Ptilutai pistm ▼ fotovU Leto XL, št. 11 („jutro1* XXI., h. •> Ljubljana, ponedeljek 11. marca 1940 Cena t ^ Upxavwsivo i~)uOijaua tUialljev» 3 — Telefon «. 3122 812S. 8124. «125 312« Inaerà tn» xl.ieiek: Ljubljana, Selen* Ourgovs iiL - Tel 3492 ta 2492 Podružnica Maribor Grajski tra 7 reiefoc it «4» Podružnica Jelie K «treneva allea 2 — reiefoc »t 190. Podružnica Jesenice. Pri kolodvoru •L 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska sesta «t 42. Podružnica Trhoviie: v hI« dr Baum« PONEDELJSKA IZDAJA Uredništvo Ljubljana. KLnafJjeva ui & reiefoa «t 3122. 3123 3124 3125 in 3126 Ponedeljska izdaja »Jutra« iznaja vsa« oonedehen zjutraj - Naroča se Dosebe- m velia or .X'&V preiemana Dio 4.- oc razna šal-db tostavi *ena Die 5.- meseno Maribor i rais ki trg 4t ?. reielot §t 2455 Celje. Strossmayerjeva ui L Tel 65 Rokopisi se ne vračalo - Oeiasi » ta rifu Sestanki v Rimu, Londonu in Moskvi Teden usodnih odločitev — Ribbentrop pri Mussoliniju Mirovna pogajanja v Moskvi Welles v Londonu Rim, 10. marca. br. Včeraj je po vsem svet.u izzvala veliko pozornost vest, da bo nemški zunanji minister Ribbentrop nenadno obiskal Rim. Nemško uradno poročilo sicer naglasa, da bo s tem vrnil obisk, ki ga je pred petimi mesci napravil italijanski zunanji minister grof Ciano v Berlinu, vendar pa so v tukajšnjih diplomatskih krogih prepričani, da so bili za ta obisk merodajni povsem drugi razlogi. Zunanji minister Ribbentrop je prispel danes dopoldne ob 10. s posebnim vlakom v Rim. Z njim je prispelo tudi dokaj številno spremstvo, iz česar sklepajo, da bodo razgovori, ki jih bo imel z italijanskimi državniki, zelo važni. Na rimski postaji je bil nemškemu gostu prirejen svečan sprejem V imenu vlade ga je pozdravil zunanji minister grof Ciano, navzoč je bil tudi nemški poslanik Mackensen. S postaje se je Ribbentrop v spremstvu grofa Cia-na odpeljal v vilo Madame, ki mu jo je stavila italijanska vlada na razpolago za dobo njegovega bivanja v Rimu. Prvi sestanek Ob 11. se je Ribbentrop v spremstvu nemškega poslanika Mackensena odpeljal v palačo Chiggi, kjer sta ga že pričakovala Mussolini in grof Ciano. Razgovor je trajal poldrugo uro. O tem je bilo izdano le kratko uradno poročilo brez vsake navedbe o vsebini razgovorov, ki se bodo jutri nadaljevali. Takoj po tem prvem sestanku je Ribbentrop telefonično govoril z Berlinom. Popoldne ;|e napravil izlet v okolico Rima. Pri tej priliki je z zunanjim ministrom grofom Cianom nadaljeval izmenjavo misli o mednarodnem položaju. Rim, 10. marca. br. (Havas). V krogih nemškega poslaništva se je nocoj izvedelo da je nemškj zunanji minister Ribbentrop na današnjem sestanku z Mussolini-jem predvsem obrazložil predsedniKu italijanske vlade položaj Nemčije po šestmesečni vojni ter Hitlerjevee načrte za bodočnost. Govoril je ves čas skoraj samo Ribbentrop. dočim je Mussolini le tu pa tam stavil kako vprašanje. Nocojšnji listi posvečajo vel ko več prostora likvidaciji spora z Anglijo, kakor pa Ribbentropove- ; mu oòLsku. Izostale so tudi s:cer običajne manifestacije ob t>ri^k; dosedanjih obiskov nemških državnikov R mu. Kakor kažejo poročila z vseh strani, predstavlja nenadno potovanje nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Rirn dogodek najdalekosežnejše važnosti in morda mejnik v razvoju mednarodnih dogodkov. Splošno prevladuje prepričanje, da se s tem pričenja nova doba, ki bo odločilnega pomena za ves nadaljnji razvoj. Kakšno bo glavno obeležje tega novega razdobja v razvoju gigantske diplomatske borbe in kakšni bodo uspehi rimskih razgovorov, to je še vprašanje, na katerega utegnejo dati jasen odgovor morda že bližnji dnevi. Glede na napeto in do skrajnosti elektrizirano mednarodno ozračje, ki kaže vse znake bližnjih velikih dogodkov, se splošno pričakuje, da je v sedanjem trenutku zlasti Italija postavljena pred velike in najdaleknsežnej-je odločitve. Vse kaže, da ie Italija, ki je bila dosedaj s puško ob nogi izven vojnih dogodkov, prisiljena zavzeti jasno stališče. Na drugi strani pa tolmačijo potovanje Riibbentropa v Rim kot znak, da je Nemčija že sprejela gotove sklepe in da obstoja Ribbentropova naloga predvsem v tem, da o tem obvesti zavezniško Italijo. Na najmerodajnejših nemških mestih zatrjujejo, da je v kratkem pričakovati odločilni spopad med obema vojskujočima se taboroma in da je napočil čas, ko se mora napraviti konec raznim diplomatskim akcijam in že do skrajnosti stopnjevani vojni živcev. Razen tega pa se širijo vesti, da ima Ribbentropov obisk v Rimu demonstrativen značaj v zvezi s potovanjem Wellesa po Evropi. Kakor na zapndu, tako se je tudi v Ameriki v zadnjem času zasidralo prepričanje, da je os Rim-Berlin že definitivno pokopana. Ribbentropov obisk naj to demantira in tako prepreči, da bi tudi Welles odšel iz Evrope z vtisom, da med Rimom in Berlinom ni več iskrenega sodelovanja. nib krogih pripisujejo avdienci nemškega zunanjega ministra Ribbentropa pri papežu poseben pomen. V Berlinu žele, da bi se odnožaji med Nemčiio in Vatikanom popravili. zlasti, odkar se je pokazalo, da utegne Vatikan v zvezi z Rooseveltovo mi-rovno akcijo igrati še veliko vlogo. Na drugi strani sodijo, da bo Ribbentrop pri tej priliki interveniral v Vatikanu tudi zaradi vatikanskih radijskih postaj o polo-žrju na Poljskem. Kaj sodijo v Londonu ln Parizu Curih. 10 marca z »Neue Zürcher Zei r"ng« poroča da tako v Londonu kakor v Parizu ne pripisujejo Ribbentropovemu ob isku posebnega pomena. Znano je sicer, da si Nemčija že dalje časa sem intenzivno prizadeva, da bi pridobila Italijo za ale tivnejše sodelovanje v svojem taboru, vendar pa doslej ni imela uspeha Mirovna pogajanja med Finsko in Sovjetsko Rusijo na eni ter premogovni spor med Anglijo in Italijo na drugi strani pa so zbudila v Berlinu upanje, da bi utegnilo sedaj uspeti nemško prizadevanje. V Londonu in Parizu so trdno prepričani, da je tudi to upanje neutemeljeno Prav tako smatrajo da je docela izključeno, da bi Italija v se danjem trenutku opustila svoje odklonilno stališče napram Moskvi ter pristala na ka n. k<~>'i sodelovanje v nemško-moskov sk*»m paktu. Stališče Italije se ni v ničemer Glasile it{??i%jskcfa zu??af?je*»a m" ms tra piše, da ni nobenega «feg§ilka, ki bi narekoval kakršnokoli spremembo Rim, 10 marca z Dočim «e nemški tisk omejuje v poročilih o Ribben-ro-povem obisku v Rimu zgolj na uradna ooročila in na oonatis nekaterih italijanskih listov razpravlja italijanski tisk zelo obširno o tem obisku in poudarja zlasti stališče Italije do sedanjega mednarodnega položaja Pri tem italijanski listi oonovno ooudarjfno da ne vidijo v tem obisku nič ;zred"pga in da gre za razgovor o mednarodnem položaju v duhu dosedanjih italijan-sko-nemfkih odnošajev »Popolo d'Italia« posebej naglasa da za Italijo in njeno stališče še vedno ve-liajo natela, ki sta iih pojasnila v svojih govorih Mussolini in grof Ciano. »Corriere della Sera« piše. »Ia ie ta obisk normalni izraz skupnih interesov. Na evropskem boiišču se v zad-niem času ni zgodilo ničesar, kar bi sililo Italijo, da spremeni svoje dosedanje stališče in svojo nolitiko !talija je slej ko prej pripravljena sodflnvati pri obnevi miru a nJč manj hidi t orožjem braniti svoje življenjske interese, če bi bil rgroženi s te ali one strani Glasilo italijanskega zunanjega ministra »Telegrafo« objavlja uvodnik, v katerem noudaria, da je Ribbentrop prišel v Rim izkliučno na pobudo nemške vlade Nem5ka vlada simtra oči-vidno za onortuno. da informira italijansko vlado o svojih sklepih in o svo-i?h pogledih na mednarodni položai Taka skupna proučitev položaja ie lahko le koristna Mussolini ie državnik ki dolgo molči, a tem skrbneje opazuje in zasleduje vs» dogajania no svetu. Kadar na se cdloči za to. da poseže v razvoj dogodkov, stori lo vedno preudarno in temeljito. V sedanjem trenutku pa je vsaka domneva, da bi Italija kakorkoli spremenila svoje znano stališče, popolnoma izključena Ne-osnovana je vsaka domneva, da bi šla Ital'ja dalie kakor pa ie to o*oa?il v svojem znanem govoru Mussolili Prav tako ie absurdna domneva, da bi mogel Ribbentropov obisk kakorkoli vplivati na odnošaje Italije do Anglije. Italija ne öo vel uvažala nemškega premoga po motu Premogovni spor z Anglijo likvidiran - Ribbentrop je prilel prepozno — Tesnejša gospodarska povezanost Italije z Anglijo Danes avdlenca pri papežu Vatikan. 10. marca AA. (Havas) Pape-ška pisarna je objavila naslednje uradno poročilo: Nenvki veleposlanik pri sv. stolici v. Bergen je zaprosil za avdienco nemškega zunanjega ministra v. Ribbentropa pri sv. ; očetu Sv. oče je proJnji ustregel in bo Rib- I bentrop sprejet jutri dopoldne ob 11. v j avdienco s ceremonialom, ki mu kot zunanjemu ministru pripada. Berlin, 10. marca r. V tukajšnjih politič- ' London, 10. marca. br. (Reuter). Uradno poročajo, da je bil v zadevi »premogovnega spora« med Italijo in Anglijo dosežen sporazum. Po včerajšnjem ponovnem razgovoru med zunanjim ministrom lordom Halifaxom in italijanskim veleposlanikom Bastianinijem je bil izdan odlok, da se dovoli vsem zaplenjenim italijanskim tovornim parnikom, naloženim z nemškim premogom, svoboden povratek v Italijo. Vseh trinajst italijanskih parnikov, ki so jih prejšnje dni zaplenili, je davi zapustilo angleško kontrolno luko na vzhodni obali ter odplulo proti Rimu. Ta odločitev angleške vlade je bila v političnih krogih sprejeta z vidnim zadovoljstvom posebno še zaradi tega, ker je prišlo do sporazuma neposredno pred prihodom Ribbentropa v Rim. Nemčija si je prizadevala izkoristiti ta spor in nahuj-skati Italijo proti zaveznikom ter jo čvr-steje prikleniti nase. Z mirno ureditvijo tega spora so ti računi prekrižani. Nasprotno se je Italija celo obvezala, da odslej ne bo več uvažala nemškega premoga po morju ter je bil danes že izdan nalog vsem italijanskim parnikom, ki čakajo v raznih belgijskih in nizozemskih lukah, naj se takoj vrnejo domov. To zadržanje Italije smatrajo za dokaz, da želi ohraniti z zavezniki dobre odnošaje in sklepajo iz tega, da je Ribbentrop prišel v Rim prepozno. Današnji londonski listi z vidnim zadovoljstvom objavljajo poročila o tem sporazumu med Jtalijo in Anglijo in izražajo upanje, da se bodo sedaj še bolj poglobili gospodarski stiki med obema državama. Gospodarska pogajanja, ki se vodijo v Rimu, se pospešeno nadaljujejo in bodo že v kratkem končana. London, 10. marca. (Reuter). Listi pišejo, da je bil sklep o izpustitvi italijanskih ladij izdan zaradi tega, ker se je pokazalo, da je bila italijanska vlada v zmoti glede pogojev embarga proti nemškemu izvozu premoga, zlasti pa glede roka, ki je bil dan italijanskim ladjam. Prav tako poudarjajo, da se je britanska vlada prepričala, da je bila italijanska vlada v zmoti bona fide in je to prepričanje igralo glavno vlogo pri izdaji sklepa, da se izpuste italijanske ladje. Poleg tega je bil ta premog v Nemčiji že plačan in bi bila zaplemba premoga brez vsake posledice za Nemčijo. Hitler napoveduje borbo do končne nemške zmage Govor kancelarja na spominski svečane sti za vojne žrtve — Nemčija mora dobiti svoji, pravice milo ali s silo Berlin, 10. marca. br. V berlinskem arze-nalu je bila danes spominska svečanost za v svetovni in sedanji vojni padle žrtve. Na zborovanju, ki so mu prisostvovali vsi vodilni funkcionarji narodno - socialistične stranke ter vodilni generali nemške vojske, je govoril kancelar Hitler. V svojem govoru je naglašal veličino in pomen žrtev v borbi naroda ln primerjal junaštvo nemškega naroda v preteklosti in sedanjosti poudarjajoč, da mora nemSki narod biti pripravljen, doprinesti tudi največje žrtve baš v sedanji borbi, ko gre za obsti j nemškega naroda. Če zapadna plutokratska demokracija proglaša za svoj cilj uničenje Nemčije in nemškega naroda, potem je nemški narod odločen sprejeti to borbo z vsemi sredstvi in se boriti do skrajnosti. Ce nas hočejo oni zopet razkosati, potem jim ml odgovorimo z vero v naše edinstvo. ,Na današnji dan smo pred petimi leti proglasili ponovno uvedbo vojafike obveziibsti v Nemčiji. Narodni socializem je ustvaril splošne pogoje za oborožitev nemškega naroda. Kot narodni socialist ln kot vojak sem se redno držal načela, da moram pridobiti zopet pravice svojemu narodu in če to ne gre na miren način, potem s silo. Danes živim kot vodja nemškega naroda, kot kancelar države in kot vrhovni poveljnik njene oborožene sile samo za ta cilj. Neprestano, podnevi in ponoči mislim na zmago, za njo delam in se borim, ter sem pripravljen za to žrtvovati tudi svoje lastno življenje. Kot nekdanji vojak v veliki vojni pošiljam Bogu samo eno edino umirjeno in pokorno prošnjo: Nemčiji naj podari božja milost, da bi mogla častno zaključiti to poglavje velike borbe za nemški narod. Zaradi tega prisegamo danes slovesno prisego, ki se glasi: Ta vojna, Id so jo vsilili veliki Nemčiji kapitalistični vla-stodržcl Francije in Anglije, se inora končati z najbolj slavno zmago, kar jih pomni nemška zgodovina. Pogajanja v Moskvi Po zadnjih informacijah je Moskva nekoliko omilila svoje mirovne pogoje — švedska posreduje zgslj zaradi pritiska Nemčije, je pa pripravljena dovoliti prehod zavezniškimi čet pad pogojem, da bo pomoč zares izdatna L°ndon, 10. marca. br. O pogajanjih, ki se vodijo med Finsko in Sovjetsko Rusijo v Moskvi, danes ni lanesljivib poi-oeu. Dejstvo je. da so finski delegati .IUeli danes ponovne razgovore « sOvjeisKirni dr-žavn.ki. s sovjetske stran' se poudarja, da moskovska vlada ni -»tavila m kakih ultimativnib zahtev, da pa želi, rta bl «e finska vlada čim prej odločila. Po po|ofic clnih infOjmacijah v moskovskih krogih je sovjetska viada nekopko popustila od svojih zahtev. Tako Je /jiova ponudila Finski v /ameno ea Karelijsko ožino, ki jo hoče Sovjetska Kus.ja na vsak način obdržati, pr>merno zamenjavo ozemlja \ Kartiiji, kakor je to predlagala te o priliki prvih pogajanj pred pricetKom sovražnosti. Prav tako se trdi. da Sovjetska Rusija ne eahieva več izročitve VJand-skh otokov niti ne zahteva ve<- otoka rtango, pač pa zahteva celo vrsto drugih vojaških oporišč na finskem »zemlju. V londonskih krogih zatrjujejo na podlagi dosedanjih informacij, da foreira mirovna pogajanja izključno Nemč:ja ki nastopa sedaj Kot glavni posredovalec. V dobro poučenih londonskih krogih zatrjujejo, da je Švedska pripravljena dovoliti zavezniškim četam prehod preko svojega ozemlja, toda ie s pogojem, da bo pomoč zaveznikov Finski zares tako izdatna, da bo kaj zalegla. Švedska veže svoj pristanek na prehod zavezniških čet na pogoj, da pošljejo zavezniki Finski na pomoč takoj vsaj eno armado, to je najmanj 80.000 mož z vsemi vojnimi potrebščinami Le v tem primeru bi se mogla tudi Finska izogniti represalijam, s katerimi ji grozi Nemčija za primer, da bi Švedska ugodila zahtevi zaveznikov. Švedski poslanik v Londonu je danes obiskal zunanjega ministra lorda Halifaxa in mu ponovno zatrdil, da želi švedska ostati nevtralna, a obenem izvršiti kot članica Društva narodov svoje obveznosti nasproti Finski. Italija se ne želi vmešavati Rim, 10. marca. br. Virginio Gajda objavlja v listu -»Voce d'Italia« daljši članek, v katerem zavzema stališče Italije do mirovnih pogajanj med Finsko in Sovjetsko Rusijo. V članku naglaša, da se Italija ne želi vmešavati v ta pogajanja, ker smatra. da se tičejo ta pogajanja izključno le finske in sovjetske vlade. Predvsem ima finski narod sam pravico, da odloča po svojih lastnih interesin in da presodi, ali je baš sedaj ugoden trenutek za sklenitev miru. Finski narod je doprinesel za svojo svobodo in neodvisnost največje žrtve in doživel najhujše strahote vojne in se mora zaradi tega njemu samemu prepustiti odločitev v tem usodnem vprašanju. Vsako vmešavanje od zunaj je le škodljivo. Italija ni nikdar prikrivala svojih simpatij do junaškega finskega naroda. Srditi boji pri Viborgu se neprestano nadaljujejo kljub mirovnim pogajanjem v Moskvi Helsinki. 10. marca. AA. (Havas). Kljub mirovnim pogajanjem se borbe nadaljujejo. Sovjetske čete še nadalje napadajo pri Viborgu :n na drugih bojiščih, zlast pa severno od Ladoškega jezera in pri Kuhmu. Sovjetski pritisk severnozahodno od Viborga je bil odbit. Včeraj se je sovjetskim četam res posrečilo zasesti nekaj otokov vzdolž obale v Viborškem zalivu, kar pa ne pomeni večjih uspehov, tem manj ker so jih dosegle z velikimi žrtvami. Drzna sovjetska ofenz'va, ki se je začela pri Björke in Tronsodii je s cer omogočila sovjetskim četam zavzeti nekatere postojanke pred Säkkijärvijem, vendar pa je bilo to do skrajnosti tvegano, ker se morejo sovjetske čete na teh postojankah kriti samo z ledom. Vrhovno sovjetsko po-veljništvo še nadalje žrtvuje ljudi. Luknje v sovjetski fronti, katere so povzroč le v zadnjih dneh f:nske čete. so bile takoj za-mašene s svežimi rezervami. Nove kolone vojakov sank, tankov in tovornih avtomobilov s strelivom skušajo napredovati po ledu, bile pa so decirnrane in tanki izgnjajo pod ledom. Na tisoče vojakov izginja v vodi. številne patrole, poslane, da bi med otoki Finskega zaliva ogražale z boka finske postojanke, so älabo uspele. Kljub vsemu prodirajo sovjetske čete vedno znova od otoka Hogianda. čeprav te operacije niso posebno pomembne, morajo Finci uporabljati precej močne oddelke. da preprečijo sovjetske operacije. V splošnem se lahko reče, da sovjetske čete na bojišču pri Viborgu niso nič napredovale. Helsinki, 10. marca. AA. (Havas.) Kakor znano, so Finci odstopili sovjetskim četam Nautsi, od katerega je po bombardiranju ostala samo ena hiša, ki je pa tudi bržkone porušena. Hud mraz in gost sneg onemogočata sleherno večjo operacijo. V ostalem pa so Finci le nekaj kilometrov proč od Nautsija. Vojna je tu postala gibljiva in zato še ni mogoče govoriti o zmagovalcu in o premagancu. Na bojišču pri Pečengi ne pričakujejo sovjetske ofenzive večjega obsega, ker okolnosti zanjo še niso ugodne. Finci poznajo bolje svojo zemljo kakor sovražnik in jim zato niso potrebni tako veliki vojaški oddelki kakor sovje-tom. Medtem ko se operacijam pri Nautsi-ju ne sme pripisovati prevelik pomen, je ravno obratno z operaciami pri Salii. So-vjeti so na tem bojišču zbrali pomembne sile in je treba pričakovati operacijo velikega obsega z njihove strani. Welles prispel v London Jutri bo imel prve razgovore — V Londonu bo ostal štiri dni — V soboto bo svoje potovanje po Evropi zaklju&l London, 10. marca. br. (Reuter). Roo-se ve Ito v odposlanec Sumner Welles je prispel danes ob 12.30 z letalom iz Pariza v London. Na poti čez Rokavski preliv so ga spremljala tri angleška lovska in eno izvidntèiko letalo. Na letališču so ga pozdravili amtrÈki veleposlanik Kennedy, državni pod tajnik zunanjega ministrstva Aleksander Cadogan in osebni tajnik lorda Halifaxa. Z letališča se je takoj odpeljal v hotel, kjer so bili zanj rezervirani prostori. V hotelu je imel krajši sestanek z ameriškim poslanikom. 2e v naprej je odklonil vse sprejeme tn podobne prirediti,- Jutri bo na ameriškem veleposlaništvu sprejel novnarje ln jim na kratko obrazložil program svojega dela v Londonu. V Londonu bo ostal štiri dni. Jutri se bo sestal najprvo z lordom Halifaxom, nato z ministrskim predsednikom Chamber-lainom, ki bo njemu na čast priredil intimno večerjo, na katero bodo povabljeni člani vlade in razni parlamentarci iz vladnih ln opozicijskih vrst. V četrtek se bo Welles vrnil v Pariz, odkoder bo oc",potoval preko Švice v Rim ter se bo v soboto v Genovi zopet vkrcal na itaTjanski par-n?k, s katerim bo odpotoval nazaj v Ameriko. Rezu'tati njegovega potovanja po Evropi bodo objavljeni šele petem, ko bo prezident Roosevelt proučil Weilesovo poročilo. Vse dotlej pa ne bo mogoče izvedeti nlkakih avtent:čnih podrobnosti o ìn-formac'jah, ki jih je Welles «bral v glavnih evropskih prestolnicah. "jJÜTWK pooedeljsfca Maja Ponedeljek, tL HL 19«) mm Angleška letala zopet nad Dunajem in Prago Angleži Imajo že popoln fotografski zemljevid Nemčije, zlasti vseh važnejših vojaških objektov London, 10. marca. br. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja, da so v pretekli noči angleška letala zopet letela nad Dunajem in Prago. To je bil ie tretji polet angleških letal nad temi mesti. Radijske postaje Dnnaj, Praga, München in Leipzig so zaradi tega za več nr prekinile svojo oddajo. Angleški letalci so v teku prvih šestih mesecev vojne napravili že podrobne fotografske posnetke vseh važnejših nemških vojaških objektov in pomorskih oporišč, tako da ima angleško letalstvo tako-rekoč že podroben fotografičen zemljevid vse Nemčije in je pripravljeno, da lahko vsak čas izvede sleherno letalsko akcijo, če bi prillo do poostritve vojne. Nemško in francosko vojno poročilo Berlin, 10. marca. AA. (DNB). Vrhovno poveljništvo objavlja: Med Mozelo in Palatinskim gozdom je bilo na več krajih topniško obstreljevanje in delovanje ogledniških oddelkov. Od začetka vojne so nemške pomorske sile potopile 46 sovražnih in nevtralnih cisternskih ladij, ki so plule v Anglijo in so imele Skupaj 331.543 ton. Od tega odpade na Veliko Britanijo 23 ladij z 232 tisoč 120 tonami. Na ta način je bilo uničenih 10% angleških cisternskih ladij. Nemška letala so izvršila ogledniške polete nad vzhodno Francijo. Popoldne je prišlo nad francosko-nemško mejo do borbe med 7 Messerschmidtl in 10 francoskimi lovci tipa »Moran« in »Curtls«. Sestreljeno je bilo eno francosko letalo. Pariz, 10. marca. AA. (Havas). Jutrnje poročilo vrhovnega poveljništva se glasi: Nič pomembnega. Smrtna nesreča slovitega Francoskega letalca Pariz, 10. mar. j. (Havas). Kakor poročajo. se je znameniti francoski letalec Mi-cheletti na nekem poletu s pilotom Geor-gescm Delagejem smrtno ponesrečil. Mi-chHetti je bil eden najbolj znanih pilotov jtrancoske zrakoplovne črte iz Pariza na Daljni vzhod. Nemci potopili že yi ILastnSh ladij London, 10. marca. br. Mornariško ministrstvo objavlja, da so Nemci zopet potopili svoj lasten parnik. Tokrat gre za 5600tonski parnik ^Hannover«. Ta parnik je zaustavila angleška križarka v noči od četrtka na petek v zapadnem delu Indijskega oceana. Ko so Nemci uvideli, da ne morejo uiti, so parnik potopili. To je že 32. pamik, ki so ga Nemci sami uničili, da bi se izognili zajetju. Zopet dve ladji London, 10. marca. AA. (Reuter.) Na Severnem morju se je potopila britanska ladja »Chavide* (2719 tem). Posadka 22 mož ae je rešiia. London, 10. marca. AA. (Havas.) Britanska ladja »Mendihll« (910 ton) se je potopila danes po trčenju z neznano ladjo. Posadko 32 mož so rešili. Odlikovanje angleških mornarjev London, 10. marca. AA (Havas). Kent-slc vojvoda je izvršil danes Inšpekcijo nekega pristanišča na severnovzhodni obali ln je pri tej priliki odlikoval 7 mornarjev s podmornice »Ursula«. Kakor znano. se je tej podmornici posrečilo prodreti Skozi minsko polje tn pri Helgolandiu potopiti nemško križarko tipa *Köln«. Vpoklici v Angliji London, 10. mar. s. (Reuter) Včeraj popoldne so bili v vojaških uradih registrirani rezervisti, stari 24 let Prijavilo se je ckoli 300.000 mož. Registracija se je vršila od 12. do 18. po abecednem redu. 23-letni rezervisti, ki so bili registrirani 17. februarja, so bili sedaj že poklicani pod orožje in bodo prideljeni svojim edinicam v enem ali dveh tednih. Nov Zločin irskih teroristov London, 10. marca. AA. (Havas.) V operi v Londonderryju je izbruhnil ogenj, ki je povzročil precej škode. Oblastva menijo, da so ogenj podtaknili irski teroristi. Neuspel napad na torpe-dovko v irski loki London, 10. marca. AA. (Havas.) Tri oborožene osebe so skušale napasti torpe-dovko, ki je prispela v luko Kingstown na Irskem. Približale so se torpedovki z motornim čolnom in se jim je posrečilo enega izmed mož posadke vreči v morje. Poskus napada je bil odkrit in so z ladje streljali, napadencem pa se je posrečilo uiti z motornim čolnom. Gradbena stroka je v resnem položaju Občni zbor združenja gratóteijev je razpravljal o stanju stavbne stroke, zlasti pa o bližnjih mezdnih pogajanjih z delojemalci Ljubljana, 10. marca. V posvetovalnici zbornice za TOI so se sestali dopoldne člani Združenja pooblaščenih graditeljev za dravsko banovino, da na 21. občnem zboru razpravljajo o delu preteklega poslovnega leta, o trenutnem stanju stavbne stroke in o izgledih za bližnjo bodočnost O pomenu stavbinske stroke v našem gospodarstvu in o usodni povezanosti njene usode z življenjskim obstojem stavbinskega delavstva se je v našem časopisju že mnogokrat razpravljalo. Zlasti v današnjih časih se pojavlja skrb, kako bo z novo gradbeno sezono. Predsednik združenja g. Miroslav Zupan je v preglednem poročilu pokazal na vsa tista vprašanja, ki danes globoko posegajo v razvoj gradbene delavnosti in grozijo zavreti gospodarske pobude z nedoglednimi socialnimi posledicami. Kakor vse drugo gospodarstvo je tudi stavbna stroka močno prizadeta z znano nedavno davčno reformo. Stavbeniki se svoje dolžnosti do države zavedajo in razumejo v današnjem položaju nujnost te reforme; zahtevajo pa, da se bremena pravilno porazdele na vse davkoplačevalce, da se ukinejo razne prednosti tujih družb in podjetij in da se v javno upravo uvede največje varčevanje. Glede današnje draginje zahtevajo uravnovešanje moči denarja s cenami materialu. Pospešuje naj se proizvodnja in omogoči uvoz potrebnih surovin. Zatre naj se brezvestna špekulacija in posveti vsa pozornost dolgoročnemu cenenemu kreditu za stavbno stroko. Vprav v zvezi z vprašanjem cenenega kredita preti stavbnim podjetnikom nevarnost, ker se cene novemu materialu dnevno dvigajo, obenem pa se tudi povišujejo mezde delavstva. Vsa javna dela naj se razpisujejo po zdravih konkurenčnih cenah na osnovi današnjega stanja. Dela naj se ne oddajajo več tujcem, ker imamo doma dovolj sposobnih ljudi, ki so voljni in zmožni, da ta dela izvedejo v največje zadovoljstvo interesenta. Trenutno je eno najvažnejših vprašanj, ki bo moralo biti v kratkem rešeno, zvišanje mezd stavbinskemu delavstvu. Tudi izven predsednikovega poročila je občni zbor zelo pozorno razpravljal o bližnjih mezdnih pogajanjih. Podjetniki načelno uvidevajo potrebo in so pripravljeni na zvijanje mezd. Kakšna pa bo nova mezdna tarifa, je §e stvar pogajanj. Z ene kakor z druge strani bo treba največje uvidevnosti. Kakor v zadevi uredbe o pobijanju Sušmarstva, ni bilo doslej rešeno vprašanje noveliranja obrtnega zakona, čeprav je bila ta novela že pred dvema letoma slovesno obljubljena. Predsednikovo poročilo je zaključil ponoven poziv k pripravljenosti na vse možnosti bližnjega mednarodnega razvoja, na organizacijo in vodstvo vojnega gospodarstva fn pasivne zaščite. O podrobnejšem upravnem delu združenja je poročal tajnik Kramaršič. Združenje je Stelo v preteklem letu 79 članov in pri njem je bilo priglašenih 97 zidarskih vajencev Ciani so sredi lanske stavbne sezone zaposljevali 1016 zidarskih pomočnikov. Glede podrobnosti borbe za noveliranje obrtnega zakona gre težnja predvsem za tert, da se ukine 5 47 — dovolitev gradbenih del v lastni režiji, kar podpira šušmar-stvo !n posojanje firme šušmariem — in da se spremenita 55 214 in 234, ki sta primerna za podjetja s celoletnim obratova-mem oe pa za sezonska podjetja. Pristojnim ministrstvom je bila predložena pred- stavka za spremembo predpisov o oddajanju javnih del in o uveljavijenju uredbe o zatiranju sušmarstva v gradoem stroki. To predstavko so podpisale delodajalske in delojemalske organizacije. Ker je bila ln-ženjerjem, graditeljem in zidarskim mojstrom lani odvzeta pravica za izdelovanje predmetov iz cementa in umetnega kamna, je združenje tudi tu skušalo posredovati. Poleg mnogih vprašanj, ki so bila lani na dnevnem redu, je bilo zlasti važno novo plačilno breme: izplačilo tedenske mezde delavcem, ki so bili klicani k izpolnitvi državljanskih dolžnosti. Sodišča so pri nas odločevala, da mora podetnik plačati v tem primeru tedensko mezdo, a zanimiva je bila ugotovitev v kasnejši debati, da na področju zagrebške in beograjske obrtne zbornice te dolžnosti ne poznajo. Občni zbor je sklenil dobiti v tem vprašanju točne podatke v Zagrebu in Beogradu in storiti korake, da se uvede v vsej državi enaka praksa. Blagajniško poročilo je. izkazalo prebitek 19.459 din, imovina združenja je 145.792 din, skupno premoženje pa 186.512 din. Poročilo nadzornega odbora je ugotovilo najlepši red in točnost v poslovanju, raz-rešnico je občni zbor izglasoval soglasno. Po odobritvi proračuna in pozdravih zastopnikov so bila med predlogi in raznoterostmi rešena nekatera osebna vprašanja poedinih članov, a prilično mnogo debate je bilo o vprašanju sušmarstva, o bližnjih mezdnih pogajanjih in drugem. Ker volitev uprave letos ni bilo. je predsednik g. Zupan zaključil občni zbor s pozivom članom, naj bodo letos zlasti previdni v kalkulacijah ln prevzemanju javnih del in naj se čimbolj oklenejo svoje strokovne organizacije. Ministra Mihaldžič in Smoljan v Subotici Subotioa, 10. marca. p. Danes sta imela notranji minister Mlhaldžic in minister dr. Smoljan, ki se mudita že dva dni v Subotici, več posvetovanj z vplivnimi predstavniki JRZ in HSS. V teku dneva sta prišla v stik tudi z zastopniki Srbskega kulturnega kluba. šumadincl zgrade v Beogradu svoj dom Beograd, 10. marca. p. Danes je bila letna skupščina udruženja šumariincev. na kateri so sklenili da agrari« v Beogiadu reprezentativni dom. Odlikovanje sokolske župe v Sarajevu Beograd, 10. mar. AA. V imenu NJ. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je bila na predlog ministra za telesno vzgojo ljudstva odlikovana zastava sokolske župe v Sarajevu z redom sv. Save 3. stopnje Skoro I30 km na uro z motornim čolnom Milan, 10. marca AA. Znani itaHjsz>U dirkač z motornimi čolni Achille Castoldi je dosegel s svojim motornim čolnom, tei-kim 500 kg, brzino 129.965 km nn oro i* s tem nov svetovni rekord. j Nj. Vis. kaos Pavle in ginja Olga na plesu narodnih noi Beograd, 10. marea p. Tradicionalni ples Kola srbskih sester, ki je bil snoči v prostorih Oficirskega doma, je potekel nad vse slovesno Prisostvovali so mu tudi Nj. Via. knez namestnik Pavle in kneginja Olga z dvornim spremstvom, mnogi člani vlade m ves diplomatski zbor. Na plesu so zbujale pozornost zlasti mnogoštevilne narodne noše, med katerimi je bila slovenska skupina izredno lepo zastopana. Častno so bile zastopane tudi narodne noše oetalih slovanskih narodov, bolgarske, češke, ruske, poljske, Lužiških Srbov itd De-filie narodnih noš je trajal zelo dolgo ter je zapustil nad vse lep vtis Ples sta otvorila s kraljevskim kolom Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga. Akademija v spomin Ljubo Davidoviča Beograd, 10. marca. p. V veliki dvorani Sokola-matice je priredila danes demokratska stranka svečano akademijo v spomin Ljube Davidoviča, ki so ji prisostvovali mnogoštevilni pristaši demokratske stranke iz Beograda kakor tudi iz drugih krajev. Prišli so tudi zastopniki drugih strank, predvsem onih, ki ie več let politično sodelujejo z demokratsko stranko. JN8 sta zastopala predsednik Peter žlvkovič in podpredsednik J ovo Banjanin, radikalno stranko dr. Ninčič, Bobič in drugI, SDS dr. Milan Kostič, zemljoradnike Jovan Zdrav-kovič, socialne demokrate Nedeljko Divac, socialistično stranko dr. živko Topalovič. uredništvo »Srpskega glasa« urednik Dra-giša Vasič, navzoči pa so bili tudi zastopniki univerze, raznih nacionalnih društev. Narodne odbrane, predsednik JUU Ivan Dimnik in drugi. Akademijo je otvoril predsednik demokratske stranke Milan Grol, nakar je Božidar Vlaič v daljšem govoru očrtal delo demokr. stranke za sporazum ter njeno stališče glede na današnji politični položaj. V imenu črnogorskih demokratov je govoril bivši minister Risto Jojič, v imenu pristašev demokratske stranke iz Vojvodine odvetnik dr. Stevan Simeonovič iz Sremskih Karlovcev, v imenu južno-srbskih pristašev odvetnik Den-kovič iz Skoplja. v imenu demokratske mladine pa dijak prava Kosič. Spominsko svečanost je zaključilo s petjem akademsko pevsko društvo »Obillč«, katere soustanovitelj je bil pokojni Ljuba Davido-vič. Konferenca vojvodinskih demokratov Beograd, 10. marca. p. V prostorih tajništva SDS je bila danes širša konferenca voditeljev stranke iz Vojvodine, ki se je je udeležilo okoli 90 delegatov in ki so jI prisostvovali tudi predsednik stranke dr. Bu-disavljevič. podpredsednik Večeslav Vilder in drugi člani vodstva. Dr. Budisavljevlč in Večeslav Vilder sta poročala o političnem položaju, nakar se je razvila debata, ki je trajala ves dan. Razpravljali so o poliiično-strankarskih odnosih v Vojvodini in 0 delu na terenu. Vofnozgodovinski institut Beograd. 10. marca p. Službeni »Vojn1 I" '• objavlja uredbo o voinozgodovinskeni institutu, ki je pomožni organ glavnega generalnega štaha in ki bo imel nalogo., da zbira zgodovinske podatke o naši vojski ter hrani vojne arhive. Nfov direktor PAD Beograd. 10. marca p. Danes je bila letna skupščina delničarjev PAB pod predsedstvom predsednika Stjepana Bariča, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki vseh gospodarskih ministrstev. S skupščine »o bile odposlane pozdravne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru 11.. Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, predsedniku vlade in finančnemu ministru. Glavni del skupščine je bil posvečen poročilom o lanskem poslovanju PAB, nakar je bila objavljena po kratki razpravi odredba predsednika vlade o imenovanju novih članov,uprave s predsednikom dr. Milenkom Mark o vi čem, direktorjem Poštne hranilnice v Beogradu. V uprav nem odboru je tudi Josip Ljubic, d rektor podru/.nicc Jugoslavcnske banke v Ljubljani Ustanovitev udruženja turističnih pilotov . Beograd. 10. marca p. Danes je bila ustanovna skupščina udruženja turističnih pilotov. ki so se jc udeležili tudi zastopniki ministrstva za telesno vzgojo, ministrstva za vojsrko, komande letalstva, Acrokluba in mnogih patriotskih organizacij. Razprav ljali so o povsem strokovnih in stanovskih zadevah. Izvo'jcni upravi načelu je inž. Va-si'Mc Spasié i/ Beograda, v nadzornem odboru pa jc tudi dr. Stanko Rape iz Ljubljane. ■ uj-im > Objave Opozarjamo na jutrišnjo produkcijo Glasbene Matice, ki bo ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Celotni spored izvaja pomnoženi akademijski orkester pod vodstvom Hubada. Solista sta: Edita Lo-gerjeva in Kajetan Bürger. Spored dobite v knjigarni Glasbene Matice. Naslednja produkcija pa bo v četrtek 14. t. m. tudi ob 18.15 v veliki filharmonični dvorani. Nov grob. V Dolenji Pirošici pri Cerkljah ob Krki x umrl nagle smrti g. Jože Golob, davčii inšpektor v pokoju. Pokopali ga bocfo v torek ob pol 1®. — Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno so-žalje! / Za obupi to mater, o kateri smo zadnjič pisali, so darovali: zbirka, ki jo je v gostilni n Figovcu napravil g. šef med u,- lužbcm , in stalnimi gosti. 500. A. H. 50, Fran N. vak iz Ljubljane 30. Avgust Ludvik ml. 50, Iva Žerjavov« 100, neimenovani 20, Metka Iglarjeva v Crešnjevcu pri Slov. Bistrici 40 din. Vsem darovalcem iskrena zahvala! Vremenska napoved mnaka: Občuten dvig temperature. MočV » je ae bo pooblačilo na severnem delu držal s. kjer bo ponekod dei. Bolj vedro bo v južnih krajih. Maribor čez nedel}o Maribor, 10. marca Pri »Norem svetu« je bil dopoldne redni občni zbor tukajšnjega pododbor« združenja rezervnih oficirjev hi bojevnikov. Otvoril m vodil ga je dolgoletni predsednik rezervni major g. Jakob Perhavec, ki je izčrpno poročal o prizadevnem delovanju v pretekli poslovni dobi. Na njegov predlog je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravna brzojavka pa vojnemu ministru. Sledila so poročila tajnika g. Korbarja, blagajnika Zule in g. Barleta za nadzorni odbor. Mariborski pododbor šteje 260 članov in je med najmarljivejSimi v državi. Tudi lani je priredil poučna predavanja, na katerih so se mariborski oficirji usmerjali k strokovnemu izpopolnjevanju in nacionalno obrambni disciplini. Pododbor je organiziral tudi smučarske tečaje in je prisostvoval po svojem zastopstvu vsem važnejšim nacionalnim dogodkom. Pri dopolnilnih volitvah tretjine odbora 90 bili izvoljeni gg. Desnica. Haberman, Žula, A Schneller In notar Jereb iz Slovenskih Konjic, kjer se bo ustanovil odsek mariborskega pododbora rezervnih oficirjev. V okviru občnega zbora »e je razvila izčrpna debata, v kateri so posamezni govorniki na-glašali, da bodi rezervni oficir steber nacionalne m državnobramhne misli. Občne mu zboru so prisostvovali kot zastopniki vojaške oblasti poveljnik mariborskega vojnega okrožja polkovnik Radovanovič, poveljnik 45. pešpolka Božovič in major Di-mitrijevič. Za več milijonov dinarjev obvarovana imovina Gasilska župa za Maribor levi breg je med najvzorneje organiziranimi v državi. Svoj sloves si je pridobila in utrdila s svoio udarno pripravljenostjo zgledno disciplino in tehnično gasilsko usposobljenost jo Nedvomna zasluga za izredno lep razvoj vseh edinic obmejnega gasilstva, organiziranega v gasilski župi z« Maribor levi breg, pa pripada vzorno požrtvovalnemu in zaslužnemu starešini g. Srečku Krajncu iz Pesnice, ki je s svojo sposobnostjo m vzorno prizadevnostjo dvignil obmejno gasilstvo na sedanjo višino O lepih sadovih človekoljubnega delovania našega obmejnega gasilstva je pričal tudi današnji redni občni zbor pri Meranu ki so mu poleg delegatov prisostvovali tudi predstavniki mariborskega javnega in društvenega življenja. Poročila starešine Krajnca tajnika Amhrožiča in blagajnika Vaupotiča vsebujejo nešteto podatkov, ki kažejo vsestranski razvoj ter sistematično izpopolnjevanje obmejnega gasilstva, k: je tudi v pretekli poslovni dobi z učinkovito takojšnjo pomočjo ter intervencijo obvarovalo za več milijonov d;n vredno narodno imovino ob naši meji Z občnega zbora je bila odposlana vdanostna brzojavka vrhovnemu pokrovitelju našega gasilstva kraljeviču To-mislavu. , Gasilska župa za Maribor levi breg združuje 17 gasilskih čet c 664 pripadniki Posamezne edinice so obvarovale pred poža ri narodno imovino v skupn' vrednosti 2 milijona 400 000 din Zunno premoženje izkazuje vrednost 940.365 din P* volitvah je bil ponovno izvoljen zaslužni starešina Krajnc Srečko i« Pesnica. Mrtev starček v potoka 741etni preužitkar Ivan Srok is Ranče ee je mudil v neki gostilni na Pesnici Proti večeru se je napotil domov. Nesrečno naključje pa je hotelo, da je starček omahni! na brvi preko potoka Cirknice. Padel je ▼ 80 cm globok potok in utonil. Našli so ga v potoku mrtvega. Temperament ni zmerom priporočljiv V Splavarski ulici so našli davi nekega moškega. Ležal je na tleh in bridko stokal. Bi je deloma razgaljen. Mimoidoči so obvestili o tem stražnika, ki je na podlagi možakarjevih izpovedb pričel s poizvedbami. Izkazalo se ie . da je bil možakar v neki mariborski gostilni, kjer je na vnet način dajal du;ka neki tuji miselnosti, kar je zbudilo nerazpoloženje dveh gostov, ki sta si temperamentnega možakarja temeljito privoščila. Mož je 401etni Franc G., ki je zaposlen v tukajšnji Rosnerjevi tekstilni tvornici. Odpeljali so ga v Ključavničarsko ulico 2. kjer je imel obilo prilike, da razmišlja o neprijetnih posledicah prevnetega temperamenta. Odpovedani prireditvi Za snoči je bila napovedana v dvorani Liudske univerze Masarvkova proslava v organizaciji tuk. Češkega kluba. Ko so prišli številni Mariborčani pred Ljudsko univerzo, pa so doznali, da je proslava odpovedana. ker se ne more vršiti Danes dopoldne bi moral biti »Pri Triglavu« v Košakih protestni shod košaških občanov proti mariborski mestni občini v zvezi z znanim davčnim sporom SHčen shod je bil preteklo nedeljo pri Sv Petru pri Mariboru, na katerem so kakor znano, padle zelo ostre besede proti mariborskim komunalnim veljakom. Za danes napovedani protestni shod v Košakih pa je bil nepričakovano v zadnjem hipu odpovedan, t _ v • . < ~ » r J , t- I*®, t r 4* . -» 4. . k i t ft k n."^ AV* f - ' ' ^ . r- — r A i J v i ~ - t » *> ! . *» v . * / ' J -* * sr r ÄC r4 r * r * f S* » ' *** « s» * /. > ( i ' . ,Hej Slovani« ta sokolsko koračnico »Le naprej« je bil ključen krasno uspeli današnji obmejni i kolsld zbor. Smrt pri podiranju drevja Bukev je ubila 18 letnega pridnega hlapca Krško, 9. marca »Jutro« je zadnji čas ponovno poročalo o smrtnih nesrečah pri podiranju drevja. In že se je spet primerila nesreča, katere žrtev je postal komaj I81etni hlapec Jožef Gorenc iz OirnuSke vasi. Odjpravil se je s gospodarjem Antonom Starčičem v gozd nad Podtunom, da posekata nekaj bukev aa drva. Ko sta že podžagala nekaj dreves ta jih podrta, se je ugodila pri največji nesreča. Ko se je začela bukev nagibati, sta ae gospodar in hlapec umaknila kakih Sest metrov v nasprotno stran. Toda bukev je kneia več stranskih vrhov in eden izmed njih se je ujel drevo ter spremenil smer padanja. Buke* je zgrmela na gospodarja Starčiča, Go-ronca in deklo Ano Ajdičevo. Gospodar ta dekla nista dobila nobenih poškodb, pač pa je veja tako nesrečno udarila Ooren» po vratu, da mu je zlomila tilnik. Ko je padel na tla. si je prebil Se lobanjo ter so mu izstopili možgani. Siromak je M na mastu mrtev. Pokojnika, ki je bC ned sovrstniki zelo priljubljen, so pokopali vaškem poikopallščiu v velikem vadčanov. MI'T"**«, pcnedeljika hSsjš Za lepoto naših rek Zaradi onesnaženja vod, ki ga zakrivlja industrija, propada važna gospodarska panoga in eden nasali n ajlepših športov J če ribiče. Cim boli pa smo gojili sulčarie-! nje, tem boli smo spoznavali bogastvo in lepoto našega vodovja. ka izliva v zamazano Dolinko, uri Radovljici. Tukai je konec lepote Save ki tudi konec vodnega živlienia. Ka lova v beznivi rnüni. V tei lepi pokrajini sem dne 6. svečana 1928 metal vabo do trideset metrov daleč. V bližini Tominčevega mlina, v hudi deročini. sem imel orvi priiem. Toda že do nekaj močnih sunkih ie uspe-lo velikemu sul cu. kakor sem skleoal po prijemu. da se reši iz smrtne nevarnosti. Malo nižje je pograbil drugi sulec. Po precej naporni borbi sem Dotegnil iz zelenih valov 14 kg težkega. 1.14 m dolgega sulca Nekaj minut za tem pa vrednega mu druga. ki je bil dolg 1.07 m in tehtal 10 kg. Poleg teh dveh velikanov pa sem uiel tisto popoldne Še nekaj manjših v teži od 3—4 kilograme. Pa ▼ Kolpi Med najlepše evropske športne vode pa moramo prištevati gornji del Koloe. Kolpa sicer ni tako bogata sulcev kakor Krka in tudi nima niti približno tekih velikanov kakor Ljubljanica, toda pokrajinsko ie nedosegljiva. Sulcev ima oač toliko in tako velikih, da najde sul čar priiateli porodnih lepot ob njej izredno uteho. Ker i e kakor že omenjeno, naša nekoč tako lepa. rib bogata gorenjska Sava. izvzemši Bohinjke, v kateri največ trnkariio inozemci, mrtva, sva se odpeljala s prijateljem Zonam z av- I tomobilom na Kolpo. Lepa ie bila vožnia v ranem jutru čez visoko planoto nad Kočevjem in Blokami. Se lepši je bil dostoo. čez Cai)ar h Kolpi. Obstala sva pri 80 m I Kolpi Širokem Jezu. Ufad lesom mirna, zelene voda se izliva v Deneče se vodovje, polno sivih in belih skal. štrlečih iz globokih tolmunov. Obut v visoke, nad kolena sesajoče škornje, sem lezel pod jezom od skale do skale, dokler nisem z vabo dosegel penečega se podjezja. V Kolpi, polni pečin, je treba zelo previdno metati in voditi robo. da ne obtiči na skali ali v globočino potopljenem brunii, namesto v ribjem žrelu. Ko je vaba plavala in migliala kakor živa ribica iz belo penečega podjezja. mimo sive, iz zelene vode štrleče pečine, sem občutil močan prijem. Sulčarka se je za>-krivila. vrvica ie biLa načeta in že se ie pričela divja borba. Kakih pet k« težak sulec je udarjal do valovih z močno reono plavutjo dokler ni prišel v plitvino, kjer se ni več mogel braniti. Ko ie bil jez pre-lovljen. sva se odpeljala skozi ozko gorsko sotesko, nad katero se dvigajo do 800 m visoke stene, kjer so nekoč gnezdili planinski orli. in posamezne, iz doline štrleče bele pečine, nazvane od domačinov: Menihi. Podrobne prizore kakor pod jezom sva imela tudi pri drusih divjih tolmunih. Pri rodna lepota naših rib bogatih rek nam nudijo izredne užitke poleg tega pa zdravo razvedrilo. Vprav prijetno trnkar-stvo v lepih vodah pa privabi tudi mnogo tujih športnikov, kar ie zelo važno za rx>-vzdigo našega turizma. Cuvajmo naše vode! —». Ljudje v lami Nekoč tako lepa planinska hči Dolinka, v kateri so sulci segali do visokega jeza na Jesenicah, j e zdaj od Jesenic dalje zastrupljena. Grda voda ne dviga več lepote pokrajine, marveč jo še močno kvari. Sava. v kateri so n^koč prebivali veliki sulci. in je bil vjet največji težak 17 kg. se prične čistiti pri Podnartu. toda strupi so uničili tudi tukaj vse vodno življenje. Nižie od Podnarta prinaša v Savo novo nesnago Tržiška Bistrica. Ribe izpod Kranja uničujejo dotoki iz kranjskih tovarn. Sele od Ljubljane dalje Sava spet oživi. Od izliva Ljubljanice v Savo stanujejo v Savi spet vredni in cestiti vodni velikani. Od Ljubljanice do Krke Največji sulci. težki do 25 kg se skrivajo v globočinah Ljubljanice, ki pa ie zaradi splošno mirnega toka prijetna športna voda le okoli Vrhnike in nižie ood Ljubljano. Sulca. težkega okoli 20 kg. je vjel v letošnji seziji blizu Ljubljane g. general Nedeljkovič. Sulcem iz Ljubljanice vredni drugi so v Savi med Litijo in Zagorjem. V tem predelu, v katerem ie rad sulčaril naš blagopokoini krali. ie vjel lansko leto g. Knaflič 18 kg težkega sulca. Za tak uspeh uglednega športnika lahko zavidajo Mestna občina se ukvarja z načrtom, da likvidira barakarsko naselbino v gramozni jami Z bližnjo pomladjo je spet oživel pro- ( blem barakarske naselbine v gramozni ja- ! mi za Bežigradom. Dosti se je že prelilo črnila o tem vprašanju, vodile so se po različnih sejah že neštete debate o preselitvi domov naj bedne j ših ljubljanskih prebivalcev. Ti domovi, resnici na ljubo, ne delajo mestu časti, še manj seveda tistim, v katerih rokah je socialno skrbstvo v Ljubljani Zidane in slovesno izročene svojemu namenu so bile ta čas nekatere delavske stanovanjske kolonije v predmestjih, toda vanje so se vselile družine, ki lahko plačujejo po tri sto ali štiri sto dinarjev na mesec. Kam pa naj se vselijo potem naj-bednejše družine iz gramozne jame za Bežigradom, ki jih je zdaj še najmanj trideset, ki ne zmorejo pri najboljši volji več kot 50 ali kvečjemu sto dinarjev mesečne najemnine? Bežigrajski okraj se širi, nove zgradbe rasejo iz tal, del gramozne jame je zavzelo moderno, obsežno poslopje narodne in meščanske šole — v ostalem predelu pa čaka trideset bednih hišic in barak svoje negotove usode. Ce dovolite — majhen obisk v tem pozabljenem stanovanjskem revirju. Bežen pogled skozi življenje ljudi, ki jim ni z rožicami postlano, ki pa so si vendar z delom svojih rok in s podporami postavili streho nad glavo in si za silo uredili skromno bivališče. Zase in za otroke, ki jih je na pretek. Kajti otroškega blagoslova jim roka usode ni odtegnila. Tla v jami so pošteno razmočena, kanalizacije tod ne poznajo in voda raztopljenega snega si prosto izbira pot med barakami. In na tehle blatnih tleh se stiska druga k drugi trideset pritličnih bajtic iz lesa, za silo ometanih, pokritih ponekod z opeko, ponekod pa kar s pločevino in z deskami. Dve ali tri hišice so postavljene nekam bolj skrbno in je njihova zunanjost spodobnejša, kakor je pač bila posameznim dana skrb in možnost življenjskega prostora. Skromno, toda čedno oblečena žena srednjih let s trudnim, zgaranim obrazom in z otrokom v naročju te sprejme na pra-4u hišice. »Gledate, kaj? Lepo ni pri nas, pa kaj hočemo! Streha je, človek je na svojem. S temile rokami sva si postavila hišo z možem. Prigarala in pristradala sva nekaj dinarjev, polovico nama je posodila občina leta 1929. Sto kvadratnih metrov lje nam je bilo odmetfenBi. Majhno je res, sobica in kakteja^ Urijo otroci in midva s možem. Štedilnik ano prenesli r 9k 'Aiateiistìvo Iv sobo, da nam je topleje, skrbi so za drva. Zdaj pravijo, da bomo morali ven. Vraga, komaj smo se za prvo potrebo uredili, že nas pode stran. Saj gremo radi., toda naj nam določijo stanovanja drugje, kar tako. brez vsega nikamor ne moremo. Vsaj hiše naj nam prestavijo, recimo v Sibirijo. Ali pa naj plačajo odškodnino. Kaj pa mislite, takšnale baraka stane štiri, pet jur-jev. Tako težko smo jih pristradali, zdaj pa naj bi kar čez noč pustili dom in šli na cesto? In še to vam povem, da nismo nikakš-ni cigani, da naša naselbina ni ciganska, kakor so pisali v časopisu! Ce je nekaj sumljivih prebivalcev med nami, zato še nismo vsi! Pošteni smo in živimo, kakor pač moremo, tako povejte tistim, ki se zgledujejo nad našo revščino, blizu pa ni nikogar, da bi na svoje oči pogledal, kako in kaj!« Oglejmo si. na priliko, tole barako, ki že zunaj kaže svoje gole, iesene stene, zakrpane z deskami. Streha se zdi, da se bo zdaj zdai posreznila. na vs?h staro eh kaže svoje trhle kosti — težko, če more očrne-la. odslužena opeka ubraniti pot dežju in snegu v bedno bivališče. Trije otroci od štirih do osmih let se stiskajo okrog miniaturnega štedilnika v prav tako miniaturni kuhinji ter začudeno, nezaupljivo plašno pogledujejo nepričakovani obisk. Drugi prostor je spalnica, družinska soba, jedilnica ali kar že hočete. Obseg tri metre in pol vzdolž in počez. Polovico sobe zavzemata dve stari postelji in ob steni še ena. Samo eno pritlikavo okno. »Takole živimo«, pripoveduje gospodinja, ki ji je življenje samih velikih, zlih skrbi in težav že zdavnaj izpilo sleherno trohico mladosti in zgaranih lic. »Hudo je, kurjave nimamo. Pet otrok imam, mož pa zasluži po 30 din na dan pri stavbnem podjetju, zdaj pa računajte. Pred dnevi, ko je bil takšen mraz, bi kmalu obupala. Nobene tople odeje, hrane malo, otroci so jokali in še jaz zraven, ko jim nisem mogla s čim pomagati. V kuhinji je zmrznila voda v vrču, da sem morala s sekiro sekati led, če sem hotela možu skuhati zajtrk.« : »Kako pa spite? Sedem ljudi na treS posteljah?« vprašaš ženo, ki so jo od bridkosti tega sveta premagaj solze. »Starejša dva spita na eni 'postelji. Ostali trije pa pri naju z možem. Tesno je, niše ne moremo dodobra raspati, v mrazu pa še celo ne V . .« Saj veste, kakšni sd Hšseni komedijant-ski vozovi, s katerimi se prevažajo cirku- Sulci pri nas AivitU. »UlKU' IViUl JC 1'itlLKC Naši dedje so se precej zanimali za lovstvo. posebno v planinskih krajih. Ker ie bila lastnica lovišč v največ primerih premožna tuja gospoda, ie bilo pri nas že v davnih letih razvito krivolovstvo. Ribištvo, ki ie bilo že pred davnimi leti pri drugih kulturnih narodih znano kot ena izmed najbolj zdravih športnih panog, smo pri nas poznali le kot nabavo okusne hrane, ali pa so naši dedje lovili ribe v mreže ali jih bodli na osti za tujo gospodo. Veliko rib je bilo prodanih po župniščih in samostanih. kjer so znali ceniti okusno ribje meso. Kmet pa ie boli cenil žgance in klobaso. Kaj oa ie ribiški šport ali trnkar-stvo. pa naši predniki niso pojmovali. Poljanska dolina, domovina našega ribištva Sulec se nahaja v vseh vodah, ki se stekajo v Donavo. Seveda ne sme biti r_ka preveč topla in zamazana, v niei mora biti zadosti rib. posebno mren in pcdusti. Kjer ni teh. si sulec uteši glad tudi s po-strvmi in lipani. Ljubše kakor mirne vode so sulcu divje deročine. Užitek trn k rja na sulce odvisi od teže plena in prav tako od prirodnih lepot pokrajine in vode. Skoraj vsaka naša voda ima svci poseben značaj. Vprav zaradi tega nudijo naše vode j tako edinstven užitek in toliko razvedrila i prijateljem lepega sporta. Športniki in ori-i jatelji prirode iz vsega sveta, poleg nai-I bolj slovečih evropskih trnkarjev Angle-; žev tudi Američani, so nas do zadnjih let do takrat, ko so naše vode uničile in za-mazale tovarne, zavidali za naše lepe. rib ; bogate reke. Posebno lepa je bila nekoč \ med belimi prodi, pod visokimi gorenjskimi planinami se vijoča modro zeleno Sava. Lepota vode ie v krasotah izpopolnjevala gorenjsko pokrajino, skozi katero teče. Lepoto naše nekoč tako gorenjske Save so opevali naši in tuji pesniki. Nepokvarjena ie ostala po lepoti in bogastvu rib Bohinjska Sava. V »Bohiniki« so vjeli velike sulce takoj pri izlivu iz Bo- Vprav takrat v devetdesetih letih preteklega stoletja, ko smo se močno osvoje-vali v umetnosti in gospodarstvu, se ie pojavil med Slovenci tudi prvi pravi ribiški športnik. Ugledni slovenski slikar prof. Franke se je s posebno vnemo zanimal za naše trnkarstvo. Najbolj pri srcu so mu bili pač veliki sulci. ki dosežejo pri nas težo do 25 kg in iih ie bilo v tistih časih, ko industrija ni še pokvariala naših voda. še zelo veliko. Ker so bili potoki in reke bogate belih rib. ie bila prehrana sulcev. ki se žive samo od rib. prav lahka. Lepota Poljanske doline, v kateri se ie profesor Franke rodil in prebil mlada leta ob Po-ljanščici. ie bila povod, da se ie mož. ki ie imel kot umetnik mnogo smisla tudi za pri rod ne lepote, pričel zanimati za vodo in nje stanovalce. Profesor Franke, ki ie poznal tujo ribiško-sportno literaturo, je vzpodbujal s sulčareniem tudi mojega očeta. Moj oče pa i e Franketa seznanil z raznim: sulčarskimi tajnami. ki iih ie bil povzel od starih gorenjskih, poklicnih ribičev. Največjo oporo pa ie našel prof. Franke v svojem poljanskem rojaku dr. Ivanu Tavčarju. Lahko trdimo, da je vprav v tisti hiši. kjer se ie orala naša politična in literarna njiva, bilo tudi najbolj plodovito vsejano seme našega slovenskega trnkar-stva Pokojna gospa Tavčarjeva ie kai rada pripovedovala o slavni sulčii borbi, ki io ie bojeval naš zaslužni mož. z velikim, menda nad 12 kg težkim sulcem v tolmunu pod »Barbino žago«. Slamnata kaoa. ki jo je dr. Tavčar nosil pri ribiških pohodih, pa ie še zdaj shranjena med drugimi zanimivostmi iz pisateljevega živlienia v Vi-soškern gradu. V gostoljubno Tavčarjevo hišo 90 prihajali oo večini mladi ljudje, ki iih ie gospodar bodril k narodnemu delu. Med temi je bil tudi ugledni slovenski ribič. Primarii dr. Ivan Robida, ki ie bil takrat vodja bolnišnice na Studencu, prav tam, kjer je imel prof. Franke našo prvo ribogojnico. Dr. Robida je v sulčarstvu tako napredoval. da ie leta 1902 napisal v nemščini, in to le zaraditega. da je knjiga šla v svet. posebno razpravo o trnkarstvu na sulca. Knjiga »Der Huchen« ie vzbudila veliko pozornost med vsemi nemškimi športnimi ribiči. Tako smo kar naenkrat postali Slovenci iz učencev učitelji tistih, ki so dolga leta imeli v zakupu našo civilizacijo in naš šp>rt. Dočim so v Llublianici pred omenjeno dobo sulčarili le tujci, oo večini nemško govoreči oficirji, so se domačini zabavali pri boli dolgočasnem trnkanju belic. Od Franke-Tavčarjeve dobe. pa prehaja krasni šport sulčarjenja vedno boli med doma- Sava pri Medvodah hinjskega jezera. AH se zadržujejo sulci tudi v jezeru, mi ni znano. Bržčas ne. drugače bi bili poklicni ribiči, ki love v jezeru z mrežami, gotovo že kakega vjeli. Pa tudi nad Bohinjskim jezerom ni sulcev. Prav redki so sulci med Bohinjsko Bistrico in Sotesko, k jer so povečini postrvi, kleni in lipani. Prava sulčia voda se prične pod velikim jezom, pri žagi v Soteski. Iz~ vsi «Mrooski ribiški Športniki. V grdi Savi, nižje od Zagorja, so sicer sulci, toda tmkar nima užitka pri lovljenju v zamazani vodi. Lepa sulčarska voda je Savinja, posebno v dolnjem teku. Tudi v Savinjo prihajajo težki sulci iz kalne Save Bogata velikih sulcev je Krka. ki teče v najlepšem ali prav za prav tvori najlepši del Dolenjske. V zgornjem delu Krke so Motiv z Ljubljanice pod tega jeza so bili potegnjeni suld. težki blizu 20 kg. Vodni velikani so se zadržali pred nekaj leti med pečinami, ki Strie iz penečega se tolmuna, čez katerega vodi novi most v Soteski. Zdaj so se vodni vel kani odtod preselili v krasne tolmune pod Bohinjsko Belo in Kupljenikom. Sulci segajo do točke, kjer se čista Bohinj- dhrje od vode raziedene pečine, tvoreče romantične soteske, v katerih dnu so veliki, globoki, temnozeleni tolmuni. Pod tolmuni so spet deročine. ki se izlivajo v sa-njave, globoke, stoječe vode. v katerih se zrcalijo z bregov sredi vinogradov samu-joče bele zidanice. Odseke tvorijo mogočni šumeči jezovi, ob katerih sanjajo stari, lju- Dr. Ivan Tavčar Nekoč, ko bomo zdravi Takrat, ko je skozi mlado listje kostanjev posijalo prvo sonce, ko so v živi meji začeli peti ptički in je povsod zavladalo veselje, tisto veliko pomladansko veselje — takrat so tudi bolniki v bolniški postelji zaslutili, da prihaja pomlad. Vse dneve so ležali in gledali skozi široka okna sobe, kdaj bo že izginil sneg in bodo pognali kostanji, kdaj se bodo zaslišali prvi spevi v živi meji. Hrepeneli so po tem dnevu kakor po velikem prazniku; vsak dan jim je bil bliže in vsak dan teže so ga pričakovali. Ko je Ren, slaboten starec, začutil, da sonce že dovolj toplo greje, in ko je začela ob živi meji zeleneti trava, je njegovo slabotno telo navdalo upanje, kakršno je kazala pomlajena narava, in hrepenenje je napolnilo njegovo dušo. Prosil je zdravnika, naj ga posije domov. Zdravnik je ustregel njegovi prošnji. Tistega dne Ren ni šel več v posteljo. Vsi drugi bolniki so ležali, le on se je i sprehajal od postelje do postelje. Pri vsa-[ ki se je za trenutek ustavil in odgovarjal j na vprašanja, ki so mu jih zastavljali, če-j prav jim je v teku teh mesecev, odkar je ; ležal v bolnišnici, povedal že marsikaj iz svojega življenja, je moral zdaj vse še enkrat pripovedovati. Ren ni imel doma. Ni vedel torej, kam naj krene. Pripovedoval je, da bo šel k nekim daljnim sorodnikom, ali k gospodarju, pri katerem je bil v službi pred boleznijo. Ni imel rad, če so ga o tem izpraševali. Glavno je pač, da pride ven, kjer je zdaj pomlad. Morda bo že prvi večer uvidel, j kako nespametno je bilo njegovo upanjt, \ in tako daleč naprej ni maral misliti, toda pred sabo je imel še kos lepega dne Bolniki so ga gledali, ko se je zamišljeno sprehajaI ob njihovih posteljah. Bil je preoblečen in pripravljen za ödhod. Čakal je le še zdravnika. Vsi so mislili na sebe, kdaj se bodo lahko spet oblekli in smeli zapustiti bolnišnico. Zunaj je sijalo sonce in vsi so se spominjali pomladi v domačem kraju. In postalo jim je tesno, ko so zvedeli, da leže na bolniških posteljah. »Dva meseca že ležim tu, in zdi se mi, da bom ležal še dva meseca.* šinko je dejal to in se obrnil na postelji Dolgo mu ni nihče odgovoril. Vsi so se bili zamislili. Morda so premišljevali, kako dolga bosta ta dva meseca. Vedeli so, da bosta dolga, a nekoč ju bo vendatle konec. Da, lepa pomlad je zunaj, toda vsakdo bo rad pozabil na eno pomlad, če bo le potem zdrav. Človek se navadi trpljenja in čakanja, če ima vsaj malo upanja, da ga bo enkrat konec. »Jaz sem jih preležal pet. Zde se mi dolgi kakqr pet let ln nimam niti upanja, da bi šel kmalu odtod.« Ta je ležal v kotu. Bil je zelo bolan, morda bo kdaj ozdravel, morda nikoli. Ali trdno je upal. da bo prišel čas, ko bo tudi on stopil zdrav iz bolnišnice. Na pomlad res še ni računat, toda prišlo bo poletje ir takrat bo sijalo sonce tudi njemu in spet bo živel veselo na tem lepem svetu. Ren je opravil in se je poslavljal. Vsakemu posebej je ponudil roko in vsakdo se je malo dvignil na postelji in mu jo stisnil. Med vrati se je še enkrat ozrl in Jim zaželel, da bi prišli kmalu za nfim. H5 V bolniški sobi so se znova —■" 1 ll,<— li. Gledali so v strop in skozi življenje, ki se je prebujalo zunaj. »Nekoč, ko bomo zdravi...« se sil nekdo, a ni končal stavka, do konca svoje misli Tudi nihče želel. »Nekoč, ko bomo zdravi*, in upali, da bodo nekoč prav šli odtod, da bo takrat življenje : Ir' Javna tribuna Kritika srednje iole Vnela se je živahna debata o srednji Soli. Dosedaj se je oglašala samo ena izmed strank, ki se jih obravnavanje tiče; čakamo odgovora druge! Tudi starši Se niso povedali svoje besede. Lahko priznam, da nobeni izmed prizadetih strani ne verjamem mnogo v moč njenih dokazovanj. Zlasti ne trpni. Vedno je pač kaj vmes. kar zatemni pogled na resnico. Vem to iz lastne izkušnje. Saj še ni dolgo, kar sem sam trgal Hlače po tistih stavnih klopeh. Zdaj je že vse mimo —-ostali so le spomini, ki ne bole, ker Jih je ozdravil čas. Zato mislim, da lahko gledam 7. neko objektivnostjo in poznavanjem res» mčnih dejstev na ustanovo, kjer sem prebil osem let in ki se omenuie srednia šola. Mimogrede: Slišal sem že trpke besede o nepuzitivnem delu akademikov, ki se izrablja v visokih besedah o politiki ali C podpiranju palač na Aleksandrovi cesti. Res je: bodočnosti aktivno še ne moremo voditi. Idejno jo Lahko. Da bi se pa kdaj spomnili tistega, kar smo vedno kritizirali, in da bi skušali zboljšati, o, to je pa poniževalno. »Kar je bilo, nas ne briga, zla-Fti pa ne srednja šola.« Razen, seveda, zabavljanja čez profesorje, kar je še vedno priljubljen sport. Isto žalostno sliko, le v obratnem smislu, nam nudi slovo od gimnazije. Zapustili smo jo kot roj ptičev, ki so bili dolgo zaprti v temi in so jih naenkrat spustili na prosto. Razleteli smo se v svetlobo, brez cilja, le uživat svobodo. V nas je bil tedaj — lahko rečem — čut ovac, ki so izgubili vodnika in se ne znajo orientirati, in kri mladih žrebet, ki ne poznajo meja. Srečno nas je večina zajadrala na univerzo — da je še kaj drugega na svetu kot teh pet fakultet, nam ni povedal nihče. Ne mislim o reformaciji srednješolskega pouka. O tem jih je že mnogo pisalo In za to so drugi tudi mnogo bolj poklicani. Samo pristavil bi, da večkrat pišejo v gimnaziji šolske naloge, kjer je v naslovu nekaka želja, da dijak odkrije v spisu svoje misli do šole. Ako pa je kdo res odkritosrčen, ta jih sliši takrat! Opozoriti hočem na nekaj drugega: na duhovno izobrazbo, ki jo nudi srednja šola. Dejstvo je: Šola nas je /mehanizirala. Izgubili smo smisel za dobro in lepo. V zameno zato nam je dala kup znanja, ki ga jutri že ni več." In ni nas naučila delati. Starejši ne boste verjeli, vi v mojih letih in mlajši boste dejali: »Ta je pa malo usekan!« Da, da., ali kar trdim, je resni-ca. . ' '.*-.": ** 1 Pred dnevi je bilo nekje na Gorenjskem' vse črno smučarjev. V hitfeift tempu je pribrzel eden po bregu in nekomu s smučko dobesedno prelomil piščal. Brez besed se je ranjeni zgrudil, brez besed je oddrvel elegantni smučar — gospod akademik. medicinec. Ni smatral za svojo častno dolžnost, da bi se opravičil, ni čutil v sebi usmiljenja bodočega zdravnika, da bi pomagal. Govoril sem z medicincem o praktičnih izpitih. »In če zarežeš bolnika in umre?« Ah to ie teda! vseeno, samo da napraviš izpit!« Nočem s tem kaj namigavati na zdravniški stan. Niti malo ne. Rad bi le pokazal duševno«t mladega inteligenta v vsej žarkr*ti. T<* <> m-seWo«* 1>» orinerei že vsak s seboj. Šele daljše delovanje v poklicu da notranjo usmerjenost. Vsakdo, ki ima maturo, je moral vsaj povohati filozofijo, vedo vseh ved, ki daje osnovne te- ški ljudje s svojimi šotori širom sveta. Takšen lesen, že razpadajoč trhel kome-clijantski voz stoji tudi V gramozni jami, vgreznjen v blato. No, ta je pa lepa, kdo neki stanuje v njem. Odpri vrata in videl boš sredi bornega pohištva — postelje, mizice in majhnega štedilnika — pritlikavo žensko starikavega obraza, nedoločene starosti. Pošteno se je treba pripogniti, ce vstopiš, zravnati se itak ne moreš — voz ,1e visok komaj dober poldrugi meter. »Nikar se preveč ne čudite«, pravi vljudno ženska in se v zadregi neprestano nasmiha. »Se zame je trikrat premalo prostora, pa smo bili včasih trije. Moža mi je vzela pljučnica, sin mi je tudi umrl pred meseci, star komaj devet mescev. Prehladi! se je in kako se tudi ne bi. Saj vidite, od vseh strani piha. Tako me je zeblo zadnji čas, da sem vse dni prejokala. Ponoči sem bodi)a ure ih ure sem in tja, da bi se vsaj malce ogrela. Nič prida ni kaj pri meni. Nekaj je pa voz smo kupili od »žlajfarja« za 400/diiv Mož je malo zaslužil, delal je na stavbi ali pa je sedel doma. Jaz pa ničesar ne zaslužim, razen, če mi kdo da vbogajme. Vsa sem zbegana in prav nič ne vem, kaj bo z menoj...« »Na slabem glasu smo zunaj«, pripoveduje na pragu barake žena, vdova, mati štirih otrok. »Odrasle hčere imam, ki dobro zaslužijo, tudi sama nekaj pridenem ln lahko bi plačali tristo dinarjev na mesec za dostojno stanovanje. Toda kdo neki nas bo vzel pod streho? Boje se nas, pravijo, da smo same barabe in cigani in da jim bomo prinesli stenice v hiio. Cim Jim samo omeniš, da si iz gramozne jame doma, ti zaloputnejo vrata pred nosom. Zdaj si pa pomagaj, kakor veš in znaš t« L. K. melje človekovi osebnosti. Toda vse Je šlo mimo nJega, kajti od te znanosti, živega vodila razuma in čustev, Je v srednjo šolo prodrla le mrtva, suhoparna teorija. Nadvse žalostni so taki pojavi; zlasti, ker niso osamljeni. Zdi se mi, da postaja socialna bolezen ta brezčutnost naših dni, nekak anarhizem srca. Vsa olika, ki je pa tudi ni mnogo, ne more tega zakriti, saj bon-ton je le sekundarno znanje, ki se pridobi. In trdim tudi: Ne znamo, nočemo delati! Kar pojdite, denimo, na juridično fakulteto in poslušajte dijake, ki se pogovarjajo: »Ali se mnogo učiš?« — »Ah, kaj, mesec ali dva bom pošteno delal, pa bo šlol Saj tudi drugi tako naredel« Res je: mnogo jih je, ki samo lažejo, doma pa se na vse pretege uče (da to ni študij, ampak guljenje, je naravno), res je pa tudi, da iih je še več. ki mislijo, da se na ta način naredi izpit ln pridobi znanje, če so ga sp'oh željni! Še en zgled naj navedem. Bilo je šo V srednii šoli. »Ali se ti misliš resno ooriieti študija na univerzi?« »Pa le za^ai? Moj oče je. hvala bogu. še mlad, me bo 2e živel. potem bo pa že kako. Pn-a leta bomo naravno zabuŠavali.« Da, zabuiavanje je strokovni dijaški izraz. In je velika vrlina, če zna kdo dobro zabušavati! V srednji šoli so sankcije — sicer malopomemDne — na univerzi Jih tako rekoč ni. Posledice so očividne pri izpitih in sploh po stanju splošnega znanja. la ako se bo tak zabušant čez leta pretolkel skozi visoko šolo, bo stopil v svet kot svetla zvezda znanosti, dika mladega rodu, in kamor bo prišel, bo mož na mestu! Ali se zavedate vi, ki študirate, in vi, ki opazujete mladino v njenem žitju ln bitju in ki ji boste čez čas odstopili svoja mesta, kam to vodi? Ako je bil fant doma dober in Je zdaj sk v ar jen, kdo ga je? Srednja šolal In ako ni imel od doma močnega čuta odgovornosti, kdo Je kriv da ga nima? Srednja šolal Ta ustanova, ki bruha iz sebe inteiigente, ki znajo, da se univerzitetni profesorji prijemajo za glavo, značaje, ki ne ločijo niti dobrega od slabega, fante, ki ne vedo, kje bi dobili deio, pa Jim leži pred nogami, samo n« vidijo ga, ker jih niso naučili gledati, ali nočejo, ker nimajo smisla za delo. Se enkrat: Sola nam ni dala srca. — Bolj za zabavo kakor v bridko premišljanje naj zapišem besede, ki Jih je nek profesor imel navado reči, kadar ga je kdo ujezil: »Se olike ne poznaš, tele!< — Prišli smo vanjo otroških sanj, kakor je zapisal zadnjič osmošolec, odšli smo in bomo odhajali v mrzlo resničnost z ledenimi srci, brez zavesti soodgovornosti za celoto, za bližnjega, zase. Mogoče se bo kdo oglasil ob teh vrsticah in me imenoval popolnega pesimista. Ta mora biti pa mila Jera, mogoče je pesnik ali celo filozof, bo dejal. In tretji bo morda mnenja, da je to napisal kak štre-ber. — Misli so svobodne, vsakomur Je na prosto dano, da po svoje doume, kar je prečltal. Priznam: težko so mi Sle te besede. Toda moral sem povedati glas svoje notranjosti, kajti le v spoznavanju samega sebe in svojih napak je napredek. Akademik Otroci vzgajajo vzgojitelje Ne vzgajajo le odrasli otroke, ampak tudi oti težje vzgoji ji vi ko najtežje vzgoji ji v otrok. > • tudi otroci odrasle, le da so ti mraka lz gramozne Ne smejte se trditvi, ki sem jo postavil v naslov, ker je res: tudi otroci vzgajajo starše, učenci učitelje, dijaki profesorje. Včasih je to otroško in mladostniško vzgojno učinkovanje prav vidno. Kaj je prav za prav vzgoja? Ali ni to taksno učinkovanje na človoka, ki stremi za tem, da bi tisti Človek postal drugačen kot je, morda celo le večji in širokogrud-nejil po svojem značaju? Ali si tega ne želi premarsikatéri otrok od svojih star-Sev, učiteljev in drugačnih vzgojevalcev? Ne le, da si tega želi, temveč poskuša to celo doseči: z nasvetom in proänjo, z jokom in krčevitim zatrjevanjem, pa tudi z izsiljevanjem... Kaj je smoter vzgoje? Ena izmed razlag smotra vzgoie na naši univerzi pravi, da je vzgoja s učlovečevanje človeka v človeku«. To je krilatica, s katero je težko kaj početi, toda vzemimo jo resno. Ali n. pr. sin očeta, ki se mu zdi »tiran«, no stremi za tem, da bi v svojem očetu vzbudil in »učlovečil« človeka? Pa postavimo smoter vzgoje drugače: kot usposobljenje za izvrševanje življenjskih nalog, poklica, sočlovečnost.1, kot usposobljenje za pravilno domnevanje življenja, ki polje okoli nas, in pravilno izvrševanje dolžnosti do socialnih skupnosti, v katerih živimo (od družine do naroda, države in človeštva sploh), skratka kot uspo-sobtjenje za družbeno življenje. Al! ni tako, da so mnogi člani starih generacij izgubili pravi stik z življenjem, ne poznajo in ne priznavajo njegovih novih oblik? Ali ne poskuša mladina zmerom znova pred-očiti tem starejšim generacijam te nove oblike, ali ne dela zmerom znova poskusov, da bi svoje starSe včlenila v Isto skupnost, jo vpregla v isti voz, ki ga vozi sama? Ali ni tudi to vzgoja? Se delj gre vzgojevalni vpliv otroka in mladine. Prav na vzgojne ukrepe hoče vplivati in na obliko in vsebino vzgoje svojih staršev in učiteljev. šestletni fant, ki na vožnji v vlaku bruha vso pot, na lepem pravi svojim star-Sem: »Co bi mi pripovedovali, kako Je bilo v starih časih, bi pozabil, da mi je slabo in ne bi več bruhal!« Prav toliko star deček pravi očetu: »Oče zakaj kadiš? Tako samo denar pu-haS v srak!« Oče mu razlaga, da je kajenje navada, navada pa železna srajca. Fant mu odgovori: »Ce bi bil dovolj močan, bi si že odvadil!« Skavti nagovarjajo starSe k bolj zdravemu življenju in naj opuste uživanje alkoholnih pijač. V predmestjih včasih vidimo, kako se otrok trudi odvrniti očeta od gostilne. Devetletni fant pravi staršem, ko je razburjenje pri hläl: »Zakaj se j aZita r Pomirita s« rajši, zvečer pa se iahko mimo pomenita!« Za ta svoj pametni nasvet dobi Od očeta krepko zaušnin». ifiiü&etfg j&sšom s Premarsikteri pubertetnlk se povzpne do očitka: »Ničesar mi niste dali življenju na pot. Najvažnejšo stvar v življenju, vprašanje spola In rojstva, ste mi zamolčali.« Citajmo izpovedi dijakov (tudi te v dijaški polemiki ponedeljske izdaje »Jutra«), AU ne mrgoli v njih polno nasvetov vzgojiteljem. Ali ni tudi to vzgojno prizadevanje ? Neki dijaki so «11 k profesorju: »Gospod profesor, dovolite nam, da se opravičimo, kadar ne bomo pripravljeni!« Profesor jim je to dovolil, ili ao k drugemu profesorju: »Gospod profesor, ali ne bi mogli lipre-meniti načina ispraševanja?« Zedlnlli ao se tako, da ae mora vsako uro javiti Sest dijakov in raared naj sam poskrbi sa to. Tretji profesor J« to le bolj poenostavil: tri tedne Je predaval, četrti teden izčrpno lapraševal. Vse to ae Je dobro obneslo in razred Je bil veael. Toda drugi profesorji ao take »koncesije dijakom«, kakor so to imenovali, odbili. Ae po dvanajstih letih Je ostal deljen spomin na ti dve skupini profesorjev. In Se en nauk: resultati pouka prvih treh proesorlev so ostali globlji... Uaiv. profesor dr. Karel Ozvald je leta 1912. i2dai v Gorici knjigo j>od naslovom ^Srednješolska vzgoja«. V tej knjigi beremo med Izpovedmi oemošolcev: »...drugič se raj« zlažeš, nego da bi bil zopet kaznovan.« (str 12). »Zakaj se bom učil. ko vem, da ne bom jutri vprašan!« tako govori danes dijak.« (str. 12). Na strani 18 beremo: »S katedra ne bi smel govoriti samo učitelj, marveč v prvi vrati — človek, òe pa ni v njem Človeka, če ni v nJem globokih, svetih Čustev, če ni v njem zdravih šiv-ljenjskih nazorov, kako naj navaja mladino k vsemu temu?« Vse to so zapisali dijaki pred tridesetimi leti. Ali se današnje izpovedi le za las razlikujejo od teh? Kar poglejmo otroke in mladino brez predsodkov in priznajmo: njih prizadevanje, da bi kako prevzgojili svoje vzgojitelje, je ogromno, je bilo nekdaj in je danes. Kako to, da to prizadevanje zvečine propada? Odgovor je kaj preprost: odrasel človek Je kot oseba dovrSen, zatorej težje vzgojljiv kot najtežje vzgojljiv otrok. Odraslega človeka nI mogoče vzgajati, vzgajati se more le sam. Tudi odrasel človek, tudi vzgojitelj, je izpostavljen neštetim vzgojnim vplivom. Najmanj se pa da vplivati od otroka in mladostnika. »Jajce da bo puto učilo?« Vprašanje je le: ali ne bi kazalo, da tem .vzgojnim' prizadevanjem mladine odpremo vsaj majhna vratca v srce? Ali ne bi malo te obratne vzgoje ugodno vplivalo na nas in na otroke? Zakaj: Kako bi se otroče pustilo vzgajati po tebi, če se ti pred vsakim njegovim vplivom (tudi pravilnim in koristnim) sapneš? Ali mora res ostati pri stari izpovedi dijaka (zgoraj citirana knjiga stran 12): »Profesor ima vedno prav, tudi kadar nima prav.« —? barbar Je znano odvajalno sredstvo. Uporabljamo ga lahko tudi a drugimi odvajalnimi sredstvi. Kot odvajalno sredstvo uživamo prašek lz korenine (1 do 2 g). Je želodčno čistilno sredstvo (1/10 g po obrokih 1/5 do 1/2 g večkrat na dan), proti zastarelim črevesnim katarjem, za pospeševanje prebave ter pr^ti vraničnim in jetrnim boleznim. O filatelističnih I Kupon za brezplačno „Mlauto pomenita" I Itev.is in revijah Vsakdo bo prav gotovo pritrdil, da zbiranje znamk skoraj ni možno, da, celo nemogoče je, če nimaš prijateljev, s Katerimi lahko zamenjaš svoje znamke, kar jih imaš po dvoje. In kje naj bi si človek naSel tovariša, če ne v klubu ali v članskem seznamu svojega društva? To naj bi torej bil prvi vzrok; saj so vendar društva nastala ravno iz težnje, da se človek spozna s svojimi soljudmi in si tako ustvarja prijateljske stike. Pa ni to edina dobra stran društva. So èe druge, ne dosti manj važne. 2« star pregovor pravi, da je v slogi moč. Cesar ne bi dosegel posameznik, doseže društvo. Le spomnite se, kaj je že vse dosegel naš klub, pa bomo dobili takoj jasno sliko o tej trditvi. Na društvenih sestankih dobimo lahko informacije o vsem, kar naa zanima. Vsak klub Ima po navadi tudi svojo knjižnico, kjer lahko za malenkostno lzpo-sojnino aH celo zastonj dobimo na posodo strokovne knjige, ki jih včasih tako potrebujemo, a si Jih ne moremo nabaviti. Klub nas oskrbi tudi z novoizlšlimi znamkami, škartom in podobnimi rečmi. To so glavne koristi, ki Jih nudi klub filatelistu. Vsakdo bo priznal, da za vse te ugodnosti ni Skoda žrtvovati tistih nekaj dinarjev članarine, ki jo dobimo pod drugo obliko tako še z obrestmi nazaj. Klub skrbi tudi za reprezentanco filatellje, prireja razstave znamk Rože-zdravilo Gosji petoprstnik (lat. potentina anse-rina) ali gosja trava raste ob poteh, Jarkih, po ilovnatih travnikih ali vlažnih tleh. Je to korenika, ki ima mnogo pritlik ter kratkopecljate, pernate in ob robu napilje-ne liste, ki so zdaj zeleni, zdaj srebrnobeli. Cvete od maja do julija. Listi se nabirajo od junija do julija. Caj se uporablja proti bruhanju krvi in belemu toku. Navadno se kuha na mleku (IS g na H litra mleka), ki pa naj stoji pet minut, nakar se precedi ln se pije vroče, Je pa tudi izborno sred-itvo proti krčem. Po potrebi se pije trikrat lo štirikrat dnevno. Caj 10 do 15 g na pol itra vode se Jemlje proti driski. Zunanje e uporablja kot obkladek. namočen v poparjeni gosji travi. Obkladek dajemo na mesta, kjer imamo krče, «luži pa prav dobro proti vnetju oči in gnojnim ranam. itab&rbar (lat. rheum officinale) raste na Kitajskem, sadijo ga pa tudi pri nas, aamo da je domači manjši od kitajskega. 1$. mesnate, trpežnp korenike se razvijejo zelo veliki, loputasti listi, z mesnatimi pec-Iji. Mad temi se dviga v sredini votlo steblo S velikim, belim cvetnim latom. Plodovi ŠO podobni onim kislih vrst, samo. da so V^čj! Lekarne prodajajo Se naslednje vrsti; 'Rheum undulatum. rheum compacturn te rheum palmatum. Rabarbarova korefti-Je^soprnega, grenkega, zagoltnega oku-'ia-ier svojevrstnega, zoprnega vonja» Ra- j Za sejem v Mpekent je ledala nemška poštna aprava štiri priložnostne znamke, ki kaicjo to mesto s raznih «tranl. Znamke so tiskane v bakrotisku in so okusno izdelane in podobno. Velik pomen teh razstav je, da se pridobi mladina za ta izredno lepi šport, da se pokaže svetu tiho delo filatelistov, ki je lepo in zanimivo, na visokem nivoju glede na estetiko in prefinjenost okusa. Vse to velja predvsem za domača društva. So pa tudi nešteti mednarodni klubi, ki služIjo predvsem za to. da z Izdajanjem seznamov svojih članov, razkropljenih po vsem svetu, nudijo možnost za medsebojno menjavanje znamk. Veliko je število vseh teh klubov in se Je kar težko odločiti, v katerega naj bi se človek vpisal, da bi kar najbolje izkoristil članarino. Ta društva izdajajo liste, ki poleg celotnega seznama članov prinašajo tudi dokaj koristnega in zanimivega čtlva. Glede na članarino so ugodnontl ln koristi takega kluba izredno velike. Poleg tisočev naslovov lz vseh delov sveta ti nudi vsak klub bolj ali manj spopolnjen »kode«, seznam vseh mogočih stavkov ln izrazov, ki pridejo v poštev pri medseboJn«m dopisovanju članov. Vsaka tska beseda ali stavek ima svojo številko, črko ali zlog. »Kode« je preveden v vse večje svetovne jezike. Pa to Se ni največja korist. Glavna in zlasti važna (saj gre za denar, ki ga ni nikoli preveč!) je ta, da lahko sporočiš svojemu tovarišu do pet dolgih stavkov ter jih z znaki seznama izražiš na dopisnici ali razglednici. Vsakdo vé, da tako dopisnico lahko odpošlje kot tiskovino ln da si pri tem prihrani preccj denarja. Iz lastne skuSnje vem. da na tak način prihranim letno mnogo več, kakor se plačal članarine. To prednost vedo ceniti posebno zbiralci razglednic, ki redno pošiljajo razglednice kot tiskovino. Tak tovariš, s katerim me-rj?te znamke, vam postane polagoma prijatelj, ln če bi se vam včasih le nudila pri'ika. da si ogledate košček sveta, boste vedno imeli v čisto tujem kraju, pa najsi bo to v Evropi ali kier koli, prijatelja, ki vas bo vesel sprejel in vam prav tako z veseljem razkazal svojo domovino, če 9e že ne r^užu^ete vedno »Kode«, se boste morali mrno učiti tujih jezikov. V medseboj-rem dopisovanju z drugimi zbiralci si boste to zzante mimopTede in na lahek način utrdiU. Ce vam bo pisal kak dru? član lz povsem neznanega kraja, boste šli gotovo Se tisti hip gledat v atlas, kje naj bi ta kr«i bil _»nomava 11 ho^te svet ln remi lepi, N-vcte s/^soma imeli v mezincu. Tako hi nnSteval dobrih strani, ki vam jih tak klub nudi. Ki.kor mora imeti vsak človek v svoji kni'žrlci knjige, potrebne za njegovo delo. taVo tudi noben filatelist ne sme biti brez k*k3ne knlsre ali re vi le. tlčoče se njegovega zMranja. Razen kataloga za znamke n«1 imi vsìk zb'ralec tudi naročeno kako flhteMstično rev!io all list. Tako bo vedno na tekočem, vedel bo za vsako novo stvar ter ne bo nikoli v zadregi zaradi te ali one zadeve. Saj je vedno toliko drobnarij, ki jih mora človek vedeti, in ravno tistih napotkov Je v revijah največ. G. O. Noto naše dobrodelne znamke Pred nekaj dnevi je izšla naša nova serija dobrodelnih znamk, katere prebitek je namenjen za zgraditev doma poštnih uradnikov v Zagrebu. Serija obsega štiri vrednote. Na oranžni znamki po 50+50 par je reproducirana slika Celestina Me-dovica, ki kaže prihod Hrvatov na morje. Zelena znamka po 1+1 dinar ima sliko kralja Tomlslava, posneto po reliefu v splitski krstilnici. Na rdeči znamki po L60+1.5G dinarja je upodobljen Matija Gubec z žarečo krono na glavi sredi plamenov. Na ViSnjevi znamki po 2+2 dinar- ja sta portreta bratov Radlčev, na sinji znamki po 4+2 dinarja pa zemljevid naše države s posebej označeno hrvatsko banovino. Znamke niso prav okusno izdelane; zlasti lahko to poudarimo za znamko po 2+2 dinarja. Tudi niso v skladu s posebnim pravilnikom za izdajanje dobrodelnih znamk, ki Je nedavno izšel in ki zahteva, da serija priložnostnih znamk ne sme stati več kakor 10 dinarjev s prlbitkom vred, med tem ko stane nova serija kar 18 dinarjev. Naklada znaša 150.000 serij, kar Je občutno preveč, saj Je splošno znano .da se priložnostnih serij, zlasti s tako visokim prlbitkom, pri naa ne proda več kakor po 60.000 do 70.000. Fotoamafer Kopirni okviri naj Imajo med pokrovom ln Sipo v vsakem primeru vmesno plast iz gladkega, debelega pivnega papirja ali Se bolje kiobuče-vlne. Predebela plast ni primerna, ker Je mogoče kopirni okvir zapirati potem običajno le s silo ter obstoji nevarnoat, da šipa poči. Pretenlca plast pa tudi ni dobra, ker pozitivnega papirja ne pritisne dovolj enakomerno ln ravno ob negativ, tako da utegnemo dobiti na papir mestoma neostri-ne, ki jih v negativu ni. Befi In rumenkasti papirji oboji so na pravem mestu upravičeni Poznati moramo le njih učinek. Papirji rumenkaste barve (šamoa) vpijajo več svetlobe, zato so (pri enakih trdotnih stopnjah in površinah) slike na njih videti manj kontrastne, slike na belem papirju učinkujejo kontrastneje. Vmesno stopnjo predstavljajo papirji slonokoščene barve, ki učinkujejo tudi enako toplo in večinoma plemeniteje nego papirji izrazito rumene barve. Uporabni so za vse vrste motivov, dočim bi bilo nesmiselno izdelovati n. pr. snežne motive na rumene papirje. V splošnem uporabljamo rumene papirje za por-tretne posnetke in za pokrajinska razpoloženja s širokimi ploskvami ob sončnem vzhodu in zatonu, bele papirje pa za vse vrste motivov. Malokateri amaterji pa vedo, da je mogoče vsak bel papir spremeniti zelo preprosto v bolj ali manj rumen papir, če ga po zadnjem izpiranju pomočimo malo v bolj ali manj razredčeno — kavno ali čajno »kopel«. Pri tej metodi si lahko po lastnem okusu izberemo pravo barvo, kajti tiste, ki jih dajejo tovarne svojim papirjem, niso vedno lepe. A če smo papir preveč rumeno pobarvali, nI nobena nesreča, ker barvo v navadni vodi lahko vsak trenutek odpravimo. če izpiramo kopije ali povečave v stoječi vodi ln v skledi, moramo vodo vsakih deset minut obnoviti in papirje večkrat obrniti zdaj s sprednjo, zdaj z zadnjo stranjo navzdol. Po eni uri je slika potem dovolj izprana. Seveda pa ne sme biti v skledi preveč slik ln tako, da bi druga drugI preprečevale dotik z vodo. V tem primeru jih moramo pač posebno pogosto obrniti ln vodo Se večkrat obnoviti. Stara razdelitev razvijalcev v počasne in brze (rapidne), pri čemer so veljali n. pr. z metolom sestavljeni razvijalci za brze, z glicinom in hidrokinonom sestavljeni pa za počasne, je netočna. Odločilna je celotna sestava razvijalca, ne njegova temeljna snov. Metol in paramido-fenol delujeta med bolj znanimi razvijalci n. pr. počasno, če ju sestavimo samo z natrijevim sulfitom (brez alkalija), enako hidrokinon, paramidofenol, glicin in piro-katehin, če jih sestavimo z natrijevim sulfitom in sodo ali pepeliko. Metol z natrijevim sulfitom ln sodo ali pepeliko razvija rapidno, isto tako hidrokinon, paraml-dofenol, glicin, metol in pirokatehin, če jih sestavimo z natrijevim sulfitom in jedkim natronom ali jedkim kalijem. 3. letošnja štev. „Galerije44 priobčuje na uvodnem mestu načelno ra» pravico o naslovih za slike, dalje Grab-nerjev članek o popačenih barvah pri pra svetljenih ali premalo osvetljenih barvni> posnetkih in isto tako Grabnerjev članeš o fotografiranju cvetov in rastlin, končne različen drobiž in osem celostranskih umetniških prilog po delih japonskih, švedskih, italijanskih, nemSkih In holandsko-indijsklh mojstrov. Slike dopolnjujejo tehnični podatki z običajno estetsko kritično razlago. Mesečnik »Die Galerie« naroČite na naslov: Wien 56, VI., Linke Wienzelle 36. Ena najčešeih napak kl jih delajo začetniki: ta, da postavljajo svoje modele pred nemirna ozadja, zelo svetle ali lisaste stene, opečni zid, ograjo ali drevesa oziroma v sobi pred vzorčaste tapete, vsakovrstno pohištvo i. t. d. Vsa to odvrača potem na sliki pozornost od portretlrancev na vsiljivo ozadje. Neprimerno boljša so gladka, enakomerna in ne presvetla ozadja, čeprav se nam vidijo na pogled trezna. Fotoklub Ljubljana: V torek in petek začetniškl tečaj od 19. do 20., kopiranje in povečanje. V torek od 20. slikovna kritika, v nedeljo Izlet. »JUIIUMr, poaeJetJrffci Mhjš i Pose&ljdf, 11. m Usoda borovniškega mostu Viadukt prefeo borovniške dolin«, to najveličastnejšo mostno zgradbo pri nas, je zob časa nevarno nagi od al — Gradbenim strokovnjakom se zastavlja nov važen, velik problem Pogled na Borovnico in viadukt O problemu, ki postaja rm^rom bolj aktualen, vam na našo prošnjo pripoveduje ugledni strokovnjak, unlv. prof. dr. inž. Kasal Borovniški most, ki predstavlja izredno zanimiv talniški objekt, je bil zgrajen pri gradnji takratne južne žel. in je že sto let star. V tistih časih še ni bil v rabi ojačeni beton, ki bi danes pri gradnji takšnega objekta prav gotovo pr išel v poštev, 2aradi tega je tudi konstrukcija viadukta povsem drugačna. Kakor več viaduktov na takrat grajeni piogi južne železnice je borovniški most zgrajen v obiiki polkrožnih lokov manjših razponov, kot material pa je uporabljena opeka. Zaradi velike višine je viadukt zglajen v dveh nadstropjih, katerih konstrukcija je bila včasih močno v navadi. Ker je teren barskega značaja. so stebri mostu fundirani na lesenih kolih. Po tem kratkem opisu bo morda bolj zanimivo, da se porazgovorimo o problemu sedanjega stanja tega zanimivega objekta. Ker je treba opečne oboke stalno popravljati in preperelo opeko nadomeščati z betonom, utegne skozi čas vzdrževanje mostu postati silno težavno. Važno je tudi dejstvo, da se teža lokomotiv v železniškem prometu stalno veča in mora stari most prenašati mnogo večje obtežbe in stresljaje kakor v času gradnje. Razen mostne konstrukcije pa se baš pri tem mostu pojavlja vprašanje temeljev stebrov. Kakor sem že dejal, počivajo stebri na lesenih kolih, ki so trajni le, če so zmeraj pod vodo. — Zaradi regulacije Ljubljanice pa se je višina talne vode občutno znižala iri so pri različnih vodostajih leseni koli danes pod vodo, jutri spet na suhem, kar mora močno kvarno vplivati na njihovo trajnost. Čeravno ne sodelujem aktivno pri vprašanju sanacije te zanimive točke železniške proge, sem mnenja, da se da tehniško vprašanje rešiti le na dva načina: ali z zgradbo novega, modernega železobetonskega objekta, ki bi ga zgradili na približno istem mestu, kakor je sedanji, ali pa z delno preložitvijo železniške proge. Katera alternativa bi bila priporočljivejša, je odvisno od kalkulacije stroškov. Kar se pa tiče tehniškega vprašanja, ne bi zgradba novega objekta na prilično istem terenu delala projektantu nobenih težav, saj razpolaga moderna tehnika s povsem drugačnimi sredstvi kakor pred sto leti. Saj je znano, da so Francozi zgradili železo-betonski most preko Loire pri Brestu, ki ima tri odprtine in vsaka izmed njih ima 196 metrov prostega razpona. V železni konstrukciji pa najdemo mostove, ki imajo preko 500 metrov prostega razpona, kakor znani most v Firth of For-thu na Škotskem, ki ima prosti razpon 521 metrov. Ni Borovnica poznana samo po Peklu, kamor se hodijo hladit izletniki ob vročih poletnih dneh in občudovat pet slapov, ki zlivajo vodo iz visoke Menišije v borovniško dolino, Coklaiijo in od tod po barju v Ljubljanico, poznana je še bolj po svojem viaduktu, ki ga Borovničani imenujejo na kratko most. Slavno je mesto Cokelpurg Viadukt je sezidala Južna železnica leta 1856. kot vez med dvema gorama, Planino in Trobelnikom, železniška proga na njem zavije nazaj, da teče na nasprotni strani nekaj časa vštric, nato pa jo mahne navkreber proti Logatcu mimo Vrhnike, ki leži daleč spodaj kot belo pišče. Most je 500 metrov dolg, visok pa 48 metrov in nekako deli barje od Krasa, s svojimi kamnitnimi stopali pa leži na pilotih, zabitih v mokro barsko črnico. Ljudje govore, da so ga gradili sedem let in se je menda šele takrat začela Borovnica razvijati, čeprav o njej poje stara pesem: Srečna si, brovniška fara, pod cesarjem ti nej para, slavno mesto Cokelpurg, not ne pride nikdar Türk! Tud Francoza se ni bati, s coklami ga poteptati, pa če pride tudi Rus, cokelburgai'jem ni kus! Most je bil postavljen — kakor se pravi — za zmeraj. Vlaki so vozili sem in tja in noč in dan. nikoli pa prav za prav ni prišlo n a misel, da bo čas ugriznil tudi v ta kam-riitni spomenik in spet dokazal človeštvu, da je na svetu vse minljivo ... Most je omajan Vzroki, da se. je zadnja leta začelo govoriti o novi trasi železnice grl Borovnici,, so različni, val pa tvorijo rezultat: most ne bo mogel zdržati večno, treba je misliti na rešitev, preden bo prepozno. Most je bil grajen za obtežitev in hitrost vlakov pred SO leti. Moderna tehnika je šla preko tega. Cez most so drveli vlaki z najmodernejšimi, težkimi lokomotivami, ki jim »maline« iz leta 1856. stoje ob strani kakor pritlikavci ob velikanih, katerih hitrost in iz nje izvirajoči pritisk se ne da niti primerjati s hitrostjo lokomotiv in vlakov preteklega stoletja. Poleg tega je most zgrajen v dveh obočnih nadstropjih, zgornje is opeke, ki je kaj drugače izpostavljena vremenskim neprillkam; opeka postaja sčasoma r&z-zebla in prhka, treba jo je bilo neprestano izmenjavati, tresenje pa je razkroj še povečalo. Zob Časa, barja In vojne Mnogo pa je bilo krivo tudi izsuševanje barja in z njim regulacija vodnega odtoka. Zgornje plasti barske čmice so začele izgubljati vlago, leto za letom bolj je prah prodiral v zemeljske plasti in sčasoma prišel do pilotov, ki so desetletja stali v vodi. Temu je sledil razkroj pilotov, na katerih sedi vsa teža mostu, zgrajena iz stotin skladov kamna. A zadnji vzrok, čeprav nekoliko čuden, je bila svetovna vojna. Med vojno most prav za prav ni bil vzdrževan. Prenehali so s popravljanjem, opeka je izpadala, most je postajal čimdalje bolj škrbast in verjetno je, da je zaradi zamakanja pričel prhnoti tudi v notranjosti; vrhutoga je bil promet med vojno čezenj tak, da so vlaki vozili drug za dioigim v obe smeri, postajali na njem, izpremikali in izmenjavali. Iskanje novih tras če bi bil most Šibek samo v zgornjem nadstroju in bi bili temelji trdni, bi se lahko pomagalo z železno konstrukcijo, postavljeno na kamnitna oboke. Ker ta možnost odpade, je treba misliti na novo tra-siranje železnico. Ena izmed rešitev tega vprašanja bi bila potegni te v vrhniške proge na progo bivše Južne železnice, kar pa je naletelo na mnoga negativna dognanja tehničnega, pa tudi gospodarskega in obrambnega značaja. Draga rešitev tega problema bi bila, da se postavi most železne i konstrukcije med obema hriboma, tretja rešitev pa govori o podaljšanju železnice ob hribu Planini, mimo Sabočevega na nasprotno stran ob Trobelniku nazaj na ko-' nec starega mostu in na staro progo proti Rakeku. Zdi se, da bo ta reiitev nazadnje obveljala, seveda pa Je vse v rokah strokovnjakov in železniške uprave, ki se bo odločila za najboljše. Most romantike « • • Res Je sicer, da Je most uničil prlrodno lepoto Borovnice, ki leži, uklenjena od treh hribov, na koncu barja, kjer so pred tisočletji imeli ljudje stavbe na koleh (sa so tu naflli neolltsko kladivo iz serpentina, ki Je zdaj v ljubljanskem muzeju), vendar daje 8 svojo mogočnostjo vasi nekakšen poseben poudarek, kakor bi Jo hotel z zastorom svojih kamnltnlh skladov ločiti od ostalega sveta. V mesečni noči se zdi, da se dviga iz tal čaroben grad, poln skrivnosti; zdaj pa zdaj zaropota čezenj Žareča kača, ki se zvije lz barja, se požene in te vidiš le Se goreč rep zadnjega vagona ln bledikaste kolobarje dima. Kadar pa Je mlaj, se ti zdi, kakor bi se lz hriba v hrib rumeno spreletavsd roj bleščečih kresnic, zasvetijo se, zdrknejo ln že Jih nI več, žareče Iskre pa se premetavajo v temi. kakor da bi w kdo vsipal zlate cekine v temno noč. Otroci smo se svoje dni igrali pod mostom, včasih pa smo ušli na most, preplezali kamnltno ograjo, se spustili v dir čez na-puSč, ki štrli na obeh straneh zidu. ln tekli & enega konca na drugI, ne meneč se za prepad pod nogami. Tudi korajžni fantje so včasih poizkusijo v taki tekmi, pa menda Se ni bilo nikogar, ki bi se mu zvr-telo v glavi... Staro popravljajo Po vojni je most kar vpil po popravilu, železniška direkcija je res preskrbela za potrebne kredite in že so začeli izmenjavali opeko, razzeblo zaradi pronicanja vode in slabe vrhnje izolacije. Na železniške tirnice so privezali močne vrvi, na vrvi pa so navezali viseče odre, ki so Jih imenovali catare. Na oder so zidarji mogli priti le po dolgi lestvi, ki Je bila prav tako privezana na tirnice z vrha. Seveda so mogli uporabiti samo take zidarje, ki so prenesli višino, kajti lestve so bile po 12 do 15 m dolge ln so nihale v zraku. Prav tako je tudi oder nihal sem in tja, ko Je potegnila sapa. Vsa ta dela seveda niso mogla biti izvrSena na» er; krat, temveč le postopoma in so trajala več let. Pa naj se zgodi kar koli, most bo ostal. Stal bo in nosil v Bebi skrivnosti, tih in miren, spomenik bo človeškega del» in človeškega trpljenja, ob njem pa se bo razvijalo življenje naprej, vas ln sel« ob njem bodo živela, Se bodo mimo nJega ropotali železniški vozovi, polni lesa, ki ga je v okolici na pretek, Se bodo žage ln tovarne bruhale dim v zrak, vse bo mirno teklo naprej. Pač po bo Se nosil vlake na svojih ledjih manjSt dolinski most, ki Je nekoliko dalje od borovniškega viadukta in bo poznMSe rodove spominjal na posel, ki ga Je vršil skoraj sto let — borovniški most. S. K. Inserirajte v „JUTRU" Skritemu sovražniku ■ boj ? Medicina bo morala rešiti Se mnogo problemov, preden bo mogla človeško zdravje po načrtu ohranjati Zadnjih sto let je znanost dosegla občudovanja vredne uspehe v borbi za ohranitev človeškega zdravja. Odkrila je celo vrsto nalezljivih bolezni, med njimi legar, jetiko, kolero, ln z dobro organizirano higiensko službo je znatno znižala umrljivost otrok in porodnic in tako v veliki meri zvi-Sala povprečno dolžino človeškega življenja. Največ uspeha je vsekakor imela v borbi proti nalezljivim boleznim. A medtem ko uničujemo mikrobe, se javljajo zmerom novi sovražniki čoveka. Zmerom iznova postaja človek žrtev bolezni, ki jih naši predniki niso poznali. Vse kaže, da kolikor bolj postajamo izbirčni v jedi in pijači, toliko srditeje nas napadajo sladkorna bolezen, rak, revma in številne bolezni živčnega in možganskega sistema, pred katerimi so zdravniki največkrat brez moči. Na tem področju bo imela zdravniška veda Se mnogo dela, da bo mogla človeka ohraniti v zmerom bolj zamotanem življenju naše civilizacije. Ena najbolj strašnih sodobnih bolezni je rak, za katerim je lani samo v Angliji umrlo okrog 70.000 ljudi. Zdravniki raku doslej še niso prišli do živega, čeprav je mobiliziran ves svet, da pobije tega nevarnega, zavratnega sovražnika človeštva. Podobno znamenje človeškega propada je revmatizem, ki se širi med ljudstvom kakor kakšna epidemija in mu od leta do leta zapada več ljudi. Znanost doslej še ni odkrila, ali prihaja od nesmotrne prehrane, od pomanjkanja telesnega gibanja ali od neprestane izpostavljenosti človeškega organizma velikim toplotnim razlikam, ki jih doživljamo med hišo in cesto. Tretja sodobna, čeprav na videz neznatna, a vendar zavratna bolezen je navadni prehlad, kateremu je treba po komplikacijah, ki jih prinaSa, pripisati 90% smrtnih primerov med otroki. Prav tako je znanost še brez moči. kar se tiče smotrnega podaljšanja človeškega Življenja. DaljSe življenje bi bilo kajpak brez haska, če bi medicina ne mogla obenem ohraniti človekovih telesnih ln duševnih sposobnosti. Doslej je najboljSi recept za dolgo življenje: zdravo telo, prava mera v vsem, trajno delo, v ničemer pretiravanja. Napoleon je Imel navado, da je delal brez prestanka, a s tolikšnim zagonom, da se je kmalu izčrpal. Umrl je, ko mu Je bilo 52 let. od raka na želodcu, ki si ga je nakopal najbrž z neredno hrano v mladih in b preveč jedače v starih letih. O njem pri- povedujejo, da hrane nikoli nI dovolj prežvečil, temveč je goltal kar cele kose. Pogostokrat je bil prehlajen, ker se ni maral preoblačiti, ìfP-dar se je oznojil, in se ni ogibal prepihu. Tallejrand pa je doživel visoko starost. Imel je sicer navado, da je delal še več kakor itf^poleon, vendar se je držal nekih osnovnih pravil. Skrbno je izbiral hrano, pazil je» da ^e čez mero ne zredi, in se nikoli ni jezil. Pa če bi bila znanost Napoleonu tudi mogla podaljšati življenje, bi bilo malo koristi od tega, ker so njegove sposobnosti začele propadati že v času, ko so drugi ljudje Se pri polnih močeh. Nekaj podobnega je bilo s Sh. kes-pearjem, ki je umrl nekako istih let. Na Rockefellerjevem zavodu dela zda) večja skupina znanstvenikov s profesorjem Symonom Flexnerjem na čelu, da bi ugotovila, iz česa je človek, kakšen je in zakaj je takšen. Ko bodo raziskali materijo človeškega organizma, bo medicina prav lahko podaljšala delovno dobo pomembnih ljudi, ki bi s svojim znanjem in intuicijo lahko napravili človeštvu še velike usluge. Ko bo znanost dovolj poznala človeški organizem, bo zdravnik človeku lahko predpisal jedila, ki mu najbolj prlja-jo, mu določil delovni program in predpisal ure počitka. Svetoval mu bo lahke kdaj naj hodi spat in kdaj naj vstaja, a> naj dela brez prestanka* in dolgo ali n-kratke »šihte«, ali naj je, kadar Ima telč ali naj se drži rednih obrokov, ali naj o mnogo naenkrat ali večkrat in manj itje 6ele kadar nas bo medicina dovolj zavai vala pred boleznimi, ki prinaSajo dege«:l racijo, bo slavila svoj veliki triumf. Tak bo človeštvo tudi lahko dobilo svojo pri aristokracijo, ki se ne more podedovati krvi. temveč je lahko samo odlika vredn .. poedinca. priznanje za pomembno delo. 1 kontrolo znanosti bo treba Individuato re- zagotoviti njene pravice, pod strogo d plino bo treba preganjati mehkužje in 1 "f veka vrniti zdravju in prirodi. a® ed-i to led-1 in .jen. vom c J« P i ga lega falce ištvo Je Za življenje In za vsak dan snu ■M,, I ,H I LA POKLICA Julij 1901: Vpraéanje, ki nam ga zastavljate, mora dandanes reševati mnogo ljudi, a prav zato je tudi tako težaven odgovor nanj. Oblačilna stroka Je do neke mere resnično v krizi, kar Je posledica splošnega upadanja ljudskega blagostanja, če se vam nudi prilika, da presedlate, se Je le oprimite z obema rokama, a pri tem si ne delajte pretiranih iluzij. Sicer pa Je vaS poklic tak, da ga lahko, Četudi boste naSli zaposlitev drugje, ohranite za postranski zaslužek. Prav boste storili, če ročnega dela tudi poslej ne boste prezirali, temveč boste svoj delovnik uredili tako, da se boste lahko bolj Z uspehom prebili skozi življenje. SAMOTA IN OBUP Silva: Ko človek bere vaSe pismo, ga v resnici presimi, hkratu pa se ne more na-čuditl, kako Je mogoče, da tako o6ter, jasen duh, kakor je vaS, ne more najti reda ln harmonije v življenju. Vsa teža vaSe življenjske nesreče bo pač v tem, da ste se tako zgodaj ln pa v tako izrednih okoliščinah dali presaditi lz svobodnega, zdravega kmečkega miljeja v mesto, kjer so vas zaprli med Stiri zidove. Drugače si nI mogoče razlagati, kako bi moglo biti razumnemu, komaj 22 let staremu dekletu življenje muka in sovraštvo. Videti je, da vaSe roke in vaSl talenti niso naSli zaposlitve, pa se vam zdi življenje brez smisla. A, da se prebijete lz samote, imate dovolj orožja. Na prijateljico mislim, ki ji morate zaupati svojo bolečino, in skupaj z njo napravite načrt, kako boste prišli do tesnejšega stika z družbo in življenjem. Glasbe ln tujih Jezikov bi se lahko učili tudi doma, če si le morete pritrgati trohico prostega časa. NajboljSe bi kajpak bilo, če bi se vam izpolnila možnost, da greste v tujino, zakaj spričo razmer, v katerih živite, bi morali v resnici najprej spremeniti ljudi in milje. Delajte na tem. kolikor se da. A preden boste prihodnjič spet skušali napraviti križ čez vse, se rajši spet oglasite k nam. Radi vam bomo pomagali, kolikor bo v naših močeh. ALI NAJ ČLOVEK ZAUPA SVOJEMU SRCU Svarilo sroat Vale vprašanje Je skoraj odveč — človek, ki ga je narava oblago-darlla s tako tenkočutnim srcem, se pač po pravici lahko ite je med srečne. Vesel! in ponosni bodite, da imate tako posrečen temperament. Samo eno Je potrebno: skrbno morate negovati ln dvigati svoj razum, zakaj srce človeku mnogokaj Šepeta, sodbo in odločitev pa je treba zmerom prepustiti tehtnemu preudarku. FANT IN DEKLE Marjeta Oha: Preveč zahtevate od nas. v tako nežnih zadevah pač ni mogoče kaj prida svetovati na razdaljo. Po vsej priliki spada on v tisto vrsto ljudi, ki jih je zmerom več v mladih rodovih — opustil je misel, da bi si kdaj ustanavljal takozvano družinsko ognjišče. Da je dober s vami, to vas pač veže nanj. A da je tudi dosti vihrav, to vam nalaga previdnost. V kakšni slabi minuti bi bil — kdo ve — morda celo zmožen, da pozabi na besedo, ki vam jo Je dal? A to morate kajpak presoditi sami. Grafologici kotiček MARA Vai značaj Se ni ustaljen. Včasih ravnate previdno in lazsodno, včasih pa lahkomiselno in brez preudarka Včasih imate visoke in nedosegljive želje, včasih ste pa s vsem zadovoljni. Včasih ste prezgodnji, včasih prepozni. Varujte se ekstremov ln skuSajte doseči zlato sredino, ki vas bo obvarovala vseh presenečenj v življenju. S. A. 18. Ta človek je podvržen trenutnemu razpoloženju in vplivu svoje okolice, čeprav je na zunaj precej ponosen in samozavesten. Iznajdljiv je in širokopotezen, toda manjka mu vztrajnosti. V dejanju je površen. Čeprav ni globok in kompliciran človek, ga je venJar težko spoznati, ker so njegove lastnosti — prav posebno pa njegova samozavest, Širokopoteznost in površnost — tako med seboj prepletene, da ga zunaj kažejo kot izrednega človeka. 9 O Ha' SILVA Ce se hočete rešiti dvoma in si prikrajšati mučne ure, mu stavite ultimat. Naj izbira med vami in njo. Boljša je bridka resnica kakor varljiva negotovost INVOKACUA Vzrok valih depresij so rtabi Zhrd in pa dejstvo, da ie ne vidite določenega cilja pred seboj, kar povzroča negotovost in zbeganost v vsem vašem dejanju in neha-nju. Svetoval bi vam, da se gibljete čim več v svežem zraku in da si tu p« tam privoščite daljli počitek. ZA EKSISTENCO Znebite se vseh skrbi, Id vas tarejo glede bodočnosti in pojdite mirno na delo, da uresničite svoje cilje. Vsak trenutek sedanjosti je seme za bodočnost Kakršno bo to seme, takšna bo bodočnost Vse se bo tako izteklo, da bo za vas prav, četudi se vam marsikatera želja ne bo izpolnila. LOTERIJA Imate zelo krepko voljo ln Jo znate v večini primerov tudi uveljaviti. Zato boste v življenju z lahkoto premagali vse ovire. ki se vam bodo stavile na pot. Zal pa to vašo dobro lastnost spremlja kakor senca prevelika zaljubljenost v samega sebe in precejšen egoizem, ki vas ne dela bog ve kako prijetnega v očeh vaše okolice. — Ona je v svoji notranjosti precej občutljiva jn čustvena. Volje Je bolj slabe ln večkrat menja svoje razpoloženje. — Ce boste do nje obzirni in če boste manj poudarjali svojo osebo, bo šlo vse v redu. MLADOST 26 Ta človek je urejen na zunaj in na znotraj. V vsem ljubi red in točnost, je skromen in varčen in nanj se lahko zanesete. V njem tiči precej ženske narave: sentimentalen je in občutljiv. ŽRTEV l. Vaša bodočnost — kolikor bo odvisna od vašega značaja — bo v glavnem srečna, če boste ohranili do življenja tak odnos, kakršnega imate danes, 2. V družbi ste priljubljeni zaradi svoje prikupne ljubeznivosti. Ce bi bili za spoznanje bolj odkritosrčni, bi lahko to priljubljenost še povečali. & Zdravja ste sicer rahlega, vendar se boste lahko obvarovali vseh nezgod, če boste previdni in pazljivi. 4. Ta človek je v vsem dober, samo voljo ima slabo. OBKOLJENA Vi ste zelo ponosni In samozavestni, dasi nimate vedno vzroke za to. V družbi ste rezervirani. Kljub temu ste pa Se precej otročji v dobrem ln slabem smislu besede. Ce hočete vedeti, kako bi ee ujemali s prijateljem, mi pošljite njegov rokopis. MAJA Prijeten značaj, umerjen v vseh smereh, je vaša odlika. Vi ste brez težke problematike naših dni, čeprav gledate stvari, kakršne so. Realni optimizem, to je vaše geslo. Za srečno bodočnost vam ni treba ničesar drugega, kakor da ohranite ta svoj realni optimizem. R M., LJUBLJANA Vse te nesreče, ki vas Je doletela, nista sami krivi in ta misel naj vas tolaži. Pri vsej tej stvari ne morete bogve kako pomagati, zato čakajte, da se vam ponudi ugodna prilika, in iz nje skušajte izvabiti čim največ. KDO VET Najbolje naredite, če izročite odločitev v njene roke. S tem si ohranite prijatelja in pa mirno vest. če bi se pa ona ne mogla odločiti, tedaj prepustite odločitev času. ki bo prav gotovo reSil to zadevo tako. da bo za vse tri prav. POMLAD SI* Vi ste nežne narave in dobrega srca. V ostalem pa nimate izrazitih lastnoeti, ne dobrih ne slabih, razen neetalnostl ln nepreračunljivosti. Glede vafiega vprašanja pa bi vam svetoval, da se odločite za st. I., ker bi od obeh še najbolj ustrezal va*, šemu značaju. iti; i' DV0 rlbmsW^vopxasxrani te- .. orucan, Kvas, Glonar) nekoč T»iMiirije, dočim je sedaj samo še Glonar. Nekaj poteka. V prvem krogu je tekel na čelu Bručan, kakih 50 m za njim Galovič (Jugoslavija, Beograd) in Pere, in šele na dvanajstem mestu favorit in zmagovalec teka Kotnik. V drugem krogu je na čelu še vedno Bručan, toda samo 20 m za nJim je že Kotnik, nato Kvas, Galovič, Glonar, Košir, po daljšem presledku Kien, Srakar in drugi. 2e na začetku tretjega kroga preide na čelo Kotnik, toda ne posreči se mu priboriti si velikega naskoka Bručan se ga dobro drži in ga v finishu celo dohiteva, toda Kotnikovo prvo mesto ni v nevarnosti Tudi odlični Kvas obdrži svoje mesto, Glonar, Košir in Srakar pa prehite ▼ zadnjem kilometru Galoviča, ki nima več moči. da obdrži svoje četrto mesto. Tehnični rezultati teka: L Kotnik (Concordia, Zagreb) 22:31.8, t. Bručan (Primorje, Ljubljana) 22:43.0, 3. Kvas (Bratstvo, Jesenice) 23:08.4, 4. Glonar (Ilirija. Ljubljana) 23:25.8, 5. Košir (Planina, LJubljana) 23:434), 6. Srakar Franc (Concordia) 23:49.0, 7. Galovič (Jugoslavija, Beograd) 23:52.0. 8. Krajcar Franjo (Cor^T"' "" — n o T- M,f,rh (BSK. pv-.-r-»— h « ' op i i,, r r,r. p r„. -4,..' *}«'•♦ i 1. L.ai iFlUlMATjlj «...i i.O, 12. Z.. U.1 j—.l- _______ «iiiurca. AA. (Havas). * 'poslopju, kjer so predvajali neki nemški film, je ob 22.30 eksplodirala bomba, ki je bila postavljena na stopnišču. Popokale so Sipe in porušila so se vhodna vrata. Med ljudmi je nastala panika, vendar pa nI bil nihče raa-jen. Na mesto eksplozije sta takoj prišla nemSki poslanik Landmaa in šef urugvajske policije. Strokovnjaki menijo, da je bila bomba vaJj-časte oblike, dolga okrog 25 cm ter napolnjena % nitroglicerinom ln žveplano kislino. Atentatorjev še niso izsledili. Poraz Švedskih komunistov Stockholm, 10. marca. AA. (Havas.) Komunisti so pretrpeli velik poraz pri volitvah v delavske sindikate, kjer so doslej imeli veliko večino dolgo vrsto let. Vsa mesta Je zasedla socialno-demokrateka stranka. Povratek maršala Balba v Tripolis Rim, 11. marca. AA, (DNB.) Libijski guverner maršal Balbo se je včeraj vrnil iz Kaira v Tripolis. Vamgčingvejeva vlada na poslu j AangbaJ, 10. inarca. AA. (Havas.) Nova osrednja kitajska vlada pad predsedstvom I Vangčlngveja M začela poslovati v začetku aprila. Kakor trdijo, bo Vangčlng--mol poleg pre&«ed?tva tud! 5c vodstvo 4ui ^.aje^j^ ministrstva. »JUVHU^ ponedct>8> Mmjt 9 FosefeljA u. nt tut Usoda borovniškega mostu Viadukt preko borovniške dolino, to najveličastnejšo mostno zgradbo pri nas, je zob časa nevarno naglodal — Gradbenim strokovnjakom se zastavlja nov vaien, velik problem Pogled na Borovnico in viadukt O problemu, ki postaja zmerom bolj aktualen, vam na našo prošnjo pripoveduje ugledni strokovnjak, unlv. prof. dr. inž. Kasal Borovniški most. ki predstavlja izredno zanimiv talniški objekt, je bil zgrajen pri gradnji takratne južne žel. in jc že slo let star. V tistih časih še ni bil v rabi ojačeni beton, ki bi danes pri gradnji takšnega objekta prav gotovo prišel v poštev, zaradi tega je tudi konstrukcija viadukta povsem drugačna. Kakor več viaduktov na takrat grajeni pregi južne železnice je borovniški most zgrajen v obliki polkrožnih lokov manjših razponov, kot material pa je uporabljena opeka. Zaradi velike višine je viadukt zgrajen v dveh nadstropjih, katerih konstrukcija je bila včasih močno v navadi. Ker je teren barskega značaja. so stebri mostu fundirani na lesenih kolih. Po tem kratkem opisu bo morda bolj zanimivo, da se porazgovorimo o problemu sedanjega stanja tega zanimivega objekta. Ker je treba opečne oboke stalno popravljati in preperelo opeko nadomeščati z betonom, utegne skozi čas vzdrževanje mostu postati silno težavno. Važno je tudi dejstvo, da se teža lokomotiv v železniškem prometu stalno veča in mora stari most prenašati mnogo večje obtežbe in stresljaje kakor v času gradnje. Razen mostne konstrukcije pa se baš pri tem mostu pojavlja vprašanje temeljev stebrov. Kakor sem že dejal, počivajo stebri na lesenih kolih. ki so trajni le, če so zmeraj pod vodo. — Zaradi regulacije Ljubljanice pa se je višina talne vode občutno znižala in so pri različnih vodostajih leseni koli danes pod vodo, jutri spet na suhem, kar mora močno kvarno vplivati na njihovo trajnost. Čeravno ne sodelujem aktivno pri vprašanju sanacije te zanimive točke železniške proge, sem mnenja, da se da tehniško vprašanje rešiti le na dva načina: ali z zgradbo novega, modernega železobetonskega objekta, ki bi ga zgradili na približno istem mestu, kakor je sedanji, ali pa z delno preložitvijo železniške proge. Katera alternativa bi bila priporočljivejša, je odvisno od kalkulacije stroškov. Kar se pa tiče tehniškega vprašanja, ne bi zgradba novega objekta na prilično istem terenu delala projektantu nobenih težav, sai razpolaga moderna tehnika s povsem drugačnimi sredstvi kakor pred sto leti. Saj je znano, da so Francozi zgradili železo-betonski most preko Loire pri Brestu, ki ima tri odprtine in vsaka izmed njih ima 196 metrov prostega razpona. V železni konstrukciji pa najdemo mostove, ki imajo preko 500 metrov prostega razpona, kakor znani most v Firth of For-thu na Škotskem, ki ima prosti razpon 521 metrov. NI Borovnica poznana samo po Peklu, kamor se hodijo hladit izletniki ob vročih poletnih dneh in občudovat pet slapov, ki zlivajo vodo iz visoke Menišije v borovniško dolino, Coklaiijo in od tod po barju v Ljubljanico, poznana je še bolj po svojem viaduktu, ki ga Borovnicam imenujejo na kratko most. Slavno je mesto Cokelpurg Viadukt je sezidala Južna železnica leta 1856. kot vez med dvema gorama, Planino in Trobelnikom, železniška proga na njem zavije nazaj, da teče na nasprotni strani nekaj časa vštric, nato pa jo mahne navkreber proti Logatcu mimo Vrhnike, ki leži daleč spodaj kot belo pišče. Most je 500 metrov dolg, visok pa 48 metrov in nekako deli barje od Krasa, s svojimi kamnitnimi stopali pa leži na pilotih, zabitih v mokro barsko črnico. Ljudje govore, da so ga gradili sedem let in se je menda šele takrat začela Borovnica razvijati, čeprav o njej poje stara pesem: Srečna si, brovniška fara, pod cesarjem ti nej para, slavno mesto Cokelpurg, not ne pride nikdar Türk! Tud Francoza se ni bati, s coklami ga poteptati, pa če pride tudi Rus, cokelburgarjem ni kus! Most ie bil postavljen — kakor se pravi — za zmeraj. Vlaki so vozili sem in tja in noč in dan, nikoli pa prav za prav ni prišlo na misel, da bo čas ugriznil tudi v ta kam-nitni spomenik ln spet dokazal človeštvu, da je na svetu vse minljivo ... Most je omajan Vzroki, da se. je zadnja leta začelo go-\ oriti e novi trasi železnice gri Borovnici,, so različni, vrt pa tvorijo rezultat: most ne bo mogel zdržati večno, treba je misliti na rešitev, preden bo prepozno. Most je bil grajen za obtežitev in hitrost vlakov pred 80 leti. Moderna tehnika je šla preko tega. čez most so drveli vlaki z najmodernejšimi, težkimi lokomotivami, ki jim »mašine« iz leta 1856. stoje ob strani kakor pritlikavci ob velikanih, katerih hitrost in iz nje izvirajoči pritisk se ne da niti primerjati s hitrostjo lokomotiv in vlakov preteklega stoletja. Poleg tega je most zgrajen v dveh obočnih nadstropjih, zgornje iz opeke, ki je kaj drugače izpostavljena vremenskim neprilikam; opeka postaja sčasoma r&z-zebla in prhka, treba jo je bilo neprestano izmenjavati, tresenje pa je razkroj še povečalo. Zob Časa, barja in vojne Mnogo pa je bilo krivo tudi izsuševanje barja in z njim regulacija vodnega odtoka. Zgornje pla3ti barske črnice so začele Izgubljati vlago, leto za letom bolj je prah prodiral v zemeljske plasti in sčasoma prišel do pilotov, ki so desetletja stali v vodi. Temu je sledil razkroj pilotov, na katerih sedi vsa teža mostu, zgrajena iz stotin skladov kamna, A zadnji vzrok, čeprav nekoliko čuden, je bila svetovna vojna. Med vojno most prav za prav ni bil vzdrževan. Prenehali so s popravljanjem, opeka je izpadala, most je postajal čimdalje bolj škrbast in verjetno je, da je zaradi zamakanja pričel prhneti tudi v notranjosti; vrhutoga je bil promet med vojno čezenj tak, da so vlaki vozili drug za drugim v obe smeri, postajali na njem, »premikali in izmenjavali. Iskanje novih tras Ge bi bil most šibek samo v zgornjem nadstroju in bi bUl temelji trdni, bi se lahko pomagalo z železno konstrukcijo, postavljeno na kamnitne oboke. Ker ta možnost oüpa'-S, je treba misliti na novo tra-siranje železnicfa. .^oa izmed rešitev tega vprašanja bi bila poU&Hltev vrhniške proge na progo bivše Južne àtileznice, kar pa je naletelo na mnoga negativus „dognanja tehničnega, pa tudi gospodarskega in obrambnega značaja. Draga rešitev tega problema bi bila, da se postavi most železno konstrukcije med obema hriboma, tretja rešitev pa govori o podaljšanju železnice ob hribu Planini, mimo Sabočevega na nasprotno stran ob Trobelniku nazaj na ko-" nec starega mostu in na staro progo proti Rakeku. Zdi se, da bo ta rešitev nazadnje obveljala, seveda pa je vse v rokah strokovnjakov in železniške uprave, ki se bo odločila za najboljše. Most romantike « • • Res je sicer, da je most uničil prirodno lepoto Borovnice, ki leži, uklenjena od treh hribov, na koncu barja, kjer so pred tisočletji imeli ljudje stavbe na koleh (sa so tu našli neolitsko kladivo 1« serpentina, ki je zdaj v ljubljanskem muzeju), vendar daje 8 svojo mogočnostjo vasi nekakšen poeeben poudarek, kakor bi jo hotel s zastorom svojih kamnltnlh skladov ločiti od ostalega sveta. V mesečni noči se «di, da se dviga iz tal čaroben grad, poln skrivnosti; zdaj pa zdaj zaropota čezenj žareča kača, ki se zvije iz barja, se požene in te vidiš le Se goreč rep zadnjega vagona in bledikaste kolobarje dima. Kadar pa je mlaj, se ti zdi, kakor bi se iz hriba v hrib rumeno spreletavai roj bleščečih kresnic, zasvetijo se, zdrknejo in že Jih ni več, žareče iskre pa se premetavajo v temi. kakor da bi ne« kdo vsipal zlate cekine v temno noč. Otroci smo se svoje dni igrali pod mostom, včasih pa smo ušli na most, preplezali kamnltno ograjo, se spustili v dir čez na-pušč, ki Strll na obeh straneh zidu, in tekli /s enega konca na drugi, ne meneč se aa prepad pod nogami. Tudi korajžni fantje so včasih poizkusijo v taki tekmi, pa menda Se ni bilo nikogar, ki bi se mu «vrtelo v glavi... Staro popravljajo Po vojni je most kar vpil po popravilu, železniška direkcija je res preskrbela za potrebne kredite in že so začeli izmenjavati opeko, razzeblo zaradi pronicanja vode in slabe vrhnje izolacije. Na železniške tirnice so privezali močne vrvi, na vrvi pa so navezali viseče odre, ki so jih imenovali catare. Na oder so zidarji mogli priti le po dolgi lestvi, ki Je bila prav tako privezana na tirnice z vrha. Seveda so mogli uporabiti samo take zidarje, ki so prenesli višino, kajti lestve so bile po 12 do 15 m dolge in so nihale v zraku. Prav tako je tudi oder nihal sem in tja, ko Je potegnila sapa. Vsa ta dela seveda niso mogla biti izvršena naenkrat, temveč le postopoma in ao trajala več let. Pa naj se zgodi kar koli, most bo ostal. Stal bo ln nosil v sebi skrivnosti, tih in miren, spomenik bo človeškega dela in človeškega trpljenja, ob njem pa se bo razvijalo življenje naprej, vas in sela ob njem bodo živela, še bodo mimo nJega ropotali železniški vozovi, polni lesa. ki ga je v okolici na pretek, še bodo žage in tovarne bruhale dim v zrak, vse bo mirno teklo naprej. Pač po bo 8e nosil vlake na svojih ledjih manjši dolinski most, ki je nekoliko dalje od borovniškega viadukta in bo poznMše rodove spominjal na posel, ki ga je vräil skoraj sto let — borovniški most. S- K. Inserirajte v „JUTRU" Skritemu sovražnik« - boj 3 ummm u.....«mi.......i um................—i-- Medicina bo morala rešiti Se mnogo problemov, preden bo mogla človeško zdravje po načrtu ohranjati Zadnjih sto let je znanost dosegla občudovanja vredne uspehe v borbi za ohranitev človeškega zdravja. Odkrila je celo vrsto nalezljivih bolezni, med njimi legar, jetiko, kolero, ln z dobro organizirano higiensko službo je znatno znižala umrljivost otrok in porodnic in tako v veliki meri zvišala povprečno dolžino človeškega življenja. Največ uspeha je vsekakor imela v borbi proti nalezljivim boleznim. A medtem ko uničujemo mikrobe, se javljajo zmerom novi sovražniki Čoveka. Zmerom iznova postaja človek žrtev bolezni, ki jih naši predniki niso poznali. Vse kaže, da kolikor bolj postajamo izbirčni v jedi ln pijači, toliko srdlteje nas napadajo sladkorna bolezen, rak, revma ln številne bolezni živčnega in možganskega sistema, pred katerimi so zdravniki največkrat brez moči. Na tem področju bo Imela zdravniška veda Se mnogo dela, da bo mogla človeka ohraniti v zmerom bolj zamotanem Življenju naäe civilizacije. Ena najbolj strašnih sodobnih bolezni je rak, za katerim je lani samo v Angliji umrlo okrog 70.000 ljudi. Zdravniki raku doslej še niso prišli do živega, čeprav je mobiliziran ves svet, da pobije tega nevarnega, zavratnega sovražnika človeštva. Podobno znamenje človeškega propada je revmatizem, ki se Siri med ljudstvom kakor kakšna epidemija in mu od leta do leta zapada več ljudi. Znanost doslej Se ni odkrila, ali prihaja od nesmotrne prehrane, od pomanjkanja telesnega gibanja ali od neprestane izpostavljenosti človeškega organizma velikim toplotnim razlikam, ki jih doživljamo med hiSo in cesto. Tretja sodobna, čeprav na videz neznatna, a vendar za vratna bolezen je navadni prehlad, kateremu je treba po komplikacijah, ki jih prinaša, pripisati 90% smrtnih primerov med otroki. Prav tako je znanost še brez moči. kar se tiče smotrnega podaljšanja človeškega življenja. Daljše življenje bi bilo kajpak brez hoska, če bi medicina ne mogla obenem ohraniti človekovih telesnih in duševnih sposobnosti. Doslej je najboljši recept za dolgo življenje: zdravo telo, prava mera v vsem, trajno delo, v ničemer pretiravanja. Napoleon Je imel navado, da je delal brez prestanka, a s tolikšnim zagonom, da se Je kmalu izčrpal. Umrl je, ko mu Je bilo 52 let. od raka na želodcu, ki si ga Je nakopal najbrž z neredno hrano v mladih in b-greveč jedače v starih letih, G nJem pri- povedujejo, da hrane nikoli nI dovolj prežvečil, temveč je goltal kar cele kose. Pogostokrat V'e bil prehlajen, ker se ni maral preoblačiti," £edar se je oznojil, in se ni ogibal prepihu.^ Talleyrand pa je doživel visoko starost. Initfl je sicer navado, da je delal še več kakor\Y,aooleon, vendar se je držal nekih osnovnih pravil. Skrbno je izbiral hrano, pazil je, da čez mero ne zredi, in se nikoli ni jezil." ^Pa če bi bila znanost Napoleonu tudi mogì't» podaljšati življenje, bi bilo malo koristi od' .te8a. ker so njegove sposobnosti začele propadati že v času, ko so drugI ljudje še pri oolnih močeh. Nekaj podobnega je bilo s Sh< kes-pearjem, ki je umrl nekako istih let. Na Rockefellerjevem zavodu dela zda J večja skupina znanstvenikov s profesorjem Symonom Flexnerjem na čelu, da bi ugotovila, iz česa je človek, kakšen je in zakaj je takšen. Ko bodo raziskali materijo človeSkega organizma, bo medicina prav lahko podaljSala delovno dobo pomembnih ljudi, ki bi s svojim znanjem in intuicijo lahko napravili človeštvu še velike usluge. Ko bo znanost dovolj poznala/ človeški organizem, bo zdravnik človeku lahko predpisal jedila, ki mu najbolj prlja-jo, mu določil delovni program in predpisal ure počitka. Svetoval mu bo lahke kdaj naj hodi spat in kdaj naj vstaja, al naj dela brez prestarla in dolgo ali n kratke »šihte«, ali naj je, kadar Ima te1 ali naj se drži rednih obrokov, ali naj mnogo naenkrat ali večkrat ln manj it šele kadar nas bo medicina dovolj zavai vala pred boleznimi, ki prinašajo degei racijo, bo slavila svoj veliki trlumf. Tak bo človeštvo tudi lahko dobilo svojo pri aristokracijo, ki se ne more podedovati krvi. temveč je lahko samo odlika vredn poedinca, priznanje za pomembno delo. kontrolo znanosti bo treba lndividualn zagotoviti njene pravice, pod strogo d plino bo treba preganjati mehkužje in veka vrniti zdravju ln prirodi. Za življenje In za vsak dan SPREMEMBA POKLICA Julij 1901: Vprašanje, ki nam ga zastavljate, mora dandanes reševati mnogo ljudi, a prav zato je tudi tako težaven odgovor nanj. Oblačilna stroka je do neke mere resnično v krizi, kar je posledica splošnega upadanja ljudskega blagostanja, öe se vam nudi prilika, da presedlate, se je le oprimlte z obema rokama, a pri tem si ne delajte pretiranih Iluzij. Sicer pa je vaš poklic tak, da ga lahko, četudi boste našli zaposlitev drugje, ohranite za postranski zaslužek. Prav boste storili, če ročnega dela tudi poslej ne boste prezirali, temveč boste svoj delovnik uredili tako, da se boste lahko bolj t uspehom prebili skozi življenje. SAMOTA IN OBUP Silva: Ko človek bere vaše pismo, ga ▼ resnici presimi, hkratu pa se ne more na-čuditl, kako je mogoče, da tako oster, jasen duh, kakor je vaš, ne more najti reda in harmonije v življenju. Vsa teža vaše življenjske nesreče bo pač v tem, da ste se tako zgodaj in pa v tako izrednih okoliščinah dali presaditi iz svobodnega, zdravega kmečkega miljeja v mesto, kjer so vas saprll med štiri zidove. Drugače si nI mogoče razlagati, kako bi moglo biti razumnemu, komaj 22 let staremu dekletu življenje muka in sovraštvo. Videti je, da vaše roke ln vaši talenti niso našli zaposlitve, pa se vam zdi življenje brez smisla. A, da se prebijete iz samote, imate dovolj orožja. Na prijateljico mislim, ki ji morate zaupati svojo bolečino, in skupaj z njo napravite načrt, kako boste prišli do tesnejšega stika z družbo in življenjem. Glasbe in tujih jezikov bi se lahko učili tudi doma, če si le morete pritrgati trohico prostega časa. Najboljše bi kajpak bilo, če bi se vam izpolnila možnost, da greste v tujino, zakaj spričo razmer, v katerih živite, bi morali v resnici najprej spremeniti ljudi in milje. Delajte na tem. kolikor se da. A preden boste prihodnjič spet skušali napraviti križ čez vse, se rajši spet oglasite k nam. Radi vam bomo pomagali, kolikor bo v naših močeh. ALI NAJ ČLOVEK ZAUPA SVOJEMU SRCU Svarilo srest Vaie vprašanje je skoraj odveč — človek, ki ga je narava oblago-darila a tako tenkočutnim srcem, se pač po pravici lahko Ate je med srečne. Veselt in ponosni bodite, da imate tako posrečen temperament. Samo eno je potrebno: skrbno morate negovati in dvigati bvoJ razum, zakaj srce človeku mnogokaj šepeta, sodbo ln odločitev pa je treba zmerom prepustiti tehtnemu preudarku. FANT IN DEKLE Marjeta Oha: Preveč zahtevate od nas. v tako nežnih zadevah pač ni mogoče kaj prida svetovati na razdalja Po vsej priliki spada on v tisto vrsto ljudi, ki jih je zmerom več v mladih rodovih — opustil je misel, da bi si kdaj ustanavljal takozvano družinsko ognjišče. Da je dober a vami, to vas pač veže nanj. A da je tudi dosti vihrav, to vam nalaga previdnost. V kakšni slabi minuti bi bil — kdo ve — morda celo zmožen, da pozabi na besedo, ki vam jo Je dal? A to morate kajpak presoditi sami. Grafologi kotiček MARA Vai značaj še ni ustaljen. Včasih ravnate previdno in razsodno, včasih pa lahkomiselno in brez preudarka Včasih imate visoke in nedosegljive želje, včasih ste pa s vsem zadovoljni. Včasih ste prezgodnji, včasih prepozni. Varujte se ekstremov in skušajte doseči zlato sredino, ki vas bo obvarovala vseh presenečenj v življenju. S. A. 15. Ta človek je podvržen trenutnemu razpoloženju in vplivu svoje okolice, čeprav je na zunaj precej ponosen in samozavesten. Iznajdljiv je in širokopotezen, toda manjka mu vztrajnosti. V dejanju je površen. Čeprav ni globok in kompliciran človek, ga je ven J ar težko spoznati, ker so njegove lastnosti — prav posebno pa njegova samozavest, širokopoteznost in površnost — tako med seboj prepletene, da ga zunaj kažejo kot izrednega človeka. SILVA Ce se h«6ete rešiti dvoma in si prikrajšati mučne ure, mu stavite ultimat. Naj izbira med vami in njo. Boljša je bridka resnica kakor varljiva negotovost INVOKACUA Vzrok valih depresij so Slabi £tvd in pa dejstvo, da še ne vidite določenega cilja pred seboj, kar povzroča negotovost in zbeganost v vsem vašem dejanju in neha-nju. Svetoval bi vam, da se gibljete čim več v svežem zraku in da si tu pa tam privoščite daljli počitek. ZA EKSISTENCO Znebite se vseh skrbi, ki vas tarejo glede bodočnosti in pojdite mirno na delo, da uresničite svoje cilje. Vsak trenutek sedanjosti je cerne za bodočnost. Kakršno bo to seme, takšna bo bodočnost Vse se bo tako izteklo, da bo za vas prav, četudi se vam marsikatera želja ne bo izpolnila. LOTERIJA Imate zelo krepko voljo !n Jo znate v večini primerov tudi uveljaviti. Zato boste v življenju z lahkoto premagali vse ovire, ki se vam bodo stavile na pot. Zal pa to vašo dobro lastnost spremlja kakor senca prevelika zaljubljenost v samega sebe in precejšen egoizem, ki vas ne dela bog ve kako prijetnega v očeh vaše okolice. — Ona je v svoji notranjosti precej občutljiva in čustvena. Volje Je bolj slabe in večkrat menja svoje razpoloženje. — Ce boste do nje obzirni in če boste manj poudarjali svojo osebo, bo šlo vse v redu. MLADOST 26 Ta človek je urejen na zunaj in na znotraj. V vsem ljubi red in točnost, je skromen in varčen in nanj se lahko za nesete. V njem tiči precej ženske narave: sentimentalen je in občutljiv. ŽRTEV 1. Vaša bodočnost — kolikor bo odvisna od vašega značaja — bo v glavnem srečna, če boste ohranili do življenja tak odnos, kakršnega imate danes. 2. V družbi ste priljubljeni zaradi svoje prikupne ljubeznivosti. Ce bi bili za spoznanje bolj odkritosrčni, bi lahko to priljubljenost še povečali. flL Zdravja ste sicer rahlega, vendar se boste lahko obvarovali vseh nezgod, če boste previdni in pazljivi. 4. Ta človek je v vsem dober, samo voljo ima slabo. OBKOLJENA Vi ste zelo ponoeni in samozavestni, dasi nimate vedno vzroke za to. V družbi ste rezervirani. Kljub temu ste pa še precej otročji v dobrem in slabem smislu besede. Ce hočete vedeti, kako bi se ujemali 8 prijateljem. mi pošljite njegov rokopis. MAJA Prijeten značaj, umerjen v vseh smereh, je vaša odlika. Vi 6te brez težke problematike naših dni, čeprav gledate stvari, kakršne so. Realni optimizem, to Je vaše geslo. Za srečno bodočnort vam ni treba ničesar drugega, kakor da ohranite ta svoj realni optimizem. R M., LJUBLJANA V9e te nesreče, ki vas Je doletela, niste sami krivi in ta misel naj vas tolaži. Pri vsej tej stvari ne morete bogve kako pomagati, zato čakajte, da se vam ponudi ugodna prilika, in iz nje skušajte izvabiti čim največ. KDO VET Najbolje naredite, če Izročit« odkxatev v njene roke. S tem si ohranite prijatelja in pa mirno vest. če W se pa ona ne mogla odločiti, tedaj prepustite odločitev času. ki bo prav gotovo rešil to zadevo tako. da bo za vee tri prav. POMLAD 2L VI ste nežne narave in dobrega srca. V ostalem pa nimate izrazitih lastnosti, ne dobrih ne slabih, razen nestalnostl in nepreračunljivosti. Glede vaSega vprašanja pa bi vam svetoval, da so odločite za su I., ker bi od obeh še najbolj ustrezal vašemu značaju. •• HA' Dve rilutisi" p'- Ponovitev posnetka Mei Anglije v zraku Velika Britanija stvu sveta zavzema s svo jimi 9000 letali prvo mesto v vojne» letal* Sir Kingsley Wood, angleški letalski minister Znano je, da je bilo nemško letalstvo v začetku vojne mnogo močnejše od angleškega, celo mojnejše kakor angleško in francosko skupaj. Danes se je razmerje že bistveno spremenilo in Velika Britanija je postala že tudi velika zračna sila. Vrhovni poveljnik angleškega letalstva je kralj. V njegovem imenu pa ves aparat upravlja letalsko ministrstvo, v katerem imajo prvo besedo tajnik aeronavtike, šef letalskega generalnega štaba in letalski minister. Po-teg domovinske zračne flote ima angleško letalstvo (Royal Air Force) svoje postojanke tudi v vseh prekomorskih posestih. Domače letalstvo se je pred začetkom sovražnosti delilo na štiri poveljstva: poveljstvo bombnih letal s petimi oddelki bombnikov (skupaj 59 eskadril) in enim oddelkom z 9 eskadriljami bombnih ter tremi eskadriljami transportnih letal; poveljstvo lovskih letal z dvema oddelkoma (skupaj 32 eskadril j) in enim oddelkom pomožnih strojev (7 eskadrilj); poveljstvo obalnega letalstva z enim oddelkom ogledniških strojev (skupaj 11 ogledniških eskadrilj in 2 eskadril ji za bombardiranje s torpedi); poveljstvo vežbalnega letalstva, ki je bilo sestavljeno iz dveh oddelkov vežbalnih letal in večjega števila letališč. Spomladi 1938 je bil predložen načrt, po katerem naj bi bil letalski kader R. A. F. v dveh letih pomnožen na 123.000 mož. Danes je ta številka gotovo že dosežena. Nove letalce novači letalsko ministrstvo v prvi vrsti po aeronavtični šoli Cranwell, ki obsega vse vrste letalskih šol. Poleg te delujejo še številne druge strokovne šole. Vsi civilni piloti so specializirani in v rezervi vedno pripravljeni. stopiti v primeru potrebe v aktivno službo. Naposled je treba omeniti še številne aeroklube za turizem, ki imajo pilotske šole. Velike važnosti so eskadril je univerz v Oxfordu. Cambridgeu in Londonu, kjer se vseuč.iliščniki vežbajo za vojaško letalsko službo. Tovarne V zadnjem času je bilo vse angleško letalstvo v celoti modernizirano. Samo na domovinskem otoku gradi danes okrog 50 večjih tovarn letala noč in dan. Poleg tega izdelujejo številne tovarne, ki so prej izdelovale avtomobile, vse sestavne dele letal, razen motorjev. S tem je gradnja letal močno pospešena in olajšana. Prav tako izdelujejo letala tudi v nekaterih dominio-nih, posebno v Kanadi, številne moderne kanadske tovarne že s polno paro gradijo vojaška letala po angleških načrtih. Vsi ti stroji imajo tako velik akcijski radij, da morejo brez pristanka preleteti Atlantski ocean. V primeru potrebe bi bilo to velike važnosti. Razen tega je angleška vlada naročila v tovarnah Zedinienih držav neznano število najmodernejših bombnikov in lovcev, ki so delno že uvrščeni v angleško zračno brodovje. Samo v domovinskih letalskih tovarnah je zaposlenih nad 100 000 delavcev, proizvodnja na ie --segla baje že 1C00 letal na mesec. Vrste letal R. A. F. razpolaga z več ko 70 vrstami letal. Vendar je poveljstvo spoznalo, da je letalsko brodovje, sestavljeno iz tako šte- i vilnih tipov, slabše, zato so se v novejšem ' času omejili na gradnjo nekaterih znamk, i ki so jih v vseh ozirih izboljšali in prilago- i dili zahtevam moderne zračne vojne. Dvomotorni bombnik »Bristol Blenheim« ima dva motorja znamke Bristol Mercury s skupaj .1650 Ks in razvija nad 450 km hitrosti na uro. Akcijski radij je 1600 km, oborožitev obsega 2 strojnici in more naložiti 2100 kg bomb. Letalo ima nekaj manj ko pet ton in je namenjeno za hitro -"'•anje. Braniti se more tudi pred —«ida med najboljša le- tala na svetu. Izdelujejo jih tudi naše letalske tovarne. Med letom dvigne kolesa. Wickers »Wellington« je težki bombnik.. Dva motorja Bristol-Pegasus XVII razvijata 1960 Ks. Akcijski radij znaša 5210 km, vse ostalo držijo v največji tajnosti, prav tako hitrost, ki je rekordna. Posebnost tega letala je, da ima opazovalni stolp v repu. Med letom dvigne kolesa kakor Bristol »Blenheim«, da pridobi na brzini. Handley-Page »Harrow«, težki bombnik, ima dva motorja znamke Bristol Pegasus s skupaj 1670 Ks. Akcijski radij znaša 3000 km. Oborožitev obsega 5 strojnic in more naložiti do 4500 kg bomb. Letalo ima dvojen rep (krmilo) in razvija 320 km hitrosti na uro. A. W. »Whitley«, težki bombnik, je elegantno letalo in ima dva motorja znamke A. S. Tiger z 1590 Ks. Hitrost nad 350 km na uro; akcijski radij 2400 km; oborožitev: 3 strojnice in 3350 kg bomb. Dvojno krmilo in dvignjena kolesa. Handley-Page »Hampden«, težko bombno letalo z dvema motorjema znamke Bristol-Pegasus z 2000 Ks, razvija najmanj 425 km na uro. Akcijski radij znaša okrog 7 ur nepretrganega leta. Oboroženo je s 3 strojnicami in nosi nad 3000 kg bomb. Dvojno krmilo. Fairey »Hendon«, srednji bombnik. Dva motorja znamke R. R. Kestrel z 1280 Ks razvijata 310 km hitrosti. Nepretrgani let znaša 1600 km. Oborožitev: 3 strojnice in 2240 kg bomb. Enomotorni bombnik Fairey - »Battie«, lahki bombnik posebne konstrukcije, zelo elegantne oblike z izredno velikim razglednim stolpom. Za časa leta dvigne kolesa. Motor znamke R. R. Merlin z 1050 Ks razvija nad 415 km hitrosti in omogoča 1600 km nepretrganega leta. Oborožitev: 2 strojnici in večje število različnih bomb. Wiek'-rs-Armstrong »Wellesley«, srednji bombnik. Motor znamke Bristol Pegasus z 800 Ks razvija hitrost 356 km na uro in galni, drugi spet svetilni, kar zelo olajša delo letalca pri napadu na sovražnika. Hawker »Hurricane« (Orkan) z enakim motorjem kakor »Spitfire« leti 540 km na uro na razdaljo 1200 km in se dvigne do višine 6100 m v 9 minutah. Strojnice ao nameščene v krilih kakor pri »Spitfire«, le da so težjega kalibra Gloster »F5-34« ima motor znamke Bri-stol-Mercury IX z 840 Ks. Letalo ima obliko torpeda in dvigne kolesa. Vse njegove značilnosti držijo v največji tajnosti. Do sedaj so bili ti lovci skoraj neznani, baje pa daleč prekašajo vse ostale. Gloster »Gladiator« je važno angleško lovsko letalo. Ima isti motor kakor »F5-34«, vendar mnogo manjšo hitrost (400 km na uro). Leti nepretrgoma 2 uri ln se dvigne v 9 minutah 6100 m visoko. Oboroženo je s 4 strojnicami. Izvidnlška letala so: Avrò »Anson« s S motorjema znamke Siddeley a 620 Ks. Hitrost znaša nad 300 km na uro, akcijski radij pa 1275 km. Oborožitev obsega dve strojnici, ki sta nameščeni v stolpu v sredini trupa letala, 4 bombe po 10 ter 2 po 50 kg. Letalo je zelo lepe oblike in je podobno modernemu motornemu čolnu. Saro »London« je vodno letalo in ima dva motorja Bristol Pegasus s 1200 Ks. Brzina je 220 km; akcijski radij pa 1770 km. Oboroženo je s 3 strojnicami in more sprejeti 3270 kg tovora. LetaliSče Za močno in sposobno letalstvo so odločujoče važnosti tudi letališča, ki nI dovolj, da so samo velika ln številna, temveč morajo biti tudi pravilno razmeščena, da morejo letala v vsakem primeru pristati. Danes ima Anglija samo na domovinskem otočju okrog 400 letališč, Id so raztresena po vsem ozemlju. Večje število je novih in ni znano, kje so, prav tako držijo v največji tajnosti vse aerodrome, ki jih tre- Skupina angleških letal na patrulji nad Severnim morjem ima akcijski radij 3600 km. Oborožen Je z 2 strojnicama in večjim številom bomb. Blackbrun »Skud« je letalo za navpično bombardiranje, ki je v moderni zračni vojni zelo važno. Letalo ima motor znamke Bristol-Mercury z 905 Ks in največje sposobnosti, ki pa se držijo v tajnosti. Najboljša angleška lovska letala lo Supermarine »Spitfire«, Hawker »Hurricane« in Gloster »F5-34«. Supermarine »Spitfire« (Zmaj) ima motor znamke Rolls Royce Merlin s 1050 Ks. Razvija 590 km hitrosti na uro in more leteti brez pristanka 3 ure 40 minut. V devetih minutah se dvigne na višino 6100 m. Ima silno vitko obliko in dvigne kolesa. Letalo je oboroženo z 8 strojnicami, ki so nameščene po 4 na vsakem krilu. Čim letalec pritisne na določen vzvod, stopijo vse strojnice hkrati v akcijo. V sekundi izstrelijo 200krat. Nekateri izstrelki so tudi vži- Naogd iz iraka pred slo teti Eno najstrašnejših orožij moderne vojne so vsekako letala. Napadi iz zraka izpremene velike pokrajine v ogromno bojno polje in nihče ni pred njimi varen, nobeno mesto, noben človek. Malokdo pa ve, da napadi iz zraka niso nič novega, da so jih poznali že davno, preden je tehnika prinesla njihove sedanje izvrševalce — letala, že več kakor sto let je preteklo, kar so se začeli vojni strokovnjaki ukvarjati z mislijo, da bi iz zraka napadli sovražnika. Todi Napoleonu so bili predloženi načrti, da bi s pomočjo balonov napadel Egipt, ki je bil dostopen samo z morja, kjer ga je pa varovala močna mornarica. Napoleon je ta načrt zavrgel. Nekaj desetletij pozneje so Avstrijci prvi preizkusili napade iz zraka, ko so oblegali Benetke. kai dni nato se 1e veter so»t obrnil in zdaj je nihal od morja proti kopnini. Manin je dokazoval branilcem da so napadi z baloni mogoči samo takrat, ko imajo Avstrijci primeren veter, to ie veter s kaoni ne proti morju, toda tudi on sam že ni več verjel, da bi se mogle Benetke še dolgo držati. V mestu je postajala čedalje močnejša stranka, ki je zahtevala, da se mesto vda Drugače bodo razbiti vsi spomeniki njegove nekdanje veličine in slave. In res je Uchatius odkril čisto preprost način, kako lahko napade Bene'ke tudi takrat, ko bo pihal vete r od morja Dreti kopnim. Naložil ie dva balona na ladio »Vulkan« in se pripeljal v bližino mesta. To pot pa balona nista bila med seboj v zvezi. in nikogar ni bilo. ki bi ju bil vo-diL Uchatius je zadevo uredil tuko. da se ie bomba za bombo sama odtrgala, ko je potekel določen čas. in padla v globino. Med Benečani sta nastala strah in trepet, ko so zagledali oba balona. Mirno sta plula nad morjem in se bližala mestu. Obstreljevali so ju, a brez uspeha. Izne-nada pa se je prvi vnel. takoj nato pa še drugi. Stresla sta se. kakor da bi ju bila prijela orjakova pest. Potem sta padla v morje. Kaj se je zgodilo? Cas, ko bi bile morale bombe pasti, je bil slabo preračunan in avtomatsko užigalo se je sprožilo že takrat, ko so bile bombe še privezane. Ta neuspeh pa častnika ni motil, da ne bi bil sklenil še tretjič poizkusiti srečo. Toda zdaj to ni bilo več potrebno. Avstrijska vojska je dobila nove topove, ki so streljali dosti dalje kakor prejšnji, in z njimi bi bilo mogoče Benetke naravnost obstreljevati. Tudi Manin je uvidel. da bi se bilo nezmiselno še dalje boriti. Mesto se je vdalo. Čudno je, da ie poizkus, ki ga je bü napravil poročnik Uchatius s svojim bratom vzlic svojemu uspehu ostal pozabljen in da so šele v zadnjih časih vojskovodje odkrili, kako uspešno orožje so napadi i* zraka, r. nutno gradijo. Vsa letališča so v večji ali manjši meri kamuflirana. Poleg suhozem-skih letališč so velike važnosti plavajoča letališča; to so velike matičnt ladje za letala, ki jih je 7 in more "»aka sprejeti najmanj 40 letal. Sest taki'. ladij pa je trenutno v gradnji in bo mogla vsaka sprejet 70 letal. V obrambo letališč in velikih centrov pa so o-janizirane eskadrilje s posebnimi balonu. Tri take eskadrilje so rezervirane v obrambo Londona. Vsaka eskadrilja ima 50 balonov in nekaj sto mož por.adke. Milijarde, milijarde jjeta 1938. je angleška vlada izdala za Svojo oboroženo silo v zraku okrog 34 milijard dinarjev, lansko leto pa nad 56 milijard. Jasno je, da bodo izdatki v tekočem letu Se večji. Angleži imajo prvenstvo na morju in jim je potrebno tudi prvenstvo v zraku. Razvoj njihovega letalstva dokazuje, da ga bodo dosegli. Danes ima Velika Britanija najmanj 9000 najmodernejših letal prve linije, bombnikov, lovcev, oglednl-1 ških letal in posebnih letal za navpično bombardiranje. Rezerva znaša okrog 4000 letal in 2000 Šolskih strojev. Letalske tovarne pa Izdelujejo mesečno 1000 novih aparatov, razen tega jih je nekaj tisoč na--očenih v Ameriki. To so tipi »Currttiss«, •Martin« itd., katerih sposobnosti so že nane. Omeniti je Se treba, da velja hitrost pri men jenih letalih samo za prototipe (to je t prvo letalo znamke). Danes razvijajo igleški bombniki nad 500 km, lovska le-la pa tudi do 700 km hitrosti na uro. IZNAL J® tavnatelj: »Vi torej priznate, da ste natii na desko, da je profesor N. N. velik ?« ■ijak: »Da, gospod ravnatelj!« avnatelj: »No, veseli me, da ste priti resnico!« NAPAČNO RAZUMEL - V sosedni vasi imajo kozo z dvema vama! - Beži no, to je pa gotovo raca! - Oprosti, bom pa vendar ločil kozo od Marta! Badeckl Leta 1848. so se bili krvavi boji v Gornji Italiji in na Sardiniji. Italijani so se začeli upirati Avstrijcem in ao jih hoteli pognati iz svoje dežele. Avstrijske čete. ki niso bile prav številne, so nekajkrat v tem letu prišle v precej neroden položaj. Zlasti pred Benetkami so avstrijske čete. ki jih je tam vodil maršal grof Thum, čisto odrekle. Benečane je vodil mladi Manin, sijajen govornik in dober strateg pomagala pa iim ie tudi zaščita lagun, po katerih se topovi ki takrat še niso streljali prav daleč, mestu niso mogli dovoli približati. Benečani so vse avstrijske napade odbili medtem pa so že za avstrijsko vojsko nastajali upori in njen položaj ie postajal čedalje boli kritičen. Poveljnik vse avstrijske armade maršal Radecki je besnel, ko je prebiral Thurno-va vojna poročila. Pred Benetkami se avstrijske čete niti premakniti niso več mogle. Osvojile so si samo trdnjavico Mal-ghero. pri tem oa ie med njimi gospodarila še kolera, ki je vsak dan terjala nekaj sto žrtev. Eden izmed štabnih častnikov je predlagal, da bi odpor Maninovih pristašev zlomili s topniškim ognjem, ki naj bi ustrahoval branilce. »S topniškim ognjem?« se le posmejal stari maršal »Saj vendar dobro veste, da naši topovi ne sežejo čez prve vrste branilcev! Kvečjemu če bi se od angelov izposodili krila, leteli nad mestom in metali nani bombe in granate ...« Vsi so se začeli uslužno smelati tel krvavi šali starega maršala Tedaj se ie oglasil iz ozadja topniški častnik: »Zakaj pa ne? Prav lahko bi bilo mogoče iz zraka obsuti Benetke z bombami.« Radecki se ie hitro obrnil: »Gospod poročnik Uchatius. povejte mi, ali se vam zdi primerno, da ob uri. ko naši vojaki krvave pred Benetkami, zbijate takšne šale? Kot topničar bi rajši mislili, kako bi naše topove boli približali mestu!« »Na to mislim,« je odvrnil Uchatius. »toda na mojem predlogu o napadu iz zraka tudi ni prav nič smešnega. Mislim da bi se dalo to prav lahko izvesti s pomočjo balonov.« Nekaj dni nato ie poročnik Uchatius podrobno razložil v štabu svoj načrt Častniki so sicer skomigali z rameni toda odločili so se. da bodo tvegali poizkus. Sredi junija je prišlo nekaj velikih tovornih voz pred utrdbo Malghero. ki ie bila še zmerom edina v avstrijskih rokah. Pod nadzorstvom poročnika in njegovega brata, ki ie bil tudi topničar. so pionirji razložili pripeljani material. Bile so reči ki o niih nihče ni slutil čemu naj bodo. Samo oba brata in najvišji častniki so vedeli za kaj gre. Petnajst dni je minilo in nič se nI zgodilo. Skrivnost ie še zmerom ostala skrivnost. Zgradili so nekakšne čudne lesene hangarje, ki se iim nihče ni smel približati. Straža lih je varovala noč in dan. Po petnajstih dneh je veter izpremenil smer in začel pihati proti severu. Ta dan so se razgibali ljudje v lesenih zgradbah. Iz železnih steklenic so napolnili balone s plinom in čez nekaj ur se ie na nebu pokazala čudna procesija petih balonov. Ti baloni so bili povezani med seboj z dolgimi vrvmi. V poslednjem balonu sta sedela oba brata. Njun načrt ie bil dobro premišljen. Preračunala sta. da bosta spustila nekaj bomb na Benetke, pri tem pa ne bosta v preveliki nevarnosti. Bombe so bile pritrjene pod prvimi štirimi baloni in so se spuščale na ta način, da ie mož v zadnjem balonu prerezal železno žico. ki so bile z njo privezane. Tako ie poslednji balon lahko ostal v ozadju, ko so prvi že plavali nad Benetkami. Z metanjem bomb Avstrici niso mislili napraviti prevelike škode. Skušali so samo zbuditi strah, da bodo Avstrici lahko obsuli Benetke z bombami. kadar se iim bo ljubilo. Tudi prebivalci obleganega mesta so opazovali tihi let petih balonov. Naoosled je prvi balon priplul nad mesto. Uchatius je potegnil za vzvod v svojem balonu. 2ica. ki je vezala prvo bombo z zadnjim balonom, se je napela in počila. Videlo se ie. kako ie črna gmota, ki je dotlej visela pod prvim balonom, padla v globino. Trenutek nato se ie zaslišala strašna eks- , plozija. Avstrijci so imeli srečo. S dtvo bombo so zadeli železnško postajo To ie bilo seveda več. kakor so pričakovali. Tudi današnja moderna vojna tehnika še ni izpopolnila merjenja tako da bi bilo mogoče zadeti določen obi V t že s prvo bombo in tako zanesljivo. Tudi Uchatius na svojem balonu daleč izven mesta, kjer ga puške in topovi branilcev niso mogli doseči. ni mopel točno deločiti. kdaj bo njegov prvi balon nad postaio. Slučai je hotel. da ie imel srečo. Sele ko ja v'del. kako lete v zrak vagoni tračnice in zidovi, ie ugotovil, kaj se mu je posrečilo in takoj je spustil še drugo b^mbo. ki ie imela isti učinek kakor prva. Učinek te-»a obmetavanja r. bombami ie bil v B^netk^h porazen. Manin ie moral porabiti vso svoio j zgovornost, da se branilci niso takoi udali. Vseh pet balonov se ie oo opravljenem delu vrnilo v trdnjavo. Brata pa so vo- i jaki sprejeli z velikim navdušenjem. Ne- • ùMàMmiàli fjp! Eden prvih vzletov bratov Montgoiflerov pred 150 leti Severni jelen Pri vojnih dogodkih na Finskem ima važno ulogo skromen četveronožec, ki na visokem severu nadomešča konja. To je severni jelen, edini udomačeni zastopnik iz družine jelenov. Laponcu in Fincu na daljnem severu neobhodno potrebna domača žival. Na ravnih tleh napravi severni jelen, ki so ga postavili mnogo tisoč glav v službo finske vojne, na uro do 10 km, pri tem pa še lahko vleče sani s tovorom 120 do 140 kg. V Skandinaviji so tem jelenu postavili spomenik. V kraljevem gradu v Stockholmu je videti veliko podobo jelena ki mu je uspelo nekega uradnika z važnim sporočilom v 48 urah spraviti 1380 milj daleč. Ta svoj rekord pa je žival plačala z življenjem, kajti na cilju se je zgrudila od izčrpanosti mrtva na tla. Pri severnem jelenu nosita oba spola rogove. Oči so jima opremljene s posebnimi vekami, ki jih ščitijo pred snežnimi viharji. Šele v četrtem letu doseže žival svojo polno moč. Do tega časa jo puste živeti v čredi, ki šteje večinoma 200 do 500 glav in ki potuje prosto po severni divjini, šele potem izvežbajo severnega jelena za vla-čenje sani. To službo opravlja najmanj deset let. V prejšnji dobah je bil severni jelen razširjen do Sredozemskega morja, pozneje se je umikal čedalje bolj proti severu. Ob času Aleksandra Velikega so živeli severni jeleni še ob severnem robu ukrajinske stepe, v Cezarjevih časih pa še v Nemčiji. Najstarejši udomačeni severni jelen nam je ohranjen v mavčni obliki neke kupe iz 4. stoletja, po našem štetju. Navzlic svoji udomačenosti živi severni jelen v čredi še na pol divje, tako da morajo Laponci, Eskimi in Finci, ki se bavijo z njegovo rejo, živeti nomadsko življenje. MED SLIKARJI — Ali nisem naslikal tega osla, da je videti kakor živ? — Da, da. manjka samo še tvoj podpis, pa ga lahko pošlješ na razstavo. ?NA 2E VE — Mamica, koliko časa trajajo medeni ■ dni? — Dokler motu ne rečeš za denar. JTTTSOat, Mfeja n. III 1940 Planica spet osvaja svet •.. Tretji in zadnji dan smuških poletov Včeraj je bila v Planici zaključna prireditev v sm tiskih poletih, na kateri je bilo izvedenih 64 poletov, med temi 13 nad 90 m In samo trije s padcem — Odlična organizacija, krasno vreme, množice gledalcev RATEČE. 10. marca. Zmerom znova in vsako leto v marcu posebej mora človek, ki ga pot pripelje v Planico, strmeti nad ono ogromno skakalno napravo onstran ilirijanskega doma, zaradi katere nas po pravici lahko zavida ves smučarski svet. Kakor je ta slika mogočna in nepozabna ves čas. kadar to največjo skakalnico na svetu pokriva sneg, tako te prevzame še z večjim navdušenjem in občudovanjem takrat, kadar je pripravljena za svoj vsakoletni praznik, kakor }e bj'1 za letos danes ves dan... Planica in njena mamutska skakalnica — tako ji pravijo v prevodu, ki pa se pri nas ne more prav udomačiti — imata dolgo, pestro in sem in tja tudi zelo burno zgodovino. Leta 1933 se je začel njen razvoj s skromnimi poizkusi Norvežana Gut-tormsena. potem pa je šlo leto za letom Davzgor Ne sicer brez zaprek in težav, toda že leta 1935. se je meja v številkah pomaknila tik do stotice in leta 1936. je res padla ona tako zaželjena stometrska znamka Do tedaj je tudi športni svet z veseljem spremljal ta razvoj — čeprav ga ni popolnoma doumel — in prav na tej prireditvi je prišlo skoke pogledat 10.000 gledalcev ali še več. Temu velikemu zmagoslavju pa je takoj sledila huda reakcija, v dogodke je še bolj posegla slovita FISa in leta 1937. je ostala ta divna strmina osamljena. Leto dni pozneje so sosedi Nemci »kar tako« prišli obujat spomine na prve polete in Bradlu je takrat uspel nov vrhunski rezultat na 107 m. Lansko leto je bilo skopo s snegom, za to veliko zgradbo še mnogo preskopo in tako so prijatelji nove discipline na smučeh takrat kar opustili vse načrte. Letos je snega naneslo dovolj, tako da ga je v izobilju ostalo ne samo za to ogromno skakalnico, temveč še za tisoče in tisoče smučarjev, ki so hoteli današnji dan izkoristiti za prijeten smuk v pomladanskem solncu. Za sneg ln vreme so imeli prireditelji — Udruženje smučarjev Planica Beograd—Ljubljana — garancij dovolj, saj je že pretekla nedelja s skoki na 65-metrski skakalnici tvorila najlepši uvod v teden smuških poletov, ki se je danes končal z nadvse uspelo zaključno prireditvijo. Kljub vsem dobrim progno-zam pa je dan ali dva pred javnim nastopom nekoliko ponagajal veter, ki so se ga tekmovalci mogli izogniti. Škodoval pa je prav gotovo še bolj učinkoviti reklami. Slučaj je nanesel, da je bilo 46 najbolj uspelih poletov, med njimi 3 nad stometrski, izvedenih v soboto brez vseh današnjih množic gledalcev in ko že ni bilo več prave možnosti za razglasitev, da bo letos v Planici šlo — kakor je šlo leta 1938 in leta 1936... Dobro so računali oni, ki so za današnjo planiško prireditev navsezadnje le obetali vse dobro. Dan je bil kmalu zjutraj spet popolnoma jasen, solnce tako prijetno toplo in tudi veter se do poldneva ni pojavil. Vse Rateče so se kajpak odele v zastave, marsikod so vihrali okrašeni mlaji, najbolj živobarvna pa je bila slika okoli skakalnice same. Obisk, o katerem nihče ni vedel prav. kaj in kako, je prav za prav prekosil vsa pričakovanja. Sto ln sto izletnikov je prispelo do vrha že v teku petka in sobote, danes zjutraj pa smo pričakali kmalu po 9. url poleg dveh rednih vlakov še tri posebne. Računati se mora. da je bilo okoli poldneva, ko se je prireditev začela. pod strmino do 6000 gledalcev, Železnica je vpregla velik in že preizkušeni aparat za Planico in kljub navalu in pomanjkanju prostora izvedla prevoz v obe smeri vzorno. Tudi blagajniška in redi tel j ska služba ter vse ostale podrobnosti, ki jih razen ureditve skakalnice ni bilo malo, so bile urejene prav dobro. Višek skrbne organizacije pa je vsekakor predstavljala skakalnica sama, kjer je od starta do konca zaleta vladal vzoren red v vseh pogledih. Sicer pa so po vseh razpoložljivih močeh pripomogli k uspehu današnji prireditvi vsi z domačini vred in je le prav, če so se današnji obiskovalci Planice razšli domala vsi zadovoljni, razen maloštevilnih onih, ki so le še vzdihovali, da danes pač niso videli skoka do 100 metrov. Med številnimi novinarji in odličnimi gosti smo opazili brigadnega generala Janeža v zastopstvu Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in mnoge vodilne osebnosti iz našega športnega življenja. Vodja prireditve je bil g. Joso Goreč, kot sodnika (ne-oficielnoj sta poslovala g. inž. Bildstein iz Celovca in Jernej Jelenič. Vodja sodnikov na daljave in glavni delavec na vsej skakalnici pa je bil neumorni g. Stane Mi-klavčič. Nemški državni športni vodja Tschammer und Osten, ki so ga ves teden pričakovali, je poslal brzojavne pozdrave in najboljše želje. Nekaj stopinj mraza v zgodnjih urah je tudi danes strdilo snežno ploskev na strmini, tako da so jo morali omehčati s soljo. Temperatura pa se je že kmalu zjutraj hitro dvignila in posledica je bila, da se je sneg močno zmehčal in takšen — dovolj težak in počasen — je ostal skoraj do pete serije poletov, tako da ni dopuščal prave hitrosti za dosego one tako pričakovane znamke. Danes ni »padla« nobenkrat, toda ne glede na to je prireditev znova potrdila, da se na tej skakalnici poraja nekaj novega, ki bo slej ali prej moralo dobiti priznanje v svetu. Bila pa je tudi dokaz. da se naša smučarska publika le ni dokončno odvrnila od te najdrznejše discipline na smučeh in jo bo odslej — kakor se zdi — spet podpirala na dolgi poti do končne zmage. O skakalcih samih, ki jih je bilo vsega 13, med 9 Nemci samo štirje naši — kje so vsi naii seniorji, ki jih je bilo na državnem prvenstvu pretekle nedelje kar 23 — moramo pisati samo s priznanjem. Predvsem seveda o kompletni nemiki ekipi, ki je danes Se enkrat j dokazala, da je od zadnjih let pod vod- I stvom Norvežanov storila ogromen korak naprej. Saj ima poleg Bradla in Hölla — ki sta že poizkusila in se proslavila na tej skakalnici — še kar 7 takšnih, ki jima niso samo enaki, temveč nekateri — mislimo Haeckla in Palmeja — še celo boljši ; od njiju. Ocen po stilu nimamo na razpo-! lago, ker sodniški zbor tehničnih rezulta-i tov ni dal ob j a vi tL i O naših gre po stilu daleko prvo mesto j Albinu Novšaku, ki je sigurno obstajal na daljavah od 78 do 81 m, po daljavi pa se Kronika 64 poletov Prireditev se je začela skoraj točno opoldne in je trajala z daljšim odmorom po tretji seriji do 14.30. Ta pavza je bila potrebna zaradi tega, ker so si prireditelji od sence po zaletu in nižje temperature obetali večje hitrosti in seveda višje znamke. Toda vse to — in tudi krepko odrivanje vsakega skakalca s starta —. ni pomagalo, tako da je ostala današnja najdaljša znamka 96 m — spet v izvedbi najbolj drznega in starega planiškega mačka Gregorja Hölla. Vsega je bilo danes izvedenih 61 poletov, od katerih so se samo trije končali s padcem. Skupna bilanca za vse tri dni poletov pa navaja 165 poletov s samo 6 padci. O poteku posameznih serij na kratko naslednje: Prva serija Klančnik Karel s startno številko 1 s tri-četrtinskim zaletom na 66 m, za njim Pri-bošek na 79 m, potem prvi Nemec Weiler krasno na 89 m, za njim Bradi prav tako lepo na 85 m. Naslednji spet Nemec Haeckel s krasnim predklonom na 89 m. Številka 6. je bil Holl, ki je prvi dosegel 90 m. Popolnoma siguren in stilno odličen je prišel Palme na 85 m. nato pa še Berauer po Höllovem vzorcu na 90 m. Številko 9 je nosil Novšak, ki je v odličnem stilu in sigurno pristal na 78 m. Potem so sledili Friedl na 86 m, Mair na 83 m in Marr na j 85 m, serijo pa je zaključil Finžgar, ki je s tričetrtinskim zaletom korajžno obstal na 61 m. Druga serija Začel je spet Klančnik s polnim zaletom in podaljšal prav dobro na 77 m. Za njim se je spustil Pribošek na 75, toda po slabi j vožiiji po zraku je moral na tla. Naslednjih j 6 je bilo Nemcev, drug lepši od drugega, ; toda , zmerom najlepši Haeckel, in sicer po i naslednjem vrstnem . redu: Weiler 7ä na, Bradi 85 m, Haeckel 84 m, Holl ponovno 90 m, Palme 86 m in Berauer 92 m, — toda s padcem. Potem je šel drugič Novšak, spet dober v vsem, toda »kratek« — na 80 m. Zadnji trije Nemci Friedl, Mair in Marr so zabeležili 86 in dvakrat po 85 m. Za zaključek je prišel še Finžgar s polnim zaletom in spet gladko pristal na 72 m. Tretja serija Otvoril jo je Klančnik še bolje kakor prej z daljavo 78 m, medtem ko je bil Pribošek za 2 m krajši. V skupini šestih ! Nemcev sta se to pot Haeckel in Berauer popravila do 90 m, zato pa Holl ni hotel ostati v njihovi družbi in se je ojunačil do 91 m. Weiler je imel 85 m, Bradi in Palme pa 89 m. Zdaj je bil tretjič na vrsti Nov- je — vsekakor kot majhna senzacija — ob velikem odobravanju gledalcev prerinil na najboljše mesto Rudi Finžgar iz Krope, ki je res začel z 61 m, potem pa stopnjeval preko 72 na 80 in celo 84 m. Pribošek je imel najdaljša skoka na 79 in 82 m — menda sploh v življenju — poizkus v drugi seriji pa se mu Je ponesrečil. Klančnik Karel se je dobro držal okoli 77 in 78 m, enkrat pa mu Je tudi spodrsnilo do tal. Slednjič je le prestal ognjeni krst ln v bodoče bo gotovo šlo tudi pri njem šak; spet je bilo vse dobro, toda v daljavi je šel nazaj na 78 m. Zadnji trije Nemci so ime znamke: Friedl 86, Mair 85, in Marr 89. Trinajsti in zadnji je bil Finžgar, ki je dodal še dva metra in črna tabla je kazala do pričetka četrte serije — številko 74 m četrta serija Deloma po senci in deloma z mažami so skakalci zdaj kazali že po zaletu večjo brzino. nZamke so se začele dvigati, toda ne pri naših... Klančnik je bil prvi do 77 m, vendar je podrsal z rokami. To je bil tretji in zadnji padec današnjega dneva! Pribošek za njim je potegnil na 79, potem pa so se zagnali Nemci. Weiler je obstal na 84. Bradi na 89. Haeckel na 89, za njim pa je razgibal množico drzni Holl — s 96 m Palme je šel nazaj na 87, Berauer pa je spet postavil 90 m. Četrti Novšakov skok se je končal na 81 m, njegov najdaljši današnji. Friedl, Mair in Marr so imeli daljave 88, 83 in 88. Finžgar je bil zdaj še bolj korajžen in res mu je uspelo navre-či še 6 metrov in postaviti celih 80 m. Peta serija Še malo so počakali in zdaj so za gotovo računali, da bo šlo še dlje. Klančnik je začel s 77 m. Pribošek za njim je prišel na 82, njegov najdaljši skok dneva. Dober je bil pred doskokom Weiler, kl je zvišal na 94 m in tudi Bradi je šel 3 m preko 90. Haeckel je ostal na okroglih 90 m, Holl pa je posnel Bradla in so mu javili 93. Palme tudi to pot ni prišel do 90. temveč celo »samo« do 86. Tudi Berauer je bil zadovoljen z 88 m. Zdaj je bil zadnjič na startu Novšak. Vse je šlo gladko in dobro, toda daljave spet ni imel. Bilo je 80 m. Potem sta skakala samo Se dva Nemca Friedl na 86, in Marr na 92. nazadnje pa je prišel neugnani Finžgar, ki je še enkrat pokaaal.j«-- fant -od fare in tako ie na planiški "tablici ostala njegova znamka 84 m. ki je bila obenem današnja najdaljša jugoslovenskega skakalca Po končanih tekmah so se množice razšle po obsežnih smučiščih na Slatni, mnogo jih ie šlo občudovat »potegavščino«, znano Bloudkovo vzpenjačo na slalomišču pod Cipernikom, glavni val pa je udaril proti kolodvoru in v vas. kjer so se nato nadaljevale razprave o teoriji smuških skokov in o praksi borbe za nedeljsko kosilo. Točno ob 19.15 je zadnji turist odpeljal zadnje obiskovalce Planice, ki so hoteli biti še danes doma. Zaključna prireditev v smuških poletih z velike skakalnice v Planici je bila vredna današnje krasne nedelje pod planinami, ki čuvajo naše severne meje. LAV. STRUNA Presenečenja v III. kolu Trije rezultati p«o 5 s o — Takega poraza je bila deležna tudi Ljubljana LJUBLJANA, 10. marca. Tretje kolo pomladanskega prvenstva v hrvatsko-slovenski ligi, je dalo več presenetljivih rezultatov. Kar v treh tekmah je bilo 5:0, kar dokazuje, da nekaterim šibkejšim klubom v spodnjem delu liga-ške tabele predolgi zimski odmor le še leži v kosteh. Za izdatno senzavijo tega kola je poskrbel zagrebški Hašk. Po njegovi slabi igri minulo nedeljo v Zagrebu, ko je na lastnih tleh izgubil proti Sašku, pač ni nihče pričakoval, da bo v Splitu Hajduku v njegovem levjem brlogn odščipnil kar obe točki. Precejšnje presenečenje je pripravila tudi osiješka Slavija, ki je favo-riziranega Saška odpravila s 3:2. Da z Ljubljano nekaj ni v redu, smo že omenili zadnjič, in zdi se, da je res upravičeno mnenje, da je cesta menjava igralcev vzrok številnim porazom. Rezultat 0:5 bo gotovo globoko razočaral vse prijatelje Ljubljane in nogometnega sporta pri nas, kajti to je ponoven dokaz, da gre pri nas nogomet rapidno rakovo pot. Samo naključje, da so tudi drugi na repu tabele isgublli z visokimi rezultati, je za enkrat obvarovalo Ljubljano, da še ni na zadnjem mestu, a kar še ni. se lahko zgodi in bo najbri kmalu tudi bridka resnica. V nastopnem rezultati današnjih liga-škib tekem: Slavija (Var.) : Ljubljana S : 0 (1:0) VARA2DIN, 10. marca. Današnja tekma med Slavijo in Ljubljano se je končala s precej visoko zmago domačinov 5:0 (1:0). Ljubljana se je dobro držala samo v prvem polčasu. V 30. min. je padel prvi gol, v drugem polčasu pa je Ljubljana popolnoma popustila, tako da je Slavija še v 15, 20, 30. in 40. min. zabila štiri gole in s tem dosegla končni rezultat 5:0. Velja Se omeniti, da je sodnik v 25. min. drugega polčasa izključil Go-mezelja od Ljubljane in Klinca od Slavi-je zaradi spopada. Zmaga Slavi je Je bila zaslužena, ker je bila boljše moštvo Tekmi jo prisostvovalo 800 gl«*d*lcev. Ostale ligaške tekme ZAGREB: V Zagrebu so imeli danes zopet dvojni spored. Najprej je nastopila Concordia : Baški iz Subotice in jo premagala 5:0 (3:0). Zmaga Concordie bi bila lahko še večja, če bi njen napad izkoristil vse šanse. Bačka je igrala popolnoma podrejeno vlogo in jo je le vratar rešil večje katastrofe. V drugi tekmi pa je Gradjanski premagal SK Split s 5:0 (1:0). Tekma je bila zelo zanimiva, zlasti v prvem polčasu, ko so se Spličani predstavili kot izredno žilavo moštvo s požrtvovalno igro, ostrim startom in živim tempom, tako da so Cesto ogrožali vrata Gradjanskega. V drugem polčasu pa so postali žrtev lastnega tempa in Gradjanski je zabil še štiri gole. Spličani so tudi zastrelili enajstmetrovko, ki jo je Glaser izvrstno ubraniL Obema tekmama je prisostvovalo 2.500 gledalcev. SPLIT: Hašk : Hajduk 1:0 (0:0). Tekma ni bila na posebni višini. Obe moštvi sta j podali zelo slabo igro. Hajduk je bil v prvem polčasu nekoliko boljši, toda njegov napad ni znal tega izrabiti. V 3. min. drugega polčasa je levo krilo Haška Dukovlč pobegnil, preigral vso obrambo in mimo vratarja poslal v mrežo. Ta rezultat je ostal do konca. OSIJEK: Slavija : Sašk (Sarajevo) 3:1 (2:1). Zaslužena zmaga Slavije. Tekme v srbski ligi BEOGRAD: Tudi v Beogradu so imeli danes dvojni spored in zaradi lepega vremena tudi dober obisk. Najprej je v predigri Jugoslavija igrala proti Basku. Za to tekmo ni vladalo veliko zanimanje, zlasti ker sta oba nasprotnika igrala precej medlo. V 25. min. je Jugoslavija zabila gol in ta rezultat je ostal do konca nespremenjen. Torej 1:0 za Jugoslavijo. Druga tekma med BSK in Jedinstvom je zapustila slab vtis. Državni prvak je bil danes zelo slab in Jedinstvo je v p vem polčasu vodilo 3:1. Edini gol, ki ga je dosegel BSK. je bil dosežen iz očitnega ofsidea in to je precej nerviralo igralce Jedinstva. V drugem polčasu je Jedinstvo IzsubMo kor ^va f je bn'j basirai! 111 jt ZU^U^UJ —»J, , Ja imel incident s sodnikom ln jo tudi moral z igrišča, tako da je Jedinstvo igralo le z 9 igralci. Nasproti decimlranemu nasprotniku je imel seveda BSK lahko stališče in je zabil več golov, tako da se je tekma končala 9:3 v njegovo korist SARAJEVO: Slavija : ZAK (Sub.) 6:1. SKOPLJE: Gradjanski : Bata 2:0. NOVI SAD: Vojvodina : Zemun 5 ti. Ljubljana : Jadran 14 J t (7 i O) LJUBLJANA, 10. marca. Ma Jadranovem igrišču v Trnovem Je bilo danes prijateljsko srečanje med drugo j garnituro Ljubljane in Jadranom, ki se fr končalo z izdatno zmago Ljubljane 14:2. Rezultat je nekoliko previsok in gre delo-> ma na račun dolgega zimskega odmora Jadranovih igralcev, deloma je kriv tega izredno težak in lepljiv teren, poleg tega pa je Jadran nastopil z več juniorji in da je bila mera nesreč še polna, je odpovedal še vratar. Tekma je bila kljub visoki zmagi Ljubljane skoraj ves čas odprta. Ljubljana je le temeljitejše znala izkoriščati vsako povoljno situacijo. Tekmo je gledalo le okrog 200 ljudi, sodil pa je zadovoljivo g Erlih. Prvi občni zbor SNZ Potekel je mirno in v medsebojnem razumevanju zbranih delegatov LJUBLJANA. 10. marca. V dvorani Delavske zbornice je bil danes dopoldne prvi redni občni zbor »Slovenske nogometne zveze«, ki je potekel v mirnem ozračju, tako da je bil do 12. že končan. Da ne bi bilo na občnem zboru nepotrebnih nesporazumi jen j, Je bila v soboto zvečer pri »Štruklju« predkonferenca, katere so se udeležili poleg zastopnikov ljubljanskih klubov tudi zastopniki klubov lz Maribora in Celja. Na predkonferenci so razpravljali o bodočem prvenstvenem tekmovanju v »Slovenski ligi«. Večina se Je zadovoljila s konststacijo. da bo o »Slovenski ligi« in številu njenih članov razpravljal bodoči odbor na svoji prvi seji. Predkonferenca. ki jo je vodil dr. Köstl. je potekla v najlepši harmoniji, in so bila na njej nekatera glavna vprašanja občnega zbora že rešena. Občni zbor Je ob 9. uri otvoril predsednik dr. Köstl in pozdravil zbrane delegate, ki so zastopali 50 slovenskih klubov ter nato predlagal vdanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II.. pozdravne pa Vrhovnemu nogometnemu savezu ter ministru za telesno vzgojo, kar Je bilo sprejeto. Ko Je verifikacijski odbor potrdil veljavnost vseh 50 poverilnic. so sledila poročila tajnikov in blagalnikov. ki so bila soglasno sprejeta. Po razrešnici staremu odboru Je sledil kratek odmor, nakar Je sledila volitev novega odbora, v katerega m bili izvoljeni: predsednik: Dr. Kitati Janko, podpredsednik T.: Martelanc Miro, podpreds. II.: Dr. Kuhelj Mirko, tajnik I.: Vrhovee Stanko. tajnik II.: Zaje Rado. tajnik m.: Logar Stane, blagajnik L: Slamik Viljem, blagajnik II.: Sefic Vinko. Odborniki: Jugo-vec, Lešan, Hartman, Heideger, Krečič, Türk, Gosina, Buljevič, Kern. Fischer, Presinger, Kralj. Nato je bilo sklenjeno, da se znižajo kazni nekaterim igračem. kakor tudi sodniku g. Turku doživljenska diskvalifikacija na 6 mesecev. Soglasno je bil tudi odobren predlog g. Kralja, da se proračun SNZ zniža in rajši zmanjšajo takse klubom, ker bo na ta način zveza prištedila 25—30.000 din. Občni zbor je nato še poveril novemu odboru nalogo, da po svoji uvidevnosti in želji klubov izdela na svoji prvi seji načrt za tekmovanje v »Slovenski ligi«. Nogometna konferenca v Zagrebu V Zagrebu je bila včeraj zvečer in danes važna konferenca glede letošnjega tekmovanja za srednje-evropski pokal. Za tekmovanje so bili zlasti delegati Rumunije, Jugoslavije ln Madžarske, proti pa Italija. Naposled je bila sprejeta resolucija v kateri je bilo glede na splošni položaj v Evropi sklenjeno, da se tekmovanje za srednje-evropski pokal letos odgodi. da pa se dovoli začasno tekmovanje pod naslovom »malo tekmovanje za srednje-evropski pokal«. V kolikor bi se situacija v Evropi spremenila, je potrebno še pred koncem maja 1940 ali pa do prve nedelje v juniju sklicati izredno skupščino delegatov savezov. ki sodelujejo v tekmah za srednje-evropski pokal. V Carigrad pojdejo večinoma Slovenci • • • Uspel cross-country v Tivoliju — Vseh prvih šest mest so zasedli Slovenci — Bručan starta! za Primorje LJUBLJANA, tO. marca. Danes dopoldne je bil po Tivolskih poteh za tekače težko pričakovani cross-country, ki je veljal za izbirno tekmovanje za sestavo naše drž. reprezentance, ki bo o Veliki noči tekmovala v Carigradu za prvenstvo Balkana Čeprav je mraz ponoči nekoliko popustil, je bila proga dopoldne še popolnoma zamrznjena in zato precej težavna. Toda najvažnejše je, da se je tekmovanje v takih razmerah »ploh dalo izvesti, in da na nekaterih zaledenelih mestih ni bilo nobenega padca. Proga, ki je bila speljana pc prvotnem načrtu, je bila dobro zaznamovana z rdečim papirjem, kar pa je bilo potrebno, ker je bila precej zamotana. Poleg tega pa je bilo na progi še več kontrol, tako da je bilo nemogoče zgrešiti pravo pot Udeležba tekmovalcev je bila proti pričakovanju zelo velika. Vsega skupaj je teklo 22 tekačev, članov 11 klubov. Po dolgem času smo imeli priliko videti dva tekača iz Beograda, ki sta se odrezala dosti boljše, kakor je bilo pričakovati. Tekači zagrebških klubov, predvsem lanskoletnega cross-country prvaka SK Concordile, razen njegovih slovenskih tekačev Kotnika in Srakarja, niso izpolnili nad svojega kluba. Nasproti temu moramo podčrtati VELIKO PREMOČ SLOVENSKIH TEKAČEV. ki so zasedli vseh prvih šest mest. Dva od teb sta tekla sicer za Concordi j o, v katero sta prestopila iz Ilirije oz. Primorja, toda to prav nič ne zmanjšuje uspeha naših tekačev, ki so zopet pokazali svojo premoč na dolgih progah. Posebno senzacijo je vzbudil Bručan, ki je tekel v belo-črnem dresu Primorja in tako demantiral neke govorice, da se je že vrnil v svoj matični klub. Pa tudi sicer je Bručan presenetil prisotne gledalce s svojim odličnim tekom, s katerim je pokazal, da še ni »stari«. Tudi Kvas in Glonar sta se pokazala v svoji najboljši formi in gladko premagala nekatere favorizirane zagrebške tekače. To velja posebno za Glonarja, ki se je pridno pripravljal za ta nastop in se popolnoma zasluženo priboril mesto v drž. reprezentanci, kar pomeni zanj največji dosedanji atletski uspeh. Za Koširja je bila proga nekoliko predolga, vendar je s svojim znanim finishem uspel in se plasiral na peto mesto, tako da bo verjetno kot rezerva potoval tudi on v Carigrad. Zanimivo je tudi, da so bili vsi štirje prvoplasirani tekači (Kotnik. Bručan, Kvas, Glonar) nekoč člani Ilirije, dočim je sedaj samo Se Glonar. Nekaj poteka. V prvem krogu je tekel na čelu Bručan, kakih 50 m za njim Galovlč (Jugoslavija, Beograd) in Pere, in šele na dvanajstem mestu favorit in zmagovalec teka Kotnik. V drugem krogu je na čelu Se vedno Bručan, toda samo 20 m za njim je že Kotnik, nato Kvas, Galovič, Glonar, Košir, po daljšem presledku Kien, Srakar in drugi. Ze na začetku tretjega kroga preide na čelo Kotnik, toda ne posreči se mu priboriti si velikega naskoka. Bručan se ga dobro drži in ga v finishu celo dohiteva, toda Kotnikovo prvo mesto ni v nevarnosti Tudi odlični Kvas obdrži svoje mesto, Glonar, KoSir in Srakar pa prehite v zadnjem kilometru Galoviča, ki nima več moči. da obdrži svoje četrto mesto. Tehnični resultati teka: L Kotnik (Concordia, Zagreb) 22:314, 2. Bručan (Primorje, Ljubljana) 22:43.0, 3. Kvas (Bratstvo, Jesenice) 23:08.4, 4. Glonar (Ilirija. Ljubljana) 23:25.8, 5. KoSir (Planina, Ljubljana) 23:43.0, 6. Srakar Franc ! (Concordia) 23:49.0, 7. Galovič (Jugoslavija, Beograd) 23:52.0. 8. Krajcar Franjo < rCor.~nrr' — 8 « '-'-ach (BSK. p- .„„„...j o,.r>e!j i,, r o,-. p p,. ■ i, 1.. u.vii iPiuiiurji/ -..ii.J, 1*. u.. J.-.i- ko (2elezničar. Maribor) 24:18.0, 13. Gales (Cone.) 24:19.0, 14. Benedičič (Ilirija) 24:32, 15 Knific (Bratstvo) 24:33.2, 16. Razbušek (Železničar, Zagreb) 25:01.8, 17. Zupan Mirko (Bratstvo) 25:02.0, 18. Zeljčič (Tek-stllac, Zagreb) 25:06, 19. Rotner (Železničar. Maribor) 25:12.0, 20. Krajcar Ivo (Concordia) 25:27.2. Stana (Bratstvo) in Steiner (SK Celje) sta med progo odstopila. Jubilejna skupščina kolesarjev v Zagrebu ZAGREB. 10. marca. V Zagrebu je bila danes jubilejna glavna skupščina kolesarskega saveza kraljevine Jugoslavije, ki so se je udeležili tudi delegati iz Slovenije pod vodstvom predsednika slovenske kolesarske zveze podpolkovnika Jakliča in predsednika srbskih kolesarjev Maksa Amesa. Sklenjeno je bilo. da se ustanovi odbor, v katerem bodo po trije odborniki vsakega saveza, ki bodo sestavili predlog novih pravil. Dalje je bilo sklenjeno, da na glavni skupščini vrhovnega saveza ne sodelujejo samo klubi, temveč samo nacionalni savezi, ki imajo vsak po en glas. Pri glasovanju ima pravico enega glasu tudi vrhovni savez, v primeru enakega števila glasov pa odloča predsednik vrhovnega saveza. Skupščina bo sklicana že čez dva meseca. Bodoče tekme za državno prvenstvo bodo letos na ozemlju srbske kolesarske zveze. S. K. Grafika. Redni letni občni zbor bo v četrtek. 14. t m. ob 19.30 v društvenih prostorih. Vabljeni člani in prijatelji kluba. da se ga polnoštevilno udeležijo. — Odbor Slovenska atletska «veza (službeno). Sklicujem sejo odbora za torek 12. t m. ob 20. v sejni dvorani hotela Mlklič. Tajnik. Duff Cooper na povratku iz Amerüke v Evropo New York, 10. marca. AA. (Hava«.) Bivftt angleški mornariški minister Duff Cooper se je vkrcal danes za Evropo. Cooper je bil v Zedinjenlh državah 4 mesce ln je imel večje Število predavanj. Eksplozija bombe v urugvajskem kinu Montevideo, 10. marca. AA. (Havas). V poslopju, kjer so predvajali neki nemški film, je ob 22.30 eksplodirala barraba. ki je bila postavljena na stopnišču. Popokale so šipe in porušila so se vhodna vrata. Med ljudmi je nastala panika, vendar pa ni bil nihče raüjen. Na mesto eksplozije sta takoj prišla nemäti poslanik LanAnaa in šef urugvajske policije. Strokovnjaki menijo, da je bila bomba vaJj-časte oblike, dolga okrog 25 cm ter napolnjena s nitroglicerlnom ln žveplano kislino. Atentatorjev še niso izsledili. Poraz švedskih komunistov Stockholm, 10. marca. AA. (Havas.) Komunisti so pretrpeli velik poraz pri volitvah v delavske sindikate, kjer so doslej imeli veliko večino dolgo vrsto let. Vsa mesta je zasedla socialno-demokratska stranka. PovrateSc maršala Balba v Tripolis Rim, 11. marca. AA, (DNB.) Libijski guverner maršal Balbo se je vöeraj vrnil iz Kaira v Tripolis. Vangčingvejeva vlada na poslu ftanghaj, 10. marca. AA. (Havas.) Nova osrednja kitajska vlada pod predsedstvom Vangčlngveja začela poslovati v začetku aprila Kakor trdijo, bo Vangttng-Vici pòleg pred«ed!?tva tudi 5c vodstvo ^aiwUije^, ministrstva. ■ič.-**'-- •<». Naša nedeljska kronika Ljubljana, 10. marca Precej se je danes izpraznila Ljubljana. Kar trije posebni jutrnji vlaki so potegnili poleg rednega tja gori v zasneženo Planico več tisoč Ljubljančanov, ki so šli morda poslednjič v letošnji sezoni preizkusit x>dilce« in obenerr, prisostvovat skakalnim tekmam na mamutski skakalnici Drugi, ki so ostali doma so pa s tem večjim zanimanjem sedeli pri radijskih aparatih in čakali na sporočila po etru. Dopoldne ni bilo posebno prijetno, ker je brila neprijetna burja in je bilo vrhu tega oblačno. A opoldne se je začelo vedrih in je v zgodnjih popoldanskih urah nastal lep solnčen dan, ki je spravil Ljubljančane na pohod v okolico. Mraz polagoma le popušča. To je pač najbolj razvidno, če primerjamo temperaturo včerajšnjega dne, zlasti z Mariborom, kjer so imeli včeraj še 15 stopinj pod ničlo — za marec gotovo dovolj — danes pa samo še dve stopinji mraza V splošrsm se je temperatura v Sloveniji gibala med —1 do —8. Tako so imeli davi v Bohinju —7, na Bledu —8, toliko tudi v Kranjski gori, v Kamniku —3, v Kočevju —5. v Novem mestu —2, v Tržiču —6, na Rakeku celo stopinjo nad ničlo, v Celju —1, v Ljubljani —2, prav toliko v Mariboru, v Ljutomeru pa —1. V kroniki nesreč je treba omeniti hudo nezgodo, ki je doletela včeraj opoldne železničarja Karla Zupančiča iz Medvedove ulice 4, ki so ga odbijači lokomotive vrgli s tira in je obležal s piece] hudimi notranjimi poškodbami. Poleg njega so pripeljali v bolnico tridesetletnega zasebnika Draga S iz Zgornjih Gameljnov. ki si ie v obupu potisnil nož pod srce K sreči rana ni tako nevarna, da ne bi mogel okrevati. — O večjih dogodkih današnje nedelje poročamo v posebnih poročilih. Ped zastava Rdečega križa Banovinski odbor RK je polagal obračun Ljubljana. 10. marca Pod izredno težkimi okolnostmi, ko se vsak dan sprašujemo, ali ne bo vojna vihra zadivjala tudi preko naše domovine, je polagal danes dopoldne banovinski odbor Rdečega križa svoj letni obračun. Zborovanje v sejni dvorani magistrata je vodil predsednik g. dr. Viljem Krejči, ki se je v nagovoru spomnil najvišjih zaščitnikov RK Nj. Vel. kralja Petra H. in častne predsednice Nj. Vis. kneginje Olge ter prečital vdanostni brzojavki, ki sta jma bili poslani z občnega zbora. Glavnemu odtooru v Beogradu pa je občni zbor poslal pozdravno pismo. Predsednik je nato izrekel še tople pozdrave zastopniku bana g. načelniku A. Kosiju, zastopniku vojaške oblasti polkovniku dr. D. Brustu, zastopniku župana g. Vidri, zastopnikoma g. Meršolu za Zdravniško zbornico in dr. Levičniiku za Protituberkulozno ligo ter vsem zborov al cem. V obširnem poročilu je predsednik dr. Krejči ostro grajal malobrižnost številnih občin, ki kljub ponovnim pozivom in kljub resnosti časa še nimajo organizacije Rdečega križa. Takih °bčin je v Sl°vontji več ko četrtina. Naše meje so ozke, tembolj je naša dolžnost, da se oklenemo te organizacije in s tem storimo svojo domovinsko dolžnost. Delovanje ljubljanskega pododbora RK je bilo v preteklem letu osredotočeno posebno v prirejanju tečajev, organiziranju samarjanov in bolničarjev, glavna njegova podporna akcija pa je bila v decembru, ko je razdelil S vagonov premoga med 800 ljubljanskih revežev. Zamotani zunanjepolitični dogodki nalagajo tudi banorvinskemu odboru RK dolžnost, da pravočasno poskrbi za pripravljenost Skrbel je da se popolnijo zaloge s potrebnim materialom, Pobrigal se je za ukrepe za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka ter je V neprestanem stiku z banovinskimi, kakor tudi s pristojnimi mestnimi uradi v Ljubljani, s katerimi je obravnaval vsa ta vprašanja Načel pa je tudi vprašanje nakupa poljskih kuh nj in sanitetnega avtomobila. Dobil je dve kuhinji in velik sanitetni avtomobil. Nadalje je banovinski ocibor obravnaval zaposlitev absolviranih bolničarjev in samarja-nov pri morebitnih resnih zapletljajih ter načrt uredbe o delu in poslovanju chuštva RK v vojni. Tudi za primer mobilizacije, ko bi morali glavni funkcionarji edinic društva RK vršiti vojne dolžnosti, so bila izdana navodila, kako naj odbori nadomestijo te funkcionarje z osebami, !« niso obvezane vojaški dolžnosti. Funkcionarji odbora delujejo pri vseh ustanovah, ki se pečajo z obrambnimi ukrepi vseh vrst. Ob priliki več j h poplav je RK razdelil nekaj podpor najbolj prizadetim. V propagandne namene je odbor nabavil projekcijski aparat, ki je pod določenimi pogoji na razpolago edinicam. Ob Koncu predsednikovega nagovora sta prejela odlikovanje za vestno delo g. Fran Starman, referent sekcije Podmladka RK, in gdčna. Milica Urbčeva. Nato je tajnik g. Jcsip Skalar prečital poslanico predsednice kneginje Olge ter okrožnico glavnega odbora z navodili za delo v letošnjem poslovnem letu. Po poročilih se je razvila živahna debata, v kateri so govorniki naglasili posebno potrebo socialne vzgoje med mladino, grajali preobilico organizacij ki druga drugo ovirajo pri uspešnem delu, ter pozvali vse, ki imajo še kaj socialnega čuta, naj se nemudoma pridružijo delu v Rdečem križu. Zborova'ci so soglasno izrekli zaupnico predsedniku g. dr. Krejčiju s tem, da so ga ponovno izvolili za predsednika. Njegove bogate izkušnje — saj že dvajset let vodi organizacijo Rdečega križa — so najboljši porok, da bo uspešno delo ostalo na pravi poti. Tudi ostalim članom upravnega odbora je bila izrečena zaupnica s tem. da so jim bile ponovno poverjene njihove dosedanje funkcije. pravila in poslovnik inž. Nacetu Perku za trud, ki ga je vložil v pripravo in izdelovanje pravil in poslovnika. Nato je v kratkih potezah izrazil posebno zadovoljstvo nad dejstvom, da se je kljub temeljnim preosnovam organizacije dala ohraniti potrebna zveza za vso državo, s čimer bo ohranjena celovitost delovanja. V posebno zadovoljstvo zborovalcev pa je predsednik tudi pojasnil, da se nobenemu društvu ne bo treba bati kakšnih nevšečnih majoriza- clj posameznih šibkejših društev s strani močnejših, ker je za sodelovanje v zvezi bilo po prizadevanju treznih organizatorjev in zastopnikov posameznih sekcij pravočasno poskrbljeno, da do takšnih pojavov ne bo moglo priti. Nato je predsednik ob 23. zborovanje zaključil s pozivom, naj vsi prisotni med svojimi tovariši agitirajo za čim boljšo udeležbo pri nadaljevanju zborovanja 13. aprila. Veliki uspehi »Dečjega carstva« Opera dvakrat polna občinstva in odobravanja Arhitekti in inženjerji so preossiovali organizacijo Iz banovinskih sekcij bc^o osssvp.na društva, ta pa bodo včlanjena v državna organizaciji Ljubljana, 9. marca. V društvenih brostorin v Kazini je bil snoči redni letni občni zbor Udruženja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov. Polne tri ure trajajoče zborovanje, katerega se je udeležilo sorazmerno pičlo število članstva, je vodil predsednik ljubljanske sekcije g. inž. Lado Beve, dnevni red zborovanja pa je bil izpolnjen s čitanjem m razpravljanjem o nov Ji pravilih, ki naj bi jih zborovalci sprejeli in odobrili. V krajšem, splošnem pojasnilu je predsedujoči sporočil zborovalcem, da je imelo to zborovanje na dnevnem redu le to točko, da pa se bo zborovanje nadaljevalo 13. aprila t. 1. z običajnim dnevnim redom že v smislu novih pravil in poslovnika. Predsedujoči je nato podal besedo inž. Nacetu Perku, članu komisije, ki je sestavljala nova pravila. Referent je v kratkem naglasil osnovni smisel in glavno vsebino novih pravil, ki bodo bivše vsedržavno u-druženje, porazdeljeno v banovinske sekcije, preosnovala v banovinska društva s sedeži v glavnih banovinskih mestih, ki pa bodo v svrho ohranitve vsedržavne vzajemnosti povezana v skupno državno zvezo. Referent je nato čital od kraja vse odstavke novih pravil in tudi novega poslovnika, nakar so zborovalci razpravljali o posamenih točkah. Soglasnost zborovalcev je pokazala, da je komisija, ki se je bavila s sestavljanjem pravil in poslovnika, v celoti ustregla pričakovanju in želji članstva, kajti tako pravila kakor tudi poslovnik sta bila z malimi, nebistvenimi spremembami v celoti odobrena in soglasno sprejeta. Nova pravila določajo, da se bo bivša sekcija Udruženja inženjerjev in arhitektov imenovala odslej Društvo Inženjerjev v Ljubljani s sedežem v Ljubljani. Njeno področje bo v mejah banovine, društvo pa bo član »Zveze inženjerskih društev kraljevine Jugoslavije«. Namen društva bo zbirati pod svojim okriljem vse inženjerje iz dravske banovine, ščititi in izboljševati ekonomsko stanje, socialni položaj, delovne pogoje, delo, ugled in čast inženjerjev v javnem življenju, pospeševati inženjer-ske vede in inženjersko delavnost v državi ter ustvariti pogoje za racionalen tehnično gospodarski razvoj države. V dosego tega namena bo društvo zasledovalo predvsem sodoben razvoj tehničnih ved in gradbene umetnosti ter njih uporabo, skrbelo bo za strokovno izpopolnjevanje inženjerjev in tudi pomožnega tehničnega osebja ter delavcev s tem, da bo pomagalo ustanavljati in izpopolnjevati višje in srednje tehnične in obrtne šole, razširjalo bo osnovno tehnično znanje in sodelovalo pri širjenju prosvete ter dviganju splošnega gospodarskega in kulturnega stanja našega naroda, nadalje pa se bo skušalo posluževati še marsikaterih sredstev, ki bodo tako stroko kakor strokovnjake podpirali moralno in tudi materialno z glavnim namenom, da bodo vsestransko doseženi čim boljši rezultati. Glavna sredstva, ki naj bi pomagala k temu cilju, bodo vsekakor strokovne publikacije, v prvi vrsti skupno glasilo zveze društev, ki se bo imenovalo »Inženjer«. K drugim hvale vrednim nalogam, ki si jih društvo z novimi pravili zastavlja, pa bo vsekakor njegova skrb za zbiranje in urejanje gradiva, na podlagi katerega bo izdelana naša narodna tehnična terminologija. Novo društvo bo sploh v celoti prevzelo vse funkcije starega društva, vštevši pravice in dolžnosti. Te funkcije bo prevzelo avtomatično, čim bodo na včerajšnjem zborovanju sprejeta pravila potrjena tudi od oblasti. Od stare organizacije bo prevzelo vse premoženje in tudi vse prejšnje članstvo, ki mu za prestop ne bo treba plačati nove članarine. Na novo pa bodo mogli postati redni člani društva samo državljani kraljevine Jugoslavije, ki so dovršili tehnično fakulteto ali fakulteti enakovredno tehnično visoko šolo in so na podlagi tega dobili zakoniti naziv »inženjer«. Redni člani bodo mogli postati tudi absolventi umetnostne visoke šole. Poleg rednih bo imelo novo društvo tudi častne in dopisne člane, dobrotnike, podporne člane in izredne člane. Sledni bodo mogli postati le tujci slovanskih narodnosti, inženjerji, ki so izredni člani društvenega kluba in-ženerjev-pripravnikov z omejitvijo za dobo enega leta ter končno slušatelji tehničnih fakultet ali tehniških visokih šol z napravljenim prvim državnim izpitom. Izredni člani ne bodo plačevali članarine. V smislu novih pravil je bil izpopolnjen tudi nekdanji poslovnik sekcije v toliko, da so bile odpravljene nekatere neskladnosti, nastale z novimi pravili. Med drugim prinaša ta poslovnik tudi določbe za posebne pomožne skupine, ki bodo osnovane v okviru društva zaradi smotrne delitve in pospeševanja dela ter pritegnitve čim večjega števila članov k sodelovanju v društvu. Med temi skupinami bodo predvsem podružnice, ki jih bo mogoče ustanoviti izven društvenega sedeža v ožjih okoliših. kjer se bo zbralo vsaj deset rednih članov. Med temi pa bodo smeli biti le društveni člani. Nadaljnja skupina bodo klubi, ki bodo osnovani prvenstveno na sedežu društev zaradi posebnih interesov posameznih strok, ni pa v smislu poslovnika izklučeno utanavljanje klubov tudi v podružnicah. Kot posebna pomožna skupina bodo služili strokovni odseki za posebno proučevanje strokovnih in stanovskih vprašanj. Ti odseki bodo stalni, lahko pa tudi samo začasni. Take odseke bodo mogle ustanavlati tudi podružnice in klubi. Slednjič bodo kot pomožne skupine ustanavljam tudi razni klubi s posebnimi nameni gospodarskega ali socialnega značaja. Ko je bil dnevni red izčrpan v popolno zadovoljstvo članstva, je ponovno povzel besedo predsednik inž. Lado Beve, ki se je predvsem zahvalil referentu komisije za Ljubljana, 10. marca S predstavo mladinske operete »Pri treh mladenkah« je hrvatski ansambl »Dječje carstvo« iz Zagreba tako očaral svoje mlado in staro občinstvo v Ljubljani, da se mu poslej ni več treba bati za publiko v našem mestu. To je pokazalo tudi včerajšnje gostovanje v ljubljanskem opernem gledališču. Včeraj popoldne so mladi gostje iz hrvatske prestolnice uprizorili otroško revialno povest v šestih slikah »Obuti maček«, danes pa so dajali kot matinejo »Pe-pelko« v obdelavi Mlačena širole. Pri obeh predstavah je bilo gledališče razprodano in obe prireditvi stf močno zadovoljili vse, ki jih je privabil dober glas tega originalnega gledališkega skupa. »Obutega mačka« je zrežiral Mladen ši-rola in dirigiral Josip B. širola, medtem ko ga je Maksimilian Froman naštudiral koreografsko. šest slik, izpolnjenih z napol pravljično vsebino, ki s svojimi dogodki stopnjuje nestrpno zvedavost mladih gledalcev, predstavlja pravo revijo in s svojo raznovrstnostjo nasiča sprejemljivo domišljijo mladine. Tendenca igre je tudi v tem primeru: vzbuditi v mladih srcih vero, da naposled vedno zmaga človeška dobrota in srčna plemenitost nad vsem, kar je v življenju slabega. V tej igri je bila predmet splošnega občudovanja petletna Lelica šestak v naslovni vlogi »obutega mačka«. Sigurnost, s katero je to nežno dekletce nastopalo na odru in vzdržalo vso težo svoje dokaj obsežne vloge, je prav tako vredna priznanja, kakor igralski talent, ki se je pojavil pri nji neverjetno zgodaj. Omenjamo to posebej, ne da bl hoteli prezreti mnoge druge »sodelavke«-in »sodelavce«, ki so pokazali na tej predstavi toliko nadarjenosti, sposobnosti in zdrave stremljivosti. da človek ne ve, komu naj čestita: staršem ali pa tistim, ki so s to deco ustvarili 'ako odličen ansambl! Tudi »Pepelka«, po snovi že dovolj znana mladinska povest, je prinesla v napolnjeno gledališče toliko zabave in užitka, da je mlado občinstvo pozabilo na klic želodčka in bi bile kljub pozni opoldanski uri voljno sledilo produkcijam svojih hrvatskih vrstnikov, če bi se bila predstava nadaljevala. Pravljica o dobri Pepelki in hudobni mačehi je dobila v že omenjeni obdelavi in z glasbo Borisa Krnica tako pestri odrski potek, da je enodušno potegnila za seboj staro in mlado. Poleg Darije Gasteiger-jeve, šarmantne mlade gospodične, ki je vlogo nesrečne in naposled srečne Pepelke govorila, igrala, pela in plesala, da jo je bilo veselje gledati, je stala zopet v ospredju občudovanja mala Lela šestak v vlogi maršala Pikulice. če omenimo še Vesno Ljubičič v vlogi Pepelkine dobre tovari-šice Ružice, Ozrena Depoia kot kraljeviča, Blankico Travinič in Tatjano Trček kot mačehini hčeri, nismo seveda navedli vseh v največji meri zanimivih vlog iz mladinskega dela ansambla, v katerem so nastopili tudi nekateri odrasli sodelavci (med njimi je zlasti vzbujal salve smeha M. Ma-toševič kot maršal Nosobradič). Lep do-mislek z zborom golobic je omogočil sloveči Margareti Fromanovi, ki je igro koreografsko naštudirala, da je z ljubkim zborom, kakor še bolj s posameznimi plesnimi točkami, pokazala vsega uvaževanja vredno baletno zmogljivost svojih učenk. Resnost in okus, s katerim so plesale sodelujoče deklice, .ned njimi zlasti D. Ga- steigerjeva in de nekatere, pričata ne le o muzikalni in ritmični nadarjenosti, marveč tudi o zgledni učni metodi. Poleg teh. včasi kar presenetljivih igralskih ln plesnih uspehov je treba omeniti pevske, čeprav so v nekaterih primerih zaostajali za drugimi komponentami uprizoritve. Mala Lela pa je tudi s pevskim nastopom dosegla tak uspeh, da je bila morala svojo »arijo« ponoviti. Glasba Borisa Krnica je prilagojena značaiu mladinske spevoigre i ugaja zaradi svoje melodiozne slikovitosti, ki podčrtuje dejanje. Orkester je dirigiral Marcel Kasovič - Cvljič. Zagrebško »Dječje carstvo« nas je znova prepričalo, da je originalno mladinsko gledališče, ki utegne vzgojiti hrvatskemu'teatru lep naraščaj in hkrati tudi — novo občinstvo. Umljlvo je, da bo pozneje marsi-kak talent ugasnil ln pridobljena rutina bo izginila v krizah mladosti in v novih življenjskih zahtevah; nekaj trajnejših rezultatov take umetniške vzgoje pa bo vendarle ostalo. Slišali smo v občinstvu glasove, da je treba zavidati Zagrebu za »Dječje carstvo«. Igralsko - pevsko - ritmična vzgoja mladine je tu dosegla višek, kakor so ga v mladinski vokalni glasbi dosegli pri nas samo še s trboveljskim »Slavčkomc. Za gostovanje tega zagrebškega gledališča si je pridobilo zaslug tukajšnje hrvatsko društvo »Napredak«, ki lepo izvršuje svoje poslanstvo kulturnega posredovanja med Zagrebom in Ljubljano. Uspeh zagrebške mladine iz »Diečjega carstva« je treba z zadoščenjem vpisati v anale obnovljenih hrvatsko - slovenskih duhovnih stikov. Plesni turnir za prvenstvo Jugoslavije Prireditev je bila dobro obiskana in deležna splošne pozornosti Ljubljana 10. marca V soboto zvečer je bila v vseh prostorih Kazine zelo dobro obiskana prireditev PSK »Revija jazza in plesa«, v katere okviru je bilo tudi letošnje tekmovanje v družabnem športnem plesu za prvenstvo Jugoslavije V nkn=no okrašeni glavni dvorani je kmalu po deveti zavrvelo živahno življenje katerega je povH'orv' iazz orkester Swing-J?''-^'" V; je izvaia' dve s mfonični skladbi v ja/zu in sicer Duke Ellingtona »Varljive žene« in Raymonda Scotta »Visoko n raketo in mu čestita' öior>S tem ie otvoril ples- p! ;n rirn'lo' T.rvflet^o m<->''-*--- '"nkll Vrhovno razsodišče so tvori'i gg. inž. arh Herman Hus, dr Dure, Vital Seunig. Stane Vojska in 7n«t^nnik tiska. Ocenjevali pa so p'esni učiteMi gg. Trost in Je'oénik iz Ljubljane. Simončič iz Maribora in član ljubljanskega PSK g. Hribar. edelfska križanka BESEDE POMENIJO: Vodoravno; i. pripadnik severnega naroda, 7. sorodnik, 10. ime turškega sultana. 16. sladkovocina riba, 17. moško krstno ime, 19. menih v srbohrvaščini. 21. trop, 22 vbogajme, 24. soj, sv't 26. osebni zaimek. 28. določena količrna, 29. beseda iz molitve, 31. oblika osebnega zaimka, 32. stražnik, 33. sodoben slovenski kipar, 34. medmet, 35. zelo 38. tujka za razmah, 40. predleg, 41. ogorek cigarete, 43. upravni polic jski uradn k, 45. abe-sinski veiikaš, 47. priprava za pretakanje, 49. gozdna žival. 50. zrakoplov, 52. zdravilo. 53. velika ptica, 54. nepridiprav. Navpično : 2. dialektična oblika vpraša! -niče, 3. zabava, 4. nasprotje večini (v organizaciji, parlamentu itd.), 5. podre ni veznk. 6. ?tevnik, 7. moč 8. zemlja, 9. up'anje, 11. reka v Sibiriji, 12. severni jelen, 13. začetna čifca, 14. mesec, 15. medmet, 17. nasprotje vojne. 18. oblika osebnega zaimka. 20. razbojnik. 22. sosed. 23. stražnik, reiitelj, 25. rimski cesar. 27. kakor 53. vodoravno 28. kakor 14. navpično. 30. ne v latinščini (italijanščini in francožčni), 31. sadež. 36. dialektična oblika za takoj, 37. dobro ali slabo zname- nje (v latinščini), 38. tujka za članek, razpravo, 39. poljski pridelek, ki služi za surovino tekstiini stroki, 41. bula, bolesten izrastek 42 vprasa'na oblika krajevnega pr slova. 44. kakor 8. navpično, 45. otok v našem Prmorju, 46. zač mba, 47. samo, 48. časovni veznik 50. oblika pomožnega glagola, 51. oblika pomožnega glagola z nikalnico. REŠITEV ZADNJE KRIŽANKE: V°d°ravno: pelin, Bož dar, demon, Aden legar, hiba, len, led, puh; jer, Kap, in; Natan, go'ob. do, Boris, ban sokol, apici-tas. vodarina. Navp čno: palica, eden, len, in, ol žep, igu man, dah, ar, eh, mik, obad. napota; petit, želod, lari, dasi, Joso, roka, noe; bor; bi; U. Troje knjižnih nagrad si po naklonjenosti žreba delijo Milica Macarolova, Ljubljana VII, Tugomerje-va 27. Vinko Janežič, Domžale, Kolodvorska 15 in Anton Šegula, Mezgovci 58, pošta Moškanjci. Umrl je nagle smrti naš dobri sin, brat, stric in svak, gospod JCŽE GOLOB DAVČNI INSPEKTOR V POKOJU, odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Pogreb dragega rajnega bo v torek, dne 12. marca 1940 ob i/216. uri. DOLJ. PIROŠICA, dne 10. marca 1940. Žalujoči mama, brat Rndi In ostalo sorodstvo. Tekmovanje se je vršilo r dveh razredih. B razred je tekmoval v plesih foxtrott, tango in angleški valček in so se tekmovanja udeležili štirje pari, vsi člani PSK iz I jubljane. Plasirali so se takole: Prvo mesto v B razredu je zasedel par gdč. Pavla Amon in g Novak Mitja, ki si je s tem pridobil pravico do vstopa v vi*ji razred A Drugo mesto je zasedel par gdč. Brodar Majda in g. Ulčar Ivan in tretje gdč. Kramer Vera in g. Kocian Bogo. Med nrvimi dvemi pari je bila zelo ostra borba. Pokazala sta precej^io izenačenost in obetata postati zelo dober naraščaj za bodoča tekmovanja V razredu A je bilo prijavljenih troje parov in par. ki je napredoval iz B razreda V tem razredu se je razvila zelo zanimiva tekma, ker je šlo za naslov dveh prvakov in sicer za prvaka Jugoslavije in prvaka PSK. Edini par iz Zagreba, že znana dvoüca in mednar^na telcmova'ca. gdč. Lili Kastnerjeva in g. Kornel Becič sta spet dokaza'a. da imata veliko tekmovalno rutino, ker je pač nartner že nastopal na velik ;h turnirjih. Priborila sta si za letošnje leto s 30 točkami naslov prvakü Jugos'avi-ie in preie'a krasne snomin«ke plakete. Drugt je bil z 42 točkami naš znani par ga Fini in g. Marjan Seunig. ki sta s tem clo^eg'a že tretjič zaporedoma prvenstvo PSK in preje'a prehodni Stane Seunigov spominski pokal. Razveselijivo ie. da sta se pri tem tekmovanju zelo približala izvrstnemu zagrebškemu paru. Tretji je bil par gdč Silva Zorinc z g. Vilijem Oa'etom. ki zaradi svojega elana mnogo obeta in bo hud tekmec dosedanjemu prvaku kluba Seunigu. Ob zaključku tekmovanja je omenil naš oiganizator turnirjev plesni mojster Jenko, da bi bilo želeti, da se sličnih tekmovanj v bodoče udeleži kolikor mogoče več za-stonnikov drugih klubov m mest, posebno i z Zagreba, ki žal dosedaj z izjemo edinega snočnjega zastopnika nima nobenega naraščaja in zaradi tega, čeprav ima ta pai prvenstvo, ne more trditi, da v tem spoi-tii prekata Ljubljano, ki ima danes večino dobrih tekmovalnih plesnih parov v Jugo-s'aviji in bo prej ali slej morala osvojiti tudi to edino prvenstvo. Po razdelitvi nagrad sta odplesala prvaka Jugoslavije in PSK častne plese. Nato se je razvila animirana plesna zabava, med katero je bria izvoljena za kraljico revije ga Hribarjeva. Razpoloženje je bilo ves čas odlično in se je prireditev končala šele v zgodnjih jutrnjih urah. Ponedeljek, 11. marca. Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. - 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: španski pevci — (plošče). — 12.30- Poročala, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Zdravstveno predavanje: Dopolnila ir odgovori (dr. Anton Brecelj). — 18.20, Komorna glasba (plošče). — 18.40: Pri morska v zadnjih desetletjih (dr. J. Lov-renčič). — 19: Napovedi poročila. 19.20: Nac. ura: Duša in poreklo naše narodna umetnosti (dr. Vladimir Dvornikovič). — 19.40: Objave. — 19.45. Več man're — pa brez zamere (Fr. Govekar). — 20: Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za razvedrilo (raddjsiki orkester). Beograd 19.40: Komorni pevski zbor. — 20.10: Bolgarska glasba. — 20.40: Zvočna i^ra _ 22: Harfa. — 22.30: Plošče. — Zagreb 17.15: Petje. — 17.45: Harmonika. — 20: Pester glasbeni spored. — 22.20: Ples. — Praga 19.25: Pester spored. — 20.30: Program po napovedi. — 21: Odlomki lz čeških oper. — 22: Lahka glasba. — 23: Češki koncert. — Dunaj 15: Mali orkester. — 19.15: Drobne melodije. — 20.15: Koncert po željah. — 22: Male skladbe velikih mojstrov. — 23: Lahka godba. Oglas javne dražbe Carinarnica L reda na Rakeku bo dne 11. marca 1940 ob 16. uri prodajala na javni dražbi 21 konjev, ki so bUi zaplenjeni v tihotapstvu. O prednjem se obveščajo interesenti, da pridejo na dražbo. Iz pisarne carinarnice I. reda na Rakeku štev. 1842/40. Postani in ostani član Vodnikove druibe! Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja konzorcij »Jutnu Stanko Virane - Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratm del je odgovoren Alojz Novak. - V« v LtfiibljUt