Mih. Opeka:  Vse po ptuje . . .
741
brane spise priobčuje nekaj let sem Krajec v Novem mestu v svoji „Narodni Biblioteki". Ne bomo naštevali vseh spisov — našteti so že v »Zvonu" 1. 1884. —, le par besed o njegovem slovstvenem delovanju!
Andrejčkov Jože je pisal najrajši povesti in prizore iz kmečkega življenja. Kot dijak je največkrat občeval s starimi očanci in sliČnimi preprostimi „originali", katerih običaje in govorico je vestno opazoval. Četudi je zajemal snov za svoje povesti iz domaČega življenja, vendar mnogi njegovih spisov le niso do cela izvirni. Marsikak prizor je vzel iz ptujih povestij in ga prikrojil v slovenskem duhu, kolikor se je sploh dalo. Zato pripoveduje včasih popolno neverjetne in celo nemogoče stvari. Tako n. pr. je njegova povest „Žalost in veselje", katero je ljudstvo s silnim veseljem prebiralo in jo še rado prebira, nedvomljivo sestavljena iz raznih tako imenovanih »indijanskih zgodbic", katere je v neko celoto zvaril in odel s slovensko obleko. Uprav zaradi teh nenavadnih in zato mikavnih prizorov in zaradi res poljudnega pripovedovanja je bil preprostim Čitateljem  zelo priljubljen.
Svojih spisov menda nikoli ni. pilil. Zato ima skoro vsak njegov spis kako hibo: značaji oseb v povestih niso zadostno ali pa vsaj nedosledno narisani. Celo to se mu je parkrat naključilo, da je na kako osebo v povesti po-
polno pozabil in jo izpustil brez sledu — ne-ovrgljiv znak, da je prikrojeval svoje povesti po  ptujih  spisih.
Ne majhna hiba Podmilšakovih pripovednih del je ta, da je z neko manijo popisoval znano, sicer dobrosrčno, a grčavo in razkavo naravo slovenskega kmeta v vsej goloti, včasih do neverjetnosti živo. Jezik v spisih je preprostim ušesom prikupljiv, a semtertje je okoren in diši po ptujšČini.
Na vse te pisateljske hibe so ga prijatelji opozarjali, toda Čeprav jim je pritrdil tisti hip, poboljšati se le ni hotel. Bil je premalo este-tiČno naobražen.
Vkljub vsem tem nedostatkom pa je Pod-milšak vendar-le odličen pisatelj svoje dobe, poleg L. Gorenjca-PodgoriČana menda najplo-dovitejši. On in Jurčič sta ob jednem začela spisovati povesti za ljudstvo ter takoj dobila mnogo posnemovalcev. Dotlej se je bilo v tem pogledu storilo za naobrazbo ljudstva bore malo. Župnik Cigler je spisal par mikavnih povestij; ako omenimo še nekaterih poskusov v „Ve-dežu" in »Slovenski BČeli", nimamo drugega nič, kar bi se smelo imenovati dobro pripovedno berilo, razven par res izbornih spisov v Jane-žiČevem »Glasniku". Plodovitost Podmilšakova in duhovitost Jurčičeva sta pa blagodejno upli-vali na poznejše pripovedovalce naše.
Vse po ptuje
ivar v ptujfni,  daljni zemlji, Dan budi me,  noč uspava, Bridka se z menoj  dogaja: Ptuje zrem  povsod obraze, Govor ptuj  brni v ušesa, S ptujci jaz golčim po ptuje, Ž njimi se po ptuje nosim, Žijem,  delam, kakor oni, Vse po ptuje, vse po ptuje . .
Jedno vendar je ostalo: Čutim v srcu še po svoje, Čutim,  kot sem nekdaj  čutil, Ko  še Sava je s šumenjem Svojim dušo  mi vedrila, Ko  nebo slovensko name Jasno in  krasno je zrlo, Ko  sem čutil,  kakor čuti Narod moj, ljubezni vredni . .
Vse po ptuje v ptuji zemlji Bodi,  kar že biti mora, Jedno pa ne more biti: Čutil vedno  bom po svoje!
Mih. Opeka.