r' 11......... ■ 1 rt Naj Teč j i slovenski dnevnik 1 v Združenih državah i _ Velja za vse leto ... $6.00 „ Q Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto - $7.00 § Za inozemstvo celo leto $7.00 I i—.............MU 1B000 funt0v. rad šel v Nemčijo zdravit. "DOKAZ", DA JE CAR POBEGNIL Zaprisežena izjava se Posestniki vztrajajo pri skrčenju za osem odstotkov, a premolar j i no- nuarja. — Danes so obesili v Szol-čejo sprejeti niti štiriodstotnega kaznilnici Marijo Kardos, ki je skrčenja. svojemu mlademu ljubimcu na Iju- t j bo zatrupila svojega starega moža. _ _____ ^ Zastrupila ga je z arzenikom. Vsega skupaj je bilo obtoženih in spoznanih krivim 36 žensk, ki ima-1 jo na vesti več kot sto umorov, katere so za vršile izza svetovne vojne. Najprej so same pomorile svode priletne može, da so se lažje pečale z mlajšimi moškimi, nato so pa za- •glasi, da »o komunisti,^^ oziroma 1X5 odvedli carsko družino Ko so privedli Marijo Kardos pod k vlaku, proč od Ognja. Vislice, je bil med gledalci tudi njen -----_ j mladi ljubimec. Nekaj časa je mirno KODANJ, Danska, 13. januarja. Eledal- ko ji je pa rahel j ovil zanj-Zaprisežena izjava pred sodiščem ko okolu vratu, se je onesvestil. : v Helsingforsu je oživela teorijo i Marija Kardos je bila v noči pred glede usode družine carja Nikolaja, obešenjem mirna in je hlinila celo V Rusiji je živel pred več leti in- n®kako veselost. Ko so pa prišli po žinir Swedborg, ki je umrl šele lan- !nj°- ->e ®ičela divjati. j 'sko poletje, potem ko je preživel več' Umrla je počasi. Osemnajst minut let v boljševiški jetnišnici. Je imela vrat v zanjki, predno je bi- j Swedborg je povedal nekemu 1:1 mrtva. Holmbergu, da je toil član komiteja 1 Obravnava proti zastrupi jeval-Kolčakove armade, ki je preiskala k*111 Je vzbujala splošno pozornost, i usodo carja ter njegove družine. | — Me nismo morilke — se je iz- j Komitej je skrbno preiskal pepel govarjala neka tovarišica Marije | grmade, o kateri se je glasilo, da so Kardos. — Me nismo nikogar pre- j bila tam sežgana trupla po umoru, teple do smrti, ustrelile ali zaklale. Čeprav se je vršila preiskava le Svojim možem smo dale strup. Umr- j par dni po sežgan ju trupel in čeprav 11 so mirne smrti brez bolečin, so našli ostanke oblek, gumbe in na- ! Izgovarjale so se, da so bili njiho-kit, ni bilo mogoče razkriti sledov vi možje pijanci in da so jih prete-trupel. Pali Tudi kemična preiskava ni mogla dokazati, da so bila tam sežgana trupla. Preiskava je vključevala tudi jamo, ki je bila polna vode. Vodo so iz pum pali, a tudi tam niso našli nikakih sledov. Swedborg je ugotovil nadalje, da je na železniški postaji v Jeka'te- INDUSTRIJALCI NAMERA- LEKARNAR USTRELIL ŽENO VAJO ZNIŽATI CENE IN SEBE. ALEXANDRIA BAY, N. Y., 12. ja-Nemški veleindustrijalci namerava- nuara. — 44-letni lekarnar Glen jo znižati cene svojim produktom Zoller je ustrelil svojo ženo, nato pa od šest do sedem odstotkov. samega sebe. Tragedija se je zavr- Znižanje bo stopilo le dni v ve- šila štiriindvajset ur zatem, ko so ljavo. .mu zarubili lekarno. SMRT ZNANEGA P1V0ARJA CHICAGO, 111., 12. januarja. — Ttfkaj je umrl Edwin F. Mayer, ki je bil svoječasno voditelj Manhatton Brewing Co. Bil ie ispehe pa bomo bržkone morali še Moderna prehajala mestna mati se je iz-s svojo petnajstletno nostmi — če se sme uoorabljati ta predvsem z n eposrednimi sosedi " """J" i.'.zvcj gospo-i hčerko pa farmi. Hčerka vpraša starega farmerja: sloji. Ravno sedaj je "v ospredju ; harmonično sodelovanje ž njimi. I m^au .-*r — Kakšna rastlina je to. ki ima spor med kcnfesiiami: nasprotja Madžarska sicer ni kriva, če ni ime- •■»Pomladi. Upajmo, da se 3eie in višnjeve cvetove, med Indi in muslimani so tolika, lo to stremljenje vedno usp?ha in * poga/^nja med Ma- j — to je krompir. — odvrne far- dokaz za to so do-'dar-kc in Ncm"ij° "Pspešno konča-' la in da bode tudi vodila do g;spo- ! darskega sodelovanja z Avstrijo. Kar v0o se tl~e izvoza živine, upa Madžar-j ska. da se bo ta izvoz, ki je sedaj' večinoma usmerjen v Italijo zopet. ; usmeril preti Berlinu. In če bomo 'obojestransko sodelovali z Avstrijo : ekstremisti. ki vprizarjajo atentate.! se np delala razi;ka po konfesijah. I zastopali celotni nacionalistični | n pr _ kUiijami. bi bili musliman-j tabor. Saj je dovolj znano, da sta I med indijskimi nacijonalisti vsaj dve struji: zmernejša in ekstrerr- na; načelno je sicer med njima} de Enako kočljiv problem je vpra- nasprotja so tolika, da pri vsaki priliki ogrožajo enot- najzgovornejši j no afirmacijo in uveljavi jen je ;godki. ki so se odigrali pred dnevi v j | splošno-indijskih teženj. Konkret- jPragi na trgovsko-političnem polju, i no gre sedaj za to. kako naj s^;če onemogočajo nasledstvene države sodelovanje, mora Madi-^rska spre-i jeti vsako roko. ki ji nudi pomoč. ' Kar se tiče madžarske zunanje •politike, poudarja Sfcephan Fne-drich. da so se v zadnjih letih prepogosto pouzr:rjali zunanje-politič-ni uspehi. Trobili so fanfare, kuni oškodovani v mnogih predelih. ;darkcli je cdpstcval ministrski pred-Zopet £0 pokrajine, kjer bi navadni scdnjjc v inozemstvo, London, Pa-majoritetn« princip oškodoval ln-;ri? Rim in Ankaro. V spominu je še Zakaj pa cvete belo in višnje- | organizira zastopstvo n. pr. za vo-I litve. Muslimani .predstavljajo sko-I ro tretjino prebivalstva, toda ne i bivajo kompaktno. Ako bi se uve-; Ijavil majoritetni princip, kjer bi na kmetijskem in industrijskem polju, bemo laško našli priliko za pridobitev staremu položaja. Farmerju se je to vprašanje že malo preneumno zdelo, zato pravi: — Tisti krompir, ki belo cve.e. je v c b lica h krompir, tisti, ki višnjevo cvete, jc pi tenstan kropir. — Fu še t^ga nisi vedela? — pri-po:nne mati dostojanstveno in prezirljive pogleda svojo hčerko. malo razlike, zato pa temveč gle de izbiranja in vporabe bojnih srt-dstev. počim bodo ekstermisti vedno odklanjali zaključke londonske konference, pa naj bi bili ka-kršnioli, se je že ponovno pokazalo, da bi se mogli zmerni nacijonalisti sprijazniti tudi z uspehi, ki bi ne predstavljali maksima, ki si ga željo, a ki vendarle omogočijo novo organizacijo Indije po raci-jonalističnih težnjah. S tega vidika je treba motriti tudi delo londonske konference, ki more stvari-ti o-novno za novo dobo narodnega razvoja v Indiji kliub navidezni današnji intransigenci. sanje, kako naj se vpoštevajo zapostavljeni socijalni sloji, znamenit? indijske ka~te. katerih "spod- I radostno razpoloženje pred tremi i leti. ko so bila objavljena službena j porcčlla o m-adža rsko-i ta li j a n s k i h I dogovorih o Reki. njeni svebadni nje" etaže so .tolikanj zaničevane luki in sUžnih olajšavah .Pozneje se in nič manj uboge v gmotnem >o-j0 :em ni čuIa n0bena beseda več. ledu. Imamo končno milijone pri- jReka je enostavno zginila z dnevnega reda. Tudi pred leto.n ko je s padnikov ras in jezikov, ki nimajo I s pravimi fndi ničesar skupnega i in ki na indskem nacionalističnem gibaniu sploh ne sodelujejo. Spričo tega je razumljivo, da je že treba govoriti o zaščiti manjšin v Indiji in o garancijah v tem pogledu. Vidi se tedaj, da bo morala londonska konferenca rešiti še lepo kopo najtežavnejših problemov. Zato se vrši njeno delo s podvojeno V V Seveda pa je kljub zelo ugodnemu dosedanjemu poteku treba na- , energijo, ker bi vlada želela Razveseljivo dejstvo je, (la se indijski delavci ne O- glaSati, da delo na konferenci še ni] januarju nastopiti že z uspehi pred dovršeno. Nasprotno, najvažnejše! parlamentom. Če se ji bo to po-še le prihaja na dnevni red in šele i srečilo bo njen uspeh zares ogro- bodoči tedni bodo pomenili pravo imen. Dopisu New York, N. Y. . Dekliška Marijina Družba prire- 3T mejujejo samo na politične zahteve. Istočasno sta vi ja jo' rudi ekonomske zahteve, kar je velike važnosti. Tako naprimer zahtevajo minimalno plačo na' mesee, ne na teden, s])lošuo zvišanje ])la<"t osemnrni de-j lovili k, en dan počitka na teden; isto plačo za liioškoga i iti zenskot ako opra\fljata isl(> delo. Zahteve so »ieer skromne, t«wla za Indijo pomenijo že dosti, kajti tako slabih delavskih razmer kot so v Indiji. najbrž ni nikjer drugod na svetu. Važna je tudi zahteva, ki se. tiče oprostitve vseh po-' titičnih jetnikov. Nadalje zahtevajo odpoklic an^leške«a vojaštva iz Indije in angleških bojnih ladij iz indijskega vodovja. Kol rečeno, zaenkrat še ne vemo. do kakšnih sklepov je prišel kongres. Predloženi program najbrž rudi ne bo odobren brez. vsakega ugovora. Toda to ni važno. „ . .. , / v Sedež: I. vrste 75c. Sedeži II. vr- \ azno je, se mase indijskega naroda pri vadile ste 50c. mjsli, da se morajo same izvojevati svobodo. I Za obilno udeležba se priporoča Kajti angleško.indijska konferenca oziroma Anglija' odbor. jim ne bo dala svobode. j * n„„. „ „ Danbury, Conn. __' Na2manjam. da je umrl dne 10. " januarja 1931 dsbro znani rojak Jo- žef Stele, podomače Borcev iz Jarš pri Domžalah. Preminul je v velikih bolečin-ah za pljučnico. Priporočamo ga v blag spomin. F. Henigman. Waukejan, III. V tukajšnji nasebini pogrešajo že teden dni Mrs. Frances Serše, rojeno Habe z Vrhnike. Razumljivo je, da povzrsčuje njeno izginutje njenem možu Tomažu in sinu Franku veliko skrbi. Rojaki, kateri so jo videli nazadnje in g Dvorili z njo, povedo, da Je govorila precej zmedeno, ter obstoja mnenje, da je v stanju omra-čenega uma zašla v jezero Michigan. Oblasti neumorno raziskujejo vso okolico. Nekateri so zapet mnenja, da je odšla h kakim znancem izven naselbine, mogo*e kam v Cleveland, O., Kencsho ali* Sheboygan, Wis. Odšla je oblečena v rjavo suknjo in temno zelenem klobuku. Stara je 48 let. Če bi kdo rojakov kaj zango vedel, se prosi, nag sporoči na moj naslov. Če se je dogodilo kaj hujega, da najdejo omenjeno mrtvo, pa sporo-jčim potom .^oiMsa v Glas Naroda. Pozdrav T ' Jože Zelene, : - 0Ž9 McAllister Ave. Walsenburg. Colo. Cenjeno uredništvo: Tu v prilogi di dne 18. januarja ob petih popol- ,vam p;šljem $9.30 v pokritje naroč-dne v dvai-ani, 62 S.. Marks Pla^e, New York, popoldanske zabavo, na katero so vabljeni vsi rojaki in rojakinje iz New Yorka in okolice. "Domovina"' bo zapela Aljaževo: "Le zeleni senčni gaj" in V:dcpiv-čeve: "Ves dan je pri oknu". Nato bo igra "Materin blagoslov *. Po igri bo darovan krasen dobitek. nine za Mi. George Ocvirak $3.00, in $6.30 za Pratike in Koledarje. Želim n vesslo srečno novo leto. vsem naročnikom lista G. N., \ dasi malo pozno, pa naj bo bolj srečno. Z del:m gre po premogovnikih slabo. Delajo par dni, dasi je cona živilom j-ako padla, a vseeno je težko obstanek. Vreme imamo mrzlo in snea. težavo dešlo do pogodbe v Haagu, je Briand zagotavljal Madžarski največjo naklonjenost, vendar pa še da Na zunaj gledamo z največjimi nadami. znotraj pa na? vs?kakor ;cže skrbi. Akoi meni grof Bethten. da smo bili v zadnjih desetih letih tako zaposleni z notranjimi skrbmi, chi nismo našli časa za obnovitev starih prijateljstev, potem bi se vendar lahko našla prilika za pridobi- za deset kron. kar je tsv starega kmetijskega izvoznega vito paconi. czemilja in s.-jrih postojank na za- Kd:r je pojedel dve porciji gula-"3du. Sporazum med Budimpešto,' ža je debil brezplačno fige za de-Duna.jem in Berlinom na gospodar- zert. To jc bil: med vojno, ko je .sila prikipela da viška. V mestu je sijajno uspevala mala re.-"avraoija. v kateri se j^ dobilo juho. gulaž, pečenko in suho meso bilo s.raho- Isko-političnem polju ni samo zuna-!nje-ipolitično vprašanje, temveč je Od jutra do večera je bila restavracija polna. nes ni bil kot nujno proglašeni do-j postal tudi že problem notranje po-, Fu je prišel neverni Tomaž in re- gevor ratificiran parlamenta. Tudi od francoskega > Avstriji je bilo FAŠIZEM V BORBI ZA OBSTOJ Iitike, ker nam more sam d gospo- |kel gostilničarju: clarska reorganizacija prinesti po- i — Kako morete vse to tako poce-pogesto rečena, da je pripravljena j moč in izboljšanje. Zato pričakuje j ni dajati? Stavim, da je vse od koza na jširše gospodarsko-politicno j Madžarska z nestrpnos .jo uspešne- ; nja. sodelovanje z Madžarsko. Vršila so ga zaključka trgovinskih pogajanj z! — Nak. fige nisc konjske. — je se iazna cficijelna in oficijozna po-lNemčijo. Izpopolnitev gospodarske|odvrnil gostilničar. — fige .so iz Vi-gajanja madžarskih in avstrijskih j fronte Budimpešta-Dunaj-2erl:n je : pave. agrarcev. minogo lepih govorov je n-ajlepša želja, ki jo more imeti po- * bilo izročenih, v karerih so poudar- litik. , • j V letovišču se znans.va hitro skle- - ---------i paj0 Kcj prvega dne sta se seznanila dva mlajša mestna človeka in sta ! bila po preteku debre ure že velika j prijatelja. Fašistični tisk je objavil pred ne-;organizirali demonstracije po uli- — Poglejte poglejte — pravi pr-ksliko dnevi poročilo službene agen- :cah Parme ter je morala nastopiti j vi. ko sta stopala po obrežju. — po c-ije "Štefani", o aretacijah v Bo- proti njim milica ie jih lazgnati z logni in okolici. Po tem službenem j orožjem. V Modeni so bili nekega fašističnem poročilu je bilo areti- j dne vsi zidevi preiepljeni z revoluci-ranili 10 oseb zaradi političnih zlo- j jonarnimi manifesti. V bojazni predi činov. AretL*anci se označujejo kot j hujšimi dogodki so oblas.i takoj: komunisti, kakor piše pariški ted- i drugea dne pozvale k nekim novim i nik "Lu Liberia' ne gn? za komuni-i javnim delom mnogo brezposelnih' ste, nit: ni točno navedeno število , delavce\. Demonstracije so bile tu-aretirancev. ker je bilo ne samo vidi v kraju Carji, kjer so bili zaradi Bolcgni, nego po vsej srednji Ita- j širjenja lepakov aretirani vsi ta-lišj te dni aretiranih par sla oseb, j mošnji tipografi. Obširne in mnogo-med ko..erimi ni komunistov. Že ne- \številne preiskave sc bile izvršene v koliko-dni vlala po vsej pokrajini j Concordiji in Novi. Mnogo aretacij je bilo izvedenih tudi v Regio Emiliji kakor tudi v Forli in okolici, c-dkoder je doma Emiliji, kakor tudi v nekaterih dru- ; gih pokrajinah velika razburjenost. Dogajajo se sedaj v enih, sedaj v I Nesreča tudi ne počiva. Za n^vo le..o sta zmrznili dve ženski Mrs. !Tood in Mrs. Aic. Pustili sta več ne-|d:raslih otrok. Tudi družina Trko- vič je izgubila očeta. Pogreb je bil! V nobeni pokrajini Italije ni težka veličasten, ker je bil pokojnik pri'gospodarska kriza došla do takega ija Franchl Gregorhli; ki nekdaJ drugih krajih manifestacije, od ka- iMuSsclini. terih so bile najznačilnejše v Parmi, Iz Brescie poročajo, da so nastale Modeni, Carpi itd. zlasti težke razmere v okolici Love- re zaradi kritičnega stanja podjet- ZAKAJ 30 na3e vloge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ ^ število naših vlagateljev vsak dan - veča in množi? ZATO, ker Je denar pri nas naložen VARNO; ~ naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel. ka, in pa — ZATO, ker S€ Pri naloženi denar lahko ve. ——— dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. VLOG K obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen pred 1. fehr. s<- obrestuje od 1. febr. naprej, obresti se ]iri]>išejo h glavnici dvakrat na leto. 8FBCIAL INTEREST DEPARTMENT Sakser State Bank . NIW TORK STATE DEPOSITOR V 82 Cortlandt Sfaroet HEW YORK, H. T. i. izraza kakor prav v Emiliji, ^mur !Zap°3loval° okoli 6000 delavcev. To podjetje odpušča sedaj svoje zad- drujtvih. Naše scžalje prizadetim sorodni-'je kriva v prvi vrsti stagnacija v iz . kom in družinam. j vozu kmetijskih proizvodov. Oblasti i ^Policija iz- S pozdravom! M. J. 7 ayuk. so ijih imele na razpolago za javna dela, zajradi česrar je v tamošnjih krajih zavladala velika brezposelnost. V Emiliji ji je v vseh večjih in manjših mestih na tisoče brez- tvm0va m Grandija nadaljuje po IVleskanow, Sask., Canada. Dragi urednik, prosim malo prostora v Vašem-listu. Ker 'berem iz raznih kra-jev dopise v vašem listu, sem se tudi jaz namenil., da se oglasim s par vrs:ica-mi Iz mrzle Canade. k Kakor povsod tako je tudi tukaj bolj po malo dela. Tukaj so samo farme in ni bogve kaj dela po zimi, pač pa upamo, da bo boljše na pomlad. Dasi je ponavadi tukaj velika zima, je letos dosedaj precej toplo, kar ni navada. Ker mi bo v kratkem pošda naročnina, prilagam $3.50 za pol leta in za Slovensko-Amerikanski Koledar ti leto 1931. Zdaj pozdravljam vse Slovence širom Canade in Amerike, posebno pa Pet«- Zgago. Tebi uredništvu pa želim mnogo naročnikov. Tony Stefanich. so že popolnoma izčrpale kredite. ki|VrŠiIa mnogoštevilne aretacije v vr- istah bivših socijalistov, mnogo pa jih je bilo tudi aretiranih v vrstah katoliško orijetiranih meščanov. Kljub poslednjemu sestanku Li- poselnih in gladnih delavcev, ne sa- j mo industrijskih, temveč tudi kmetijskih. Zemljiški posestniki so v zelo težkih razmerah, industrije ne delajo in trgovci propadajo po vrsti. V zadnjem času je propadlo tudi več bank. V obupu zaradi gladu in izvanl^ od najnovejših režimskih odredh za znižanje plač tudi delavcem, ki so še zaposleni, so delavci sebni tribunal za zaščito države procese proti komunistom in more se j^skoro reči, da so^-se po tem sestan-iku protikomunistični procesi po-| množili. Vse zadnje aretacije v Ita-jliji so bile izvršene na ovadbe organizacije "Ovra", ki spada pod no-jtranje ministrstvo in za katero mno-[gi visoki državni funkcijonarji do i zadnjega časa sploh nisa vedeli. Iznebite se! Uneto Grlo je nevarnost NAZNANILO rojakom v WAUKEGANU in okolici naznanjam, da izvršujem vse notarske posle točno in zanesljivo.. , JOŽE ZELENO, 925 McAllister Ave., Waukegan, 111. Telephorv; Jtfajesticj 2065. LISTNICA UREDNIŠTVA. F. K., Elmhurst, 111. — Otrok, ki je v Združenih državah rojen, je ameriški državljan. Izkaz njegovega državljanstva je njegov rojstni list. DOLEČK uneto url«. kiv ogro> ža zdravje. Rabite Severa'* Anlisepsol. Iznebite se ca hitro Že 50 let prinaša to zanesljivo grgralo prijetno pomor m amto url o. Grerojte dnevno. V lekarni A\T!S£PSOL ADVERTISE GLAS NARODA" glejte tisto krasno žensko. Take lepo.e še nisem videl. Beg ve. če bi se dalo seznaniti ž njo? — Seveda bi se dalo. Če hočete, vas pa jaz seznanim. — Neizmerno bi me veselilo, če bi me. Zvečer bi jo povabil v gledališče. nato pa na večerjo. — Ta bi vas veljalo strašno dosti denarja. Ima namreč čudno navado. da obere človeka do zadnjega centa. — Kako pa veste? — Kaj bi ne vedel, saj je vendar moja .žena. * Veliko, močno in hudo žensko, ki je imela možička, so vprašali, če je srečna v zakonu. — Seveda sem srečna — je rekla. — Samo enkrat naj reče. da ni srečen z menoj, pa bo videl vraga in pol. * Zadnjič sem bil omenil, da svet dandanašnji strašno hitro napreduje ter sem navedel slučaj neke ženske. ki je''tri mesece po poroki porodila krepkega fantka. Dostavil sem tudi, da je prejšnje čase trajalo to ponavadi devet mesecev. Pa mi piše neka poredniea iz Detroita in pra*vi: — Naljprej te moram ozmerjati, ker ljudi po krivici obrekuješ. Saj pravzaprav ne veš. kaj govoriš Ali veš. kako je'bilo s tisto? No, če ne veš. ti bom pa jaz povedala. Ko je prišel otrok na svet tri mesece po poroki, se je mož za ušesi praskal, kajti račun mu niso hoteli štimati. Žena se pa veselo nasmehne in pravi: — Oh. kako dedci ste kratke pameti! Ti si mene poznal tri mesece pred poroko, kaj ne? — Ja, — pravi mož. — In jaz sem tebe poznala tri mesece. Tri in tri je šest. kaj ne? Tri mesce sva poročena, kaj ne? Šest in tri je pa devet. No. ali sedaj št ima? In tooiu je morali štlntati. ie Je hotel -ali ne. "G LAS NARODA" NEW YORK. WEDNESDAY, JANUARY 14, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in HENRY KISTENMAECKERS ALBERTOV PRIHOD [ zen. niti o ljubezni, kajti imel jo. tako elementarnega odpora do vsake tudi najmanjše telesne bolečine. V takem razpoloženju je ore'.e-zel nekega veečra zid prekrasnega gradu na Rivieri. Grad se mu je zdel zapuščen. Prilepljen na strmo skalo, ob katero so butali morski valovi, je bil kot nalašč za prenočišče. S svojim orodjem je Filip-ka kaj lahko odprl mogočna vrata. Prižgal je luč in zazdelo se mu je. da sanja. Bil je sredj nepopisnega razkošja in bogastva. Najprej je zlez?l v klet. kjer se je okrepčal z najboljšim šampanjcem. Manj gostoljubna je bila shramba. V nu je sicer našel imenitno šunko, toda kruha ni bilo nikjer. V kopalnici si je privoščil škotsko prho. potem se je pa le dal zapeljati, da Justin Foury, po domače Filipka, je gradil sijajno bodočnost v cbrti prile/nika, ko je nenadna katastrofa uničila vse njegove na-d*v Zvečer ga je prijela mrzlica, ki je do Jutra tako napredovala, da so ga morali odpeljati v bolnico. Čez nekaj tednov je prišel iz nje ves razjeden in skazen po obrazu, ko/e so mu zapustile strašne sledove. Karijere je bilo konec. Filipka je o5tai sam. kajti prijatelja ga je takoj zapustila in samc tojno in dobičkanosno delo. Tako se je torej napotil nekega jutra koražno po državni cesti iz Parizu preti Antibesu. Hotel si je oglodati Benetke, kajti neko prebrisano. starejše dekle mu je nagovorilo toliko lepega o beneškem [ nočnem življenju, da ga je zelo ! je izkazal čast šunki in šampanjcu, vleklo tja. Njegova prtljaga je bila | Končno si je izbral sobo v onem zelo enostavna, kaker je pač prt- delu gradu, kamor je sijala luna. ljaga vseh pametnih ljudi, ki zna- ' Iz eniare je vzel najfinejšo perilo jo potovati prijetno, po angleško: i in zlezel v mehko posteljo, v kate-nekaj perila, karte za obiranje, ri je kmalu sladko zaspal. tepcev in nekaj orodia za odpira- Filipka ni nikoli vstajal zgodaj, nje tulih vrat, če že nanese prili- i Ko se je zbudil, je solnce že davno ka sijalo v sobo, Filipka se je preteg- Cas za tavanje po svetu je bil nil- Vi-el da so vrata na stGŽai zt'o ugoden Začenjala se je prekrasna, suha pomlad, duhteča po | s\ežem zelenju in toneča v zlatih1 s enčnih žarkih. Poleg tega je bila .sreča našemu dragemu popotniku takoj v začetku mila: v Montreal« je priše] kot nalašč na ljudsko ve-rliCvj in v silni gneči se ie začel takoj trenirati za dobrega žeparja. V Joigny je prispel baš na d?n konjskih dirk. S spretnim fiksa-njem križevega kralja, srčnega asa in pikove dame na starem dežniku , >o je zas".užil lepe denaree. Pri Mo-| vanu je srečal kolesarja s polomljenim kolesom. Molče je stopil k njf.nu divje ga je pogledal, kolesar se ga je ustrašil in mu izročil denarnico. Najmanj radodaren je bi! taree uradniške zunanjosti, katerega je zasačil pred iyc.isklmi vrati v čudnem položaju z mlado pa-starico gosi. Skratka, sreča se mu je kar sama ponujala; zadostovalo je, da je iztegnil roko po nji. Nečesa pa le ni mogel doseči, namreč ljubezni. In to ga je zelo bolelo. p-ejšn^a leta ni živel za ljube- - Dobro jutro, dragi bratranec, je še preveč. Zdaj si pa te dobrote — sta ga pozdravili prijazno. nI n*ogei privoščiti. Tresel se je: — Ah, Albert, kakšno preseneče-od jeze videč, da se kmetice ne I nje!.... Torej ste prispeli snoči? — zmenilo za njegove poželjive po- j Pričakovan sva vas šele čez tri glede. In njegovo ogorčenje je do- 1 tedne, kakor ste brzojavili. s kate-seglo višek, ko je blizu nekega me- ■ rim parnikem ste pa prispeli? eteca ogovoril mlado, lepo gospo- — To je tajna, je odgovoril F:-dieno. ki je zavrnila njegovo lju-! lipka prebrisano. — Toda da ne be?en z dostojanstvom užaljenega i pozabimo... saj se bomo vendar kramarja. j objeli, a? Filipka je bil ves obupan, da Tedaj se je sklonila k njemu gla-stoji tako nizko na lestvici ljuoez- va in zadišala mu je po zrelem klas-nl. In življenje se mu je tako pri-; ju Umaknil se je nastavljenemu studilo, da bi bil morda segel po | čelu in se hlastno prisesal k zrčlim samomorilnem orožju, da ni čutil1 upnicam. Rahlo so se mu umak- j — Ah. s-*j ni vredno govoriti o . tem. Po glavi so mu rojile čudne misli, skrbelo ga je. kako in kaj -bo. j — Morde me bo treba ... morda me bo treba pustiti z nevesto ma- 1 lo na ramem.... In pa vožnja__ta | me je seveda pošteno utrudila. Pr-■ vih štirinajst dni nočem nikogar videti, nikogar razen vaju dveh ... • To je sklenjeno. .. Da. še krojača ... Moja prtljaga je namreč ostala na poti. To je cela sterija, povem vam jo pozneje. Da in tudi v banko moram pisati. Ta čas pa preskrbi -te vse. Zanesem se na vas. — Seveda, to se ve.... Ah. ubogi Albert, kaj neki bi počeii, da niste milijonar? Tako so bile vse kočljive zadeve zdaj jasne: Filipka se imenuje Albert. po osmih leMh se je vrnil iz Sidneya. Je milijonar. Oženiti se mera z lepo. srefnašno sestrično Mcello, cbener.i je pn ljubček njene matere. Iz tega je Filip sklepal: — Tele ženske iz boljših krogov jto menda same device. GROZOVITOSTI KITAJSKE DRŽAVLJANSKE VOJNE Dva italijanska misijonarja Brug-, long. Tu .su vstopili v vrste redne netti in Marchesini iz milanskega vojske in izpustili oba misijonarja, oddelka sta po dvomesečnem ujet-;V vojski so bili nekoliko dni. nikar Filipka je debro poznal ženske Toda Albert! Vpričo Marcelle °Pazil le tak°i- da ^ njegova nevesta dražestna naool devica, s ka- i * tero se bo da'o imenitn? zabavati. Tudi to priliko je temeljito izkoristil. In preživel je z materjo in hčerko raiski teden, točno po koranu. Bil je filozof. Ni hotel, da bi mu icbeh misijonarjev orožniki zagrenili tako divne tre-' mučiti nit: umeriti nile in mu za šepetale na uho: ne! Sicer sta pa našla potem pretvezo, da sta poslala Marcello iz sobe. Ostala sta sama. — Saj ste mi v pismih prisegali, da je najina vihrava preteklost pokopana. dragi moj. A kaj tako dr- nlštvu pri ki tankih razbojnikih pri šla na svobodo in pripovedujeta svo-! svojem je £roz.ne doživljaje, ki pre segajo vsako mejo človeške domišljije. Z cbfma misijonarjema vred je razbojniška tolpa zajela kakih 1300 Ki-t J' :ev. cd ka.erih so pj dveh mesecih ostftli živi le o:ii. ki so vstopili v vrste razbojnikov. Roparji so vsak dan u'j;1: povprečno p^ 30 ljudi in so pri tem silno štedili streljivo. Zakopali so ljudi kar žive. Žrtve so si mcralr izkopati jamo. nakar so jim zvezali r^kc z njihovimi lastnimi pace vi. preo£:aIi ujetniki pa so jih morali zakop-.iti in poteptati grobove. Cesto pa sc. ubijali svoje žrtve tudi na ta način, da so jim položili glave na kamen, nanjo po vrgli o-gromno skalo, ki je nesrečniku v hipu zdrobila glavo. so se spet odcepili od nje in odšli po razbojniškem poslu. PETDESELETNIC A TVRI>KE; KI JE DOBRO ZNANA NAŠIM ROJAKOM. ! Dne 12. januarja jo minilo pet-jdeset let izza časa. ku je Mr. Missler I ustanovil svojo tvrdko v Bremenu, i Na tisoče naših ljudi st je izselilo v Združene države pred vejno in po vcjir preko Bremena. V to deželo so dc-peli n.i parnikih North German Lloyda. krasnih in velikih parnikih. na katere vedno mislimo z veseljem in hvaležnost jo. Poudariti je treba, da .so tekom dolgih let n.iši izseljenci Mr Mis- SLOVENSKO-AMERtKANSKl KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York Cily — ~ • -Ji z?upa!:. Nikogar ni silil k ebi. to-Pater Brugnett: pripoveduje, da Ida s svejim nasvetom in p unočjo sprva ni mislil, da bo preživel take j je bil .slehernemu na razpolago ter prizore, seasrma pa ;e popolnoma je slehernemu skušal olajšati po:o-ctcipe! in je bi! blizu blaznost1. Raz- vanje v novi svet. Tr> dej- vo tnlma-bojniki sc bili sklenili, da se pridru-lči tudi trajno hvaležnost, vseh onih. žijo kitaj-:ki narodni vojski, zato šejki so potom njegeve agencije d -niso upal: niti ypeli na sv:j ciij. Naiw'jni riok-v/ gače kot je bilo prej. Število prise-slerju in njegovi t-vrdki pap:!noma ljencev je padlo, toda oni. ki so namenjeni v novi svet. str.re najbolje. če potujejo preko bremena. S svojimi roja- žite prisege? a .... Filipka ni odgovoril. O prisegi in , nutke Vegovega, pustolovskega živ-;ki pa so postopali skrajno kruto. Na vihravi preteklosti seveda ni imel fljenja Osmega dne o polnbči se jejpohcdu so oropali vsak dan po ne-pojma. V slavo mu je šinila srečna j znal rbuditi iz Prelepih sanj. Na-; koliko vasi. S.arce in deco so krat-misel. Krepko je objel lepo ženo; in ji zašepetal: x — Molči! Ljubim te!.... Ljubim te!.... Malo nerodno mu je bilo. da ne i basa! je polne žepe draguljev in koma lo pobili, odrasle pa so vzeli s j je precejšnja. Z ; zlatnine in se splazil iz gradu. te",a jc. da nekateri še vedno pošiljajo svoj denar potom njegove agencije v staro domovine. Vsota, jo pošljejo vsako k Lo v Evropo. Tvrdka F. Missler nudi .-vojo pomoč eelo sedaj potom Norch German Lloyd-a. da ohrani zvezo med izseljenci in njihovim d trnom. Na svoj običajni način ustvarja ugodne prilike, da zamoreio obokati naši ameriški brat;e svojo domovino in svoje prijatelje. Petdesetletnica te največje tvrd-ke v svoji stroki nam nudi priliko, da izrazimo svoje iskreno upanje, cla bi njena prekoc^eanska služba zadovoljstvom je ■tebej. Nekatere moške so vzeli v sv^j | treba ugotoviti, da naši ameriški Ko je odhajal previdno čez vrt: 'cddelsk, za drage pa so zahtevali [bratje še niso p zabili svojih sorod- t€r njeno posredovanje med tukaj-je zaslišal v drevoredu škripanje cdkup:1:ne Ako odkupnine ni bilo'ni°ov in prijateljev v stari domo- šnjimi rejat: in onimi cnstran mor- 'vini. ja trajal t- še več desetletij. To se bo Kot se je marsikaj izpremenilo zgodbo, posebno s pomoej> uaj-izza svetovne vojne, je tudi s prise- hitrejših parnikov ria svetu — roka. so re; bilo rečnike Toda mama... grozno skažen pa v glavni stan razbojnikov v Pao- . ijevanjem v združene države d ru- BREMENA-A in EUROPE. peska in komaj je imel še toliko ~ w irt t,tl časa. da se je skril v grm. Mimo sta d0 dok:::enesa ZTirT. ZZ fe preavertoH^o njena maU. P-"' - dveh meSe=ih ie pn., srečnih trenutkov. V sreči je izpre-gcvorila: — O. ti porednež poredni ... Torej nisi pozabil? — Ne, nisem, je odgovoril. obraz. ima. Ne bom se mu mogla privaditi.... — Ne pozabi, dete moje. da je milijonar. Sieer ti je pa še veano - čujte, Albert. - je dejala že- na razpolago ločitev. Ko boš bo na re=no in si popravila skuštrane] lase, — čujte ... Že danes sem pod-» legla ljuba vni opojnosti, kakor' prejšnje čase. toda to se ne sme več ponoviti. Ste razumeli? Morava i cdprta, čeprav je dobro spominjal, vendar imeti malo poguma, da se UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga je delo prof. MCLAČEKA, ki je živel dolgo let t Ameriki. 295 strpni. Cena $}»25 "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY da ji*1 je zaprl, predno je šel spat. Začel je razmišljati o tem, ko je naenkrat zaslišal iz predsobe šepetanje. — Hodi po prstih, mamica, bra- < tranec Albert še spi. — Tako! — je pomisli! Fil'pka. — Zdaj smo pa v pasti. To j t vražja zadeva. Tihi koraki so se bližali. — Praviš, da se ti zdi izpreme-njen?... Saj ga ni mogoee spoznati!... Ko sem prvič vstopila v sobo in ga zagledala, bi bila najraje zaplakala. Bil je tako lep! — Aha. — je razmišljal Filipka. — Le pogum dečko! Vse je v redu. Zatisnil je oči, da bi se zdelo, da spi. toda ne toliko, da bi ne videl na pra-gu stoječega dražestnega dekleta in žene v polnem cvetu zrelosti. Mati in hči, mati lepa, hči dražestna, obe zelo mikavni — Gromska strela! — je pomislil Filipka. Ozirali sta se po sobi nekam plaho. Mati je zašepetala: — Ah, ubogi dečko! To je grozno!.... Ne smeva mu tega omeniti... To je strašno! Filipka je od strahu nrezgodaj odprl oči. Svoje neprevidnosti pa ni imel kdaj obžalovati, kajti mati in hči sta prihiteli k njegovi postelji. bova znala zatajevati, a.agi moj. Pomislite, da je Marcella vaša iz-voljenka. Ta otrok vidi v vas svo -jega ženina. Čez tri mesece bo vaša žena. Mislila sem, da ste se že unesli. Prisezite mi, da se to ne bo več pconvilo* Prisegel je. — Zdaj se pa morava pomeniti še o važnih stvareh. Nekaj vam moram priznati, dragi moj. Onih trideset tisoč frankov, ki ste jih poslali iz Sidneya za Marcellino balo... — no. .. onih trideset tisoč frankov... bože moj, kako bi vam to povedala?.... No, imela sem nekaj dolgov, pa sem.... gata, nadomestiš vse izgubljeno. — To bo pošteno zaslužena nagrada. Filipka je odš>i poučen in zamišljen. Kdo bi bil še nedavno mislil, da bo ljubljen zaradi denarja. Spo-minjajoč se poedinih trenutkov rajskega tedna je moral priznati, da ni bilo napačno. Vloga gospoda, ki piačuje. se mu ni zdela preveč smešna, in sklenil je postati kapitalist. Ker pa stara zaloga njegova humorja še ni bila izčrpana, se je od srca smejal pri misli na Alberta, ki prispe čes nekaj dni iz Avstralije... In pot mu je bila prijetna. PISMO IN ODGOVOR Turški sultan Ahmed I. je dal „ . . napisati 1. 1605 zaporoškim koza- — Poravnali ste jih m porabili t, _ . . . . J kem naslednje ljubeznjivo ta denar, kaj za to. — je dejal Fi-> lipka. — No. ne govoriva več o tem: to se bo že uredilo. — Ah, Albert, vi ste zlata duša! Zopet spoznavam vašo plemenitost.... Scer pa. imela sem stroške z vzdrževanjem vaše vile.... Kako vam kaj ugaja vaša vila? — Zelo. zelo. je odgovoril Filipka. — Kako sem vam pa všeč jaz. ne vidite na meni izpremembe? — V osmih letih se človek pač izpremeni, — se je glasil previden odgovor. — A poleg tega ste bili bolni.... Zakaj nama niste o tem pisali? s iffi l^CTBSt /iraSiSEiT. žrnrrgfnmTiiffiMife.MBiiiife-; iSiHMHnmaig« . intuit: :.;iii!iiii!.:. idB«nn:.M:tcji;3a!RR!s R imajo velik uspeh « ' * ^ t 4 .......1 lm ammm ' ^ pismo: — Jaz, sultan. Mchamedov sin. brat solnca in lune, vnuk in na-j slednik božji, vladar nad vsemi kra ! jinami, makedonsko, jeruzalemsko, i Velikim in Malim Egiptom, krali kraljev, nepremagljivi vladar, neizprosni čuvar groba Jezusa Kristusa, vašega boga, up in nada mo-hemedanov in kristjanov, veliki jj zaščitnik, vam velevam, zaporeški koza ki, da se prostovoljno in brez ' vsakega upora udaste, da mi ne bo- -ste delali s svojim odporom pre-, glavice. Razjarjeni kozaki so pa odgovorili sultanu s pismom, ki dobro ka- i, rakterizira takratno debo. Pisali so mu: — Ti sultan, prokletega hudiča brat in tovariš, kakšnega hudi- {-ča vitez si ti. vrag vzemi tebe in tvojo vojsko, ti si Lucifer, Antikristov tajnik, jeruzalemski capin, eleksandrijški kozoder, Velikega in Malega Egipta svinj si pastir, ar- ! menski lopov, svojega boga ničla.;; pred našim bogom norec, pasja na-tura, svinjski rilec.... Tvoje vojske se ne bojimo, na vodi in na suhem se bomo borili, ti pro kleti sin, vrag vzemi tvojo mater, nekrščena duša. Tako ti odgovarjajo kozaki. — Dneva ne vedo, vedo, ker nimajo koledarja. Mesec na nebu. a leto v koledarju, dan je pri nas tak kakor pri vas, V uh nas piši. , POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproieni, da jo po mo Snosti čimprej obnove. — Uprav»4»tB MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na katerem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe-dicije. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDE. LAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU SOLI ali PISARNI V premoru meri globus (j hire v Visok jo 30 inčev j .»T» lep® izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske 1 rednosti toke« smeri ladiJ* mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in jc ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je ■a posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za gtobusc te -velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaja je^ kovinsko ka zalo, s katerim lahko določite dnevni cas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Modemi namizni globus jo vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in Mani vaše družine se boste dosti umirili iz liieea. globusa Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA $ X • 75 LAS NARODA 216 West 18th Street ... New York, N. Y. "GLAS N A R O D A" , J NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 14, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A. ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P 18 (Nadaljevanje.) ZENE NAJ IMAJO BESEDO! Tipičen za angleško rodbinsko kakor so gradili, ne da bi se zme-življenje je izrek: Moj dom, moj' nili za nasvete in izkušnje, ki jih grad. V Angliji je žena res graj-'imajo s stanovanji in pritiklinami KNJIGARNA M Njen lep nežen obraz je bil strašno izpremenjen, ko se je dvignila. Bil je kot okamenel, in prosila je za natančnejša poročila. Stavljaal je stvarna vprašanja na katera sta odgovorila deloma Rezina, deloma pa Krausneck. Na teraso ne sme nihče stopiti, kot ste že previdno odločili, — Krausneck. Anton, vi skrbite za to. da bedo vrata stranskega vhoda zaprta. Torej vrata k sobi mojega sina so osliala v tej noči odprta. — Ti moraš vpexstevati gospa baronica. — je popravil Krausneck. — mislil je presenetiti Regino. In ti si trpela ter nisi nikogar sprejela pri sebi, Regina?? — Ne. — je odvrniti s trdnim glasom. Ni zapazila, da jo je zadel o-**er in kratek pogled matere. — Anten, zbudile Friderika. On naj napreže brez obotavljanja ter ponese pismo na sodišče. Obvestite tudi krajevnega prvaka. Krausneck, I Uifrj pride takoj k meni. Pričakujem tukaj, v tej sobi. ' — Ali nočeš iti v svojo sobo. mama? — je prosila Regina. — Moje mesto je pri truplu sina. Ti pa moraš leči, kajti jaz bom >.krbela za vse, — je rekla baronica. Tudi j az bom ostala, kajti za spadam semkaj, — se je glasil po-nonosen odgovor Regine. Stari ponos je preletel njeno lice. Ti pojdeš, Regina. Jaz moram izpolniti sveto dolžnost na mestu -vojega sina. Pomisli, da je bil sin in dedič! On je edini, ki nam je pre- j ostal! Olas matere je sprva omahoval, a nato je zaključila z naravnim mirom. Njen nastop je kazal tako smatrenost ter silo, kot bi človek nikdar ne pripisoval tej nežni in razvajeni žensk. Regina se je molče priklonila ier odšla v svojo spalnico. Čutila je, da ima mati prav. Spalni prašek ji je prinesel za par ur p vabljenje. Morala se je pomiriti ter odkloniti nevarnost, ki bi ji lahko nastala iz njegovega ponočnega obiska. Mislila je namreč na Ditriha. ŠESTO POGLAVJE. Nad Velikim Ellerncm je visela žalna zastava. Na obrazih vseh je ležal strah nad vsem, kar se je pripetilo. Povsem nepotrebno je bilo prepovedati ljudem, da bi stopili na te-aso. kajti nikdo ni imel dovolj poguma, da bi se napotil tjakaj, kjer je ležalo truplo umorjenega. Sibila in Regina sta sedeli v bližini mrtvega ter čakali, da bo prišla komisija ter ju oprostila te službe. Na nebu so se kupičili temni obleki in obe ženski sta gledali navzgor, ena z vročo hvalo, druga pa z trpkim molkom. Ko so pričele padati pr-u kapljice, je rekla stara baronica Itožeče: Vse je v zvezi z morilcem. Nebo samo naju je zapustilo! Preti poldne je prišla iz mesta sodnijska komisija, kateri se je pridružil tudi državni pravdnik. Zdravnik je pojasnil vzrok smrti potom raztelešenja.-. Izid se je glasil: — Strel skozi glavo s kroglo iz risanice. Tudi kroglo so našli in sodišče jo je zaplenilo obenem s čepico umorjenega. Po padcu snega na terasi je bila izbrisana vsaka sled. Sprejeli so po-l&čilo Regine, da je bil Ellern zadet, ko je skušal odpreti vrata. Državni pravdnik in zdravnik sta zaključila svoje delo. Preiskovalni sodnik pa je ostal, da prične z zaslišanjem. Vsi grajski uslužbenci so bili zaslišani. Ali je bil med njimi kdo, ki je videl Ditriha? Mrtvec je ležal medtem časom v sobi. in bela odeja je bila pokrita s cvetkami. Olava je bila obrnjena nekoliko na stran, kot da spi. Smrt je stopila k njemu tako nepričakovano, da ni bila spačena nobena poteza. Ležal je mirno kot da spi. Eden uradnikov je napravil na željo stare baronice sliko mrtvega. Nato je bil dovoljen vstop vsem. Drug za drugim sa prihajali uslužbenci skozi vrata stranske sobe, kjer se je nahajal preiskovalni sod nik, da vržejo zadnji pogled na lice umorjenega gospoda ter mu rečejo zadnje slovo. Niti enega pa ni bilo, kojega oči bi ostale suhe. Strog je bil novi gospodar! Pod starim gospodom je bilo vsem bolj udobno in prijetno in storili se iz ljubezni to. kar so sedaj opravili iz strahu. Kako ponosen in miren je ležal! Kaj pomaga vse bogastvo, ugled in ime pred plazečim se morilcem? Kdo je storil to? To je bila misel vseh. ki so korakali mimo. Nihče ni videl nobenega tujca. Regina je bila lahko brez skrbi! Sedaj je stopil v sobo stari Eckhardt. Preiskovalni sodnik je zrl z veliko napetostjo na gozdarja. Mogoče bo izpovelala kaj važne ga, kajti vse zaslišan je je poteklo do-sedaj brez vsakega uspeha. Eckhardtu je ugajal sodnik, kajti na njem je bilo nekaj ,kar je vzbujalo veliko zaupanje. Sodnik mu je pokazal kroglo, katero je gozdar natančnoo gledal. — Ali smatrate ta- izstrelek za izstrelek iz puške2 — Priletel bi lahko tudi iz moje. Poslužujem se iste številke. — Ali imate kakšen sum? — Nobenega. — Kje ste bili, ko se je za vršil umor? — Doma, pri svojem bolnem sorodniku! Sodnik je iskal v seznamu ter nadaljeval nato: — To je gozdar Willert. j — Da. — Ali stanuje pri vas? — Zapustil je državno službo da postane, po določilih starega barona, moj naslednik. jr- AU je tukaj? — Ne, cn je težko bolan. Zdravnik se boji pljučnice. — Od kdaj? — Od včeraj. Že zj litra j mu ni bilo dobro. Moja hčerka je rodila predvčerajšnjim zjutraj povsem nepričakovano. Zvečer sva bila v revirju, kajti lovski tatovi počno stvari sedaj prehudo. Divjačina je sedaj zelo sestradana ob moči vsled dolgega snežnega vremena. Willert mi dosti pomaga, ker je mnenja, da ne morem sam opraviti vsega. — Willert je sedajo v službi svojega gospoda? — Ne, vse je šlo" preko mene. On nima ničesar opraviti z gospodom baronom. (Dalje prihodnjič.) ska gospa, pa naj gre za kakršenkoli grad. Kult žene je razširjen v palači angleškega lorda, pa tudi v skromni hišici angleškega delavca. Ženina beseda v Angliji mnogo zaleže, pa najsi bo to posledica kulta žene ali pa dobro organiziranega feminizma. V Angliji dobro vedo, da je žena lahko grajska gospa, če je grad zgrajen tako, da v vsakem pogledu ustreza, čim več zahteva življenje od žene, tem bolj praktično in ekonomično mora biti u-rejeno gospodinjstvo. Ta pogoj je v Angliji povsod a-kuten in Angleži so spoznali, da more biti izpolnjen samo tedaj, če sodeluje žena že pri zidanju gradu, pa naj gre za palačo ali enodružinsko hišico. Seveda pa ne gre za sodelovanje ženskih arhitektov, čeprav bi bile ženske tudi tu na mestu. temveč za sodelovanje praktičnih gospodinj, ki lahko na podlagi svojih bogatih izkušenj marsikaj dobrega svetujejo. Ni daleč čas, ko bodo imele Angležinje odločilno besedo pri zidanju stanovanjskih hiš. Deloma jo imajo že zdaj. žene. In posledice čutijo poleg žen ; in otrok tudi sami. Če bi ne bili moški v pogledu žensk tako trmasti reakcijonarji in starokopitneži, bi se ne zidala nobena nova stanovanjska hiša brez nasvetov in navodil gospodinj, ki bodo v nji gospodinjile. V PLESU JE MLADOST Blizu Regents Parka v Londonu Etoji velika pilača v kateri je 150 sob in ki je bila do zadnjega nekam skrivnostna. Zaprta vrata in zastrta okna so dolga leta vzbujala radaved-nost prebivalcev angleške prestoli-ce. Šele nedavno so novinarji malo posvetili v skrivnostno palačo. V ogr~mi palači prebiva plesalka Miss Maud Allanova, ki je slovela nekoč po vsem- svetu. Pred 20 leti je nastopila kot Salome in s svbjo plesno umetnostjo je očarala občinstvo po vseh svetovnih gledališčih. Čeprav je že davno zapusitila GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. 99 RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) SPLOŠNA KNJIŽICA: St. 1. (Iva«- Albrecht) Ranjena gruda, ivzlrna povest, 104 str., broSirano .................... .35 Št. 2. (Rado Mu mik) Na Bledo, izvirna povest. 181 atr.. broS... .51 Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani .................... Ji Št. 4. (Cvetko Gola d Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broSirano..................... Ji St. 5. (Fran Milčlnskl) Gospod Fridolin Žolna In njegova družina veselomodre t-rtice I.. 72 strani. broširano .................25 Št. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30 Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broS............35 Štev. 8. Akt. iter. 113...........75 fiiozo- gledališki oder, je ostala plesu zve-Začelo je mesto Watford. Prednojsta. Vsak dan pleše v svoji palači so začeli graditi 80 mestnih sta-1 po več ur in ima samo enega gle- Št. A (Univ. prof. dr. Franc We. novanjskih hiš, so sklicali odbor d-jlca ali bolje rečeno pomočnika _ gospodinj, ki se imenuje councillor klavirskega virtuoza, ki ji igra. »svetovalke«. Gospodinje so sveto- Umetnica pleše v krasno razsvet- 10- <*van Albreht). Andrej vale. kako razdeliti sobe in pritik- j ljeni zrcalni dvorani in oni redki line, da bodo stanovanja čim prak- prijatelji, ki so jo videli plesati, tr-tičnejša. Obseg sob in pritiklin, o-jdijo. da se ji vrača v plesu mladost prema kuhinj, pohištvo v stenah,|z VSo gracijo in vitkostjo kretenj, ureditev vsega domače- smotrena ga inventarja, vse pridobitve mo-; dernega praktičnega stanovanja se bodo ravnale po nasvetih gospo-, ainj, ki zares gospodinijo in pozna- ; jo prednosti in slabe strani vsega, kar smo doslej poznali v stanovanjski kulturi. Nobenega dvoma ni, da bo rodila ta akcija dobre - sadove. Če se obnese inicijativa. Državni zvezdami v Pragi in v mesta Watforda. bodo sledila nje- Ondrojevu že delata priprave za o-govemu primeru gotovo tudi dru- pa2ovanje malega plane'-a Erosa, ki 15. Januarja: Siuityurt, Cherbourg, Bremen 16. januarja: Paris. Havre SI. Louis. Cherbourg. Hamburg Aciuitanio. Cherbourg 17. Januarja: l'retsideni Harding. Cherbourg, Mam-burg 21. januarja: Lir»-m»*n, Cherbourg, "firemen George Washington, Cherbourg, Ham-burn A Ibert Ballin, Cherbourg. Hambu'-c 23. januarja: Penn land. Cherbourg, Antwerpen 28. januarja: It 'Ohaiubeau, Havre 29. januarja: Eurupu, Cherbourg, Bremen 30. jar.uarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee, -»Cherbourg. Itr»-men 3. februarja: r>e Grasse. Havre Itoma, Napoti, Genova. 4. februarja: President Roosevelt. Cherbourg, Ham-bu rg Ueutschland, Cherbourg. Hamburg 6. februarja: lie oe Fiance, Havre 7. februarja: Aquitania, Cherbourg ' 9. februarja: I Bremen, Cherbourg, Bremen [ 11. februarji America, Cherbourg, Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 12. februarja: ; j Sultgari, Cherbourg, Bremen 13. februarja: Mauritania. Cherbourg ' 16- feDruarJa: Eurojja, Cherbourg. Bremen ] 17. februarja: i,:ij'.tyeitet Havre August us«, XapoM, Oenova IS. februarja: Pre* i .lent Harding, Cherbourg, Hamburg Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg I 19. februarja: Berlin. I!r. ilogne Siir Mer, llr< men j Satin nia, Trat 20. februarja: Paris Havre Olympic. Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam. B>u!oeT.< Sur Mer. Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg. Bremen tjeorge Washington, Cherbourg. Hamburg PLANET EROS SE BLIŽA ZEMLJI ga angleška mesta. Prizadevanje, naj bi imela posvetovalni, če ne odločilni so ga zvezdoslovci odkrili leta 1899. Konec januarja se bo Eros približal ce ne odločilni glas pn ^ zemlji na daljavo 21,700,000 ureditvi stanovanja v prvi vrsti j kilometrov in bo s tem žena, ki v njem vse življenje pre razen me- seca — najbližji planet. Mesec sam bije, ni novo. Velike .ženske orga-|je oddaJjen od zemlje 385 000 nizacije vseh naprednih držav že|metrov ^ je ^^ oddajjenost še davno delujejo v tej smeri. Žal je ostal njihov glas večinoma glas vpijočega v vedno šestdesetkrat večja. Planet Eros, ki se bo zemlji pri-puščavi. Moški gradeibUžal je eden jmA najmanjših planetov. Zvezdarne se nadejajo jasnega vremena, da bodo lahko izračunale oddaljenost Erosa do najbližjih nebesnih teles ter proučile njegovo lego. SAK5ER STATE BANK fZ COKTLANDT STREET NEW YORK, N T. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Ptaliiijmo m val kres Izjeme, te sten In ituMrita« KAPITANOVE BLODNJE. ber.) Problemi sodobne fije. 347 strani. broS. Št. 10. Ternoue, rllijefna karikatura in minulosti, 59 str., broš. _...... .25 Št. 11. (1'ovel (lolla) Peterčkove poslednje sanje, božična i>ovest v 4 .slikah. 84 str., broS....... .35 Št. 12. (Fran MilClnski) Mogočni prstan, narodna pravljica t 4. dejanjih, 01 str., broš.......... .SO Št. 13. (V. M. Garsin) Nadežda Nikolajev na, roman, poslovenil U. Žun, 112 t sr., broS..........30 Št. 14. (Dr. Kari Englift) Denar, narorlno-gospo^nrsk! spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 23« sir., broS...........................80 Št. 15. Ednond in Jules de Gon- eourt, Renee Mauperin..........40 Št. 16. (Janka Samec) Življenje, ! pesmi, 112 str.. broS. .........45 Št. 17. (Prosper Marlmee) Verne i duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar. 80 str..............39 Št. 18. (Jarosl. Vn-hlicky) Oporoka lukovškega grajftčaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač. 47 str., hroft. .. .M: Št. 10. (Gerhart Hauptman) Po- ! topljeni zvon, dram. hajka v petih dejanjih, pnsloarnil Anton Funtek, 124 etra., broft....... --1 26. februarja: Dresden, Cherbourg, Štev. 40. Tarianov sin ........ -90' 27_ februarJa. Št. 4'J. Tarzanov sin, trd vez ....1.20 Št. 50. Stika De Graye..........1.20 št. 51. Slov. balade in romance Ji« Št. 54. V metel u................1.—i Št. 55. Namišljen iboinik.......50 Št. 56. To in onkraj Sotle.....30I II«- d~ Fr:in>-e, Havre St. lxuis, Ch»-rtj«juis, Hamburg 28. februarja: A<|ijd;inia, Cherbourg Št. 57. Tarzanova mladost, trii. vez........... .1.20 Št. 20. (Jul. Zeyer) G oropati in Komurasaki, jaiKtnski roman. Is čeStine prevel dr. Fran Brada?, 154 str., broS. ............ M .48 Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst -krmtkotasnih zgodbic, II., 73 str. broA. .........................25 fit. 22. sonata (Tolstoj) KrentzerJeva... «0 Povojni nacionalizem je prekrstil marsikatero mesto in smo se že na-I vadili .nove označbe, kakor Ankara, • Oslo In slično. Tada grški parnik, ki je bil namenjen s tovorom rozin j in vina v norveško pris-uaiišče Nida-iros, ga sploh ni našel in je po dvodnevnem tavanju vzdolž norveške cbale odrinil nazaj. Norveški ribiči j niso razumeli kapitanove francos-j čine in na njegovem starem, predvojnem zemljevidu ni bil nitojer zabeležen Nidaros. Obupani Ulisov potomec se je vrnil v London in je tu zvedel, da je Nidaros samo novo ime za severno pristanišče Trond-heim. ki bi ga seveda lahko našel na svojem zemljevidu! Št. 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov. C. Golar, 00 Btr„ brofilrano .................... Ji St. 24. (K dnevi r broS. I*. Bnlwer) Poslednji Jev, I. del. 355 str.. Št. 25. Poslednji II. del ....... dnevi Pompeja M DRUŠTVA U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m čita umo tih članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE Št. 20. (L. Andrejev) Črne ske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS. ........................ .35 Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva sa brezposeln«. 80 str., broa....... js Št 2!). Tarzan sin opic ....... J« Tarzan sin opiee, tr. vez. ...1.20 št. 31. Roka roko.............. J55 St. 32. Živeti ................. JS5 Št. 35. (Gaj Salustlj Krlsp) Vojna z Jugurto, poslov. Art. Dokler. 123 strani, broft........... JMt Št 38. (Ksaver MeSko) Listki, 144 strani .................. JS Št. 37. Donate iivmll.......... M št. 38. Tarzan in svet ........1,— štev. 39. La Bofaeme .......... JI št. 4«. Magda .4« Št 47. Misterij duie............L— Štev. 48. Tarzanov« Hvali .... Jt KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE* I Zbirka štirih zelo zanimivih knjig stane 11.35 KNJIGARNA "GLAS NARODA " 216 W. 18th STREET NEW YORK Štev. 58. Glad (Hamsun) ____ J)8 Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Iz mrtvega doma, I. del ..........1.— Štev. 60. (Dostojevski) Zapiski is mrtvega doma, II. del ........1.— j Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .90 Št. 63. Idijot, II. del...........90' Št. 64. Idijot. III. del.......... .9«; Štev. 65. Idijot, IV. del .......90 Vsi 4 deli ..............3.25 Št. ftfl. Kamela, skozi uho člvan-ke, veseloigra .................45 Slovenski pisatelji II. zv. ' Potresna povest, Moravske slike, Vojvoda Pero I Perica, čr--tire ........................2.5® Tigrov? zobje ....................................1.— Tik za fronto ...................70 Tatič, (Bevk), trd. vez..........75 Tri Indijanske povesti...........30 Tunel, k*m\ roman................1/C0 Trenutki oddiha ................50 Turki pred Dunajem ...........SO Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tisof in ena not (Ilape) vez. mala Izdaja ............$1.— Tiso# in ena noč I. zvezek..................1.30 II..........................1.40 III..........................1.50 KNJIGE SKUPAJ........$3.75 V krempljih inkvizicije .............1.80 V robstvu (MatiClC) ..............1.25 V sorskem zakotju ............ .35 V oklopujaku okrof sveta. 1. del .90 2. del .......................90 Večerna pisma, Marija Kmetova . .75 Vojska na Turškem............60 Veliki inkvizltor ................1.— Vera (Waidova), broS......... .35 Vojska na Bsiikanu, s slikami .. .25 Vrtnar, (Itablndranath Tagore), trdo vezano .................75 broSirano ...................60 Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vezano ...................1JS MSnjcga repatica, roman, 2 knjigi 1.30 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 16. jan.; 20. febr. (6 P. M.) (6 P. M.) Ue de France 6. feb.; 27. feb. (7 P. M.) (4 P. MJ N*:ijkr;ijša pO t pn želrz TiH-I. Vs:ikrlo j* v pusehijj kabini z vaemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. * Vpraftajfe kateregakoli pooblaščenega agenta Jk M FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. Vojni, mir ali poganstvo, L zv. .35 pustiv Je ftla, III. zv ...... .35 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. .30 Vodnik svojemn narodu.........25 Vodnikova pratika L 1927...... .50 Vodnikova pratika L 1928 ...... .50 Vodniki in preporold ...........60 Zmisel smrti .................. -tU Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .60 Za kruhom, povest ............ .35 Zadnja kmetka vojska...........75 Zadnja pravda, broS. ..........- .50 Zgodovina • nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne .................70 Zlatarjevo zlato .................90 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovec, 3. zv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povesi .............. .25 Zlat okopi ........................ .20 Ženini nafte Koprnele .......... .45 Zmote In konec gd& Pavlo.......45 Zlata vas ...................... JI Zbirka narodnih pripovedk: I. del..........................40 Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................4« Znamenje Štirih (Doyle) ....... J»0 Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem in mečem.............. Zločin in kazen, 1. in n. zvezek 1.— Zgodbe Napoleonovega bnzarja .. .60 Zgodbe zdravnika Muznika.......70 Zlati pantar .........•••.••.... .90 Železna cesta ...................1.25 Zvestoba do groba ........................1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI L sv. Vojnami/ sli pogsnitvo________JU 2. «r. Hudo brezdno ....................J.1 3. sv. Vesele povesti.................35 4. vz. Povesti In alike....................J5 5. tv. Študent naj bo. Na« vsakdanji kruh............................................M Kako se potu« je v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je poučen o potnih listih, prtljagi ln raznih dragih stvareh. Vsled naie dolgo-letne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedriavljanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si. morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) Is Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez perm i ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka 6. mesecev In Isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosile« osebno dvigniti pred od potovanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem In oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se Jim pošlje na Barge Office, New York. N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriška priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti ln ti so: Starlšl ameriških državljanov, možje a-merišklh državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prvo polovice kvote. Do drage polovice pa ae opravičeni žene In neporočeni otroci Izpod 21. leta enih nedr-žavljanov, ki so blU postajno pri-peščeni v to dežele sa stolne bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na tn BAKSER STATE BANK fl COKTLANDT STREET NEW YORK