Izhaja vsak Betrtefi
in velja • požtnino rred in v Mariboru g pošiljanjem na dom za celo leto K 4,— za pol leta „ 2,— za četrt leta „ I.—
Naročnina se pošilja upravništvu v tiskarni »t. Cirila, koroške alice hštv. 5. List se poiilja do od; ovrdi
Deležniki ka»ol. tokovnega društva iii> bivajo list brat )«> sebn« naročnin«.
■e ▼ tiskarni in pri gospodu Novak-« m velikem trgu po 10 h'
Rokopisi ee ne vra-
iajo, neplačani listi »e ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje
od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 35 h.
Inserati se sprejemajo
do srede opoludna.
SLOVENSKI
List ljudstvu v pouk in zabavo.
Stev. 5
7 Maribora, dne 4, februarja 1904
Tečaj XXXVIII
Okrajni zastop mariborski.
V torek, diie 9 fjhr. cb 10. uri pred poldne, volijo kmečke občine svojih devet zastopnikov v okrajni zastop mariborski. Pristaši kmetske stranke se zberejo že ob 9. uri istega dne v Narodnem domu v Mariboru, da se še vse potrebno dogovorijo, ter potem skupno odkorakajo na volišče v uradnem prostoru okrajnega zastopa.
Že drugokrat bo sedaj naskočila kmečka stranka trdnjavo meščanov v okrajnem za-stopu. Zadnjič se naskok ni posrečil, ker so nekateri volilci izdali kmečko stvar ter se obesili za škrice meščanov. Ti so jih vlekli na volišče, a ko so kmetje oddali za njihove meščanske kandidate glasove, so se jih otresli ter pustili kmete in njihove zahteve v nemar. Upamo, da se je večina teh volilcev že streznila, ko je po volitvi padala od meščanskih škricev na tla, ter bo letos varovala kmečko stanovsko čast in se z volilnimi listi pridružila pošteni kmečki stranki.
Kmetje sami so že v treh člankih v na-Sem listu dokazali svojim stanovskim bratom, kako slabo skrbi sedanji meščanski okrajni zastop za okolico. Kar bi bilo kmetom istinito v korist, se sploh ne stori ali pa le površno, toliko pač, da si pozneje lahko zastop pomaga iz zadrege. V zastopu ga ni bilo moža, ki bi branil kmečko stvar! Meščanska stranka bo sicer tudi tokrat izbrala par gospodskih posestnikov za svoje kandidate, a to niso pravi kmetje in si ne upajo nastopiti proti meščanom. Zato pa je sveta dolžnost neodvisnih kmečkih volilcev, da na-
stopijo samostalno ter si izberejo mož >, ka-koršne si sami želijo, ne pa katere želijo mariborski meščani!
Kmetje mariborske okolice! Meščani bodo te dni letali okoli vas kakor veSče okoli luči ter vas nagovarjali za svoje kandidate. Sedaj jim boste: cenjeni gospod, gospod očka, ljubi prijatelj in bcgzna kaj še. Spomnite se, da vas ista meščanska stranka ne čisla tako, kadar vas ne potrebuje! Glasilo ravnoistih meščanov vas je svojedobno imenovalo ljudstvo roparjev, morilcev in tatov, imenovalo yas je kmete neumneže in nepoStenjake, imenovalo vas je može, ki se dajo samo rabiti, da vozijo krompir in krmijo svinje . . .
Kmetje, če je kaj časti v vas, potem pridite dne 9. febr. vsi do zadnjega na volišče in ne volite kandidatov meščanske stranke, ampak kandidate poštene neodvisne kmečke stranke!
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Odbor družbe sv. Mohorja v Celovcu stopa zopet pred Slovence in Slovenke s prijaznim vabilom, naj v čim večjem številu pristopijo naši družbi. — Važen je čas, ko se šircm slovenske domovine pa tudi izven nje nabirajo udje, da pristopajo k Mohorjevi družbi, ko ' se vabijo stari družbeniki, naj ostanejo družbi zvesti tudi zanaprej, ko se poživljajo oni, ki še niso naši družbeniki, naj se pridružijo mogočnemu krdelu, ki se vsako leto v proslavo in korist slovenstva zbira ped zastavo sv. Mohorja in Fortunata!
Prosimo 66. gg. poverjenike, naj čim preje dovrSijo svoje sicer težavno, a toliko hvalevredno in koristno delo nabiranja družbenih udov, vse ude pa prosimo, naj ne le samo pravočasno vplačajo svoj donesek, da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveč vsakdo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih članov.
Plačilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni Mohorjan jeseni, ko se razpošiljajo družbine knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš književni dar zadovoljil vsakega Mohorjana tako glede vsebine kakor oblike. Že Koledar za 1. 1904. je obširneje označil knjige, ki jih sprejmo naši člani za letošnje leto, in ki so te le:
1. »Zgodbe sv. pisma « XI. snopič. Spisal dr. Janez Ev. Krek. — Teh zgodb Slovencem na novo priporočati in hvaliti ni treba. Hvalijo in priporočajo se same! Zato poskrbite z obilnim pristopom k Mohorjevi družbi, da bode tudi ta snopič v čira večjiim številu rrmal med Slovence!
2	»Lnrška mati božja.« Šmamice in molitvenik. Spisal Janez Godec. — Šmar-nična pobožnost se je zelo priljubila Slovencem in radi segajo po knjigah šmarnične vsebine. Letos praznuje katoliški svet 50 letnico, odkar se je proglasila verska resnica o neomadeževanem spočetju Device Marije. Mo-litvenik. dodan šmamicam obsega razne po-božnosti. molitve za razne potrebe itd., tako da upamo, da bo i ta knjiga imela veliko privlačno silo pri nsb;ranju udov.
3	»Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1. 1878 « Spisal Jernej pl. A n-
Listek,
Matej Slekovec,
župnik Sv. Marka in kn. šk. konsist. svetovalec.
(Konec.)
Zato pa tudi ni minulo ne mesec dni, da bi ne dobival g. Slekovec iz Kranjske ali Hrvaške ali Ogrske ali z Dunaja ali Gradca pisma s prošnjo, naj g. Slekovec raztolmači ali pojasni zdaj to zdaj ono zgodovinsko vprašanje. Nijedenkrat se mu ni pripetilo, da bi ne vedel odgovora. G. Slekovec pa je tudi srčno rad vsakemu postregel, kdorkoli se je v zgodovinski zadevi obrnil do njega. Da za to ni dobil drugega nego lepo zahvalo, ni treba menda posebej naglašati.
Povedali smo do sem, kako je delal g. Slekovec v tem, kar je bilo potrebno in kar je bilo koristno. Naj Se kratko dostavimo, koliko je storil gospod tega, kar je prijetnega.
Živel je g. Slekovec prav priprosto in skromno. Vstajal je zgodaj ter šel že v mraku k počitku. Ko je opravil svoja dela, vzel je v roke knjige, časopise in kar je takega ter čital, nikoli ga nisi videl brez knjige ali brez peresa. Le izjemoma je v poletnem času sel kako majhno urico na vrt, a ne se sprehajat, ampak opazoval je čebele, katere je posebno
( ljubil Imel je velik čebelnjak. Jedel in pil je ' malo. Zmernost in treznost mu je šla nad vse. Najrajši je bil doma ter ljubil svojo streho kakor polž svojo hišico. Ni rad hodil v druščino, pa veselilo ga je zelo, kadarkoli so prišli prijatelji k njemu.
Bil je g. Slekovec mož jeklenega značaja, mož resnice; najvišje je cenil duhovsko čast in kakor je bil sam v vsem natančen in vesteD, tako mu je bilo zoprno vsako polovičarstvo sosebno v značaju Bil je prijatelj molitve, resnega dela, a tudi poštenega veselja. Sam ni bil pevec, a ljubil je lepo pesem v cerkvi in v družbi. Nekoč je kot mlad duhoven na primiciji prijatelja stopil pred godce, rekoč: »Južino vam dam, če uganete in zadenete mojo najljubšo slovensko pesem, pa prvič jo morate zadeti.« Bil je pa prvi godec zelo navihan. »No, katera bi bila za tako velikega gospoda; danes ga vidimo prvič in kakor strela tako naj zadene naSa struna pravo pesem? Dajmo jo, godci: ,Naj viharja moč razsaja, — Hraste cepi, skale taja, — Pahe zemlje naj zdrobi!' — Ta bo, ta mora biti za takega gospoda.« — In čuda, zadel je pravo. Gospoda je veselilo, da so jo uganili in dal jim je obljubljeno južino.
Bil je ta godec dober psiholog in phisi-jolog, to bode pritrdil vsak, ki je poznal g. Slekovca. Tudi na njegov značaj in njegovo
delovsnie se dado obrniti one besede pe«mi, ki se konča:
Vendar kakor siva skala Sred' viharjev trdno stala Večna bo Slovencev čast!
Da, *red' viharjev! imel je g. Slekovec prebiti mnogo britkega. Bolehal je celo svoje življenje. Izpolnjevanje dolžnosti ga je stalo toliko truda, da o praznikih ni mogel niti jesti niti spati. Moral je večkrat leči, da se je zopet okrepi! za drugi dan. Vendar ga to ni zadrževalo, da je bil z novim jutrom zopet prvi na delu Kadar ga je kdo žalil namenoma, ali če ga je trla skrb, ni mogel spati. Vstal je tedaj, molil, nato pa sedel k delu ter včasih pisal po dve do tri ure v noči. »Pri delu pozabim vse, karkoli me tež;«, djal je včasih. Bil je o takih priložnostih izredno molčeč, sam v sebi kakor zakovan. To je trajalo po več dni, da, celo tedne. Le polagoma se je razjasnilo temno čelo. Gosp. Slekovec se ni rad pritoževal, nosil je vse sam in še v svoji zadnji bolezni navadno ni rekel drugega nego »Je pač nadloga, je pač nadloga. Ko bi le zopet mogel delati!«
Leta 1897 se je posebno čutil potrtega. »Nehvaležnost, to boli«, djal je. »Zlorabljalo se je moje prijateljstvo, katero sem kakor na roki ponujal, misleč, da imam pred seboj ljudi pravice in ¡resnice.« Sklenil je za-
d r e j k a. — Oc 25 letnici bosenske zasedbe je gospod pl. Andrejka, c in kr. ritmojster cesarske straže na Dunaju, napisal lepo knjigo, ki bo drag spomin onim, ki so se 1. 1878. udeleževali bojev na našem slovanskem jugu, a zelo zanimiva in poučna vsem bralcem. Knjiga je okrašena z mnogimi, večinoma izvirnimi podobami, risbami itd., ki bodo gotovo vzbudile splošno zanimanje. Letos izide prvi del, drugi prihodnje leto!
4.	»Lisica Zvitorepka « Učitelj Josip B r i n a r je zbral živalske pravljice o lisici-zvitorepki v celotno knjigo, ki je namenjena v prvi vrsti cdrastli mladini, a bode ugajala tudi drugim bralcem.
5.	»Bodi svoje sreče kovač«, je naslov knjigi župnika Jurija T r u n k - a, ki je zbral obilico naukov prav za vsakdanje življenje. učeč kako najdemo prt do časne greče.
6 Koledar za 1. 1905. bode po možnosti zopet raznovrsten m zanimiv.
To je torej letošnji naš književni dar. Knjige bodo gotovo zadovoljile vsakogar in zato iskreno vabimo, da se čim največ udov vpiše v družbo.
Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dne 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine!
Posamezne ude in take krsje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bedi: »Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!«
V Celovcu, dne 26. prosinca 1904.
Odbor.
v
Čebelarjem y pojasnilo!
Preteklo poletje je kroži! po Slov. Štajerskem neki čebelarski potovalni učitelj iz Zgornjega Štajerskega po imenu Oto Riedl. Ta mož si prizadeva na vse mogoče načine pridobiti čebelarje na svojo stran ter na Slovenskem Štajerskem ustanavljati nemške podružnice. Pri tem obeta Riedl vse mogoče
ugodnosti: da udje dobijo marsikaj po znižani ceni od centrale, da smejo vporabljati knjižnico (seveda nemško), da pride potovalni učitelj podučevat itd. itd. In kaj še-več: celo »Slov. Čebelarja« so nam obljubili kot društveno glasilo! Poglejmo si zdaj nemško ponudbo ! Kaj nam na ta način Nemci morejo v resnici dobrega storiti? Edino to, da nam dajo slovenski list »Čebelarja«. Vse drugo za nas nima nobenega pomena, kajti kdor je nemščine zmožen, ta si tudi v čebelarskem oziru ve in more sam pomagati ter tudi sam kot posameznik k nemškemu društvu pristopiti, priprost kmečki človek pa ne more vseh teh obljubljenih dobrot nič izkoriščati.
Podpisani odbor opozarja torej vse vnete in vrle štajerske čebelarje, naj se ne dajo motiti in vloviti, kajti prave nazore Nemcev bedete iz naslednjega takoj spoznali. Ko je bil Riedl v Ptuju, vprašal ga je nekdo: »Saj nam vi ne morete v čebeloreji nič pomagati, ker ljudstvo ne razume nemški; čemu tedaj tukaj nemške podružnice?« Ta je odgovoril na to: »Pustimo mi kmeta pri njegovem starem panju, on itak ni sposoben za boljše čebelarstvo; mi le glejmo, da si inteligenco pridobimo.« »Tako tedaj«, odvrne domačin, »zdaj ste nehote razkrili svoje nazore in nakane. To je ravno napačno, s čemur se mi nikakor ne moremo strinjati. Ravno prosti kmečki človek je v prvi vrsti potreben poduka in pomoči, inteligenca si zamare prej sama pomagati, nego neveden kmet. Razun tega se še pa inteligenca dobro razume v slovenskem, ne pa tudi prosto ljudstvo v nemškem jeziku. Tcraj bi bilo bolj pošteno, ozirati se ravno tako in še boli na kmetski stan, kajti po mojem mnenju se kmetski stan, ki tvori večino prebivalstva, nikakor ne sme prezirati; saj tudi kmet plača davek. S tem pa se gotovo ne misli inteligenca zapostavljati, kajti ravno vrla naša inteligenca služi ljudstvu povsod v spodbudo, posnemo in poduk; hoče se le povdarjati, da je presti kmet tem poirebnejši poduka. — Da pa je naš kmet dandanes že dovolj razumen za vspešno in umno čebelorejo, lahko se prepričate sami, če si ogledate lepo število vzornih in krasnih čebelnjakov, ki stojijo po Slov. Štajerskem!«
Oglejmo si stvar dalje! Ravnokar se pogajajo Nemci s »Slov. čebelarskim društvom« v Ljubljani, naj bi jim poslednje prepustilo list »Slovenski čebelar«, izvod za znižano ceno po K 120; vsak ud podružnice bi pa moral plačati udnine 2 K. Ali si ne moremo
pustiti Sv. Marka, prosil k Sv. Lovrencu, kjer je želel ostati do smrti med svojimi nepozabnimi Lovrenčani Le škefrva želja je tedaj pridržala gospoda pri Sv. Marku. Za časa birmovanja je bil tisto dobo gosp. Slekovec imenovan kn. šk. duh. svetovalcem.
Prihodnje birmovanje meseca julija 1903 je bilo zadnje veselje g Slekovca, ki je zdaj že tako bolehal, da se je le težko držal po koncu. Mil. nadpastir so dali tedaj g. Sle-kovcu naslov konzist. svetovalca ter ga poklicali v svojo rezidenco v Maribor kot arhivarja in predsednika novega slovenskega zgodovinskega društva. Pa g. Slekovec Maribora ni videl. Od 15. avg ni več maševal, ker se ni mogel vzdržati pol ure na nogsh. Resno se je pripravljal na smrt, uredil vse ter se po nasvetu zdravnika podal slednjič v Ljubljano v Leonišče. Prijatelji njegovi bolj nego gospod sam so upali, da najde pri slavnem ljubljanskem zdravniku pomoči. Ko je gospod sprevidel, da ni več pomoči, je močno zahrepenel priti zopet na dom. A Bog je odločil drugače.
Na tuji postelji, v tujem kraju in med tujimi ljudmi je pričakoval gospod svoje smrti. Ljubljanska duhovščina je z veliko ljubeznijo in spoštovanjem skušala olajšati gorje bolnemu sobratu. Obiskovali so mnogi duhovniki gospoda, kar jih je zelo tolažilo. V največje veselje pa jim je bilo, da so prišli celo mil. ljubljanski škof Bonaventura k bolniški postelji. Dva in pol meseca je trajalo, da se je Bog usmilil svojega trpečega služabnika. —
Strašne so bile bolečine ubogega bolnika zadnje štiri tedne.
Popolnem pripravljeni za pot v večnost, narečevali so gospod še to in ono ter poslali prijateljem v domovino poslednje pozdrave.
Sam tretjerednik veliko število let, je g. Slekovec v rokah očeta frančiškana, nad vse milega mu Lovrenčana P. Salezija Vcdošeka izdihnil svojo blago dušo. Umiral je mirno ter bil do zadnjega pri zavesti. Kakor pojema luč, kateri primanjkuje olja, tako je umrl. Izpil je kelih trpljenja dušnega in tele.srp ga do dna; gotovo je duša vzornega duhovnika bila sprejeta kakor očiščeno zlato v zakladnico Srca Jezusovega v rajskih višinah.
Kakor je gospod sam naročil, tako je tudi bil pokopan tam, kjer je umrl, v beli Ljubljani. Ni se dal prepeljati v svojo domačo župnijo, ker nikoli, tudi v smrti ni ljubil zu-najnega bleska in nečimerne prazne posvet-nosti. Tudi ni hotel prikrajšati glavnega dediča — to je po oporoki domača farna cerkev pri Sv. Marku, ni je hotel prikrajšati za ono veliko svoto, kojo zahteva železnica za prevažanje pokojnikov. Kakor v življenju, tako je tudi v smrti ostal g. Slekovec zvest in blag dobrotnik svoje neveste župnije Sv. Marka. Ni imel sicer nikoli navade, hvaliti svojih ljudi, a pokazal je djanski, kako so mu pri srcu. Saj se za zdravih dni nikdo ni mogel bolj užaliti g. Slekovca, nego če je povedal kako hudo črez Markovčane, katere je gospod sam v vseh vrlinah in slabostih poznal najbolje.
tedaj »Slov. čebelarja« sami naročiti, ali potrebujemo k temu nemške pomoči? Ali morajo Nemci s sadom našega truda trgovati in si korist delati? Ne! — Ali si moremo misliti, da Nemci res iz gole dobrosrčnosti in blagodušnosti pridejo k nam podružnic snovat, dobrot delit, da bi nam več dali, nego oni od nas prejeli?
Na vse to nam dovolj jasno odgovarja deželni in državni zbor! Dasi Riedl povsod okoli pridiguje: »Saj čebeloreja nima z nemščino in slovenščino nič opraviti, v gospodarskem oziru moramo vsi vkup držati!« Je že prav; pa deželni in državni zbor bi naj bil še bolj nepristranski; zakaj pa tam »vkup ne držimo«, kjer bi Slovenci imeli kaj dobiti?
Potemtakem, mislim, mi bo vsak pošten Slovenec pritrdil, da bi bilo dovolj nespametno, ako bi m i svoj denar Nemcem dajali, da bi nam ga potem oni delili, kakor bi jim dopadalo!
To torej, kar nam Nemci obetajo, lahko dosežemo in hočemo doseči sami ter hočemo biti svojega denarja sami gospodarji. Za Sloven. Štajer se bode ustanovilo samostalno čebelarsko društvo, ki bo gotovo dobilo list »Slov. čebelar« za tisto ceno, kakor Nemci, na kar imamo is Ljubljane že obljubo; na-da je se bo pa še o tem govorilo ob občnem zboru v Ljubljani dne 17. februarja t. 1. Kot samostalno društvo imamo pa potem tudi pravico do deželne in državne podpore, k&-koršne dobivajo nemška društva; le naši vrli poslanci da jo izposlujejo.
Takoj v prvi pomladi začne čebelarsko društvo za Slovenski Štajer svoje poslovanje in po vsem slovenskem delu naše kronovine se bodo ustanavljale podružnice. Na delo torej, vrli in zavedni čebelarji, da bode naše društvo imelo dober vspeh ter da bo vstrajno in plodovito delovalo za procvit narodnega gospodarstva!
Pripravljalni odbor »Slovenskega in čebelarskega društva zaSpodnje Štajersko.
Politični ogled.
Naša notranja državna politika se
vedno suče okoli češkega vprašanja. Vlada bi rada pomirila Čehe, pa samo z besedami in ne z dejanji. Sedanja vlada je izrazito nemška, zato pa noče dati slovanskim na-
Z gospodom Slekovcem je tudi šolska mladina zgubila velikega dobrotnika. Imel je navado plačati vsako leto prvocbhajancem žemlje ali rogece, podaril sleherno leto po 10 K za ročna dela in malenkosti revnim otrokom. Iz Trsta je obsnoval cel zabojček školjk in morskih živalic za pouk ter dal 40 K za fizikalne priprave, potrebne v najvišjem razredu. Še pred smrtjo je daroval celo nov paviljonček najnovejšega sistema za čebelice; stal ga je 60 K. O vsem tem delovanju č. g. Slekovca je vedel le malokdo, ker je gospod naročal: »Nič praviti!« Zato pa bodi tu zapisano, naj ne gre tudi z gospodom v grob.
In ta grob je pri Sv. Krištofu v središču Slovenije, v Ljubljani. Veličasten je bil pogreb, katerega je vodil Središčan g. stolni prošt iz Maribora L. Herg v spremstvu mnogih čč. gg. duhovnikov. Iz lavantinske škofije je prihitelo osem odličnih duhovnov, tudi Sv. Marko je poslal sedem zastopnikov in lep venec položil kot zadnji pozdrav na krsto prerano umrlega gospoda. Njih spomin pa bode živel v srcu vseh, ki so ga čislali in ljubili kot vzornega duhovna, velikega učenjaka, zvestega prijatelja. Naj se spočije njih blago srce tam:
„Kjer pozemeljsko oko se rosilo več ne bo, tam, kjer bomo gledali, čuda božje milosti."
rodom v državi njih pravic. Vendar so še i Čehi na boljšem kot mi Slovenci, za njih se vsaj kdo zmeni. Neodločnost naše državno-zborske politike je kriva, da nas nihče niti ne vpraša, kaj hočemo in česa nočemo.
Spomenik raskema carja. V Sofiji, glavnem mestu bolgarskem, se odkrije dne 12. septemb. t. 1. spomenik ruskemu cesarju Aleksandru II, ki je osvobodil Bolgare izpod turškega jarma. Teh slavnosti se bode udeležilo kakih 200 ruskih generalov, med njimi sin carja Aleksandra II. veliki knez Vladimir.
Nemiri na Balkana. Čeprav Makedonci sedaj mirujejo, vendar še je vedno slišati o turških grozovitostih v Makedoniji. Turški uradniki samolastno izsiljujejo denar od makedonskih posestnikov ter jih trpinčijo in mečejo v ječe, ako se jim ne udajo na prvi mah. Vendar Turki zatrjujejo celemu svetu, da niso nič krivi na nemirih v Makedoniji! Stara turška pesem!
Nova vojska? Položaj v vzhodni Aziji je vedno isti. Rusija in Japonska si pošiljate semintje izjave ter odgovore na te izjave. Pogajata se pač ter hočeta mirnim potom poravnati nastali razpor.
Ustaja v nemški Afriki. Kamor pride Nemec, je nesreča. Nemci se sicer hvalijo z veliko omiko, a svojo omiko rabijo le v slabe namene, da zatirajo krutim načinom druge narode. Zato so sovraženi povsod, kjer se pokažejo. V Samaralandu v južni Afriki, ki je posest Nemčije, nastala je ustaja proti nemškim gospodarjem, ker so ti grozovito in krivično nastopali proti domačinom, tako-zvanim Hererom. Med ustaši in med nemškim vojaštvom je prišlo že do več bojev, pri katerih so podlegli Nemci. Ustaši oblegajo razne nemške naselbine in pcžigajo vse, kar jim pride pod roke.
Dopisi.
Iz Podsrede. (Grobni spomini.) »Blagor mu, ki se spočije . ..«, da bi te več ne slišal, nagrobnica pretresljiva! To skromno željo zaželel sem, ko sem proti koncu svojih gimnazijskih študij stal ob robu svojega rojaka-osmošolca. Petje ljubim, še raje je poslušam, a ta pesem me preveč ranja.
Nisem bil uslišan. Pol leta po dovršenih bogoslovnih študijah, 23 pros. t. 1. je zopet zaorila ona stara, a vedno nova »Blagor
mu____« tokrat, o prežal, pred hišo matere
Ane Skerbec v Podsredi.
Kdaj se bcdeva spet videla midva, kdaj pa midva, kdaj in kje so nas pa snide vseh trinajst? Tako smo se povpraševali vsak dan, ko je tekalo zadnje šolsko leto proti koncu. Da se kmalu snidemo vsi brez izjeme, bila nam je sveta stvar. Dali smo se fotografirati, da se obranimo v trajnem spominu. Ko smo ogledovali slike, pripomnil je en tovariš: »Kdo bo nam prvi umrl.« Spogledali smo se in obmolknili.... Nekaj dnij za tem bilo je sveto mašniško posvečevanje. Kdo bi mogel ta dan zamisliti misel, da bo le posvečen, posvečen, da nikdar ne mašuje? Še isti dan razšli smo se zdravi in veseli. Polni solnčnih nad, polni nebeškojasnih idealov hiteli smo vsak na svoj dom, kjer so nas že nestrpno čakali. Nekaj tovarišev je šlo kmalu na svoje prvo pastirsko mesto, drugi so se pa z urnimi koraki pripravljali na primicijo.
Primicija, sladka, krilata beseda! V morje veselja zaplava pri tem glasu marsikatero srce. V morju veselja plavala so srca v Sker-bečevi hiši. Pa kar hipno izpuhtelo je to morje veselja, še kapljica ga ni ostala, in jelo se je polniti s solzami. Moj Bog, koliko zlih potov izrablja zlosrečen človek v greh; posreči se mu. A ti, mili Janko, nisi šel po grešni poti, kaj še. Peljal si se, da si povabiš gostov, ki se po vesele s teboj 16. avgusta, pa kaj se je zgodilo? ...
Z zlomljeno nGgo, s strtimi upi legel si je na posteljo, ki je več nisi zapustil živ. V svoji bolezni pisal mi je osemkrat, tudi jaž njemu. »Grožne bolečine občutim. Ko bi se
tebi kaj takega pripetilo, bi bila moja žalost , nepopisna. Piši mi še kaj, ljubi Lojze, da ne ' bom čisto osamljen.« To je rad ponavljal v svojih pismih. Zadnjo razglednico sem že ■ komaj razbral. Le da ga nisem obiskal, to- ' variša, prijatelja pa trpina, njega, ki me je ljubil do konca, njega, ki si me je tako želel, o to me boli, boli močno. Obiskoval sem zdrave, le tega bolnega tovariša ne. Zato le obsojajte me! Tudi jaz sam sebe strogo obsojam ! Ne, mislil sem ga obiskati, pa odložil sem to še le na zadnji teden, ko je bilo že prepozno.
Umrl je g. Skerbec, umrl primicijant. Ni umrl starček, ki 3i že sam želi smrti, ni umrl dijak, ne bogoslovec, tudi ne duhovnik, ki mašuje že leta in desetletja, ne, ... umrl je mlad duhovnik, predno je zapel prvo sv. mašo. Ni to bol, ki mora stresti vsako človeško srce? Ni to najhujša tragika mladega nadebudnega življenja?
Prepeljali smo ga domov. Pametna na-redba je bila to, bila bi gotovo tudi vroča želja pokojnega. Na domačem groblju tako lahko zamolimo očenaš za svoje rajne. Da sem ga spremljal iz kolodvora na dom, mi je zamalo utešilo mojo srčno bolest in djal sem: prijatelja do groba. Odprli smo pokrov in skozi steklo smo zazrli bledo, upalo lice. Koliko solz je močilo to steklo! Duhovnik sem in druge bi moral tolažiti, pa kaj si morem. Bog mi je dal mehko, premnogokrat premehko srce iz zakaj bi zadrževal solze, kadar treba ni. Po pokojnem sem lahko zaplakal.
Pripeljali smo ga v cerkev, primicijanta-mrliča. Cerkveni govor bil je ginljiv in duhovit. Le nekaj naj donesem iz njega: »V krščanski žalosti zbrani! Pokojni ni zapel prve svete maše ? O poje jo, poje. Če je v čistilnem ognju, kliče po vsak dan po večkrat: moj greh, moj greh, preveliki greh t Za tem zaprosi Gospoda z milim glasom: Kyrie eleison — usmili se me, Gospod, usmili se me! Če je pa že v nad-zvezdišču, prosi za svojo mamico, brate in sestre: usmili se nj'h, o Gospod! Glorijo poje Trojedinemu. Nas zemljane opominja: kvišku srca! Kruha in vina mu ni treba spreminjati v včlovečenega Boga, on Ga že gleda in vživa, kakoršen je.«
Zagrebli so mi prvega tovariša, prijatelja, ki me je tako ljubil, in jaz naj bi zrl ta pokop kakor nem kip? ....
V soboto popoldne je bilo, in moral sem hiteti na vlak. Duhovnik mora iti in se ločiti, kadar ga kliče sobotni popoldanski zvon, mu je ljubo ali neljubo. Sedel sem sam v kupeju, in prav mi je bilo. Zahvalil sem Boga zato. Nemoten se človek lahko zamisli v marsikaj. Zamislil sem se i jaz. Očitati sem začel smrti. Zakaj vendar ne pride vselej pri vratih kakor pošten človek, ki pregleda in razsodi vso hišo; zakaj se smrt ukrade včasih skozi okno ter pograbi, kar ji pride ravno v roko, zakaj primicijanta. Zakaj pa ne pride peš, čemu prijezdi ter šiloma pahne v grob duhovnika, predno okusi to svoje največje veselje v življenju. — Posegel sem malo v prošlost in razobesil sem si v duhu svoje stenske slike. Vse mi je oskrbel on. Kupil mi je med drugimi veliko sliko Srca Jezusovega kot spomin na svojo primicijo. Priskrbel mi je krasne okvirje za Leona, Slomšeka, Prešerna, za fotografije. In kako se mu je mudilo, da mi oskrbi te spomine, kakor bi vedel zakaj. — Začel sem risati. Risar nisem bil nikoli, zato tudi križi in grobovi, ki sem jih začrtaval na papirčku, _Jso bogvekaj. Sem pač delal grob, Jankotu, kakor sem ga videl predpoldne, pa še nekomu. — Res čuden sem postajal. Nakrat bi rad bil kamnosek. Izsekal bi pokojnemu nagrobni kamen, kakor bi ugajal meni; seveda bil bi lep, visok. Čudne in malo drzne želje to, pa meni se ne zde. Le v tem se nisem mogel zjediniti, kako bi naj ta od mene napravljen grob in spomenik govorila glasno, da tam na podsredškem pokopališču počiva truplo trpina, mučenika. Zemlja zdela se mi je zanj pač vedno pretežka, nagrobni spomenik vse premalo izrazit. Čuvstva so mi
prikipela do viška, pa ker so se začela krhati ob čeri neizvršljivosti, sem tem močneje zaplakal.
Doma ovil sem si slike, ki jih imam od njega, z mrtvaškim trakom. Sam sedim v sobi in jih gledam, pa jokam. O te slike .. . Prebiram njegove razglednice in pisma in jih še bom, še dostikrat. Opominov imam dovolj, da se te spominjam, dragi Janko. Ko pa ti ne boš potreboval več mojih spominov, spomni se ti pred sedežem božjim mene, da se enkrat snideva! Truplo naj se ti pa spočije, saj si je zaslužilo počitka! A. Z.
Vojnik. (K a n o n a d a.) Tudi z navadnimi »ničlami« se nekaj doseže! — Tako so (pisali narodnjaki »pravega navdušenja« »Domovini« št. 5 1.1. Da Vojnik vendar enkrat že vzdramijo — dosedaj je menda spal — napravili so si bezgove topove in izvršili nanj velikansko pretresljivo kanonado, ka-koršne Vojnik še ni doživel.
Najprej močno bombardirajo občinsko volitev. In da svoje topove iz »povegranega« bezga prav nastavijo, pogledali so v »velike egiptovske sanjske bukve« in so našli, da vsa volilna borba, vse grožnje, vsi trdni sklepi nasproti nemčurjem, vse njihovo početje je bila prava komedija. Tužna mati Slavija! — Vsi smo smatrali in še smatramo volilne borbe za resno zadevo, a zdaj so nas vzdra-mili njihovi topovi in naznanili, da je to komedija.
Druga kanonada velja podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. Do dne 7. sept. 1902 je bila na pol mrtva. A kct na pol mrtvo je niso položtli na milost in nemilost v grob, ampak so jo zopot oživili na veselici dne 7. sept. 1902. Ta veselica je izvrstno izpadla. Prirejene tri igre je ljudstvo frenetično pozdravljalo. Tako so vedeli poročati »Domovini« št. 69, 73 in 75 1. 1902. Vsi smo bili po teh poročilih prepričani in smo iz njih sklepali, da je bil gotovo prav zadovoljen tudi novoizvoljeni blagajnik. In sedaj so pisali »Domovini« in so povedali resnico, da po preteklem poldrugem letu niso poslali že pet let nikakega prispevka družbi sv. Cirila in Metoda. Blagajnikovo poročilo o dohodkih se tedaj glasi: »Nič!« In stroški? — Tretja pretresljiva in uničujoča kanonada se je radikalno izvršila na »bralno društvo«. Pri ustanovitvi je zadostovalo krajevnim potrebam; zato je bilo ustanovljeno. In je zadostovalo vedno, dokler je bilanca kazala globoko pod ničlo. In sedaj se je obsodilo samo! Tako poročajo, vzrokov ne navedejo. Morda zato, ker kaže sedaj bilanca visoko nad ničlo? Da, da! Je že tako. Nad ničlo se nekaj opravi, pod ničlo pa ne!
Četrta kanonada pa je nezaslišano podrla na tla vse može, ki so že osiveli v narodnem boju in gladili pot poznejšemu delovanju. Samo eno milost so jim še pustili, da smejo — dasi so poklicani — narodnjake »pravega navdušenja« podpirati. Kako so »nobl!« Vsa njihova krivda je ta, da ljudstva ne poznajo, tako so povedali. Zato pa jim bode 7. februarja t. 1. društvo »pravega navdušenja« v igri »Županova Micka« jasno dokazalo, kako morajo ljudstvo poznati. Tam se bode zrcalilo vse vojni ško ljudstvo. Kako bomo pa potem ljudstvo spoznali, bomo pa že poročali.
Sicer pa takim poročevalcem svetujemo, naj poročajo našim slovenskim listom samo nepristransko resnico, da ne spravljajo naše cenjene gg. urednike v zadrego.
Razne stvari.
Iz domačih kri^jer,
Volitve v okrajni zastop mariborski. Včeraj so se začele volitve v okrajni zastop mariborski. Zmagala je meščanska stranka. Izvoljeni so «kmetje»: dohtar Jan. Šmiderer, dohtar Fr. Kornfeld, v i t e r Roz-manit, poštar Bothe iz Rač, krčmar
Mayer iz Gornje Kuogote in gospodski veleposestnik Baumgartner iz Jarenine, Losch-nigg iz Št. Lovrenca, Neubauer iz Selnice ter Urbantschitsch iz Vilkoma. Danes volijo najvišji obdačenci trgovine in kupčije, jutri mesto Maribor in trg Št. Lovrenc. Prihodnji torek, dne 9. t. m. pa voli kmečka skupina. Tudi meščanska stranka postavi svoje kandidate in pričakovati je vroče volilne borbe med meščansko in kmečko stranko. Zaupniki naj skrbijo, da pridejo pristaši kmečke stranke gotovo vsi na voliSče. Zmago te ali one stranke bo odločil eden ali dva glasa. Vsak glas kmečke stranke je torej potreben!
Zopet nas psnjejo. Glasilo mariborskih meščanov in uradnikov, «Marburgarca», je zopet začela psovati na slovenske kmete, o katerih pravi, da se druzega ne naučijo, nego krompir voziti in svinje krmiti. In taka surova psovanja se Sirijo potem po vseh nemških deželah, in kjer ne poznajo naših kmetov, mislijo, da jih ni večjih neumneže v na svetu nego so slovenski kmetje. A vkljub temu so nemški trgovci budi, ako naši ljudje ne zahajajo v njihove prodajalne, in naši meščani so sila nevoljni, ako slovenski kmetje nočejo voliti po njihovi želji. Psovati pa jih ne nehajo! Slovensko ljudstvo pa si naj zapomni, kako nesramno je bilo zopet opsovano!
Osebna vest G. dr. Jos. Karlovšek, odvetniški koncipijent v Celju, je naredil te dni odvetniško skuSnjo z dobrim uspehom.
Promocija. Dne 5. sveč. t. 1. bo pro-moviran g Štefan S a g a d i n, pravni prak-tikant rri c. kr. dežel, sodišču, doktorjem prava. Čestitamo!
Iz pošte. Poštni uradnik gosp. Zorko Lichtenegger je prestavljen iz Celja v Gradec. Tudi poštno ravnateljstvo je začelo posnemati Gleispacha ter prestavlja slovenske poštne uradnike v nemški del Štajerske.
Poroke. Dne 1. svečana se je poročil rodoljubni mladenič g. Radoslav Nemec v Dragotincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici z gdč. Marijo Borko. Bilo srečno! — Na Dunaju sta danes bila poročena: g. K a r b a Ivan z gdč. Ztiiko Podplatnik; prvi je doma iz Babinec pri Ljutomeru, druga pa pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Ženin je kot mnogoletni službenik v visokih krogih prekrožil velik del Avstrije pa tudi inozemstva. Novoporočenca sta na Dunaju dobroznani osebnosti. Oba sta v tujini ostala zvesta svojemu rodu, in da še to ovadimo, »Slovenskemu Gospodarju«. Bog dal srečo!
Mariborske novice. Zaradi potepanja je bila dne 30. jan. četrtokrat obsojena Ljudmila Šunko iz Št. Jurija ob Pesnici na šest tednov ostrega zapora. — V nedeljo je aretiral orožnik v neki gostilni v Leitersbergu nekega Vincenca Milan, ki je v več gostilnah v Mariboru naredil dolgove ter potem pobegnil. Izgovarjal se je vedno, da mora vsak čas dobiti denar. Predno je pa došel denar, prišel je orožnik. — Slovenski trgovci in trgovski pomočniki prirede prihodnjo nedeljo, dne 7. febr. prvikrat v Mariboru veliko plesno zabavo.
Porotno zasedanje v Mariborn. Za
prvo porotno zasedanje v Mariboru je imenovan predsednikom porotnega sodišča dvorni svetnik in predsednik okrcž. sodišča Robert Greistorfer in kot njegov namestnik viSji deželnosodni svetnik dr. Franc Voušek in deželnosodna svetnika dr. Ignacij Pevec in Anton Morocutti.
Vojaški nabori bodo letos za Maribor okolico dne 20. marca. 5 , 6, 7. in 8. aprila in za Maribor mesto 9. in 13 aprila.
Slnžba uradnega sluge je razpisana pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Mariboru. Plača na dan 2 K 20 vin. Prcsilci se naj oglasijo vsaj do 6. febr. 1904 pri ravnatelju. Seboj naj prinesejo spričevala o svoji dozdajšnji službi in o svojem zadržanju.
Drago plačana praznovernost. Sredi meseca novembra 1. 1. zbolelo je nekemu posestniku v Slov. goricah 9 mladih prašičev. Ker pa naši kmetje, namesto da bi vprašali
za svet kakega zvedenca, najprvo sami z vsemi sredstvi poskušajo ozdraviti svojo živino, in če ta nič ne pomagajo, gredo h konjedercu; saj ta zna ubiti pse, konje, mačke in drugo bolno živino. Ravno tako si je mislil gori imenovani posestnik. Poklical je k obolelim prašičem tri konjederce. Prvi je nasve-toval, da se mora svinjski hlev dobro pokaditi, potem pa je dal gospodinji zavitek, v katerem se baje nahaja dobro zdravilo, katero se mora s prašičjo hrano kuhati. O zdravilu seveda ne sme nobena druga živa duša zvedeti, ker sicer zgubi svojo moč. Ker je pa prašiček za prašičkom poginil in so ljudje začeli govoriti, da dotični posestnik svoje svinje s človeškim mesom krmi, posegla je vmes v to pooblaščena gosposka ter pri tem dognala, da je v zavitku kot zdravilo en kos noge in pol glave davno poginulega konja, seveda same kosti.
Od »v. Antona v SI. gor. Zdramil nas je narodno zavedne Slovenke in Slovence iz spanja grozen nemčurski vihar, ki je začel razsajati krog naše pošte. Vprašam vas, cenjeni gospod urednik, je li res Dobrna tam daleč kje v Nemčiji ? Lepo slovensko krajevno ime priča, da ne. Naša milostna gospodična postarica pa misli, da je. Mislite, da ne vemo, kje je vaš rojstni kraj, da je v lepi slovenski okolici celjski. Zakaj torej prezirate svoj ma-terni jezik? Slovenske besede »prosto« na trkanje ubogega kmeta si pač ne morete zapomniti, ampak vedno odmeva iz uradne sobe na slovenskih tleh beseda »herein«. Vprašam vas, ali ste gospodična za nas Slovence tukaj ali mi za vas? Nam s svojo nemščino ne morete škodovati, pač pa c. kr. pošti. Vsak se že boji iti na pošto, ker so milostna gospodična grozno nemški, ki nočejo slovenski govoriti, mi pa nemški ne. — Narodno zavedna Slovenka.
Kapela pri Radencih. Nemški požar-niki Muta-Hrastje so imeli v nedeljo, dne 24. jan. »bal*. To vam je bilo hajlanja okoli Kapele, da so človeka uSesa bolela. Tudi nekateri iz kapelske okolice, ki se med pristne Slovence štejejo, so počastili ta »bal«. Drugič bomo prišli z imeni na dan!
Radgonska „nova slovenščina". Kakor imajo Ptujčani »naj ta falšo štacuno«, tako imajo Radgončani menda »naj ta boljšo lekarijo«. Le poslušajte, kako priporoča da listkih radgonska lekarna svoje blago: »Olje za protin. Nebolečo olje za mažo poživotu, za protin rematiš velja glaž 50 kr. = 1 K. Samo v lekariji »k zamorcu« Radgoni se dobiva pravi raztopivnia čaj (prej je bil imenovan: krvočistivni čaj). En paket 30 kr = 60 heller. Napeljava, kako ga uporabiti: Vzemi 2 polni žlici tega čaja, vlij nanj 1 másele vrele vode, pokrij ga dobro, čres pol ure pa ga precejdi skozi platneno cedilo. Polovico mlačnega čaja popij zjutraj, polovico pa večer. Ljudje ki imajo protim ali trganje po udih, naj pijejo topli čaj 2—3 ure prej, ko iz postelje stopijo, ker se jih truplo potem dobro poti. Kdor se vrači stem čajem, naj jej tečna jedila, ter pije vino z vodo mašano; posebno pa naj gleda na to, da ne povžije nezrelga sadja in kislih jedil.« — Glejte, tako si predstavljajo »kunštni« Radgončani »novo slovenščino«. Gotovo so hodili k »Štajercu« v šolo učit se te zares »nove« slovenščine. Zdaj pa hočemo tudi mi spodještajerskim nemčurjem podati v »novi slovenščini« ta-le recept: Ite v Ptuj k Hansu Androschitzu, ki ima tam »naj ta falšo štacuno«, in kupite si tam »en ta naj ta boljši norimberški trahtar«; potem pa idite v »Štajerčevo« uredništvo, tam dobite zastonj »1 pakl« ali pa 1 kilo »frišne« pameti, to si dajte vlijati skozi trahtar v svoje »rematiš« možgane — in dobro bo!
V Radgoni je umrla dne 27. m. m. v 80. ietu gospa Marija Bratkovič, vdova notarjeva in mati gornjegrajskega notarja g. Kazimirja Bratkovič.
Iz Mute pri Radencih se nam poroča: Dne 24. m. m. sta napadla v gostilni Vrbov-čevi Bolučeva sina svojega očeta. Najprej
sta se napila in potem sta šla nad očeta, eden z nožem drugi pa s stolovo nogo. Pri tem je ugasnila svetilka in oče se je skril pod mizo. V temi sta naletela na gostilničarja, ki ga je hotel braniti, ter ga je eden sunil v glavo z nožem, da se je takoj zgrudil mrtev na tla. Tudi drugi posestnik, ki je bil v družbi Boluča, je bil nevarno ranjen.
Ljutomer. Dne 26 m. m. po noči je zgorela kolarmca posestnika Alojzija Kosi v Bučečovcih. Zgorelo je mnogo krme in gospodarskega orodja. Posestnik je bil zavarovan za 600 K, medtem ko znaSa škoda 1000 K. Požarne brambe iz Bučečovc, Iljaševc in Hrastje-Muta so bile kmalu na licu mesta ter so zabranile, da se ogenj ni razširil na bližnja poslopja. Baje je hudobna roka zanetila in je orožništvo dotičnemu že na sledu.
Iz Svetinj. Nesramni napadi na našega veleč, gospoda knezoškof. duhovnega svetovalca in župnika Ivan-a Bohanec v štev. 1. ptujskega «atajerca», so nas farane župnije svetinjske zelo izaenadili in globoko razžalili. Proti taki lažnjivi pisavi najodločneje prote-stujemo in izrekamo tem potom našemu priljubljenemu veleč, gospodu župniku zopet našo iskreno udanost in velespoštovanje. Dopisnika pa opozarjamo, naj spravlja umazane smeti, v katerih že čez glavo tiči, od sebe, Svetinje pa naj pri miru pusti in naj tudi pazi, da njega ne bodo enkrat v «turen» potegnili, da morda z njega kakšna ljulika ne zraste. — Več faranov.
Konjiški okrajni zastop je sklenil pri zadnji seji, da priredi vsako leto v Konjicah sadni in vinski semenj. Prvi se bo vršil le-tošjno jesen.
Ptujske novice Čeravno je bila volitev župana, kakor smo zadnjič poročali, namenjena na 1. febr., so vendar že dotično sejo sklicali za dan 30. jan. Mogoče so se zbali, da bi jim ušel g Ornig (!), kateri je bil jednoglasno izvoljen in je to čast »kljub britkim skušnjam« seveda sprejel. Za »vice«-župana je izvoljen »Kaiser«. Šlo bo torej staro pot naprej. Zvečer po volit vi so priredili pristaši Omigovi njemu na čast bak-Ijado. Ornig se je zahvalil ter govoril zbrani množici, da hoče vedno v prospeh mesta delovati (zidati). Končal je svoj govor: »Hiil nemško mesto Ptuj!« Komandirane so bile k tej večerni bakljadi tudi deklice iz Madcben-heima, ki so morale klicati kakor navzoči poubčni fakini novoizvoljenemu županu »heil.« — Bivši trgovec z lesem F. Vernik iz Brega pri Ptuju je na lesnem skladišču J. Stendte pokradel lesa za 1080 K. Les je prepeljal x Maribor in ga ondi prodal. Vernika so aretirali in ga izročili sodišču.
Celjske novice. Podružnica zveze nemških trgovskih pomočnikov se je sama raz-družila. S tem je celjsko nemštvo zopet pokazalo, kako je že trhlo, ker že začne samo razpadati. Stebri nemškega mostu do Adrije se podirajo: Slovenci, naprej! porušimo še ostale!
Okrajni zastop celjski. Dežel, odbor je določil da morata po Kosemu poneverjeno svoto 26.649]K 61 vin. poravnati dr. Sernec in dr. Dečko. Okraj torej ne bo trpel zaradi Kosemove tatvine niti vinarja in s tem so najtemeljiteje ovržena vsa natolcevanja nemških in nemškutarskih listov proti Slovencem. Seveda bi lahko dr. Sernec in dr. Dečko takoj storila iz proste volje to, kar sedaj morata storiti, in nasprotnikom slovenskega okrajnega zastopa bi bilo vsako orožje odvzeto, zaupanje slovenskega ljudstva v voditelje pa neomahljivo utrjeno. Žal, da dr. Sernec in dr. Dečko nista razumela svoje narodne zadače in tega nista storila. Vendar moramo javnost opozoriti, kak razloček je med Št. Lenartom in Celjem. Ko je tam nemški voditelj Mravljak ogoljufal ljudi za tisoče in tisoče, se nemški veljaki niso usmilili nedolžnih žrtev, ampak ljudstvo samo je moralo trpeti škodo. Ko pa v Celju opehari pisar okrajni zastop samo za nekaj tisoč kron, so slovenski voditelji, ki plačajo lumparijo pi-sarjevo, da okraj ne trpi nobene škode. Velik
razloček je med nemško in slovensko poštenostjo !
Na Nemškem v Giesenberg Sodingenu se bo omožila Marija Drev iz HaSnice z rudarjem Franc Rahle. V Holzhauznu pa rudar Anton Gobec iz Zibike z Eno Vehovar iz
Zibike.
Reservisti, ki se hočejo udeležiti orožnih vaj spomladi, vlože naj dotične prošnje nemudoma, najkasneje pa do srede meseca februarja pri politični oblasti svojega bivališča. Oziralo se bode v prvi vrsti na poljedelce.
Vojaške zadeve. V letu 1904 se je določila svota, ki se izplača posestnikom, ki imajo vojake pri marših opoldne na hrani za vsakega na 49 v.
Cerferene stvari
Postni pastirski list za lavantinsko Skelijo je izSel te dni. Prevzvišeni nadpastir razpravlja v njem o verski resnici brezmadežnega spočetja Marijinega, ki se je razglasila pred petdesetimi leti ter izreka najsrčnejšo željo, da se tekoča petdesetletna spominska svečanost tudi v naši škofiji, kolikor le mogoče, vrši tako, da bo utrjevala in izpo^bujala versko mišljenje škcflanov.
f C. g. Alojzij Sijanec. Kakor smo že zadnjič poročali, je umrl dne 25. prosinca po dolgi mučni bolezni vlč. g. Alojzij Sijanec, župnik negovski. Sprevod je bil v sredo, dne 27. prosinca. Vodili so ga vlč. gospod dekan lenartski J. Jurčič, ki so tudi služili sv. mašo. Slovo so pokojnemu gospodu govorili č. g. J. Kunce, župnik jurjevški, kot rojak in sošolec. Ljudstva se je obilno vdeležilo. Pokojnega gospoda župnika zadnja voija je bila: če bo kaj premoženja ostalo, naj se razdeli polovica za veliki zvon negovski, za katerega se nabira, drugo polovico naj dobijo siromaki. Blagi duhovnik naj v miru počiva!
Kot provizorja sta nastavljena č. g. kaplan Martin K r a j n c pri Sv. Primožu na Pohorju in č.g. kaplan Franc Mandeliček v Negovi.
V pokoj je stopil č. g. Matija F r e c e, župnik pri Sv» Andražu pri Belihvodah.
Razpisani sta župniji Sv. Andrej pri Belibvcdah do 2, Negova do 8 marca.
Zopet nastavljen je kot kaplan v Svi-čini čast. gosp. Mat Meznarič, doslej v začasnem pokoju.
Društvena porodila.
Bralno in pevsko društvo ,Maribor'.
Da se omogoči redno vplačevanje udnine, sklenil je odbor, da bo blagajnik vsako prvo nedeljo v mesecu popoldne v društvenih prostorih navzoč, da udje morejo vplačati udnino. Pri udih društva, ki so pa istočasno udi »Čitalnice«, bo pobiral vsak mesec čital-niški sluga.
Ljutomer. »Bralno društvo za ljutomersko okolico« je imelo dne 24. prosinca svoj občni zbor v gostilniških prostorih g. I. Vaupotiča. Po kratkem pozdravu g. predsednika Srabočana, po poročilu tajnika in blagajnika in po pregledu in odebrenju računa se je vršila volitev novega odbora, ki se je sestavil sledeče: Gosp. kaplan I. E Kociper, predsednik; gosp. kaplan Anton Srabočan, podpredsednik; g. učitelj Janko Karba, tajnik; g. učitelj Fran Zacberl, blagajnik; g. Janko Murecker in g. Ant. Mišja, knjižničarja; Franc Žabota in Filip Sršen, odbornika. Vrhtega ima druStvo po posameznih vaseh svoje reditelje, ki so: Jožef Jelen, Franc Dolamič, Franc Šalamun, Alojzij Rakovec, Mart. Potočnik, Mat. Puconja in Franc Fras. Novoizvoljeni g. predsednik izreče zbranim udom zahvalo, da so mu skazali zaupanje in mu poverili časti in dolžnosti predsednika bralnega druStva, in obljubi, da hoče po svojih zmožnostih krepko in odločno delovati v procvit prepotrebnega društva, ki je nekaj časa sem, žal! hiralo in tako bolehalo, da se je bilo bati najhujšega. Društvu se mora pridobiti izgubljeno zaupanje, društvu je treba vdihniti nove življenske moči, vdrušvo je treba pri vabiti mladino, ki se naj pri tem ognjišču ogreva za naj-
svetejše« svetibje naroda. Povdarjati se mora pred vsem izobraževalni namen društva. V to svrho začrta gospod predsednik, opiraje se na § 2. pravil, svoj program, po katerem bi se naj udje zbirali k mesečnemu predavanju. Govori bodo namerjeni v pospeševanje narodne zavesti in v stanovsko izobrazbo. Privlačno silo bodo gotovo imeli dokaj zanimivi in podučni govori o krajevni zgodovini ljutomerski. Razbonti mladeniči naj se poskušajo, in se tudi bodo, vsaj trdno pričakujemo, poskušali v govorniških vajah po navodilu gospoda predsednika. Z veseljem pozdravljamo velikodušni čin mnogočastitega g. dekana M. Jurkoviča. Da se ti mesečni zbori ne bi vršili v gostilniških prostorih, kar bi ude vtegnilo odbijati od druStva, so blagohotno prepustili gospod dekan prostorno sobo društvenim namenom brezplačno. Bodi jim izrečena iskrena zahvala I Gospod predsednik predlaga, da naj druStvo pristopi k ljubljanski «Slov. kršč.-socialni zvezi» in opozarja na korist in razne ugodnosti «Zveze», in da je treba tudi skupne vspodbude in podpore, katero bo dajala «Zveza». Udje se enoglasno izrečejo za pristop, pristopna izjava se podpiše in odpošlje. G. predsednik prosi konečno, da mu gg. odborniki naj požrtvovalno segnejo pod pazduhe, da bo mogel vstrajno nositi nelahko breme predsednikovih dolžnosti, ki jih je vzel na svoje rame, in zaključi občni zbor z zaupnim pogledom v veselo, jasno bodočnost druStva!
Laško. Že dolgo niste dobili nobenega poročila o društvenem življenju laških Slovencev. Ustanovili so si bralno društvo že 5 nov. 1893 in sicer za trg in okolico. Kakor povsod pri ustanovitvi, je bilo tudi tukaj navdušenje velikansko. Par let je društvo tudi vzorno napredovalo, vsaj v smislu svojih trških članov, dočim se je morebiti premalo oziralo na potrebe kmečkega ljudstva. Društvo je tudi imelo svoj pevski, da celo tamburaški zbor. Vsaj petje je pri društvu potrebno. Toda prvotna navdušenost je jela pojemati. Razmere časa so tako nanesle, da je društvo danes: društvo samo na papirju, društvo brez življenja. Razpadel je tudi pevski in tamburaški zbor. Zaprašene in razglašene tamburice kaj žalostno vise ob steni. Po celo leto ni imelo društvo odborove seje, občnega zbora. Umevno je, da ni prirejalo podučnib, zabavnih shodov, ni bilo ognjišče narodae zavednosti in omike, temuč zbirališče narodne zaspanosti in mlačnosti. Morebiti tiči vzrek v tem, da društvo ni bilo urejeno tudi za ljudstvo. Ne samo zabavati se, ampak tudi in v prvi vrsti podučevati, izobraževati svoje člane, bodi namen društva. Stare, izobražene moči opešajo m izginejo danes ali jutri, in če novih ni na razpolago, mora začeti dru Stvo razpadati. Zatorej obrni druStvo svojo pozornost tudi na priprosto ljudstvo, posebno na mlade ljudi, na mladeniče. Pa tudi mladenka ima pravico zahtevati od druStva izobrazbo, ki jo usposobi za njen narodnogospodarski delokrog V tem smislu se bo tudi laSko bralno društvo preosnovalo. Treba pa je k temu skupnih močij. Laški Slovenci, saj je nas precej, sezimo v tem oziru pod roke našim ljudem. Dajmo jim poduka v različnih gospodarsko-kmetijskih predmetih, občinskih, volilnih zadevah. Izobrazujmo jih tudi za javne govornike, nastope, — o priliki se vse potrebuje — za katere ima marsikateri priprosti mož in mladenič izvrsten talent, a nikoga ni, ki bi ga gojil in likal. V tem oziru so velekoristne, dobro urejene mladeniške in dekliške zveze, ki se bodo ustanovile tudi pri našem društvu. Vse društvene zadeve pa se uredijo na občnem zboru, ki se vrši 21. t. m., h kateremu se Slovenci vabite mnogoštevilno v pivovsrno delniške družbe, ki je društvu prepustila brezplačno sobo na razpolago. Hvala ji zato! — Društvo si je ustanovilo novi pevski zbor, kateremu sledi tamburaški. Po dolgem pre-stanku priredi druStvo društveno veselico dne 14. t. m. Slovenci, od nas vseh je odvisno, da se okrepi naSe društveno življenje.
Torej na svidenje! Kako bo nastopil novi pevski zbor, kako bodo izvršile svojo nalogo nove, mlade igralke — o tem pa poročamo pozneje.
Ormoška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda si je pri svojem občnem zboru dne 28. jan. izvolila naslednji odbor: Predsednica gospa Ivana Omulec, odvetnikova soproga v Ormožu; podpredsednica gospa Roza Miki, trgovčeva soproga v Ormožu; tajnica gospodična Uršika Kubarič, posest, hčerka na Dobravi; njena namestnica gospodična Julika Valentinčič, učiteljica na Humu; blagajnica gospa Ana Rosina, učiteljeva soproga v Ormožu, njena namestnica gospa Angela Porekar, nadučiteljeva soproga na Humu; delegatinji k veliki skupščini gospici Micika in Antonija Štupca, učiteljici pri Sv. Marku. —- Dosedanja mnogoletna in veleza-služna predsednica gospa Roza Miki se je tokrat predsednistvu odpovedala, ker se v kratkem preseli k Veliki Nedelji.
Veselica kat. slov. izobraževalnega društva v Lučah se je dobro obnesla; počastili so nas gostje iz Solčave, iz Ljub-nega, celo iz Rečice. Vsi, ki so poznali prejšnje razmere, so se divili izbranemu petju moškega društvenega zbora in se čudili pri-j prostim mladeničem, ki pravzaprav še niso i nikdar videli gledališča, ki so pa vendar s j svojim nastopom na lepo okrašenem odru z veseloigro »Dr. Vseznal in njegov sluga j Š tipko Tiček« vzbujali obilno smeha. Doma-j čini pa so s svojo pičlo vdeležbo pokazali, i da še ne razumejo gledaliških predstav;
mladina večinoma služi le vinu in plesu. Da j bi se više povspela in iskala duševnega užitka, j Se v doglednem času ni upati. Vendar pa ; smo z zabavnim večerom dosegli toliko, da se smemo 14. t. m., ko se bo igra, če Bog da, ponavljala, nadejati obilnejše vdeležbe. Saj so vendar vsi vdeleženci zatrjevali, da kaj takega v Lučah Se nikdar ni bilo in Se tudi ni bilo tako kmalo pričakovati.
Društvena naznanila.
Kmetijsko bralno društvo v Framu priredi
svojo letošnjo pustno veselico dne 6. t. m. v prostorih g. Mih. Turnerja s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav, 2. Šaljivi srečolov, 3. Petje svičinskega seksteta, 4. Prosta zabava. K mnogoštevilni udeležbi vabi ude in prijatelje društva odbor.
Bralno društvo pri Sv. Juriju ob Ščavnici ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 7. svečana 1904 po večernicah v šolskih prostorih z običajnim vsporedom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Gospod, bralno društvo pri Sv. Urbanu nad Ptujem bo imelo dne 7. svečana t. 1. svoj občni zbor z zanimivim vsporedom.
Sv. Benedikt v Slov. gor. Zborovanje sloven-sko-goričkega vinorejskega društva se bo vršilo v novem šolskem poslopju pri Sv. Benediktu v Slov. gor. dne 7. febr. t. 1. popoldne po večernicah. Odbor vabi vse ude tega društva k obilni udeležbi.
Bralno društvo v Cirkovcah pri Pragarskem ima dne 7. svečana občni zbor.
Kat. bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ima v nedeljo, dne 14. febr. po večernicah v šoli svoj občni zbor s petjem, šaljivimi deklamacijami in s šaljivim srečolovom (150 dobitkov, kartica stane 10 v). K najobilnejši udeležbi vabi ude in prijatelje društva odbor.
Leposlovno bralno društvo pri Sv. Rupertu v Slov. gor. priredi v nedeljo, dne 7. sveč. pri gosp. Fr. Kranjc veselico z gled. igro „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tifiek". Po končani igri se vrši občni zbor. Začetek ob 3. uri popol.
Bralno društvd v Pišecah bo imelo v nedeljo, dne 7. febr. ob pol 3. uri popoldne v šolskem poslopju občni zbor z dnevnim redom: 1. Pozdrav in govor o delovanju društva in poučno predavanje pradsednika. 2. Govor o koristi bralnega društva. Govori g. kaplan Franc Planine. 3. Poročilo blagajnika in predložitev računa. 4. Izvolitev dveh pregledovalcev računov. 5. Razni nasveti. Vsi pošteni gospodarji in gospodinje, kakor tudi pridni mladeniči in dekleta se prijazno vabijo, da se naj udeležijo občnega zbora in da pristopijo kot udje k našemu društvu, katero ima ja blagi namen, da skrbi za pouk in omiko slovenskega naroda. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Polit, narod, gospodarsko društvo pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. ima v nedelo, dne 7. febr. ob 3. uri svoj občni zbor v gostilni gospoda Koserja. Volitev novega odbora in govor o narodnem gospodarstvu ter važna posvetovanja 1 Uljudno vabi odbor.
Društvo „Edinost" v Središču vprizori v Sol. prostorih dne 7. svečana 1904 narodno igro „Deseti brat". Sedeži Btanejo 1 K, stojišča 40 v. Začetek ob 6. uri zvečer.
Kat. del. društvo v Puščavi ima 7. t. mes. v gostilni g. Eicholzerja veselico. Začetek ob 4. popol.
Iz Žič. Dne 7. Bvečana ob 4. uri popoldan priredi žiško bralno društvo v hiši g. Iv. Gosaka veselico s šaljivim srečolovom, z mnogimi lepimi dobitki. Dragi sosedje, istotako domači župljani se uljudno vabijo, da se gotovo vdeleže te veselice. Bržčas čaka tudi slednjega velika sreča pri krasnih dobitkih. Vstop je prost. Vabila se posebej ne razpošiljajo.
Kmetijsko bralno društvo v Grižah pri Celju vabi k veselici, ki jo priredi v nedeljo, dne 7. februarja t. 1. v društvenih prostorih. Ob pol 4. uri bo predavanje potov, učitelja gosp. Fr. Goričana o trtoreji in sadjarstvu, potem igra „Kje je meja?", petje, godba in prosta zabava.
Prostov. požarna bramba pri Sv. Martinu na Paki priredi veselico dne 14. sveč. ob 7. uri zvečer z gled. predstavo „Eno uro doktor" in s petjem v prostorih g. Antona Steblovnik pri železniški postaji. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Pevsko društvo v Braslovčah priredi veselice dne 7. svečana v gostilni g. Stancerja ob 8. uri zveč. s tem sporedom: Igra „Telegram" v jednem dejanju; pevske točke: Sattner „Opomin k petju", mešan zbor, J. K. Knabl „Slovan", moški zbor. Dr. B. Ipavic „Pozdrav", mešan zbor. H. Vogrič „Lahko noč", moški zbor. K. Bendl „Križaci na morju", mešan zbor. A. Hajdrih „Jadransko morje", moški zbor. Prosta zabava. K mtiogobrojni udeležbi vabi odbor.
Bralno društvo na Laškem priredi v nedeljo, dne 14. sveč. veselico s petjem, z govorom, igro „Zakleta soba v gostilni pri zlati goski" in z deklamacijo „Večna luč", z živo podobo. — Občni zbor se pa$vrši v nedeljo, dne 21. svečana v društveni sobi ob 3. uri popoldne.
Iz drugih krajev.
Iz svinca — zlato. Sloveči angleški kemik prof. V. Ramsc>y je iznašel, da izhla-peva iz novega elementa »radium« neki posebni plin, ki se čez nekaj časa sam ob sebi
spremeni v nov element, imenom »helium«. Helium je namreč element, ki se nahaja v soincu. To bi bil tedaj nenavaden pojav, da se spremeni element. Na ta način upa Ramsoy, da bo končno mogoče tudi navadno rudo spreminjati v drago rudo, n. pr. svinec v zlato, kar so si prizadevali izvesti že alhi-misti srednjega veka.
Listnica uredni&tva. Sv. Marjeta niže Ptuja. Zal, preveč osebno, ne moremo sprejeti! Gotovo se bo stvar dala drugim potom urediti nego časnikarskim 1 Pozdrave. — G. Fr. M. v Ormožu: V dotični stvari smo že sprejeli dopis. Hvala! — Cerovski: Lansko leto opisati je zdaj že skoro malo prepozno. Poročajte nam večkrat kaj novega, zanimivega! Zdravi 1 — Oplotnica: Dopis je razžaljiv, ker je preveč oseben. — Pragersko: Istotako. Po opisu seda oseba dognati. Edino to je razlog, da se dopis ne more sprejeti.
Zahvala. Vodstvo kn. šk. deškega semenišča v Mariboru srčno zahvaljuje č. g. dr. Jož. Somreka na lepih in za domačo kapelico zelo primernih darilih.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 8. do
20. januarja poslali prispevke p. n. gg. in društva: A. Novak v Spitaliču zbirko 10 K, Fr. Lavtižar v Šmart-nem 2 K, Dolski igralci pol pokroviteljnine 100 K, V. Janžekovič pri Sv. Lenartu v Slov. gor. zbirko 7 K, Mohorjani pri Sv. Lovrencu na Drav. polju 12'80 K; podružnici: moška v Ribnici 67-70 K, v Konjicah 50 K; dr. J. Strašek v Brežicah 12 K. Za družbeni Koledar je poslalo 84 odjemnikov 147'10 K, in sicer: 2 po 5, 2 po 4, 2 po 3-20 K, 3 po 3 K itd.
Kat. izobr. društvo v Studencih pri Mariboru. Za društveno zastavo so nadalje darovali gg. Vokač Jož. 2 K, Fr. Pušnik 1 K, Košiček Ig. 1 K, Lesjak Val. 1 K, Senekovič Iv. 1 K, Alojzij Karba 1 K, Ant. Pušnik 1 K, Antonija Podlesnik 1 K.
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
i
kot primes vsakdanji kavni pijači.
04.1/b
Loterijske številke
Gradec 30. januarja: 41, 13. 65, 29, 88 Dunaj 30. januarja: 50, 25, 85, 58, 52.
Preklic.
Jaz podpisani, A. Gregorec, zdravnik pri Sv. Marjeti, prekli-čem in obžalujem, da sem 1. januarja v gostilni g. I. Horvata v Gorišnici g. F. Miki javno ob-rekoval. To, kar sem govoril, je popolnoma neresnično. 45 i—i
Sv. Marjeta, 1. febr. 1904.
A. Gregorec.
Zanesljiva, poštena
oseba "»e
za gospodinjstvo, ako je mogoče, v trgovini malo izurjena in sploh za vse, se sprejme takoj. Znati mora slovensko in nemško. — Komer, St. Ilj v Slov. gor. 49 1-1
"Vabilo
k
rednemu občnemu štoru
Posojilnice v Framu
registrov, zadruge z neomejenim poroštvom, — Spar- u Vorsebuss-verein in Frauheim, registr. Genossenschaft mit unbeschränkter Haftung, — kateri se bode vršil
v četrtek, dne 18. svečana t. I. ob 3. uri popol.
v posojilnični pisarni v Framu.
Dnevni red: 1. Poročilo načelstva glede rač. sklepa za 1.1903.
—	2. Poročilo revizorjev. — 3. Sklepanje o porabi čistega dobička.
—	4. Sklepanje o znižanju obrestne mere pri posojilih. — 5. Nadomestna volitev jednega račun, pregledovalca. — 6. Nasveti.
Posojilnica v Framu, dne 1. svečana 1904.
47 i-i	Ravnateljstvo.
Otvoritev trgovine.
sem otvorll
Cenj. p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da { v Tagetthoffovi nllol it. 38
<§> trgovino z barvami, <§>
laki, firuisi, barvo za lakiranje tal, čopiči in vsem drugim v to stroko spa-dajočim blagom. Prodajam tudi nove in stare vzorce za slikanje sten. — Tovarniška zaloga navadnih in oljnatih barv.
Zagotavljajoč z vedno dobrim in cenim blagom točno postreči se- priporoča v obilen obisk
Franc Kolar, 50 8 1
slikarski in barvarski mojster v Mariboru, Teg-etthoffova ulica, 3».
Vizitnice priporoča tiskarna sv. Cirila y Maribora.
Proda se.
Zidana hiša s 3 sobami, lopo, kuhinjo, shrambo za jedila, kletjo in majhnim vrtom, se takoj po ceni proda v Spodnji Hajdini pri Ptuju hšt. 71. Leži ob glavni cesti, 300 korakov od Rokove kapelice. J. Ledinšek, Ptuj, Gornja dravska ulica št. 9.	22 5—3
Hiša s 3 stanovanji, 2 kuhinjama, veliko kletjo, studencem, gospodar, poslopjem, vrtom s pritikujočo se njivo (četrt orala) se po ceni proda. — Naslov pri upravništvu._32 6—2
Harmoniji dobro ohranjen, s 5 oktavami, 9 spremeni in kolenikom, se takoj proda po zelo nizki ceni. Janez Brložnik v Mozirju.	13 3—3
Naznanilo. Zaradi prezidanja trgovine se bo slehrno blago po zelo znižani ceni razprodajalo pri Antonu Strableg v Mariboru, glavni trg št. 12. 7 3—3
Malo posestvo je na prodaj. Lepo obdelan vinograd, 2 njivi, sadonosnik, malo gozda, hiša in gospodar, poslopje v dobrem stanu, oddaljeno pol ure od Štor, proda pod ugodnimi pogoji Franc Štante, Vrbno št. 80, pošt. Št. Jurij ob juž. žel. 28 3—3
Glasovir in harmonij v dobrem stanu takoj po ceni proda organist pri Mali Nedelji.	43 2—1
Slamoreznicai starega sistema, ki je zelo pripravna za malega posestnika, je na prodaj. Več pove Alojzij Bebernik, posestnik v Zerkovcih pri Marib. št. 27. 41 1—1
Šopek napevov k mašni pesmi „O Bog daritve svete, želimo deleža itd.", zložil Valentin Stolcer, učitelj v Razboru pri Slovenjgradcu, 60 zvezkov z napevi vred, se prodajo komad po 60 v s pošto vred. 10 kom. 5 K. Dobijo se v upravništvu „Slov. Gosp."	40 3—1
Kupi se.
Zvoni primeren za kapelico, težak 50 do 100 kg, se želi kupiti. Ponudbe s ceno sprejema Martin Košar, zidar v Slapšini, pošta Sv. Andraž v Slov. gor. 27 3-3
20.000 ključič za cepljenje, močnih in sicer 14.000 Riparia portalis, 3000 Rupestris monticola in 3000 Solonis, želi kupiti in, prosi za ponudbe Maks Berlisg, trgovec, Žetale pri Rogatcu. 42 3-1
Cepljene trte in divjake kupim. Kdor ima dobro blago, naj se takoj oglasi, katere vrste in koliko lahko odda. Ponudbe na upravništvo.	44 1—1
V najem se da.
Trgovina se da v najem z eno sobo in veliko kletjo za 140 K na leto. Naslov: Štev. 100, pošta: Podčetrtek, Štajersko^_10 3—2
Gostilno da na račun Jožef Škerlec v Gorryi Radgoni dobremu krčmarju, katerega žena je dobra kuharica. Znanstvo slovenskega in nemškega jezika, 200 K kavcije in potreben kapital za posel 8e zahteva._46 3—1
Proste službe.
Služba cerkovnika in organista je razpisana v Breznu ob koroški železnici.
_33 2—2_
Trgovskega učenca iz poštene hiše in z dobrimi šolskimi spričevali sprejme Janez Pecko, trgovec na Po kvi ob juž. žel._30 2—2
Služba organista in mežnarja je razpisana pri Mali Nedelji. — Cerkveno
predstojništvo._36 2—2_
Oskrbnik, z dobrimi spričevali, vojaščine prost, neoženjen, vešč slovenskega in nemškega jezika, kateri je dovršil tudi sadje in vinorejsko šolo, želi službe na več,em posestvu in Bicer najrajše na takem z vinogradi. — Naslov pove g. Dominik Peklar, posestnik pri Sv. Jakobu v Slov, gor._15 3—3
Bazno.
Deklice, ki se uče kuhati ali šivati, sprejme takoj na stanovanje ali pa tudi na hrano Lujiza Sivka, Domplatz št. 2,
Maribor._20 3—3
Pozor! Imam nekaj predmetov, ki bi se dali povsod in celo zanesljivo z lepim dobičkom razpečavati; zato bi bilo posebno dobro, si jih postavno (zakonito) zavarovati. Ker pa gmotno nisem zmožen, pripravljati teh predmetov v potrebni množini, da bi se razpečavali na debelo, iščem družbenika, ki bi založil v to potreben denar (nekoliko tisoč kron) in vži-val polovico čistih dohodkov. P. n. re-flektante uljudno prosim poslati svoje cenj. predloge pod: „Z umom in trudom k sreči" slav. upravništvu „Slov. Gosp." v Maribor.	26 3—2
Nova, jako koristna iznajdba!
Dvojnata vodna žaga, ki nažaga skoro za polovico več od navadne žage, in sicer z enim delavcem in z ravno isto vodno silo. Kdor si hoče napraviti tako žago, naj se oglasi pri Boštjanu Lampreht v Selnici ob Dravi. Tam si jo lahko ogleda. 34 2—3
Za cerkovnika želi takoj službe na kaki srednji fari izučen krojač, 34 let star, oženjen, brez otrok. Več se izve pri upravništvu.	48 1—1
Tiskarna sv. Cirila
naznanja p. n. občinstvu, da prevzema naročila za vizitnice, pisma, cenike s podobami itd. izvršene v k a m notisku. ===
Zagotavlja se dobra izvršitev in nizka cena. ^^^zn^z^z^^zr^zzrzzn:
Petrolne žarnice
k znižani ceni, v največji izberi vsakovrstnih svetilk in niih delov ter petrolne kurilne peči, stopiče (pečate) iz kavčuka in kovine, za urade in posameznike, monograma in vzorce v znamovanje perila itd. itd. — Nazorne dopisnice (posamezne od 2 v in skupine po 10 komadov od 30 vin. naprej), srečke (posamezne ali v skupinah) na mesečno plačo, Šivalne stroje (vsakovrstnih sestavov) od 38 K naprej na mesečno plačo. — Vsako blago ceneje ko povsod drugod priporoča 625 6-6
I. E. Weixl v Mariboru,
Zofijni trg št. 3.
Zdravje je največje bogastvo ! ||
sv.
Te glas o vite in nensdkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje • • e • bolezni. • • • •
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra-
vij o vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar,urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste
ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti firipavosti in prehla-jenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva se samo: ¡Mestna lekarna, Zagreb, zato naj se naročujejo točno pod naslovom :
Mestna lekarna, Zagreb, Marko? trg št. 68, poleg cerkie st. Marka,
Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1	ducat <12 steklenic) 4 K. j 4 ducate (48 steklenio) 14-60 H.
2	duoata i24 steklenio) 8 K. 5 ducatov (60 steklen.) 17'— H.
3	duoate (36 steklenio) 11 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlog«; Stjepan Borčič, župnik; Ilija Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.	Ustanovljena 1. 1360.
617 10—8
Mestna lekarna, Zagreb,
~8 Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka. Zdravje je največje bogastvo ! ||
Narav, francosko žganje
ki je iz domačega vina izločen (ekstrahiran) alkohol (mlad konjak), in je od vseh zdravnikov priporočeno zdravstveno, dušo in telo poživljajoče sredstvo, ki pomaga posebno pri trganju po udih, izpadanju las, išijas, odrevenelosti, protinu (reumatizmu), glavobolu in zobobolu. Ena steklenica 120 gld. z navodilom vporabe.
Stari konjak se PriPorofca posebno rekon-' valescentnim, bolnim na želodcu in oslabelim na krvi. Steklenica 1-50 gld. —, Pri naročitvi 4 steklen, se pošiljatev frankira.
Benedikt Hertl, posest, graščine Goli« pri Konjicah, Sp. Štaj.
V zalogi pri Al. Q u a n d e s t, trgovcu v Mariboru, gosposka ulica in v Moziriu
pri Martinu Ž u s t e r.	526 52—i6 j
OIOOOOOOOOOOIO
m Za slovenske mladeniče in mladenke! H
V sedanjem mledeniškem gibanju na Štajerskem in Koroškem bi ne smelo biti mladeniča in mladenke, ki ni čital knjige
Črtice iz slovenske zgodovine.
I. Stari Slovani.
En komad stane samo 30 vin., s pošto vred 33 vin
Namesto denarja se lahko vpošljejo znamke. Kdor vpošlje denar za 12 komadov, dobi komad povrh.
—Dobi se ———
v tiskarni sv. Cirila v Mariboru., kor. nI. št. 5.
OlOOOOOOOOOOlO
Slovanske knjižnice „Podlim" 2. zvez. Stolni dekan
d- Ivan Križanič.
Cena knjigi 80 v, 8 pošto 35 V.
— Dobi se v —
tiskarni sv. Cirila v Mariboru
Koroške ulice št. 5.
r
Anton Paoluzzi
:pos. v Cittanovi, Istria,
I prodaja lastnega vina. *98
>Pinot (belo) po 17 novčičev liter. > belo domače „13 „ „ ¡teran	,, 14	„
»Po tej ceni franko na postajo Trst; ►v svojih sodih se podraži za 5°/o-£637 Vzorci se pošljejo zastonj. 12
Učenca
iz bol]še hiše 3C sprejme
Mat. Stergar, trgovec z msnu-fakturnim blagom v Maribor«, gosposka ulica. Dobi vso hrano. Dečki s Koroškega imajo prednost.	37 2
Vabilo
k
izrednemu občnemu zboru
Kmetijskega društva v Marnbergu,
vpisane zadruge i omejeno zavezo „v likvidaciji", kateri se bode vršil
dne 21. svečana 1904, ob 3. uri popol. v prostorih gostilne „pri stari pošti" v Marnbergu z nastopnim dnevnim redom:
1.	Poročilo načelstva oziroma likvidatorja.	39 1—1
2,	Sklepanje o ukrepu tega glede likvidacije.
A. Hecl, likvidator.
Izdelovatelj orgel
Ivan Milavec
(Goršičev učenec)
Ljubljana Cerkvene ulice Ljubljana
se priporoča najuljudneje preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v strokovno dovršeno izdelovanje
novih cerkvenih orgel
po najnovejših, zanesljivih in izkušenih sestavih.
Vsakovrstna popravila in predelovanja izvršuje z najzanesljivejšo natančnostjo po najnižjih cenah.
oji k svoji m !
585 6-6

Lepe podobice s ornim okvirom kot spominki
za v molitev priporočene ranjke.
Primeren tisek na drugi strani oskrbimo hitro in lično. 100 kosov od 80 kr. do 1 gld. 80 kr.
K obilim naročilom se priporoča
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru,
8
Preveze za kilo ali suspenzoriji
— se dobe pri —
Alojziju Buchta
v Mariboru, Grajske ulice 20,
nasproti hotelu: Nadvojvoda Ivan.
Izdelujem, popravljam in snažim vsakovrstne rokavice. — Postrežba točna in solidna. — Za obilen poset prosi cenj. občinstvo z odličnim spoštovanjem	. 29 4-8
Alojzij Budita,
rokovičar in bandažist v Mariboru, grajska nlica št. 20. Nasproti hotelu: Nadvojvoda Ivan

J
Naznanilo.
Registrovana zadruga „Hranilno in posojilno društvo v Ptuji" ima XX. občni zbor dne 11. februarja t. 1. ob 11. uri oziroma ob 1/212. uri predpoldnem v „Narod, domu" v Ptuji.
Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva, predložitev računskega sklepa in bilance za 1. 1903; 2 Poročilo revizorjev; 3 Posvetovanje in sklepanje o porabi čistega dobička: 4. Volitev na čelstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti.
Čs se ob 11. uri ne zbere zadostno število zadružnikov, vrši s« ob pol 12. uri istega dDeva po naznanjenem dnevnem redu zborovanje pri vsakem številu navzočih — Zadružniki se vabijo na udeležbo.
Na Ptuji, dne 25. jsn. 1904.
Ravnateljst * o.
45 2—2
0
Na vod
za katoliške zaročence in zakonske.
p0 p j0žefa Holler, O. S3. R. poslovenil duhovnik lavant škofije.
Cena 30 -vi».. Po pošti 5 v. več. Pošilja se le proti predplačilu.
— Priporoča —
tiskarna sv. Cirila v Mariboru.


II II 1 M g
I	Slovenci!
darujte za
^ družbo Sv. Cirila in Metoda!
■1^+1++++++++++
Naročila za
vošeilne razglednice
Slovenska tvrdka!
Alojzij Horvat
kamnoseški mojster £ K K v Račjem pri Maribor«
— priporoča — 38 12—1
nagrobne spomenike HZZZZZIIZZ
razne velikosti po najnižjih cenah. ^^^^^^^^
i Anton Viher
S
mizarski mojster v Maribora Koroške ulice št. 31 16 2
absolviran obiskovalec strokovne šole v Gradcu
se priporoča slavnemu občinstvu posebno velečastiti duhovščini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za posjopj», pohištva in uprave za sobe in prodajalne, ter vsakovrstno delo za šole, cerkve, samostane in pisarne v vseh slogih od prostega do najfinejšega izdelka po nizki ceni. Proračuni in načrti zastonj 1
Specialist v izdelovanju portal in parketnih tal.
„Vzajemna zavarovalnica "
y Ljubljani Dunajska cesta št 15 Medjatova hiša
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi zvonov proti poškodbi. — Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličja Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poveijenikL
„Vzajemna zavarovalnica v IJubljani" je edina slovenska.
Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.	524 43 ^
Rojaki zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
EME~ Svoji k svojim.
hdajatalj la nietorik tau. «*«&. fauiv«.
odjoronu «rtdsik: Ftrdo Leskovar,
Tiak ttakarn« **. Ciril».