug klijent. Mlad, še plašen mož. Začenja šele s politiko. Prihaja po osnovne nauke. Gospod astrološki ga kar predira z očmi! Vidi mu v dušo, v pošteno slovensko dušo. Takoj ugane; tu ne bo političnih uspehov. Začneta potencirati in dividirati zvezdni stav. To še 'multiplicirala, iz tega potegneta koren, nato malo še pretuhtata rojstne podatke in stvar je gotova: nič no bo s politiko! In zgine iluzija, ki jo je imel mladi možf dnevnice, avto, mobil. salonski voz, lepa prijateljica itd. Ne boš, brate, mozgal naroda, takih politikov ne maramo! Poštenost za zaupanje! Gospod, astrološki je rešil narod parasita. In tako gre iz dneva v dan. Astrologija pa tudi povzroča včasih resna trenja! Kako žalostno je zadnjič potožila bledolična deklica: — Fant me jo pustil, ker sva ugotovila po vaši napovedi, da sva že od vsega početka nesrečen par! — No, vidite, gospodična, astrologija je že prej vedela, da se bosta razšla! Moralo so je tako zgoditi! Kar je usojeno, je usojeno. Astrolog pa je nato tej žalostni deklici iz stava Lune proti Soncu, potencirano z mlečno rimsko cesto, poiskal pravega izvoljenca. Na zdaj sta srečna. Namreč fant in dekle. Astrolog pa tudi. Saj astrologi so srečni ljudje. Kajti videti to, da vremena Kranjcem bodo se zjasnila... kaka sreča!! 1 njihovi zemlji ponekod bajno povzpelo. Kam gredo gmotne dobrine teh daljnih dežel? Skoroda vse se stekajo v Evropo; ta jih uživa. Le tako je mogoče, da živimo na svoji mali. razneženi zemljini pre* cej udobneje, nego bi smeli, če 1* veljalo za merilo naše domače bogastvo. Za toliko, kolikor so eksotična ljudstva lačna, za toliko smo v Evropi vsai nekateri bol’" siti. Naše morje Ze na občnem zboru ljubljanskega kraij. odbora JS so nas mornarji presenetili in razveselili s to revijo, ki ima poleg izvrstnih člankov tudi zares krasne ilustracije. čeprav je oprema naifineša, vendar pa novi prepotrebni mesečnik velja le 48 Din na leto. da se bo zato gotovo razširil po vseh hišah in naposled prepriča! slicbornega Slovenca, da nam lepšo bodočnost jamči edino morje. Skoraj 100.000 jadranskih stražarjev imamo že v naš' banovini, ki so MK-doslej brez slovenskega listo o prevažnih pomorskih vprašanjih. Revije pa ni pričel izdajati morda kak slovenski oblasln' ali krajevmi odbor J S, temveč so se za to riskantno podjetje žrtvovali sami požrtvovalni bivši mornarji, zbrali so pa tudi najznameriteiše strokovnjake. da že v prvi številki vidimo imena inž. Milana Sukljata, ki razpravlja o cesti iz Ljubljane na Sušak, dr. Egona Stareta, ki piše o zvezah Čehoslovakov z našim morjem, dr. Mira Sovdata z ozirom naše trg. mornarice, dr. Branka Vrčona, ki nam predoča pomorsko slo Vel. Britanije, a dr. Robert Hlavaty op suje slavni Trogir. Stojan Plesničar pa delo JS. seveda je pa v reviji tudi polno zanimivega drobiža. Pokažimo z naročanjem ^Našega morja«, da smo vredni Jadrana! Japonski princ Konoye, k| mu jti japonski cesar poveril sestavo nove japonske vlade po vojaškem krvoprelitju. Princ pa je visoko ponudbo odklonil ... O Antonu Aškercu bo predavala pod okriljem Splošnega ženskega društva literarna zgodovl-narka, gospa prof. Marja Boršnik v torek 10. t. m. ob 18. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Predavanje bodo izpopolnjevale skloptič-ne slike. Vsakdo dobrodošel! Samo da bo mir! Zgodba © bujni Suzani Ljubljana, 7. marca. Kar zapored moramo pisati o Gorenjkah, kako ljubijo in sklepajo ljubezni ter jih spet razdirajo, včeraj smo pa tudi slišali, kako se znajo moških braniti, in lepo besedo o njih nepremakljivi in nepodkupljivi zakonski zvestobi. In tako je danes spet na vrsti gorenjska zgodba o bujni Suzani. 2e iz starega testamenta se tega lepega imena drže pojmi razgaljenih kipečih oblik, ki so zapeljevali starce, da so pozabili na težki tovor svojih let. Pnmojduha. sveto pismo ima prav tudi pri gorenjski Suziki! Samo če jo pogledaš, se že čutiš pomlajenega in korajža ti poskoči na »auf biks«! Zlata krona las in neubogljivih kodrčkov na vse strani žari in uhaja izpod zelenega tirolskega klobučka. obrazek z deveto lepoto je samo mleko in kri, oči pa plave in poredne, da ne veš, kdaj se ti zavrti. Vse je živo na meij in poskočno — kakor pač pni Suzanah! Ampak »Suzana« je tudi huda, strašno huda... Saj tudi ni čuda. ko S pa ongasti dedci ne dajo miru. Natakarica je bila in ni imela miru. nato je pa naravno imela tudi svojo gostilno in tudi ni imela miru. Prihranila si je lep kupček denaria, seveda, in tudi brez fanta ni bila. Sploh, kakor se spodobi za bujno natakarico Suzano. Kot bi v zakonu svetem bla • • • Močan in dobro rejen, zal fant je tudi men Janko. Njen bivši Janko, moramo na žalost zapisati, ker sta se grdo skregala in je Suzana že srečna soproga drugega in podjetna gospodinja cvetoče gostilne v našem planinskem raju. Tudi tožila sta sc že. ker je togotni Janko razbijal kozarce in jo celo ugriznil v prstek — on pa spet pravi, da ga je klofnila in stole metala vamj. Čeprav jo je še udaril po glava’ in s sifonom poškropil, vendar je bil tedaj oproščen. Taki razgovori med zaljubljenci so pač privatna zadeva! Nato je pa snet šlo zaradi 4 jur-jev. Šest mu jih je dala spraviti in dva ji je vrnil za druge štiri ie pa tudi trdil, da ii nič več m dolžan Ko ie šla zaradi tega k odvetniku je celo trdili, da mu ie dolžna ona še za motorno kolo. Sicer sama motornega kolesa n’ nikdar imela, a bilo ie oriiavlieno na n^no ime. Pod klaskom sta se srečala . . . Res sta se srečala, toda on je ni niti pogledal in je petial kar naprej, prinoveduie on na št. 79. Tako daleč ie namreč prišla ta nesrečna ljubezen, da ie Janko moral na zatožno klop pred mali senat. Obtožnica pravi, da sta se srečala, oba na kolesih. Janko jo je ustavil in zahteval, naj podpiše, da ji ni nič dolžan, drugače jo pa na mestu ubije. Pahnil jo ie s kolesa in pretepel... Grda in nerodna stvar za temperamentnega ljubčka, saij ta paragraf lahko vrže eno do pot let robije. Janko pa pravi, kakor smo že povedali, da je niti pogledal ni in »e je štemano peljal, kar naprej. Kako naj jo torej klofuta! Mogoče je bil drug. Prav mil sta se pogledala. e. Kakor pripoveduje gospa Suzana, je bilo pa srečanje nekoliko drugače. S kolesa jo je Janko pahnil in jii prislonil dve klofuti, da je Suzana morala Klicati na pomagan e. K sreči sta prišli dve ženici, da ni bilo še hujše. »Ali smem z vama?« iu je prosila in jokala ter prosila pomoči. »Nisve si upal, ker naju je napodil, naj izgineva«, je pričala Ana. »Oštela sem ga. da ie grdo. ker tako dela s punco in jo zmerja« — Zakaj mu pa niste ušli? je Suzano vprašal predsednik s. o. s. Kovač. »Nisem mogla, ker me je držal!« — Ali sta imela ljubezen? »Ja. ja, ljubavno razmerje«, je vzdihnila Suzana. — Ali še zahtevate 500 Din za bolečine? »Še, ker ne da miru!« Janko se izgovarja, da nima premoženja. Banjaluka. 7. marca. Trnovec Vasilij Tihostuba iz Kaličanov pri Prijedoru je na videz živel mimo zakonsko življenje z zakonsko družico Branko Zavoljo njene udanosti in ljubeznivosti ji Vasilij ni moge' prisoditi zakonske nezvestobe. Toda ljudski glas je v tem zakonu zavoha1 trikot. V navidezno zakonsko so-glasie ie posegal ljubimec Štefan Ditrih Govorice trgovcu Vas'li’u niso dale mirne ure. Glodal je glob lie in globlje in se naposHl odločil. da mora biti tem mukam konec. Predsinočniim se mu ie pomi-dila za ta končni obračun ugodna prilika. Pri vdovi Maria Ključe so Suzana pa naglo našteva »kopita šivalni stroj, motor...« Se vedno osumljenec trdi, da sploh ni govorni žnjo in se je ni dotaknili. Gotovo je bil drug, saij ima z vsakim spore, zatrjuje obtoženec, priča Suzana se pa zadaj vsa trese od zmagovalnega smeha, da se sveti vrsta zlatih zob, z roko pa kaže, kako jih bo dobil. »Vsega je zmožna«, zatrjuje resignirani Janko. Toda tako, kakor Ana je izpovedala tudi Mina in tudi orožniki so izvedeli tako. Izteklo se pa ni tako hudo ... kakor je želela Suzana. Jankota so oprostili zaradi nevarne grožnje in ga obsodili samo za lahko telesno poškodbo na 300 Din. ki jih pa mora plačati v enem mesecu, drugače bo moral sedeti 5 dni. Za bolečine bo moral Suzani dati stotak, grožnje pa ni mogoče smatrati za resno. saj ie Suzana korajžna, da se ne ustraši kar tako. Tako je dejal gospod predsedmk. Suzana je pa razpravo zaključila: »Samo, da bo mir!« je za neko slavje zbrala skoraj vsa vas. In pred forumom tega javnega mnenja je Vasilij hotel razčistit' račune in ugotoviti, koliko ie resnice v njegovem zakonskem trikotu. Pozval je s seboi ženo Branko da si z tiubimccm Štefanom pred njenimi očmi povesta zadnio be sedo Obračun je pričel s trdim' besedami, ko so preši« v prepir in končno ie ljubimec Štefan porinil ljubosumnemu VasilHu dolg nož v trebuh, da ie na licu mesta izdihnil Zena Branka ie bridko zaihtela. toda Hudski glas nienim solzam ni verjel, ampak ž« zaključuje: zdaj se bosta na lahko vzela če ic liubezen med njima res tako goreča Lovci nočnih žrtev Iz zagrebškega nočnega življenja Zagreb. 7. marca. Iz zagrebškega nočnega življenja smo že večkrat podali drobne sličice in premetenost nočnih elementov. ki ne zamudijo nobene priložnosti, da izvabijo v past tega ali onega dobrodušneža, ki kaže. da ima kaj pod palcem. V mreže nočnih lovcev je padel tudi neki Štefan K., ki ie ob treh zjutraj še vedno motovilil v znanem zagrebškem nočnem lokalu »Jadranski vili«. Oj vinjenosti ma-Ione ni mogel prestavlinti nog. In glej ga spaka, kakor da bi naročil avto, ga ie ta že čaka' pred loka- Usoda nezakonskih otrok Zagreb. 7. marca. Kakor se vzame: usoda nezakonskih otrok največkrat ni kaj prijetna. Naša »prefinjena« družabna morala je v tem oziru čudovita: nezakonsko mater obsoja, njenega otroka brez vsakega povoda prezira. Le redko se zgodi, da so nezakonski otroci ravni svojim lom. Ljubeznivi šofer mu je pomagal v avto na mehke blazine. In glej še večje čudo: na blazinah ga je že čakala »izvoljenka«, znana Milka Ban in ga sprejela v svoj obiem. Štefan je bil naravnost presrečen. da stvar tako lepo teče. V objemu Milke ga je brneči avto odpeljal neznanokam. JDopoldne pa ie prišlo iztreznienie: Štefan ie moral ves presenečen ugotoviti, da so mu na tej vožn’i pobrali vse. kar je imel pri sebi soloh kai vrednega. Toda tudi Milko je zabolela glava — še isti dan je b:)!a gost na policiji. ostalim zcmljančkom. ki so zagledali beli dan pod zakonskim pečatom in blagoslovom. Nezakonske matere ih otroci pa slej ko prei uživajo večje simpatije le pri pesnikih in pisateljih ... K temu poglavju spada tudi slu čaj iz Ljubljanice v zagrebškem srezu. V bedni in zapuščeni ter do Zmagal le ljubimec... Usoda v zakonskem trikotu Pred 23 leti je v zalivu v San Frančišku utonila ladja, na kateri je bilo za 103000 dolarjev zlata. Slika kaže poseben traktor, s katerim bodo skušali ta zaklad dvigniti Iz m°rske globine. skrajnosti zanemarjeni kamrici brezposelne delavke Katice Puška-rič so odkrili mrtvega dojenčka, starega iedva mesec dni. Preiskava je ugotovila, da je otrok nezakonski in da se njegov oče Ivan potika po svetu. Mati Katica je bila sicer prej zaposlena delavka v Zagrebu, a je kasneje izgubila delo V dneh brezposelnosti ii je postal nezakonski otrok v veliko breme. Otroka je pustila v kamri, brez nadzorstva in jela in je tako nedolžni zemlianček izdihnil od gladu svoro nedolžno dušo. Ko se ie mati Katica vrnda je mrtvega otroka lepo položila na mrtvaški oder in nato neznanokam izgindn. Pokop so opravili brez matere in njenih solza, vendar pa se za ma-h«r nHPsfi 7qnimain Radio Ljublfana Nedelja, 8. marca: Ob 8.00: Ženska telovadba; 8.15: Moška telovadba: 8.30: čas. poročila. spored; 8.45: Wagnerjeva dela. radio orkester; 9.40: Versko predavanje, dr Opeka; 10 00 Cerkvena glasba: 1100 Prenos mladinskega koncerta Glasbene Matice v Ljubljani iz Uniona: 12.30: čas. spored obvestila: 12.45: plošče po željah: 16.00: Kmetijska ura: 16.20: Koncert vninške godbe: 17.00: Razvoj slovenske drame, predavanje, ter »Kaciianar« tragedi a v petih deianhh: 19.00: čas, poročila, spored: 19 30: Nacionalna ura: 20 00: Iz neobinvVenih del M'rka Pejiča, prti« g Onstič: 21 O0: rad'0 orkester: 2? 00- čas. vreme, poročila: 2215- radvski jazz. Ponedeljek. 9. marca: Ob 12.00: plošče: 12.45: vr-mc, poročila: 13.00- čas. spored, obvestila: 13.15: radio nrk«s*«r: 14 99: vreme borza: 18 00- Zdravniška ura: Obo'eme orehavrrh orgnnnv. dr. Magama: 18.20- nMče: 1840: Kulturna kronika- Fcrdmnrtd Fevdi-80 letnik: lom: čas. vreme, obvestila: 19 20: Nacionalna pra; 29 90^ Mozartov večer: aann- čn«. vre me onročija- naj-. ^>a4--cV’ ’a-zz^ — Kaj, ženica? Jutranjo obleko 'd rada? Cernu ti pa ho jutranja obleka, ko pa vendar šele opoldne vstaneš Časten zgled Hranilnice dravske banovine Ljubljana, 7. marca. Pred kratkim ustanovljena akcija ta ljubljansko bolnišnico si je zastavila nalogo, da pribori slovenskemu narodu centralno bolnišnico v Ljubljani, ki bo izpolnjevala tudi vse pogoje za bodočo kliniko. Ta naloga tahteva vsestranske priprave, rešitev mnogih zdravstvenih in tehničnih vprašanj, za kar je seveda potreben denar. Tukaj je Hranilnica Dravske banovine dala lep zgled, da je votirala v ta namen znesek Din 10.000___in g tem dala akciji prvo pomoč. Če bo imela akcija dovolj sred-etev, bo omogočena vsestranska proučitev ene osnovnih potreb slovenskega naroda. Vsa nadaljna vprašanja bo mogoče rešiti samo na osnovi te vsestranske proučitve. Prepričani smo, da bodo zgled Hranilnice dravske banovine posnemale tudi druge naše javne in zasebne ustanove. Maribor Kaj bo danes Narodno gledališče: ob 15. uni »Princesa in pastirček«. Otroška predstava. — Ob 20. uri: »Bajadera«. Znižane cene. Gostovanje Cirila Bratuža k Beograda. Union kino: Naivečji monumentalni film »Golgota«. Harry Bauer. Grajski kino: Vesela opereta »Jesenski manevri«. Leo Slezak! Sport: ob 15 uri na igrišču ob Tržaški cesti prv. nogometna5'tekma SK Železničar : ČSK. m— Ali ste se že prijavili za Putnikov posebni vlak v Planico? Storite to čimpre.i pri Putniku v Mariboru ali Celju, ker je na razpolago le -100 sedežev. m— Rojstva, poroke, smrt. V mesecu februarju ie bilo v našem mestu rojenih 83 otrok, in sicer 42 dečkov in 41 deklic Umrlo je v tem času 77 1 udi (44 moških in 33 žensk). Znak predpusta je. da je februarja sklenilo zakonsko zvezo 60 namv. m— i.en dar delavstva. Za spo-memk kralia Aleksandra v Mariboru so zbraln delavci tvornice hlačevine Hutter in drug 1300 dinarjev. m Za 100.000 nemških mark je odobrila Nemčiia uvoza perutnine s področja bivše mariborske obla Sti. S tem bo občutno pomagano našim kmetovalcem perutninarjem. m O grafologiji bo v ponedeljek, 99. t. m., predaval v Ljudski univerzi psiholog dr. Klages iz Zu-riclia. m Nalezljiva davlca se je pričela pojavi ati med mariborsko šolsko mladino. Šolske zdravstvene oblasti so že podvzele vse potrebno, da se nevarna bolezen ne bo razširila. m Po čem so ribe? Na mariborskem trm so prodaiah mole po 22 do 24 Din kg. borbone po 26, sardone 10. filete 26. karpe pa po • 12 d:nar;ev kg. m Prva otroška predstava h 1 danes ob 15. uri v gledališču. S sodelovanjem celotnega ansambla uprizore pravlrčno igro »Prnees-ka in pastirček". Igro w- spisa! Pavel Golin. režiser b1 Milan Košič. m Cesta s® udira. Zadnje <1°-Ževš? ie povzročilo, da se je nriče-L Ruška cesta ki vodi ir"k ob Dravi. na nekaterih mestih nevarno udirati'. Potrebna so takojšnja popravila — Razstava bolgarske grafike bo odprta le še v nedeljo 8. marca; prireditev, ki je bila deležna najboljših ocen, občinstvu toplo priporočamo za ogled zadnje dneve. V nedeljo bo imel v razstavi vodstvo ob poldvanajetih g. I. Zorman. — Na razstavi bolgarske grafike je bilo doslej prodanih 7 del; nekateri interesenti se pa še niso dokončno odločili. — Ljudska univerza v Ljubljani. V ponedeljek, 9. t. m., bo predaval ob stoletnici Stritarjevega rojstva o pomenu tega moža za našo literaturo in kulturo prof. dr. Anton Slodnjak. Predavanje, ki bo v Delavski zbornici na Miklošičevi cesti, se prične ob 20. uri. SREČKE državne razredne loterije A. REIH IH DRUG žrebanjei Z A G R EB In 8. aprila Gajev? g.,,^ 3 Gospodarska kap nas je zadela „Trgovska prisebnost “ trgovca na deželi Na Dolenjskem, 7. marca. Bili so časi, ko je bil trgovec na deželi mogočen in denaren gospod. Sredi vasi, navadno prav pri farni cerkvi je stala njegova zidana hiša, ki je že na zunaj kazala, da ie v vasi nekaj več. bolj imenitna kot druge, večinama s slamnato streho krite hiše. Tu se ie prodajalo, zamenjavalo, v sili izposojevalo tudi denar: ugled in premoženje se ie množilo. Vse pa na solidni in pošteni podlagi. Zadovoljen ie bil trgovec z vasjo in zadovoljna ie bila vas z niim. Nekdaj In sedaj — »Res. lepo ie bilo tedaj; bili so zlati časi za trgovca, kot za kupca. Obojestranska zadovoljnost pa je prinašala vasi le mir in ugodje, da je življenje v prijetnosti potekalo naprej. A danes? Le skušajte se vživeti n. pr., kar v moj položaj« — mi je potožil vdan vsem križem in težavam, ki so ga zadnji čas doletele, trgovec z dežele. s katerim sem obzirno navezal pogovor o trsrovskih prilikah v vasi nekdai in danes. Da, prav obzirno je bilo,treba opraviti^z nim ta ‘pogovor, sai se je na možu videlo, di gn je sila današniib raz-dranamh razmer prizadela še po-scbn° t tV/") Bili so lepi časi Urišel sem v ta kraj — je nadaljeval — kot trgovski pomočnik; z nekaj denarja, ki sem ga imel, sem začel trgovino, ki je vse do pred leti odlično uspevala. S sol.dnim poslovanjem sem si pridobil širok krog odjemalcev, ki so prej kupovali v bližnjem trgu. Ljud stvo me ie vzljubilo in kmalu sem bil v vasi ne samo ugleden trgovec, temveč tudi v vseli ozirih sovaščanom svetovalec; temu ali onemu sem v sili priskočil na pomoč tudi denarno, ah v kakršnikoli obl-ki je bila pomoč pač potrebna. Živel sem s tem ljudstvom pač r ko ob roki in ono z menoj. S časoma sem si postavil v vasi svoj dom. to hišo; bil sem ponovno tudi župan in tako naprej, sai me razumete gospod, da mislim povedati!, da sem bil vaščanom nekak vodnik in zaupnik« — mi je prepričevalno prnnvedoval in nadaljeval: __ Bili so res leni časi: splošna blagima in napredek sta nas vaščane spremljala ob vsakem koraku. Začetek hiranja — Pa se je obrnilo! Gospodarska stiska tudi nam ni prizanesla. Saj je tudi vam gotovo znano, da se ie rak-rana te gospodarske stiske. — kriza, — ki je okužila.vse, še posebno bohotno razširila pri nas. Med tem, ko so se ji drugod s pametnimi gospodarskimi ukrepi postavili bolj ali manj uspešno v bran, je imela pri nas vse pogoje za čim širši razmah. Saj smo imeli mesto borbe proti krizi le brezplodno politiziranje. — narod pa je med tem trpel, iz.gublial pod nogami tla in premoženie. Kupna moč je padla, cene kmečkim pridelkom so se znižale, nasprotno so se vse ostale potrebščine, ki jih kupuje kmet. podražile. Zato smo trgovci na deželi prvi občutili vs® posledice tega gospodarskega hiranja. Ko pa je izginil iz kmetov’h rek še zadnii denar in je ori tern usahnila vsa gospodarska kri. je šla poit še hitreje navzdol. Če dodam še to. da sem danes naiemnu trgovskega lokala v tei h:ši, ki j® bila še nedavno moto last. in da nisem bil niti zapravljivec trti pijanec, .e menda dovoli za razumevanje prilik trgovca na vasi nekdai in danes. Sai takih primerov W te mo) ie na deželi nr^cei. če se ka| ne pretakne • — Čudno, da ste se sploh še obdržati nad vodo in, da vam je po zlomu ostalo še toliko, da ste se na novo založili z blagom in, da koncem vseh k-oncev. životarite vsaj še kot najemnik, ko mnogim ni ostalo prav nič in so danes... — Sto odstotni berači — me ip prekinil — in brezposelni, na cesti med brezdomci. Da, vse je mogoče... Brezdomec in berač sicer nisem. Od vsega, kar sem imel, sta mi ostala čast in poštenie tako. da mi je veletrgovec X. iz Ljubljane, ki me v znača'u dobro pozna, rad zaupal blago, pri k: teretu imam malenkoston zaslužek, toliko, da životarim! — Kako pa potem zmagujete, davke in druga bremena. — gj) vprašam. — ako že sami tako tež ko rinete... — Da, davki in druga bremena. 400 Din mesečne najemnine za lokal in še polno izdatkov je, ki pri tem prometu, ki se danes doseže, ne odgovarjajo več mejim plačilnim zmožnostim in mi kaže, če se kaj ne pretakne na boljše, vrniti blago in prenehati z obratom, ki postaja iz dneva v dan manj donosen. — Koliko pa imate povprečno dnevno prometa, če smem še % izvedeti? i — 100, 150, če pa iztržim 20Q Din je odličen dan! So pa tud) dnevi, ko mi pride v roke le PO par kovačev! Vidite taka je danes s trgovcem na vasi, ko so se morali liud.e omejiti le na najnujnej-i še. Morda gre temu ali onemd boljše; v splošnem smo si pa daneS trgovci na deželi enak: in nas ta8 rejo vse iste težk^če na prvem mestu pa občutimo pomanjkanje gotovine pti kmeitii s Čimer je povedano pač vse In še nekai je, kar je za presoio prilik na deželi še posebnega pomena: '7 nebo vpijoče razmerje cen potrebščin ki ’ihvktv puie kme.t. g1edQ na cene kmečkih proizvodov Sai mora v današnjih časih kmet. ki se hoče obleči iti obuti, prodati iz hleva par volov! Pred verno pa ie sluz-1 kmetu izkupiček od para noinv za 'ač:’n dav-5 kov, za zavarovain no. za obleko sebi in dnizini m še ie ostalo kaj za prhniišek* 7->‘' e ',<;nodarska kan. ki nas je zndda. umli;va in tae nekai ie hotel dodati pa najt) je prekinila 10-letna delt 'Ca. ki $8 stopila v trgovino — Kai bo punčka? — Mama so reki za vej krofl virfel cukra. pa tole r'nško pet r or nn mn v no s-nTi Zadrega s 16 kronami — Koliko pa imaš denarja, vpra« šuje trgovec? . I — 16 Kron! j — Samo 16 kron. .tič več? — Nak. so reki mama še za S Krono prezgerma. ^ — Pa kai še? Cukra, petroleja, cikorije, soli kvasa pa imaš samo 16 Kron! Pokaži denar, morda S» da'" mama kaj več1« 1 Pa je dekletce razvilo robec b iztres'o iz njega 4 Din. In trgovec današniib dni bi ne 611 naročilu »trgovsko pristen«, če bji ga ne izvršil Meril ie in tehtal ter nameril: pest sine. steklemčioo pe3 troieja. nekai soli. za 0.25 Din kvasa. ter nekia dek cikorre; suma sumarum računa Din 4 = 16 Kron. — Vidite, mi pravi trgovec, takšni so danes kšefti Pa nai se zač služi, če je mogoče, ko prodajam škatljo cikorne na d°ke več strant kam in v kronah! Pa nest soli SJ par zrn sladkorja... Da. časi s| izpreminjajo naglo navzdol in vsi bo vzel... <1 — Vrag — mu vpadem v besd« do. k Stu, MAŠČEVALEC Kriminalni roman. Daviš je hitro splezal po lestvi, da pride čimprej v sobo, iz katere je še vedno slišal prestrašeno žensko kričamje, čeprav je bilo že nekaj policistov v sobi, tistih, ki so zajeli zamorca na lestvi m ga zvezali. Ko se je Davis popel do okna, se mu .te nudil tale prizor: trije policisti z neranjenim zamorcem, v kotu stara ženska, v obupu vijoč roke, na postelji pa mlado lepo dekle z razpuščenimi lasmi, bleščečimi se kot zlato. V hipu je Davis spoznal Elo in od začudenja kar otrpnil. Saj ni vedel, da ona takrat, ko je vzela strup, ni umrla, ampak ji je zdravnik rešil življenje. Pomignil je zdaj policistom, naj se brž odstranijo, potom pa je pomiril ženski, ki sta trepetali od .rahu in nista niti prav vedeli, kaj vse to pomenu Ela je spoznala detektiva in ga hvaležno pogledala, ko ji je v kratkih besedah vse pojasnil »Od srca želim samo to, gospodična«, je dejal na koncu, »da ne bi ta razburljivi dogodek kaj Škodoval vašemu zdravju. Sedaj me pe vim ni treba več bat,'« Priklonil se ie in naglo odšel, kakor je bil prišel: skozi okno. TEREZA IN NJENA PRIJA I.'ELJiCA Trda zima je zavladala po vsej Škotski, in debel sneg je pokrival hribe in doline. Elin gradič je stal povsem osamljen in zapuščen. Vsai sosedje so tako mislili, kajti razen oskrbnika ni nihče vedel, da se je gospodična Morrisova pred kratkim vrnila v svoj gradič.. Ona se namreč ni ganila nikamor, niti v park se ni pokazala. Živela je povsem skrito im samotarsko. Pač pa so vzbudile radovednost vse soteske dve ženski, k, sta v bližimi Elinega grad ča najeli .eki majhen dvorec. Bili sta to dve lepotici z juga, Španki. Ljudje so s'e še bolj čudili, kaj neki je privedlo ti dve ženski pozimi s tople dežele na mrzlo Škotsko. Ena teh dveh čudnih tujk je bila Tereza Gardine — toda zdaj se je imenovala de Caster. Druga pa je bila njena prijateljica, ki je šele pred kratkim prišla iz Španije; imenovala se je Manu-ela de Santos. Nekega ledenega januarskega dne popoldne sta sedeli obe prijateljici v krasno opremljenem salonu pred kaminom, v katerem so orasketala bukova polena. Pri vratih pa. je stal majhen mlad Irec, prekanjenega obraza. Pravkar se je bil pripeljal iz Londona in prišel poročat svoji gospodarici — Terezi. »No, vidim Pitt, da sl vse, kar sem ti naročite, dobro opravil. -Ali si kaj zvedel o usodi mojih dveh zamorcev?« v,<,2 sem pretaknil, milostljiva gospa, toda nikjer ni sledu za njima. Izginila sta kakor kafra.« »Potem sta gotovo padla v ro- ke Jackul Pa, nič ne de, saj imam še dosti zvestih slug,« je povsem ravnodušno pripomnila. Njena prijateljica pa je očividno vedela za njene skrivnosti, ker se ni prav nič zganila spričo take brezsrčnosti. »Nadaljuj, Pitt — kaj si zvedel 0 tistem mladem dekletu — Eti Morrisovi?« »Samo toliko, da še živi. Podkupil sem nekega slugo in ta mi je to izdal. — To pa je tud' vse kar sem zvedel o njej. Njena hiša v Londumu je zdaj prazna. Kam je gospodična odšla, nisem mogel zvedeti.« »Tako? Praviš, da je odpotovala? — Potem je gotovo tu v bližini, na svojem gradiču! Pozanimali se boš za to, Pitt! Gotovo jo bo tudi on iskal tu — im če pride, bom tudi jaz lahko izvedla svoj načrt. — Kaj mi imaš še povedani, Pitt? »Milostljiva gospa!« je govoril mali Irec s piskajočim glasom. Opazoval sem skrivnostno hišo v ulici zapadne obale, kot ste mi bdi naročili. Noč in dam sem z mkim svojim tovarišem stal na 1 raži. toda moža s krinko m., v a videla; vsa hiša je izgledala prazna in zapuščena. Po dolgem času pa se je pojavil neki bradat človek, ki je vsak večer od-ba'al v mesto. Nekoč pa sem onazil tudi neko mlado, zelo lepo dekle . . « »Mlado — lepo dekle?« ga je razburjena prekinila. »Pitt, ne izmišljuj si kaj, — povej vse po pravici!« »Tako je, kot sem povedal, milostljiva gospa!« je mirno odgovoril Irec. »Dekle sem poleni še večkrat videl čisto od blizu. Zelo je lepa, samo oči ima tako žalostne; Dvakrat sem ji tudi sledil. Sla pa je samo na trg. kjer je nakupila za približno štiri ljudi. Vedno pa jo je spremljal neki mlad, precej divji človek, sicer bi ju bi’ ogovoril.« »Potem Jacka sigurno ni v Londonu! Najbrže pride prej ac slej tudi on semkaj. Bomo videli. Ali se je v zadnjem času zgodil v Londonu kak umor, ki ga pripisujejo Jacku?« »V Londonu se zadnje čase ni ničesar pripetilo. Pač pa sem zvedel, da je v Dublinu skrivnostno izginila neka vdova. Baje je hotela zvediti svoji dve pastorki k nekemu staremu — « »To me ne zanima!« je zamahnila z roko in pokimala Ircu, dc lahko gre. Pitt se je priklonil bi izginil. »Zvit n prepreden fant«, je pripomniMa Mamneda. »Ce ga boš kdaj potrebovala, ti ga prav rada odstopim za nekaj časa. Izboren strelec je, njego vega noža pa se je že marsikateri zbal.« »Hvala, Tereza, zelo si Ijubez-njiva! Kdo ve, mogoče ga bori' res kdaj potrebovala.« »Ali, zdajle sem se spomnila«, je dejala Tereza. »Ali res misliš uslišati lorda Westona?« »Zakaj pa ne? Misliš, da nimam daru igrati vlogo zaljub-ijenke? Hahaha!« Tereza se je zresnila. »Poslušaj me, Manuela! Ne verjamem, da te bo lord prosil za loko, čeprav sem ti to v šali tako rekla. Saj veš, da je že napol zaročen s hčerko , kur da Hudsona.« »2e mogoče«, se je zvito nasmehnila Terezi. Mrštim, da ne bo težko izriniti iz njegovega srca tisto bledikasto Angležinjo. Zadnjič je bi! lord tako sladek z menoj, da bi ga lahko ovite krog prsta. Še klečal bo pred menoj!« »Misliš?« je porogljivo pripomnila Tereza. »Prepričana sem o tem«, je burno odvrnila vročekrvna Španka. »Potem pa prečrtaj tole« je suho pripomnila Tereza in ji pomolila pismo pod nos. M amida je potegnila iz zavitka karto m prebledela. Beatrica Hudsonova, lord Weston zaročena,« sc je bleščalo na karti z zlatimi črkami. »Vidiš, kako si se zmotila. Manuela. Lord VVeston je bil zelo galanten proili ženskam. Toda Beatrica je plemkinja, lepa in bogata . . . « »Alj nisem tudi jaz lepa? A nisem tudi jaz potomkinja starega. kastilijaimskega plemstva?« Ij domačih gajev JOSIP STRITAR: Popotna pesem Danes tukaj, jutri tam, druge gore, druga mesta! Če mi všeč ni tu, drugam urno me odvede cesta. Kakor tiča, ki leti čez gorč in čez ravnine, kraje gledam in ljudi, kaj mi mar njih bolečine? Kdo tolaži mi sreč, kdo tolažbe milo prosi? kakor svoje jaz gorjd, vsak gorjd naj svoje nosi! Josip Siritar je živel od 1. 18.36. do, 1. 1923. Bil je v svoji dobi vo« ditelj slovenske književnosti. Ustanovil in urejeval je »Dunaj« ski zvon«, prehodnika »Ljubljana skega zvona«. Kot pesnik je zapal v strugo Goethejevskcga svetobo Ija in je njegov roman »Zorin« po slovensko povedani Goethejev »Werher«. Med največjo njegove zasluge je vsekakor treba prište« vati to, da je Slovencem odkril Prešerna. Pred Stritarjem jc naa mreč veljal za največjega slovena skega pesnika Koseski. Skoraj do nastopa slovensko »Moderne« je bil Stritar osrednja osebnost slo» venskega književnega življenja in delovanja. Ob stoletnici njegove« ga rojstva se ves narod s pano« som spo-minja tega svojega velike« ga sina. Stritar, ki je večino svo* joga življenja preživel na Dunaju, kjer je deloval kot profesor, se je proti koncu svojega življenja prc« selil v domovino in je tudi v na« ročju slovenske zemlje izdihnil. Pokopan je v Ljubljani. Smrt na trgu V nekem madžarskem mestu se je na božični dan nenadoma pojavil črnooblečem človek s krinko na obrazu v podobi mrtvaške lobanje in z ostro koso preko rame. Zapel je; »Ura zadnja je odbila — smrt vas vse bo pokosila!« in je jel s koso divje udrihati po ljudeh in je hudo ranil več kmetov. Le s težavo so ga ukrotili. Bil ie neki 25 leten kmečki fant. Sodni zdrav-n k ie ugotovil versko blaznost. Maščevanje ? Neki angleški pastir se je moral pred sodiščem zagovarjati radi prenagle vožnje z avionu O-gorčemo je zatrjeval, da ni vozil hitreje kot 30 kilometrov. Policist, ki je nai>raviil ovadbo, pa je odločno zatrjeval, da je bilo 50 km. Sodnik je 'bil v zadregi in je vprašal obtoženca, dali morda ima — po njegovih mislih — ta stražnik kakšno poseb-r.io piko nanj? Pastor je premišljeval, nato pa dejal: »Ne bi vedel, zakaj; kvečjemu morda radi tega, ker sem ga pred tremi leti poročil. Anekdota Bilo jc leta 1782. Slavni francoski pisatelj Voltaire je tedaj postal 82 let star. Slišal je razgovor Kritiziraili so njegov obraz, češ da je grd. Voltaire je nenad o ma p ri stopil: »Govorite o mojem obrazu? Ne pozabite pri tem, prosim, da ipomeni že to veliko, če ima človek sploh obraz!« Astrološka napoved za 8. marec. Dan je precej razgiban. Za moške ugoden; daje j.m pobude in podjetnost, ki pa lahko zaide v lahkomiselnost. V splošnem bodo danes moški kavalirski in radodarni. — Za diplomate in politike so današnji izgledi dobri; našli bodo dobrih zvez in njihovim zasmetkom se obeta uspeh. Sploh stojijo vsi posli, ki nnajo opraviti z razumom, danes pod^ ugodnim vplivom Merkurja. -- Za ženslke je pa tudi današnji dan emako včerajšnjemu bolj kritičnega značaja. Duševno in telesno se bodo slabo počutile. Planet Pluton je danes v dobri kostelaeij'i, ki močno vpliva na sanje. Zapomnite si, kar se vam bo v tej noči sanjalo! za 9. marec. Ozračje današnjega dne je nekam burno. Prinašal bo majhna razburjenja v posle, urade in v družine. Ljudje so danes tempera-memitni in nestrpni. Tudi v zdravstvenem pogledu dan ni dobert nevarnost vnetij in vročičnih o-bolanj. Pazite danes zlasti1 na ogenj in na luč! — Opustite tudi pota v urade, ker danes ne boste dobro opravili. Nasvet za danes vsem; Brzdajte se, da ne bo sporov in prepirov in sovraštva! Na prekooceanskem parniku so priredili družabno igro. Razdelili so se v dve skupini: oženjeni in neoženjeni. Gospod, ki vodi igro, nagovori gospoda kar na slepo srečo: — Kajne, gospod, vi ste oženjeni! — Ne, nisem! Samo tako sem videti, ker imam morsko bolezen! Preiskava © atentatu Da se včerajšnji atentat razja« sni in da se postavijo pred za« konsko odogovornost vsi krivci, je bil izdan nalog, da se poleg poslancev Nenadovima in Uroše* v/da privedejo k zaslišanju še po« slanci Dragiša Stojadinovič, Va« silije Trbić, Dragutin Milovano* vi'ć in dr. Vukanović. — Organi skupščinske policije so izvršili včeraj opoldne preiskavo v pred« sodstvu in tajništvu Jevtičevega poslanskega kluba. Članom tega kluba je bil šele po izvršenem pretresu dovoljen vstop v klub« ske prostore. Varnostni organi so članom toga kluba prepovedali vsak stik z ljudstvom ob času pretresa. Zaradi včerajšnjih dogodkov se je imel včeraj popoldne sesta« ti imunitetni odbor nar. skupšči* ne. da sklepa o izročitvi poslanca Arnautiča sodišču. Ker pa do večera minister pravde ni stavil take zahteve, se odbor včeraj ni sestal, pač pa je na večerni seji predsednik skupščine prečital do« p is beograjske policijske uprave, ki sporoča, da je bil poslanec Ar« nautić aretiran pri zločinskem dejanju. Imunitetni odbor se bo tekom današnjega dne sestal, da prouči vprašanje o izročitvi. Včeraj popoldne so v vseh po« slanskih klubih obširno razprav« Ijali o dogodkih v nar. skupščini. Skoro vsi opozicijski klubi so za danes sklicali seje. Poslanski klub JRZ in klub vladne večine sta imela skupno sejo, na kateri je minister Dragiša Cvetkovič v daljšem govoru obsodil zločin v nar. skupščini. Klub je sprejel re» solucijo, v kateri čestita predsed« niiku vlade in obsoja atentat. Priprave atentata Nekateri današnji listi pišejo, da je bil atentat na predsednika vlade skrbno pripravljen. V par« lamentamih krogih trde po teh vesteh, da je atentator Damjan Arnautič prebil noč pred atenta« tom v beograjski kavarni »Kaz* bek« skupno z nekimi prijatelji in poslanci iz Jevtićevega kluba. V tem lokalu je atentator ostal do treh zjutraj. Odmev atentata v Parizu Odmev atentata v Parizu Pariz, 7. marca, r- Vsi listi pi-fcejo o dogodku v Beogradu in eitentatu na predsednika vlade. »Information« piše, da je bil atentat pripravljen od grape Jevtiče-vrh prijateljev, List pravi, da ni bil atentat pripravljen samo proti predsedniku vlade, temveč proti samemu parlamentu sploh. Atentator je pred svojim odhodom v Parlament sicer pil, da bi si zbral P°gum za atentat, bil je pa v čn-55. atentata popolnoma prisoten. čitajte „Glas naroda" Naša zunanja politika Beograd, 7. marca. Na včeraj« šnji seji nar. skupščine je bil na dnevnem redu ekspoze predsed« nika vlade in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča o naši zunanji politiki. Po intermezzu, ki so ga povzročili streli atenta« to rja, je dr. Stojadinovič nemote« no nadaljeval svoje poročilo. Predsednik vlade je najprej polemiziral z opozicijo, zlasti v zvezi z izjavo, ki jo je pred pri« četkom proračunske razprave v imenu Neodvisnega Jugoslovan« skega kluba podal posl. Vaša Jo* vanovič in glasom katere je pro« račun za eno milijardo v priman« kljaju. Predsednik vlade je zavra« čal tudi ugovor opozicij e, češ da po ustavi in poslovniku nar. skup« ščine ni dovoljen skrajšani pošto« pek v proračunski razpravi. Na« to je prešel na zunanjo politiko in je v tej zvezi izvajal med dru* gim: Po smernicah pokojnega kralja V vprašanjih zunanje politike je skušala vlada predvsem obra* niti kontinuiteto in ravnati se po glavnih smernicah, ki jih je začr* tal veliki kralj mučenik Aleksan* der 1. in zdravi razum našega na* roda. Načelnost, doslednost in zve« stoba v prevzeti obveznosti so bi« la osnovna načela naše zunanje politike. Ubirali smo pot med pretiranim dinamizmam in škod« Ijivo pasivnostjo. Neskaljeno prijateljstvo s Francijo nam ostane vedno pri srcu. Skrbeli bomo, da ga po mož« nos ti še poglobimo in okrepimo. Z Veliko Britanijo smo dosegli kar najtesnejše sodelovanje. — S sosedno kraljevino Italijo smo se obojestransko trudili, da zbri« šemo nesporazume preteklosti in da utemeljimo razmerje trajnega prijateljstva za bodočnost. Tes« ne zveze gospodarskega značaja, ki že obstoje med nemškim Raj« hom in našo državo, hočemo še izpopolniti in razširiti. Mala antanta Prisrčni odnošaji z Romunijo in ČSR bodo brez dvoma ostali v okviru čvrste in neomajne skup* nosti interesov in čustev, ki jih predstavlja Mala antanta, ki bo nadaljevala svojo smer in ne bo prenehala biti najzanesljivejše po roštvo in branik, ob katerem se bodo razbile vse iluzije tistih, ki se še niso sprijaznili s povojnim stanjem v tem delu Evrope. Vsako stvarno možnost dobro mišljenega in plodovitega sodelo« vanja tudi z drugimi sosedami bo mo vedno kar najtoplejše pozdra« vili. Balkanska zveza Sistem Male antante ima svojo srečno dopolnitev v Balkanski zvezi. Po njeni zaslugi je danes v tem delu Evrope mir. Balkan ni več sod smodnika. Pakt Balkan« ske zveze bo uspešno odigral svo« jo vlogo v življenju balkanskih narodov. Izven nje stojita še dve sosedni nam državi: Bolgarija in Albanija. Naše razmerje je tudi z njima dobro in prizadevamo si, da ga še zboljšamo. Samo po tej poti se more uresničiti tisti ideal, ki mora biti skupen vsem balkan* skim državam: Balkan balkan* skim narodoml Proti Habsburžanom Z našim severnim sosedom (Avstrijo) je ostalo naše razmer* je nespremenjeno. Nikoli nismo mogli razumeti ne odobravati le* gitimistične propagande v Avstri* ji. Stališče Jugoslavije do r e stavi racije Habsburžanov je dovolj znano. Naša dolžnost je, da kot, resnični prijatelji miru v sploš* nem interesu glede tega vpraša* n ja ponovimo v drugo in tretje svoj odločni: »Ne!« Ne smemo zanemariti in ne bomo zanemarili nobene priložnosti zlasti za okre* pitev gospodarskih in kulturnih' zvez z Avstrijo. Toda mi zato tu« di upravičeno pričakujemo, da sa bodo tudi v tej sosedni državi ogibali vsega, kar bi naša strem« ljenja oviralo in škodovalo zbliže« vanju. Prav tako smo naklonjeni sodelovanju z našo drugo sosedo — Madžarsko. Naše razmerje z vsemi drugimi državami je dobro in normalno. DN, sankcije in drugo V DN smo zmerom zastopali stališče spoštovanja te velike ustanove miru. Kar se tiče sank« cij, je vlada storila vse za zaščito interesov našega narodnega go« spodarstva. Tako je z Anglijo sklenjen zelo koristen aranžman, z drugimi državami pa se pogaja« nja še vodijo. V duhu vdanosti DN in zvestega izpolnjevanja mednarodnih pogodb je vlada po* stopala tudi glede vprašanja o medsebojni pomoči. Jugoslavija želi iskreno, da bi se italijansko« abesinski spor mirno uredil. Zunanja politika Jugoslavije ostane ista kakor doslej v vseh osnovnih potezah in glavnih nače lih, ki so njena osnova. Vlada bo storila vse, da se očuvajo prido* bitve naših prednikov in da se naši kraljevini v mednarodni za* jednici zagotovi ono mesto, ki jt po pravu in občem priznanju pripada. Proračun zunanjega ministr« stva je bil z aklamacijo odobren. Naša notranja politika Na dnevnem redu večerne seje je bil proračun notranjega mini« strstva. Ekspoze je podal notranji minister dr. Anton Korošec, ki je izjavil med drugim: Brez orožništva ima proračun notranjega ministrstva 8.178 uslužbenskih mest. Novi prora* čimski načrt jih določa 8.428, to je za 250 več. To povečanje za* hteva predvsem potreba po pove* Čanju policijskega osobja. Upravna razdelitev države Poleg ministrstva kot vrhovne« ga urada za notranjo upravo de* kije v okviru te uprave še devet banskih uprav, 343 sreskih načel* štev, 25 sreskih izpostav, uprava mesta Beograda, 10 uprav polici« je, 32 predstojništev mestne po* licijc in 22 policijskih komisa rij a« tov. Dalje je bilo ob koncu lan* skega leta 3783 občin, med njimi 72 mestnih občin. Naseljenih k ra* jev v naši kraljevini je bilo ob koncu lanskega leta 43.975. Spremembe občinskih zakonov Izdelati so že načrti o spre* membah in spopolnitvah zakona o občinah, kakor tudi zakona p mestnih občinah. Prvi načrt vse« buje v glavnem spremembo do« sedanjega volilnega sistema. Jav* no glasovanje bo zamenjano s tajnim. Pojemanje kriminalnosti Po statističnih podatkih za leto 1935 se kaže v splošnem pojema* nje krimnialnosti za 48%. Leta 1934 je bilo prijavljenih 584.000, leta 1935. pa samo 520.075 kazen* skih dejanj. Od tega odpade sa« mo ena petina na zločine in pre* stopke. Razveseljivo nazadovanje kriminalnosti dokazuje, da jc pri nas policijska služba na vrhuncu. Politični zakoni V drugem delu svojega ckspo* žeja je orisal minister delovni program za bodoče proračunsko leto. Napovedal je, da bodo čim* prej predloženi vsi načrti politič* nih zakonov, ne more pa še fik* sirati določenih datumov. Za iz« dajo širokogrudnih političnih za« klenov je potrebna ugodna atmo* sfera ne samo v parlamentu, mar* več budi v narodu. Baš zaradi te* ga se vlada trudi, da v vseh krajih pomiri politične, verske in social* ne strasti. Kaj pa Hrvati? O tem je dr. Korošec izjavil? Mi hočemo z vsemi Hrvati naj* tesnejšo zajedniško simbiozo, skupno življenje zdrave rodbin« ske zadruge. Najboljša pot do te* ga je popolna ravnopravnost. Vi tem pravcu ne bomo oklevali. Čim manj se o takih težkih vpra* šanjih govori, a tem več dela, tem boljše je za stvar. Na koncu svojega ekspoze ja se je notranji minister dotaknil še vprašanja komunizma pri nas in je v tej zvezi poudaril, da proti toj nevarnosti ne zadostuje bor* ba policije, temveč da jc treba postaviti tu idejo proti ideji D vi* gniti se mora val za valom, da zajamemo ves narod. Samomor pod št. 13 Ljubljana, 7. marca. 1 Dan samomorov. V gručah odhajajo na oni svet. Samomorilna Imanija se širi. Beda in duhovni nihilizem silita človeka do tega iadmjega usodnega koraka. V soboto zjutraj je službujoči »bralnik Štrukelj Franc pri svojem obhodu nenadoma zaslišal re-»ek strel na Kongresnem trgu. Ni bilo mogoče takoj dognati zaradi Odmeva po trgu ter med hišami, Odkod prav za prav ta strel prihaja. Ko pa je stražnik prišel na Kongresni trg pred hišo št 13 Ksrečna in nesrečna številka 13), Je opazil na tleh neznanega moškega, ki je močno krvavel iz ust. Pri natančnem preiskovanju je opazil, da se je neznanec ustrelil. Pod seboj je imel revolver s tremi Se neizstreljenimi naboji. Policijska komisija je ugotovila, da je nesrečnež Lenček Ivan, star 27 let. rodom iz Ljubljane, sicer pa občinski delovodja v okoliški občini. Truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu- Otroci — berači Beračenje otrok se je pri nas zadnje čase silino razpaslo. Policijski organi, posebno uniformirani, ne morejo več poloviti vseh teh malih beračev. Spretno se izmikajo, ko se Le pokaže stražnik. Med seboj tvorijo kar nekakšno organizacijo ter se obveščajo, ako jim preti nevarnost. Policija je začela veliko akcijo proti njihovim staršem, da do-zene prave vzroke te beraške nadloge. Navadno starši sami pošiljajo otroke, da jim prinašajo potem to naberačeno robo domov. Policija bo prisiljena, da odvzame staršem otroke ter jih pošlje v primeren zavod, da se docela ne izpridijo. Čitaj „Glas naroda" M A L I OGLASI Mesto gospodinje ISCe 30 letna gospodična, — dobra kuharica in varčna gospodinja k dobri družini ali k samskemu gospodu, — Cenj ponudbe pod »Dobra kuharica« na upravo lista. Službo išče natakarica, prijetne zunanjosti, 23 let stara, vešča slovenskega, hr-vatskega In nemškega jezika. Najraje blizu morja ali za sezonsko provincijo. Naslov pove uprava lista. Gospodična zmožna tudi nekaj knjigovodstva in strojepisja želi zaposlitve kot prak-tikantinja v dobrem trgovskem ali sličnem podjetju. Cenj. ponudbe pod značko »Začetnica 250« na upravo »Glasa naroda« Stanovanje dveh malih sob iščem za 1. maj. Ponudbe pod »To- Udobno pohištvo si nabavite najugodneje pri mizarstvu Unterlech- ^en plačnik do 400 ner — Maribor — Din« na upravo Vojašniška 12. | lista. DENARNE ZADEVE bančne, hranilniške in posojilniške terjatve, vloge vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje, vojno škodo VAM KUPI IN PRODA, izposljuje razne kredite v gotovini in na hranilne knjižice in hranilne knjižice na vknjižbo. IZVEDE razne kompenzacije, plačila dolgov pri denarnih zavodih, s hranilnimi knjižicami in z gotovino. ZANESLJIVE NASVETE In informacije glede naložbe kapitala v gotovini in v hranilnih knjižicah, pri nakupu in prodaji hranilnih knjižic, dobite edinole pri pooblaščeni trg. agt. za bančne In kreditne posle ALOJZ PLANINŠEK — Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1., tel. 35-10. — Znamke za odgovor. Iščem malo, solnčno sobico v mestu s 15. marcem ali 1. aprilom. Cenj. ponudbe pod »Sobica 1« na upravo lista. Perje, kem. očiščeno, pol- njene pernice In blazine, dobite naj- ceneje pri »Poste- Ijina« Zagreb — Ilica 76/32. Zahte- vajte brezplačne cenike in vzorce. MLADI - STARI! Madrace tridelne 220.—, otomane 400.—, vloge žične - blazinjene, rolete, tapešniška popra- ] vila i.t.d. Pohištvo 1 različno, moderno, solidno in ceno. — — Priporoča se »ADA« - Maribor, j Vojašniški trg. Gospodarska podjetja K.ot: trgovine, in-iustrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno, informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v poštnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič — Zagreb — [lica 144 HranllnBhniižIcB prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanje. Priložite znamkol Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Tel. 38-10 3S-55 je številka, katero pokličite pri nato-čevanju svojih lasov v „ijlasu tiarcda* Oglašuj v „Glasu44 Dopisnik v slovenskem, srpsko-hrvaškem, nemškem, italjan-skem in francoskem jeziku išče primernega zapos-ijenja. Tudi za nekaj ur dnevno. — Sprejema tudi prevode. — Cenjena povpraševanja na upravo lista »Glas naroda« pod »Ko-respondent 50«. Gospodična, mlada, želi spoznanja z resnim na-obraženim gospodom stalno bivajočim v Ljubljani. — Ponudbe poslati pod »Kdor ljubi naravo«. . Prodajamo zelo ugodno zlato in srebro pri Ig. Janu, grajski urar, Maribor. GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naalov v upravi »Glasa naroda«. NI IDEALNEJSEGA SREDSTVA ZA OTROKE, STAREJŠE LJUDI IN REKONVALESCENTE (PO OPERACIJI, PORODU, GRIPI I. T. D.) KOT JE RADENSKA JE NAJBOGATKJSA NASA VODA PO RAZNOLIKOSTI ZDRAVILNIH SESTAVIN (JOD, LITIJ, KALCIJ, BROM, FOSFATI, MANGAN ITD.) SLEHERNEMU BO KAKA NJENA SESTAVINA SIGURNO DOBRODOŠLA! Za s dinarjev dnevno slišite celi svet, toda zares! Kajti te nove remek dele ORION 222 a najmodernejšimi Tungsram Barium elektronkami ■prejema na kratkih, srednjih In dolgih valovih. Da bo aparat vsakomur dosegljiv smo odločili mesečni obrok Din 150.- @M@KI • RADO RADIO, reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva 7 Izdajatelj: Josip Fr. Knaflič. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskamarja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.