68 številka.
Trst v četrtek dne 26. mar. a i 903.
Fečaj XXVIII
,,EDINOST"
izhaja enkrat na dan, razun nedelj in praznikov, oh 4. uri pop. — Naročnina zna^a: za vse leto 2 4 K. za pol l«*ca 13 K. za četrt leta S K in za en mesec 3 K — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe
brez priložene naročnine se upravni<tvo ne ozira
Po tohakarnah v Trstu *»e prodajajo posamične -teviik- po 6 stot »3 nvč.i ; iicven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka S to.
T
o
glasilo politične^ 9ruštva „€Binost" za primorsko.
V edinosti je moč !
Oglasi
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi e ne vračajo Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin piccolo št. 3, II. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
L itn
Uredništvo in tiskarna . ulica Carintia 5tev. 12.
Politično društvo „Edinost".
Vabilo
javni shod
katerega priredi
politif-ito društvo „K <1 i 11 o s t"
v Sf. Križ v prostorih Ivana Kosale št. 6
v nedeljo dne 29. marca t. IL
DNEVNI RED :
Razgovor o prihodnjih občinskih volitvah
Začetek oh 5. uri popoludae.
Na obilo udeležbo vabi
Odbor.
Iz
poslancev na Dunaju
Govor državnega po »lanca Spin čiča v seji zbornice poslancev dne 11. marca 1903.
(I>Jje.)
Kst*o se deli podpora bednim!
Vz e temu zrirš;, ttla^oro >Triester Z-ji-t me«, ves kr <iit za li-j^inie bfda n» vsem Primorskem 175.000 kr >n. — Ol teh je d »ločenih 120.000 K n <>krsj Gradiška {Poslanec Ver/ ar »a "i : V 22 obž.nah j-t.či pobila vs • pridelke) — ali pusit-fine da izgovorim — n 55.000 K zi vs^ drugo Primorje. za \ s * I -it r »!
J z pr;voš"*rm t • prebivalcem okraja Grad š<a; n:ij »s j;m da, č« j« potrebno, tudi ve?, toda vzf-,ti bi b 'i morali ozir tudi na vel ko be 'o iz'a*ti v acdoem okraju Po igrad ia na kvarjersk h otrokiii in na: b ne b h določili i-aiu * 55 000 K z* v I'tro, znesek, ki ne zadošča niti za par občin ali za eu sod ji okraj
Tu se vidi j sno, go*po !a moja, tisto doSroh	io tisto skrb vi« le za ir/atiko
in slovensko ijudatvo.
Iz?lodi iz prakse pravosodstva.
Preid m » do drug h de stev, zato, da njegova ekece enei — da si mu morajo biti ieta že d vno zn- n t i? tozad*vn h interpelacij — Z id -bi s-.- več opornih toče i — preidim > k mini.-t rstvu z j pravosodje, kate-
PODLISTEK.
Na rojstni zemlji
dpisal Kaaver-Šandor-Gjalakl ; preve M. C.
XXII
I i sedaj j > je zb ?gai sličia oočutek i n eni se ga je prestrašila. V^a ta njeua vzburjenost b ia je povsem ned jločeaa — bilo je valoveoje duše, kateremu n vede a vzroka. Oaa je mi-l la, da je taki le v sled prijetno preži .-ijeijegt večera in ol zidovoljst/a, ker je Lev obljubil očetu pom č. In ob t-j misli zaiil jej je dušo silen val hvaležnosti do L?va. Slavila ga ie navdnV±no in glasno, go vareča s. mi seb — nadevtli mu je iuaea;', eno lej>še < i diu^H. Ni jej prlŠl> na kraj misli, di bi to mavLenje spravljala v zvezo s kater.m-koi drugim čut^tvom n*g > s hva-ležnosijo. B It. je tako »kromaa, pa tudi toliko prevladovala od vsiklaije skrbi in borbe proli ntu^odoemu premoženjskemu stanju, da Bioro ni dcsp.li d) tega, da bi razm sijala o življenju s» 'jem in o ljubezni do možkih. Se r s> se tud v nj»j vzbuali nigmi srca v tej smeri — tud ena se je včasih rado
remu vodja je tudi njegova ekscelenca. Tu omenjam najprej interpelacijo od 25. novembra 1901., ki pripoveduje o slučaju, kako je bil neki T'rbančič iz Bazovice v okol ci tržaški vsled naloga sodndi oblasti po orožnikih priveden pred sodišče, ker ni hotel vsprejeti nekega italijan-kega pohabila (Mej-kliei). Do danes š^ n: nobenega oigovora na to.
Tu ie neka drugi interpelacija od 26. marca 1901., v kateri je govor o imenovanju sodnih uradnikov v Primorju in se izvaja dalje, da ee na sodiščih v Istri, izlasti v kazenskem p-stopanju in na zapuščinskih razpravah tudi s hrvatskim prebivalstvom le italijanski uraduje.
D .lje se omen a v interpelaciji, da s? na c. kr. okrožnem s v liscu v Rovinju glavne razprave v kaz^n^kem postopanju tuli za hrvatske stranke više le v italijanskem jeziku. in sicer s pomočjo tolmačev. Ta t >imač, gospo 1 a moja. je pa navaden slutra, ki je le v t »liko \ešč hr.atskemu jeziku, kolikor se mu je priučil v svoji domači hiši. (C :jte ! G1 u j te !)
N^ka drugi interpelacja je od 2<>. marca 1901. in v tej je govor o uradnih pečatih c. kr. notar ev ; v istej se izvaja, da od 20 notarjev imata le dva napise na svojih pečatih po zahtevi i> 13. nota rij atskega reda; vsi drugi v tem pog edu ne odgovarjajo no tarijatsfcen&u redu.
Dalje je govor v interpelsc;ji tudi o postopanju r. z lih okrajnih in okrožnega sodišča v Rjviujo.
Neka druga interpelacija je datinna od
23.	a;»r la 1902.; v latej se izvaja med drugim na^t »pno (č ta) :
»Dae 21. aprila t. 1. b-e je vršila pred c. kr. d^žtdcim sodiščim v Trstu kakor kazensk m sodišćvcn ueka porotni razprava.
Z s stopu; k privut iega tožitelja, dr. Stanič, je začel svoj govor v slovenskem jeziku, a je izjavil ob enem, di je pripravljen govoriti tudi v drugem v deželi navadnem jeziku, ako b' porotniki ne umeli slovenskega jezika.
X« t> /e pripomn i predsedn k razprave, deželnesod ii svetnik dr. Pederzolli, da je za-topo ku privatnega toŽ telja pač dovoljeno, da govori piovenski, hrvatski in eventuvelno tudi nemški, ali to le tedaj, ako sa pritegne sodiščni tolmač, ker razpravn jeziir na deželnem Hodifč i v Trstu da ja izključno italijanski«. (Čujte! Ču te!)
Gospo la m ja ! To se je zgodilo na deželnem so iišču, ki lež v okrož u, v katerem je več na prebivalstva slovanske — slovenske ali hrvatske naredaost'.
Nadal e sm<» jaz in moji tovariši dne
24.	oktobra 1902. uložili interpelacijo gled^
post psnja na porotnem sodišču v Trstu. To
je bil sHičaj Škr':. Pozneje je bil ta slučaj ugodao rtšet?, t<» je, odredjeua je bila nova razpr;:va in nah žena co 1'šču v Goric: ; kako pa je poskrbljeno za bodočnost, to nam ni znano.
Neka druga interpelacija je od 7. uo-vem-T i 1902. ; v tej so pritožbe radi postopanja raznih sodni h oblasti na različnih raz pravah, s;sebao v Tr-Jtu, katero postopanja nikakor ne kaže na nevtralnost in jednako dobrohotnost vlade.
V seji zbt rnice poslancev od 27. fjbru-varja smo jaz, dr. Fterri in tovariši uložili interpelacijo, g a^om katere se od okrajnega sod:šča \Tolosko, v katerem bivajo skoro izključno Hrvatje, izdaje j o Hrvatom italijan-! ske kazenske razsodbe.
(FJride še.)
Javni shod
političnega društva »Edinosc« na Prošeku dne marca 1903.
(Daije.)
G. dr. Grego rin je zaključil :
Največo krivico pa bi hoteli b to volilno ref rmo storiti naši okolici. Število mandatov bi hoteli povišati od 54 na G3, a od teh od kazati okol ci le 7. Mi smo dokazali na podlagi številk, d« okolici gre veče zastopstvo, oni pa so menili, da eden več zadošča p >polnoma. Specijalno jaz sem dokaza! s šte-vilkf-mi. V7ua mestna občina tržaška šteje okolo 180.000 duš. Od teh pa spada na okolico okolo 4:>000 prebivalcev. Torej tvori okolica 4. de vse mestne občine. Po številnem razmerju b: pripadal j torej okolici vsaj 16 poslancev. Oni jih hočej > pa dat' le 7. In kako ;;<«čejo to prirediti! Štirje okraji spodnje okolice naj bi volili, kakor do sedaj, vsak po enega zastopnika, zgornja dva okraja pa hočejo sklopit v enega ki bi volil enega zastopnika. Tako bi jih bilo 5 zastopnikov. Ostala dva bi volili skupno po izgledu 5 kurije; enega bi vo-lilazg >rnja, enega spodnja okolici. Spodnja oko lica '»i po takem imela enega zastopnika več : 4 i' posamičnih okrajev in enega skupno i/voljenega, v zgornji okolici pa bi ostalo pri starem. Ta bi imela s'ej k > prej Ie dva za-et opaka.
Vsa predlagana volilna reforma je t »rej tska, da bi bili mi Slovenci še bolj tlačeni, nego smo etdaj. No, jaz s-i nadejam za trdno, da tudi ta načrt ne zadobi najviše sankcije. Pa taj gospodje iz več ne tudi vedo to ; njim je le du tega, da mečejo mestnemu prebivalstvu pesek v oči — da bi se ohranita star- krivica. S o venski zastopn;ki pa fo v
I tem vprašanju dosegli vsaj to, da so opozorili vlado, tla je ista na jasnem. Kajti jako m o g o č e j e, da bi bila vlada tudi ! v tem ustregla večin i, ako ne bi bili glasno govorili naši slov. ■zastopniki. Sedaj nima vlada nikakega izgovora.
Pa tudi naš stavbi neki red je nujno potreben reforme. Ali tega eo hoteli reformira,i tako, da bi mogh ž njim še bolj šikanirati prebivalstvo. Slovenski zastopniki so se upirali in si dosegli vsaj nekatere spremeni be. S rs» buo glede glob za prestopke proti stavbinskemu redu. Vzlic temu so si gospoda v mestnem svetu pridržali še toliko pravic za — zatiranje, da tudi ta reforma ne more zadobiti sankcije. Kaj tacega vlada ne sme trpeti.
Nadaijno važno vprašanje za našo okolico eo poljski čuvaji. Naši zastopniki so se potekali za rešitev tega vprašanja, ali etvar se noče ganiti z mesta. Vlada pravi, da ne m u'a nič storiti, magistrat pa noče nič storiti !
Živo reže v meso našega ljudstva zapostavljanje ti o m a č i h d e 1 a v -c e v. Volja večine mestnega Bveta je tika, Ha prihaja semkaj ptuji element. Proti tej volji smo mi obnemogli, dokler vlada energično ne poseže vme3.
Slednjič sem se zanimal za razna 1 o -kalna vprašanja tega okraja (katera je govornik našteval). S kakim vspehom, veste vi sami. Ako ni bilo zaželjeniii vspehov, nisem kriv jaz: krive so razmere, krivo je — sovražtivo proti nam. Navstaja torej vprašanje, ali bi ne bilo bolje, ako bi naša okolica volila Italijane za svoje zastopnike. No, po svoji vesti morem reči, da bi prišli potem z dežja pod kap ! O tem bi vedeli kaj povedati t;s:i okoiiean9ki okraji, ki so že kedaj i volili itd jonske zastopnike. Kajti Italijani ne i kandidirajo po naši okolici z namenom, da bi istej pomagali, ampak nji je le do tega, da bi se svojo izvolitvijo v okolici afer mir ali italijanski značaj iste. Le tedaj, ako bi okoličani postali Italijani, bi jim gospoda kaj pomagali. In še tedaj ne dosti, ker oni ho ari-stokratiena strauka. Koliko srca imajo oni za niže sloje, to vidimo najlepše v Italiji sami. Nikjer niso niži sloji naroda tako zatirani kakor ravno v I ta 1 i j i. Nič bi ne bili torej naši okoličani na boljem, ako bi volili Italijane. V slovenskih zastopnikih pa imajo vsaj ve^tae dobrohotne svetovalce, ki imajo v srcu ljubezen do njih.
Okoličani naj torej tudi sedaj volijo zastopnike, ki jih bodo vsaj opozarjali na po-
vedno vpraševala po notraoj >sti svoji, tla ii kedsj in kako pride znameoiti čas — no, 'ker ni nikoli z diaiala v svet in je prdi->jsla v dutiko le s štirimi prijatelji svojega očeta — je b.la ta s ran njene duši ka cor gozd v prvi pomlpdi, ko je vee v popju, a se še ni razvil i v p irje. Z it> je tud sed tj svoje eat stvovanje smatrala le za hvaležnost. In kakor je bila pobožna in goreče željna, da bi bila dobra, sa je z vsem zanosom svoje vzletne doše udajala tem o čutst vu. I a epozna vanje te hvaležnosti je del »valo v nje oren, da jej je bilo ugodno, žirko in skoraj razkošno — ravno tako, kakor v prvih trenotkih njenega sprehoda po vrtu. In dolgo je šs os ala in bila b se morda še sprehajala, di je ni začela klicati deklica v dvoru. Vera sa je vzdramila in pohitela v h š j. Kar težko jej je bilo, kako da je mogla tako dolgo zapustiti svoje dom tče dolžnosti, katere je vršila z ljubeznijo in radostjo. 13 ia je v njej neka potreba, da dela in da se dela k ;riatno — skoro da se žrtvu e. Zato ni nikdar tožila, ker tako mlada mira svoji mladi leta preživljati ved io na delu, daleč od zabav, vedno priklenjena na dolžaosti, ki so v gospodarstvu AlbaDičeveat dosegls takov obseg, da bi
njihovo breme težko občutila tudi žena polna izkustva. Z dvanajstmi let j^ izgubila nnter, kfcter! je že kaleor mlado dekletce znala biti k' rlstna. Se z\ življenja Blanšinega je bilo tako. Blanša n! marala za delo v hiši, a tudi je ci silila na to. Vera pa je imela tudi za pestunjo domačo kmetico, ženo strogo in vedno tiho, kateri ni bilo nikdar zadosti opravila. Vera jo je ljubila kakor rojstno mater, in da si je pridobivala njene zado voljstvo, si je deta prizadevalo, da jej je pomagal » na opravilu. A kmetici, pjlua naravnega, zlra%Tega razuma, je kmalo opazila to otroško prizadevanje in je gojila — g°jda t » veseije do dela. Stariši niso ovirali tega. Premoženjsko stanje za Verinih otroških let je bilo že tako, da ni bilo nevarnosti, da bi sta riši riizhrzdali tuli to d;te, kak >r so razbrzdal: prve otroke. Tako se je Vera že v otrošk h letih krasno razvila in ob vsej svoji ž vi trmoglavi nravi je dete zgodi;, jako zgodaj občutilo potrebo, da je dobro in da stori to, kar se mu ukazuje, da mora storit1. Žito seje. ko je po materini f-rarti, v pravem pomenu besede, gospodarstvo palo na njena leija, deklica kmalo razumela in skoro da je bilo od tedaj več reda v hiši, nego za
življenja gospe. Naravno, da dete ni moglo imet; Bog ve kake čvrste volje ali eneržije. No — znala je prositi, in vsakemu je bila dobra in vsakdo jo je ljubil, pak jej je vsakdo rad etoril to, kar je zahtevala od njega; seveda, je bilo tudi neprilik, ali mehka jej nrav ni dopuščala, da bi fe jezila — in resno življerje jo-je napravilo potrpežljivo. Očeta je ljubila strastno. Skoro da nit? videla ni njegovih pogreš-eov in imela je do njega skrajno usmiljenje. Mnoge in tožke neprilike, ki jih je nudilo življenje vsaki dan, prena=ala je ona radostno, po izgledu krščanskih mu^enikov ; saj je bilo za >njenega dragega, bednega očetac, za katerega da mora pretrpeti vse. In ko je prihajala včasih v družbo drugih deklic in je slušala pripo-vesti o njihovih zabavah, o gledališču, o plesih — zažeielo je ludi njeno srce, da bi vsaj malce pogledala v te čarobne strani, ali — tedaj »s je spomnila, da za njo to ni mogoče, in sicer radi očeta in bednega stanja, pak se je nasmehnila v sebi nekako vzneseno in blaženo, ker jej je dano, da se radi očeta more odrekati vsega tega.
(Pride še.)
trebe in nevarnosti. Mi hočemo pripraviti ljudstvo za boljše čase. ki morajo priti. Ce se pa ne bomo držali trdno, propademo — za vedno; če se pa bomo znali držati, mora prodreti naša pravična stvar in mi pridemo do svojih pravic. In tudi naša vlada menda ne bo večno slepa. Ali če nam bi bili usojeno, da pademo, padimo vsaj častno, pad mo —z orožjem v roki!
Ta 6. okraj je bil vsikdar trden kakor naravna skala, ki ga obdaja. Uverjen sem, da se tudi na predstoječi volitvi «kalnato znfcčajnega.
cimo kar naravnost! Resnica je, kateri ne more veljavno oporekati nikdo, daje sovražtvo med obema državama tradicijonalno, zgodovinsko; v — krvi je tu in tam, ker izvira iz navskrižja najviših obojestranskih državnih interesov. To Davskrižje je bilo, je in bo ! Bo tako dolgo, dokler bo trajalo stanje, iz katerega izvira to navskrižje, ali, da govorimo naravnost: dokler bo monarhija imela v svojem obsežju pokrajin, po katerih se oglaša a s p i-pokaže | r a c i j a neoficijelne in oficijelne Italije! To navskrižje je tisti
Se svoje strani pa se vam iskreno za- propad, radi katerega avstrijska diplomacija
hvaljujem na zkazanem mi zaupanju. Ne
odstopam zato, ker nočem več delovati, 2m-
poklada največe žrtve na državnih interesih. A ne morda v to, da bi se propad zasul in
pak ztt ,er .mam ogromno druzega na- zamašil, ampak le v to, da bi ga ljudje — rodnegM posla in bi torej ne mogel vršiti j ne videli ! V to, da bi Italijani privolili, da svoje d Ižnosti kakor bi želel in kakor imate se ta propad zasuje, da izgine, morala bi naša
vi pravico zahtevati. Moral bi torej zanemar-	monarhija položiti zadnjo, skrajno žrtev, mo-
jati dolžnost zastopnika. Tega nočem in ne	rala H žrtvovati svojo integriteto, morala bi
smem. Sed j e na vas, da si izvolite moža,	abdicirati ob Adriji! A tega ne more, ker bi ki bo užival vaše polno zaupanje in ki bo s tem abdicirala tudi kakor velevlast
vestno in Častno zastopal ta šesti okraj. (Pride še.)
Politični pregled.
V Trstu. 26. marca 1903. O položaju. V ospredju vsega zanimanja ;e sedaj manifest mladočeške stranke
Nemci
in ker bi se s tem odrekla za vse čase tudi tekmovanju v svetovni trgovini, kar pa ne bi koncem vFeh kr neev pomenjalo nič druzega nego: Avstrija je žrtvovala svojo trgovino, svojo industrijo, svoje — gospodarsko blagostanje !
Te cene ne more plačati monarhija, ali mi vsaj si domišljamo, da monarhija nima dr-
d> naroda. Ne brez razloga,	jsemci morejo	. .. i * i * i	- ~ . . »
...	.	zavnika. ki bi hotel izvršiti na njej takov
sovražit: narod cesKi, Nemo	morejo zapme- , v. ,
.	, . ... „ .	...	zločin !
»•♦vat narod ceski, Aemci se	morejo boriti z
rokami, n< gami iu z zobmi v to, da ovirajo ta narod v njega razvoju in da mu otežujejo borbo z.i. svoje pravo — vse to morejo tem laglje, ker jim je država in vladna oblast dobrohotno v pomoč, ali enega ne
Nemci : ne morejo izbrisati pomena, ki tra	.. . , ..
.	.	^ so to avtoritativna glasila
ima ta narod za državo in ne morejo zlomiti
energije, ki jo ta narod razvija in vekša v
uveljavi anju svojega pomena. Naj !;o že
oficijelno zastopstvo naroda te ali one barve,
njega ukrepi zahtevajo pozornosti ol strani
vse javLost', ne manje od sirani sovrfžnika
nego od strani prijatelja ! Cmevno je torej,
zakaj da se vsaka sprememba v češki
litiki smatia kakor velik dogodek v
polit čnem življenju. Man;fe-t mladočeške
Ker že to ne gre, pa zahtevajo Ita-ljani in dovoljujejo avstrijski državniki največe žrtve v to, da bi nad prepadom trava rastla.
Ecunoijf cije v italijanskih listih ne dopuščajo nol enega dvr ma v tem pogledu. In morejo morda to v kakih obskurnih listih, ampak
glasila ministrov, i bedi že eedanj h sli bivših, kateri slednji pa morejo jutri biti zopet na oblasti. Sleherni poli-J tiski otrok more umeti, »laje avstrijska diplomacija morala prevzeti velike obveze na škodo Slovanov v primorskih pokrajinah v to Bvrho, da se gospoda v sosed- ! njem kra jestvu odpovedo — ne morda espi-!
DO- ..
racijam do nsših pokrajin (Bog ne daj 1),' ampak le hrupnim in žaljivim demonstraci-i
jam. Propad ortaja, samo trava naj rase
„„i	, . • . j -	^ yi> čez-enj, da ga ne bo	videlo vsako oko. Ta
pravrena plavati tudi proti rt ki vsakdan etja . . ,	. ,	.	.
" 55 in nrtnen flrurr imicc	ima nnv i ** rr .l^miina In
stranke, v katerem neznanja ista, da je pri
i«	a i i -	..in noben drug zmi-el ima po/iv v »Giornaie
razpolozecja meti narodom, da je pripravljena „T ..	.	...
i^^.T, ... t * i	*	, , . d Italia«, naj Italijani ne ote -
žrtvovat tu 1: svojo popularnost, ako bo vi- . .	J	...	i
.J^ia -u q fnm	. . .. , žujejo sporaz u mijenja z A v-
dela, tla s tem povspesi kor.sti narod/« — .. . 1	ji	;
s t r i i o
tudi la manifest, ki na /.na nja odstop od obstruk-
cije, o l parlamen ar ške gverlje, in prehod Gosjoda §o začeli terej nadevati krinko v redno vojevanje, v redno opozicijo, je takov lojalnoatl nasproti Avstriji. In iz izvajanj v velik dogodek. — Seveda so sodbe o tej ravn°kar navedenem italijanskem listu more evoluciji v mladočeški pol.tiki različne, 5ati frl*herno uho akord italijanskega kakor je že razl.čno strankarsko stališče onih, zadovoljstva z našo vlado! To ki pišejo. Eai pravijo, da eo MladoČehi še !e Je skrfijno vznemirljiv znak — znak, daje sedaj ]»Ostali resna stranka in poživljajo za ekzisteneo nas primorskih Nemce, naj tej spremembi v češki politiki Slovanov nevarnost akutna, primerno spremene tudi svojo politiko. Drugi Avstrijska dip'omacija ne bi hotela žrtvovati — izlazi nemško liberalni listi — menijo, da naših Pokrfcj'n> pripravljena pa je so Mladočehi s svojim manfeitom le 'zdali žrtvovati slovanski živelj v svojo siabo stran ter priznali polom svoje teh p°krajinah! Sonninovo glasilo je politike ter g-ovore (nemško liberalni listi bil° tako ^beznjivo, da nam je povedalo to namreč) Nemcem, nai nefračunajoz MladoČehi kar Earavnost — da je namreč avstrijska več kakor resno stranko. V tem smislu teno'en- diplomacija j ripravljena žrtvovati Hrvate in ejozna je tudi bržkone vet t v nemško- Slov€nce> *ko jej ne bodo tega onemogočali liberaln o lisi h, da milijo MladoČehi sklicati ItaliJani eami 9e evejim vedenjem, r-liod zaupnikov ter predi žit jim, naj bi Mla- j Tudi se stališča varnosti države bi irogii dcčeiii o i; žili 50 mandatov, da bi tako dali tu opozoriti, da ga ni nevarnejega, nego je narodu priiiko, naj se sam odi či: ali za to, ako je s tvojim vedenjem zadovoljen oni, zmerno aii za radikalno politiko!	ki ti je — sovražnk. In za državo ni l olj
M Jugoslovani, v svojem bednem stanju, nevarnega stania, nego je ono, ako so s posto-muramo ie želeti — da ne pride naš osrednji panj« m nje diplomacije zadovoljnji oni, ki parari^nt do poloma, da ne zgubimo parla- sspiiirajo po nje teritorijih! Gospoda naj le raentarne lr.b;ce, kjer moremo vsaj svobodno gledajo, kaj delajo, mi pa bi si lahko prali izražat svoje tožbe. V tem zmislu pozdrav- reke, ako ne bi bila vmes naša koža. A av-ijamo evolucijo v mladočeški politiki, toda le sirijski Slovani v obče naj se zavedo enkrat, s priiiržtccm, da se zsjezi nevernost paria- da na tej naši koži so interesi-mentu tudi od drugih strani. Će ima izginiti obstrukcija, naj zgine sploh in vsaka. S cer pa nam m ra nam Jugoslovanom ostati načelo : sobojevniki Čehov v sik d ar!
C m veča je njihova moč v parlamentu, tem više so šanse tudi za nas, da se ohranimo ! Je tudi slovensk h krogov, ki oporekajo temu. Aii če si pokličemo v zavest, če s predstavimo v duhu, kako bi bilo razmerie našega sioven*keg;a zastopstva nasproti Nemcem, kadar bi Čehov ne bilo, potem nam je se ie v vtej jasnosti pred očmi, kaj nam je narod češki že s tem, da — je! !
Italija in Avatro-Ogrska. Junije in jasneje postaja, kake so podstave sedanjemu »prisrčnemu« razmerju med Italijo in Avstro Ogrsko. Naša monarhija poklada največe žrtve v to. da ljubi sosedje v kraljestvu puščajo travo rasti nad — propadom. Ke-
s o
rani tudi oni, da je s pozieijo, ki jo branimo mi, spojen njihov neprecenljiv interes.
Poživljamo jih torej, rotimo jih, zakli-njamo jih, na< «»hrnejo veo pozornost sedanjim pojavf m v Italji in naj nemudoma tipotre-bijo vsa parlamentarna sredstva, da pr sd jo vlado, naj govori, j«sno in brez ovinkov ! Kar je povedal »Giornaie d'Itaiia«, to je gorostasno in usodto. Naši poslanci se ne smejo dati odprav ti i kako sladko a prazno Koerberjevo frazo, oni se ne smejo dati omamiti po pozi kake ekfcceience, ki izraža indignacijo radi trditve, da obstoji tajni dogovor. VT 1 a d a naša mora decidirano, odločno, z dejstvi dokazati, da to, kar govore laška glasila, laški ministri, laški drž. podtajoiki, ni remica! In če ni res, mora se vlada odločiti za odločen protest
proti nelojalnemu vedenju italijanske diplomacije. Izlasti pa so za naše jugoslovanske poslance prišli ča3i, ki jim nalagajo veliko dolžnost. Tu gre za našo ekzisteneo. Gorić njim, ako se ne pokažejo na višini te naloge! Težko bodo odgovarjali pred Bogom, narodom in — svojo veBtjo. Izjave v italijanskih listih involvirajo grozno zatožbo na račun avstrijske vlade. Tu Be mora nehati vsaka obzirnost. A če naši poslanci še ne brdo hoteli umeti, kaka jim je dolžnost proti taki vladi, postanejo tudi oni nje — sokrivci.
Iz ogerske zbornice. V zadnji seji ogrske poslanske i.born;ce, katera se je vršila v torek, zahteval je posl. E g ry, naj se uvede dieciplinarna preiskava proti načelniku budimpeštanske policije, Rudravu, ker da je o zadnjih izgredih zlorabil svojo oblast.
Kosutovec R e i c h je trdil, da je dobil udarec od redarja, čeravno je šel mirno po svoji cesti. Zahteval je, naj se vseučiliščn"-krm da zadoščenje za prizadeta žaljenja.
K< šutovec M o 1 n a r pa je izjavil, da zborn ca ne bo mrgla mirno nadaljevati svojega delovanja, dokler se ne odstrani načelnik policije, Rudna v.
Ko je govoril še posl. H o 1 1 o (pristaš Ugronove frakcije), b la je razprava zaključena.
C en katoliške ljudske stranke K a as ie ministerskega predsednika S z e I 1 a inter-peliral, kaj m sli storiti proti protiverski in protidržavni agitaciji, ki se je vršila na zadnjem socijalist-čnem phodti v Budimpešti ? ! Kras je v svoji interpelaciji pripovedoval o nekem časnikarju, kateremu je vlada ponudila mesto v časnikxrBkem uradu minister-stva za notranje stvari, ker je dotični časnikar pretil, da razkr je, kako je neki poslanec posredoval za podelitev redov. Ker pa takrat ti bilo v časnikarskem uradu nobenega meeta na razpolago, ponudilo se je dotičniku, naj stopi v službo policije, kjer bo dobival 150 gold. mesečne plače za polit čne informacije.
Ko je pa časnikar odklon 1 to službo, pokazal mu je načelnik policije dve pobotnici: jedno od nekega poslanca neodvisne 3tranke, drugo pa od socialističnega posip nca BokaDyi ja, ki sta oba v shižbi - policije.
Ministerski predsednik S z e 1 1 je odgovarjal, da mu o vsem tem ni ničesar zoano.
V	torek zvečer eo socijalisti dali po Budimpešti cabiti lepake, Da katerih protestirajo proti trd tvi posl. Kaasa, da je njih voditelj Bokanyi v službi policije.
V	ta nrmen je tudi j-klican za v nedeljo si od in se pesi. Ksas ter njegovi pristaši poživljajo, naj na trm shedu dokažejo, kar BO trdili v interpelaciji. Tudi policijski čaenikarski urad oporeka trditvsm poslanca Kaasa.
Tržaške vestL
^ Včerajšnji shod pol. društva »Edinost« v Barkovljuli je bil tako lep, tako dostojen, da bi se take razprave — kakor je prrdsedn k Mand'ć radostno vskliknil v svojem zaključnem uagovoru — ne trebalo sramovati nobenen u parlamentu. Precej ostro so 6e križali razori radi vprašanja kandidature ?a IV. okraj. In rasprava je bila ne navadno dolga. Ali ni za hip ni polemika prestopila meje najstrožje pa» lamentariške pristojnosti. S ponosom smo gledali po tej dvorani, polni samih resnih mož, na ta narod, ki nam toli lepo dozoreva polit ški.
Po dolgi razpravi je bil soglasno proglašen kandidatom g( spod Ivan Gerdol, poses'nik na Greti in c. kr. poštni < fio'jal. Tudi oni, ki so poprej izražali svoje pon.i-f-leke, so potf m izjavili, da pe hočejo poko-i ti disc plini in zl< žro delovati za našega kandidata. S tem so «i sami dali rajlepše fiprčevalo politiške zrelosti in slovenskega rrdoljubja. Hvala in čast jim!
Pripomniti moramo če, da je zbor soglasno in na dem< nstrativen način izrazil Ricmanjcem svoje simpatije.
Podrobneje poročilo pride seveda.
Dogodki v Ricmanjih. Po končan h žalostnih slavncstih na prtzn k sv. Jožefa so zvonovi v Ricmanjih zopet utihnili in od takrat naprej ni bilo več nobene službe božje.
V nedeljo dne '22. t. m. in vse druge dni med tednom je gospod Krančič mtševal v Borštu.
Dne 25. t. m., na praznik oznanenja Matere božje, sta prišla iz Trsta dva latinska
mežnarja, zato je ta dan imel gosp. Krančič sv. mašo v Ricmanjih. Domačinov ni šel nikdo blizo.
Dne 23. t. m. fta umrla v Ricmanjih 80-letni starec JoFip Pregarec in 21-letna dekle Ana Kurct. Ker Bte obe družini izstopili iz latinske cerkve, ni«o hoteli latinskega duhovnika in zato sta imela oba civilni pogreb. DaBi ni bilo o tem nikjer nič znano, prihiteli so v Ricmanje mnogi sosedje i; Brega, Trsta in okol'ce. Računalo se jih je nad tri tisoČ ljudij, razun domačinov. Za oba pogreba so bili naročeni domači pevci in godba. Oba pogreba fo vodili vaški poglavarji, njim na čelu Otipan Ivan Berdon. Spored je bil isti kakor na prvem pogrebu, ko so pc koj av.' li mladeniča Mateja Kuret. Na pogreb h so bili vsi prebivslei iz Ricmanj in Loga, njim se je pridružila tudi večina nadošl h soeedov. Pretresljiv prizor je bil na pokopališču, ko po vsi pogreHci — njih več tisoč — klečali in ko je župan Ivan Berdon na glas molil tri Očenaše ob odprtih grobovih. V znamenju sočutja so vsi vrgli grudo sloven3ke zemlje na moralne žrtve tržaških žalostnih razmer. Gotovo nol ero oko ni bilo suho.
Tako so se torej dosedaj vršili že trije pogrebi. — Devet nekrščenih novorojenih otrok čaka na sv. krst in več parov n a p or o k o. To so odnošaji, ki kr če, kaka pravca vlada ired avstrj-kimi Slovenci. Vsi, ki so bili v R'cma'ij h, so odnesli seboj osved<čenje, da mora zmagati ta žilavi in vstrajni narod.
Uoriški »Soči« velja menda tudi to načeio, da mora vnako toliko na3 dregniti pod rebra. Ce se noče i ud ti primerna pri-hkn v to, pa mora služiti tudi neprimerra. To je menda lianija pii »Soči«. In vse kaže, da je bolezen neozdravljiva.
»i$oči« se je menda zdelo, da smo pe ni že predolgo izogibali vsakemu korfliktu žnjo. Zato jej e ra\iio prav prišla — kakor bi jo za masdo vzel — veBt, da gospod Fran Kle-menčič pride baje lc »Gorici« za urednika. Mi ne vemo, da-li je kaj in koliko resn ee na stvari. Iu z možko best do more-no zatrditi, da niti tega memo vedeli, da je bil gospod Klemenčič v kakih pogajanjih z goriškimi kri gi ! Tako s-ila redki ho slučaji, ko sploh prihajamo v osebno dotiko z gospodom Kltmei č čtm, ud kar ;e ta gospod izstopil iz našega uredništva, a od tedaj je mino 1 o že preko dve leti. Le parkrat ee je zgodilo v vsem tem času, da je na posebno proŠDjo malo pi magal, ko je bil Kdo iz uredu štva odsoten. To dej-tvo označuje »Sičiao« resnicoljubje, ko trdi, da je gospod K etnenčič doslej sourednik 3 Edinosti«.
»S ča« vskiika potem; »Z ujim jo vzgojila »Edinost« že drugega urednika »Gorici« !«
Ta vsi k bi bil z oben, ako ne bil toli gr<_zno — ntslan. YT 1 rvo nas to čisto nič ne ženira, ako je bil g. Klemenčič nekdaj suurednik »Edinosti«. Saj je bil tudi pokojni gosp. Rok Dri fenik ! G> spod Klemenčič ima sve^e nazt re, katere te more odobravati aii pa obsojati, ali novinar je s tolitco epretno-tju, tla ni v nečast stanu slovenskih nuvinarjev. Dvoje novinarjev sta si n. pr. lahko dsja-mtntralno nasprotna se svojimi nazori, a vendar moreta b ti oba odi čnjaka tega fctanu.
»Edini st« da je »vzgojila« poprej g. Fajdigo in sedaj g. KlemenČČa. G. Fajdiga je bil ie kakega [>ol leta urednik pri naš«m listu in je potem ži\ei še par let v Trstu kakor — nasprotnik »Ed ncsti«. O gospodu Klfintnči^u pa smo že povedali, da je že pred dobr mi dv< mi leti izstopil iz n* šega uredništva.
Č tatel i vidijo t^rej, kako ne-lana je opazka o »vzgojevanju« za »Gorico«.
Po »Sučiui« ana'ogiji bi mogli c čitati >S!ov. Narodu«, da vzgsja solrudnike za — »Slovenca« in za socijaliste !! In »Soča« eama, ni-li tudi ona »V7gajal?.« ijudij, ki so bili, ali so še, nje — nt sprotni ki ? !
Volilni odbor društva »Assoeiazione Patri«« za voliko ake jo v III. razredu sklicuje >a eofcoto dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer t-hod zaupnikov v lastne prostore, Poz7o biarco 5. V pozivu, ki ga razpošiljajo, pravijo, so sedanje v> 1 tve velikanske važnosti, ker se reakcijonarci hočejo polastiti občine. Podpisani fo: Costantino Doria, Gia-como Lebermarn, Arturo Zanetti, Vittorio Beiussi, dott. Cesare Piccoli, Mario PreBel.
STetoivaucani — pozor! D-znajemo iz zanesljivega vira, da sovražnik ntš m si
postaviti si pri ves novo pcstojanko — novo razr arodovaln'co, novo past za vaše otrr Siče. Doznajemo namreč, Ha hoče sovražnik otvoriti pri vas še en otroSki vrtec in da hoče v ta namen kupiti hišo, kjer ima pevsko društvo »Zverda« svoj sedež. »Capo-contrada * se že d^'go trudi za nakup rečene hiše.
Rodoljubi pri sv. Ivanu so opozorjeni. Ta namen sovražnika treba preprečiti na vsaki m č n.
Mal Izlet, ki ga je včeraj priredil oddelek pevskega društva »Kolo« k sv. Mariji Magdaleni spodnji, je izpal v popolno rado-voljnost vs^h izletnikov in menda tudi v za-dovol;n «t gosp. Kodriča. Zraven »Kolsscv« se je ob tej priliki zbralo no »o=»mici« vrlega narodnjaka Kodriča tudi veS njegovih in naših prijateljev.
Pesem je sledila pesmi, vse do 7. ure zvečer — ob kateri uri so pe »Kolfši« po-slo\iii r ti vrlih domačinov in ostalih gf stov. M/dp toma so »Kolaši« srečfcli družbo mla-den čev z »v. M. M. rgrnje, ki so kaj gla'no pevfcli po — italijansko !
Mestna družba je te mladeniče počast 1 a z nasl» vom — »cikorijaši«, kar so fantje 'epo utskn Ii v žep!
Zah «tuo je videti našo mladino v službi laboDOv in to «e sedsj, ko imamo vse polno narodn h T»evsk h društev !
Ko je mestna družba pozdravila še našega vrlega Greg* rja Zidrrja, ki ima svojo tros* Ino nasproti bolnišnice pri sv. M. Msgd. zgr rnj1', smo se razšli vsi popolnoma zado-v« ] ni na tem malem, a krasnem iz'etu, kater' mu naj bi sledili še drugi.
»K^l^š«.
Zavaroval 11 !<-a srovpje živine na Op-<*fnah bo imeia v nedf jo p poludne po blago? .ovo 7re<len o'čni or po sledečem »inev-nem redu :
1. Nagovor pred«e^n'ka ; 2. pr^memba pravil : 3. razni predlogi ;q nasveti in 4. vprašan:e za podporo Hruštve.
Pevsko društvo *Adrijac v Harkov Ijah bo melo pn h < > njo r del jo, dne 29. t. m., svoj redni občni zbor v prost* -rih »Narodnega doma«. Začetek ob 4. nri po| oiadne. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika. 'J. Por -č lo tajnika. 3. Poroči'o l»la-ga lika. 4. Posamični predlogi, 5. Vol'te v noveea odbora.
Tatvina V tovarni vrvi (Olivetti in Co mu?z; v Skednji konstatirah* se je pom?.n kar je kakih ~>0 bal konoplje v vrednost 5000 kr« n, kar seje nf zdanilo policiji. V šji komisar Ost. cal-ž 1 e p^»l;C'jrtkemu agentu Heinau, naj zasleduje krivce. Ta je kmalu doznal. da dva delavca v oirenjeni tovarni vs^k veyer, ko zapuščata tovarno, odnašata pod « bleko skuto konopliof katero prodajsta pot°m n"l;erru vrvarju v mestu. Ag* nt je hotel tatova za«lediti na činu in jima je v soboto zvečer sledil iz Škedoja do Trsta, kjer je bl^zu Sv. Jakoba jednega izmed ob«-h pr/el in ga edvel na kemisarijat. Tam so ga prf ska i n našli pri njem nekoliko kilrgni-mov konoplje. Tat se imeruje Leonard F. ia staru e v ulici Molico a vento.
Nas'ednjega dne aretiral je isti sgent še druzega tatu, 57-letoega Ivana R., stanijo-česra j ri Sv. Jakobu. Oba sta b la po *r sli« ša u « dvedena v preiskovalni zapor. I*to-ta o s » zaprli tudi vrvarja S. iz ul'ce M<>nt*bi, bateretr.u sta tatova baje pr< d?-jsla konopljo.
Sair.omor. 47-Tetni nrzsr Henrik Del-negro iz Vidma, ki je mel f-voje srarovanje in delsvp co v ulici Molin granje št. 11, se je \čaraj p pjlu^ne z i strupi i ra svojem stanovanju. U.?r<»k samomoru je baje neka n<-oz'ravij *a bo ezen. kateri je bil Delncgro p< dvižen. Predno se je zasfupil, pripor čil je f-v. jima sinoma, k; tera sta mu pomagala v <'e'avnici, izvršitev n'kega r'e'a, svoji ž*-ni pa je rekel, da gre malo v postelj, ktr s»* ne počuti dobro. Ko je d< šel zdravnik, I i je Delnegro že rartev.
Poskus samomora. Včeraj se je v veži ne^e } =e v ulici Alesiar.dro V« lta hi tela u=mrt t mlada vdova Helena D. in se je z revolverjem ustrelila v pr*a. Prereali so jo v b< la šai-o, kjer so sdravniki izja\ili, da rana ni smrma.
Hotel je v Maeedonijo. Včeraj z'ut«aj
pr jel je policijski < ficijal Scbabl na južnem kolodvoru 16 1etnfga A l< jfa K., ki se je po železn ci pribijal semkaj z Češke, da pojde na pom- č Macedoccem. M adenič je izpove da', da je mehan k va enec ter da je 160 kroo, hatere mu je izročil oče, da piača mojstra. h te 1 pora it; za j>o*ovanje v Ma-eedon
Brzojavna poročite.
Državni zbor.
DUNAJ 26. (B) — Zbornica poslancev. — Mej došli mi sp;si je interpelacija posl. B e n n a t i-ja in tov. do ministra za nauk in bogočastje radi preosnove učiteljišča v Kopru. Zbornica je izvršila nadomestno volitev členov v nagodbfni odsek ter volitev členov v carinarski odsek. Razpravljala je o raznih imunitetnih stvareh ter je odklonila zahtevanje, da se posl. Basevi izroči sodišču. Zbornica je r» š la na to dva mala zakonska načrta.
Minister za želežnice, pl. Wittek, je odgovoril na interpelacijo posiancev Schalka in Bergerja glede otvoritve pvrnske železnice.
Glasim zakona bi se morala ta železnica leta 1904. izročiti prometu ; ali navstale ; velike t,f žkoče, ki fo zahtevale prenaredbo
.	. .	,	.podrobnih proiektov, vsbd čessr je pričako-
Kakor je splošno znano, dajajo Mauth-1 trkanje in zvorenje je bdo brezvspesno. - \ (tvrritve ge Ie v letu 1905. Le del črte nerieva semena za repo in klaio velik dobi- ; Tako je moral bolnik ostati brez zdravn ske ,	.
, / r,	,	'	jr-	,	a , .	. „	i Klau^ Nvind^cbgarten se izreci prometu ze
ček. Kavno tako izvrstna in nedosegljiva bo ' poraoži do utra. Sele v utro protT 8. uri je	f	,
Mauthnerjeva s,me»a za »leoj.vo .a cvet-, ,lofc| M k bolniWl ,„ ,e izjavil> ()a ima : 1«»» 1904., ako bo to možno brez pre-Jiice.	i .... i • «	"	tiranega forciranja in občutnega pouraz^-
J	liAlnilr hnrlr» »t fliipnftn	_
nja del.
Velika tatvina. Neznani tatovi so vče-' raj na vse zgodaj udrli v zalogo tvrdke 1 Bctteri v u'ici Ginlia št. 1 in so ukradli 3000 K denarja in pntrdUa o uloženih 10 000 K 1 v tržaško komercijalno banko.
i	»refe fčnin. V petek, dne 27.
marca ob 10. un predpoludn*' ss bodo vsie
•ar*rf^e	< kr. osrejaoga so.- i'ta ca e-
vilna atvar v-4:]«	dr>»'i>v premičnin :
ulca Ctnale 5, oprema v zalogi; ulica S. Lazzaro 4, hiena oprava ; uliea S. SebaBtiano, oprema v zalogi in razno; ulica Arquertotto 48, hišna opravp.
Vrenifnt-kl vestnik. V?eraj topkmer ob 7. zjutraj 7.8, ob 2. uri popoludne 15 0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 774.4.
— Danes plima ob 4 42 predp. in ob 11.32 (
Merkel-u ne zahajsjo še ob 10. uri k
pop.; oseka ob 6 13 predpoludne in popoludne.
3.	G. Merkel trdi, da nima 80 let. Iz tega je soditi, da ni rad, da je star. To mu tudi veriamemo. Ker iru pa jaz nisem bil za krstnega botra, mu nočem rporekati; vendar pa srdim, da ni daleč od 80-tih.
4.	Glede izpolnjevanja svojega pokbca povem le eden najnovejši slučaj. To pa omerjam le zaradi tega, da ne bo g. Merkel mislil, da Volčjegrajci imamo glavo v žaklju, da ne plišimo in vidimo, kaj se godi —.
Pred tedrom je obelel po reči sluga c. kr. davkarije v Komnu. Ob 10. uri zvečer fo poslali po g. Merkela. Poslani mož je razbijal več nego pol ure po velikih hišnih vrat* h ; tudi zvonil je, a vse zastonj. Nikdo te ni prikazal, da-si je zDano, dapri g.
po-
čitku. Moi je odštl. Soproga bolnikova je pcfda'j* drugpga fsnta fel'cat g. M., pa
vse j
Vesti iz ostale Primorsko.
DogodI%i v Maeedoniji.
CARIGRAD 25. (B.) Glasom poročil
X Posojilnica v Vološkem imela je v upravnem letu 1902. 1119 zadružnikov. Krrcrm leta 1902 bilo je v posojiln ei ulo-že».ih 855 538.68 K hranilnih ulog. Rezervni fVnd je zrasal 21 500 K, a deleži 15 565 K Ta popojiln ea je torej v razmerno kratki
dobi — šestih 'et, rdkar obstoji — jako lepo , ,	• . »
J J	r taka družina, videča,
napredovala.
X O drusi železnieni zvezi s Trstom. Pišejo nam :
Dr vi I te mi, da zt vrnem krivične predsodke, ki jih je c njena »Ed nost« v svoji št. 64. jK>sreia iz »Grrice« št 22, češ, daje zaznam' vara postaja Dutovlje-Skopo na < me-' nieni progi burj izpo»tavliena, da ista leži na pustem kraju ite. To ni res in zavrniti moram v obrambo javnih koristi.
Jf.z sem bil ravzoč v političnobhodni komisiji in s^m imel pribko p"epričati pe, da je
bolnik hudo ii fluenco.
o. O ranj. tajniku komenskfm govoriti bi bilo skoraj škoda vsake besede.
G. Mfrkel se opravičuje, da je bil ta- i
,	, ,	• /, • • i -	iz So uoa, Skoidia in Mona=»tira je dospel
brat ^m bolan na influenci in da ni mogel _ ""	{ ,	j	r
-.t	u	j 'iakai r^erlement za službo otoman.-ke banke
I ostreči. — Jaz 'emu ne oporekam, vendfr J J &
, .. *. i .	„u. ^ tamkaj in bo že začela pripravljalna dela za
si usoiam vprašati : kaj bi se pa zgodilo, aso	•>	i i j
bi g. Merkf 1 v^akikrat, ko bi ga ponoči k »vedenje. Istotako je zapričeco izvedenje od bolniku klicali, fe izgovarjal, da je bolan? generalnega inšpektorja Hilmi paše vdelanega
— Recimo, da je slučaj nevaren, kaj naj stori pravilnika za poljske čuvaje v teh treh vi-
taka družina, videfia, da n,ma zdravniške laj€tib- " G1"oin te§a P^vdnika morejo
o Ar r j	.i ^ • „kmečke občine, kakor j^ že njihova vera in
poiroči? — Mislim, da sem zadosti pojasnil	*	J	J
vso Ftvar, in da je resn-ca jasna, kakor beli narrdnost, same voliti svoje p djske čudan, da v Krm-u potrebujemo zdravnika, ki va3e'	b>	komi3'Ja nadzirala bi vsrstransko ugajal. Opozarjam pa, da moja
dopisa nl^ta pihana ;z osebnosti, ker ne go- j	Dogodki v \ enrzueli.
j m p^kake mržnje do g. M., ampak jaz ho- | CARA CAS 25. (B.) V poslanici do kon-čem le pomagati trp^četru človeštvu! — greš* izjavlja pre^sedn?k Ca^tro, da je mislil,
--da je n egov od-t ^p potreben v interesu miru
irepubl be; ul-lanja [>a f«e pred ž-ljo kongre=a i in <»b 'rži predsedništvo. Vnovič se podreja
Vesti iz Kranjske.
* »Društvena godba« v Ljubljani
mela v poredeljek izreden
občni
dolžnosti, hli le za tako d< lgo, dokler ne bo narf.du dan uir in bo vspostavjen red v deželi.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN 60DNIK. Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t".
je za postajo določeni kraj jako lep, tako, da	z h 0 na katerem fe je izkazal, da
le| šrga, pripravre šfga mfsta. tik glavne	bi trebalo prav malo podpore, da pe ta vele-
ceste, v središču okoli lež«čh vasi — splr h	potrebna institucija vzdrži. Godba se je vno-
ne m remo mifl ii.	v g Gbrn la do ^bčinske^a sveta za podporo.
Isti dan, to je dne 11. t. m., Uo je hiia	Za get1aj ^ pobiranje podpomine in udnine Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost^ v Trstu
kom;- ja mej Skopim n I>utovljam;, je bilo	nadaljuje V skoro nevpretaem slučaju, da
tako toplo, da toplejših dni skoraj m*s*ca	^ ae »Društvena godl»ac morala ra/dru-
maja ri prič^k< vati, nud tem ko je bilo v	žjtij j re< starek v blagajni »Glap-
okolici tudi ta dan precej mrzlo in vi-	\[:1tic;<-harno. i
Nekateri prizadetih in neprizadetih so
komisiji predlagal' konvergencijo postaje Du-	Vesti iz Koroške.
tovlje-Skopo. Vsakdo pa, kdor in a le količkaj	>Ifsto Celovec najme posojilo v zn«-
pojma o geogr fiji Krasa, mora znati, da je	PiiU desetih milijonov kron. ^ Mesto izda j;o
to nemogoče: prvič z ( žirom na to, ker Du-	pebne z«d< lžn ce in s cer tekom 10 let. tovlje '(ži Skopo 296, a za postajo Koroški deželni predsednik vitfz
dolo^eii kraj le 285 metrov nad morsko	Frrjdenegg je odstopil in sr dsj	pretre
višino, drugič bi bdo težko izvedljivo in bi	sava vprašanje, kdo postane njegov naslednik,
stalo ngromnih stroškov, kajt^' vsa črta od	Imenujeta se dva kandidata: podpredsednik
Štanjela do Repentabra bi se morala prede-	Daajestništva v L ncu, baron Hein, brat, kranj-
lati. A vThu t^ga bi to ne bdo le proti jav-	8. dež* nega predsednika, in ministeri-
nemu ntere«u prizadetih obč n, kakor Duto-	:ajnj PVetnik v mini-t^n-tvu notranjih del,
velj, Tomaja. Avberja, Krprive, Skopfga, Brji,	|jaron Pretiš.
Gabrovice, P1 skovice n Kraj^ evasi, marveč	_
tudi — kar je gltvno — proti kor sti želez-
irce same, ker prs taj a bi se izvzela iz sre- j Slov- aka(l- ^rnStvo »Ilirija, v Pra^i
difča vasi in cest ter potihnila pod hrib, od
katerega ni pričakovati nobenega prometp.	111
x Volej igrad, 18. mJc^sI moj do- Je bil izvolJen nj,9lfc(iDJi	L CaQ(i- iur-
»Potreba zdravnika v Komnu< .glasil se ^ Sf.fe, predsedn k, 2. sud. teh. Veko-v 61 št. »Edinost« g. Ant. Merkel, zdrav-;slav	r^dpreds^lnik, 3. stud. mr. Josip
Na II. redoem < bencin zboru od »Inn ;n v T. odbon»vi seji od dne 19 Blovenskfus. Jikad. društva >Ilifija«
18. t. t. m. v Pragi
ie __ _
nik v K mnu.	°	MarD- t»jn k Htnd* !eh- Viljelm Kukec,
Ker vseh r?snic, o katerih sem por< eal, | blngajnil, 5 stud. iur. Janko Pretn: r^ knjižničar, 6 >tud. iur. Julj Pavliček ni 7. stud. phil. Pavel Pest'»tnik, pn glednika.
Namesti.iš*.' o je dovolilo društvu, da *e sme odslej < fic jelno imenovati a k a d e-m i č n o.
ne more tajiti, st uša neke točke ublažiti, in, pravi :
1.	Da ni res, da je bil takoj poklican k Oolnemu Al. Milan ču, ker v resn ci je bil komaj ob 11. in pol uri pred njegovo smrtjo pozvan.
Kdo ne smeje tej trditvi, ako zna, da je bil Mila nič komaj par dni bolan in da je kmaii tud' umrl. Ako so Ptar ši diugi d?n po obolitvi pozvali g M., so gotovo to hitro storili z ozirom na to, da ni bilo slutiti j hudega. G. Merkel pa ni prišel takoi po po-zvanju k nsm, ampak je šel še po obedu,' kakor običajno, spat in je še le okoli 4. ure p >p« ludne prišel na Volčjigrad. — Njegova dolžnost bi bila, da je šel tafcoj !
2.	G. Merkel pravi, da je spoznal bolezen kakor hudo :» tiu^nco na možganih. Nam ni rekel t*ga, ara; ak po Volčjigradu ae je splešno govorilo, da ni ne ogel še spoznati bolezni, kajti otrok je imel 42 stop nj vročice in v tem slučaju se da bolezen še na kaj drugega obrniti.
3*
Vr v-

Svoji k svojim!
ZALOGA
X
¥ * V S
| pohištva
^	dobro poznane
M tovarne mizarske zadrnge v Gorici (Soltan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
* *
*
n
*
prej ^nton Černigoj
i« *
^ Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
^ Največja tovarna poiiištva primorske fiežete g
XSoIidnoat zajamčena, kajti les ae osuši v to nalaSč pripravljenih prostorih h tem-peraturo 60 3topi»j. — Najbolj udobno, roo-derni sestav. Konkurenčne cene.
^ IV Album pchlitev brezplačen	^
r,m:x*x m nunununu n
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
ulica Tesa št. 25. A. -
(v lastni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene da se ni bati nikake konkurence.
marca : Lvov Prag
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi Loterijske številke, izžrebane dne 24. i pQ posebnih nPrtili.
Ilustrovan cenik brezplačno in franko.
17
60
06 71
18
37
t i
39
19 53
KKKXKKKKKKKKKKXK
r
-0:
Prod aj alnica obuval Julij a Romanelli §
CO RSO 8.
Velikanski dohod za spomladni ras.
8*
Obuvala za gospode	Obuvala za gospe.
crna, angleška po gld 3 20, rumena,	Srni ali rumena, angleška p . gld. 3.50
> po gld. 3 50	n zki čevlji lakirani ali beli po gld. 1.90 Specijaliteta nltuval /.a dečke. \aročbe p« meri.
Rujavi čevlji za moške ali ženske po gld. 2.50
o o
Sprejema zavarovanje človeškega življenja po najra*novTf»tnejsih kombinaei-jah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsu očimi se vplaćiii.
Vsak <lan ima {"> preteku petih let pravico do dividende
„SLAVIJ A"
vzajemna zavarovalna banka v Pragri.
Rezervni fond 25,000.000 K. Izplačane odškodnine: 75,000.000 K.
Po velikosti druira > zajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
VSA POJASNILA DAJE:
Generalni zastop v Ljubljani, čegar pisarne so v lastni bančni hisi v Gospodskih ulicah 12.
Zavarj e poslopja in premičnine prot požarnim škodam po najnižjih ceaah Škode cenjire takoj i:i najkulantneje Uživa najboljši sloves, koier posl nje
Dovoljuje iz čistega dobička izdane podpore v narodne in obinokoristne namene.

K"
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, (la je naš ljubi brat. oziroma ,<v:>k
Henrik Cronnest
p«v>tnik pri st. Iruni
včeraj po knitki bolezni mirno v <io-spodu zaspal.
Pojrreb bode jutri, v petek dne 27. t. m. ol» 3 1 <„ uri popoludne iz hiše žalosti ulica S. Cilino štev. Ki5.
Žalujoči :
Aleksandra omožena Kami»ščič : Miloš Karcuscič. svak : Em lija Cron est. svakinja ; Renat iu Emi!. unuk i
>
> >
<
C <
C <
v'
Pri svetem Antonu Padovanskem.
prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobi se bogata izbira panei, ''.»'ur-tik, plin al, umera!. n«ketov, kvadratov, '.v«'! rje\ \j i ts ) " , mii-al v, b revirjev, rtua;ov, diur mv m nfštevilno nabožiih raz ič* »<» li -o «e/:tti i' f ti .jf. svt-^nik v, kri/ev, svetilnic k* Idi <\*. cibor ev se srebrno kupo Jedina zaloga za celo Primorje k p v v \s-ak. vr-tni v. likosti m kvaliteti, umetn - o <i i<< v i ■»• ;-n-kfin k;sr "r:ii, pri .»r«»čl:• vj•• po-ebn<» za \ W»žn'4 cerkve.
Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska k u< r tud* mesije sveče I. iu II. » i>t- . [mmio''. ♦ is<»»* . k r iže 4 '» svtuj v>ak< »vrlini h.
Lastna izdelovalnica palm •/ limenih c^-tlu* H! vsako\*r-tnih drugih dei s a«! 1 cd. ti '> 1- ti. zvrš •> v< /. nj>i ('ieami) na;fin'jši /.» /a-tave, p etrrinjaia idr.
Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca.
1 aročitve se izvršijo točno in hitro.
Ob nedeljah in praznikih j«» prodaj a I niča zaprta. 'Mi
Z o i! ei. ro	............Anton J. Vogrič.
Rudolf Aleks. Varbinek im
Gulielmo Brod & C.°
poznana tvrdka s
O H I Š T V O
najele^anfnejše vrste
ZUAMOENE KAKOVOSTI po najnižjih cenah
Via S. Giovani atv. 14
j T R S T vogal Pia^z i S Giovani.
KATALOGI BREZPLAČ NO IV GRATIS
TOl/flRNfl POfllŠTl/fi
dvorni založnik. — Usianoylj. 1848.
Službo občinske babice zaloga glaSOVlfjeV
razjusuje j»o<lpisatH> županstvo proti letni placi K 12<>. s katero je združen tudi postranski zaslužek. Ponudbe z dokazi Tsposobljenosti je predložiti podpisanemu do dne 10. aprila 1003.
Županstvo obrhu1 J pisane.
« U !><> mar«-« 11*03
Valenčič,
itpfin.
A
najboljših tu- in inozemskih tovarn
Borzni trg št. 2 II. nadstropje
(nasproti sladčičarne Urbanis). Kazposojevanje. nienj tva. produ j a proti takojšnemu plaeilu, kakor
tii<1 i na obroke. Konkurenčne cene.
Prodaj alnic& ur
f. JCasliager
JAKOB BAMBIC
- trgovec z jedilnim blagom -Via Giulia št 7
Prinorora svojo lalog » jestvin, kolo-nijalij. vsakovrstnega olja, navadnegi in najfinejša. Najfineje testenine ]>r> jako nizkih cenah ter moke. žita, ovsa in otrobi. Razpošilja naročen * bla^o tudi na deželo na debelo in brobno Cenike raz;x»šilja franko
■J- Zahtevajte "J-
bo^at > u-tr. v ni «•<" . pr r»-k tr bi od g^iincija ki oh-* ick'i zim mi tm <>*t t r
ee	ja erat in 1" ank<>.
Gnmmivaaren £tablissement ^C.Schvarzmandel
L. DUNAJ, Rothenthurmstras-e 16
Glavni zastop ?a Trst, Kras, Girišk i Istro. Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
Prodajalnica rokovic in kravat.
A, HUBMAN
TžiST Corso štv. 10. TRST.
: pr* i/.'-nlniec n urar c. k *. |»riv Rokovice g'ae , pive vrste T/.\ gospe, 2 j ižne žeierni.^	gumba })■»......gll 1 —
3 gurabi po.....gld 1.20
Via delle Poste (Palača Gafatti) Rokovice ^ š.ed.ke aii. de k že z« Pr3
3 irumit pf> . . . • . eld 1 2o Rokovice ra(. n» take, za deklice, '2
gitmh;! po.....gld —.80
Rokovice iz p« narejen*- že, 3 gnml»i
........gld —.59
Rokovice g'aee za gosp-.dc I n:trl ske vr^ie)
p •.....g d 1 30 d m 1.40
Rokovice prstne ang ež c j>o . . gl i I SO Rokovice ča-tn k gld 1.10. pn'ča-tnike 70 no ^
H C/3
H
n\lza Cassa
Tovarna na Dunaiu,
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za aohe na zahtevanje — ---— — brezplačno — — — — — —
^l^nHonif* se 7"letno prakso v manufaktnrn ITI iCtvit>H »U bran ž i išče službo tudi kot ma-
B-.iaer. agent aH iztirljevalec. N;i«lov povr- uprava -Edinosi".
nasproti štev. 1*2.
Velik izbor ur \>eli vi^t. P»ipra e izvrše j v katerimikoli mt^»ž a; ;n k n te res« hodi vate, s^kor kronon:etr it«i. z vh<> na iueni^ij > iu Uien'sij ) na jam tvo. Breskonkurenčne cene.
I <« ruunu
!! Lepota !! ! Pomlajenost!
| trpi na spaŠčajih na • obraza, prisu, zakotnih črvih, rudečem nosu, grčasti, jazpokani ali nečisti koži, na *
luskah, odpadanju lasij. naj	/
* > 1
posije svoj naslov na
Ttl FEITH Dunaj VI.
Mariahilferstrasse 45.
Vsak vdobi brezplačno »Mifjljaji za negovanja lepote« kakor tudi poskušnjo izvrstnega kosroetika proti fK>šiljat\i 30 s t o t i n k v znamkah za poštnine in troške.
Gr Xi O BU S
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Fr»nz-J<»M>f«.-Ouai it. t a <v lastni luSi^.
Popol. n vplačana giavnie., 2.<AHJ.IMXJ K u-tiiiovijki.;, osi iluLiajtkega haueuega Iru^tva in t.av«r«.e hipi»tt! jrne mt-Li^ut- hauke v < tiU i o\ u.
8pr* '.mt za var o .anjm na £iv!jenj« v raznovrstni k !al>ina*'ij m <n pro uid;'<;iii preiiijiim. rSj,eeij!-in(» zavarovanje ot ok bre/ tdravni^kera ogie«ia, tepiaca.ši v đlućaju že-Ditve aii preboiia v vojake zavarovam zue 8tk pr t ijiH'eui« olt>itku pre«l pretek'-na za\aro\*i Ine tloi»e.
Glavni zastop v Trstu, Corso tš 7 Telefon 469.

Cnsta? Banana
v Trstu. Pla/Zii Barriera vecchia,
(vogal Androna deli* Olmo).
Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev in tapeearij. —
-	Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene.
Naročbe se dostavijo razven eubalaže fran'to na
	-.....kolidali broJ v Trs u......
Izbor kravat najnovejša mode.
^Ciprija Parizien" prah za gospe tvrdke Kie'hauser v Gradca po 10 novč. zavitek.
Pranje in popravljanje rokavic v 24 u-a h.
XI». R >k(!\* ce -e poskušajo t r spr- je-111 ?jo nar-»eK<* p<» meri.
F I L I J A L \ A
11 uriv. avstr. M\\im zavoda
za trsovi 110 in ohrt v Trstu.
Novci za vplačila.
' ve rnostnih papirjih na	V napolconih na
1-dnevni izkaz 21 * u -^-dnevni odkaz 2U„° 03 o	3-inesečni „ 21/
*	0 * o	21,0
i . ■ i?nift, katera se morajo izplačati v sedanjih bar.-C Lt avstrijske veljav11, stopijo nove obrestne taksi i-epost z dnem *24. junija, *2S. juuija in odnoin 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. vrfdn. papirjih 2U „ na vsako svoto. V napoleon h brez obresti. Nakaznice »a l>aiiaj, Prago, PeSto. Brno, Lv> f Tr.>piv kako v Zagreb, Arad, liielitz, Gablon'., Graicv -'binj, Inomofltu, Czovec, Ljubljano. Line. Olomcu Reirhenberg, Saaz in tfo'nograd, brez troskov. Kupnja ln prodaja bitku lc00 provizije. ii.Kaso vseh vrst pod najumestuejšimi pogoji. Predujmi.
Jiuacevn- listine po dogovoru. Kredit 11a dokumenU v Londonu, Parizu. Berolinu aii v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma ua katerokoli mesto. Vložki v pohrano. a?a blagajna izplačuje nakaznice narodne bank* Talijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo «e v pohrano vreduostni papirji, zl h to ■vr>rai denar, zlati avstrijski bankovci itd. pi pi^l •
Na milj on a dam
rabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zd-avnik^, ako je ,.Feeolin" najboljši koz-ne'ik za kožo, lasi in zobe. Naj-grsi ob"az in najosiudnejše roke zadobe tako* aristo-kratično finost in obliko z rabo „Feeolin.v'. ,.Feeolinu angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih Jamčimo, da se s porabo ,.Feeolina" popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi. ogorenja, rude-čice na nosu iid. ..Feeolin" je najboljše sredstvo za očiSenje in vzdrževanje in olepianje 1 isi. zabranjenje iate proti odpadanju, plešami in boleznim v glava „Feeolin" je tudi naj naravne j s p in najboljše sredstvo čiščenje vzdrževanje in olepsanje lasij. zabranjenje iste proti odpadanju, plevami in boleznim v glavi. ^Feolin" je tudi najnaravnej-e in najboljše sredstvo za za čiščenje zoT». Kdor redno rabi Feeolin" mesto mila. ostane mlad in lep. Vrne se takoj denar, ak bi ..Feeolin" ne imel popolnega vspeha. Cena komada 1 K 3 komadi 2.50 K. komadov 4 K 12 komadov 7 K. Poštnina za 1 komad 20 st. od 3 nadalje <50 st. Povzetje 60 st. več. t>hiviia zaloga M. Feitli, Dunaj. VII.. Mariahilferstrasse -Is. I. nndstr.
Zaloga v Trstu : L. NaireNclimid. zalog;; in prodaja na dr.dtno pri Kit. Zernitz nI. Stadton Jos. Zigon ul. €'a>erma s. As-enzia Zulli 11,Corso 21, Ivan Ansreli, ulu-a Canale o, Ivan Cilii, ul. s. Sebast.. Mat. .Maiehin in A. Perut i ul. <ieppa 14 II.
Riunlone Aflriatica fli Sicnrta v Trstu
zavaruje
proii požarom, prevozu po sunen, rekah in morju proti toši, na življenje v vsih komb naoijah.
Glavnica in reserv- društva dne 31. ises^r 1892.:
Glavnica društva..........gld. 4.000.000*—
Premijna rese rva zavarovanja na
življenje......' .	13,.J2'i.346-95
Premijna reserva zavarov;mja pr >ti
ognju....... .	1,«32.243*22
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju............ 49.465*07
Rezerva na razpolaganje . .	- 50 ).000*— Reserva zavarovanja proti premi-
njan u kurzov, bilanca <A) .	333.4J22* 12 Reserva zavarovanja proti premi-
njanju kurzov, bilanca (Bi	243.331*3 Reserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje .	., 500.000* — Občna reserva dobičkov . .	.. 1,137.161*35
Urad ravnateljstva : Via Valdirivo št. 2, (v lastni hiši j

LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polnovplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pi*em. prijoritet, komun- r in obligacij, srečk, delnic, valut, noveev in deviz.
Promeae izdaja k vsakemu žrebanju.
Špitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale - - — —-------- kupone. ----------
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ■	izgubi	......
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. E&komjtt in inkasso menic.	Borzna, naročilu.
Podružnica v Sp]jetu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem račjnu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresti ji. Vloženi denar obrestuje ol dne vloge do — dne vzdiga,	—
Promet s čeki in nakaznicami.