Avstrijsko šolstvo v 1.1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. (Dalje.) enska ročna dela so po državnem šolskora zakonu in po šolskem in uenem redu predmet pouku na ljudskih šolah. Okrajna šolska oblastva imajo po nasvetu in zaslišanji krajnih šolskih oblastev ustanavljati lastne šole te stroke ali za se ali pa združene z ljudsko šolo. Na samostojnih dekliških šolah morajo imeti ročna dela posebni oddelek. v Najboljše je razvit pouk v rocnih delih v Nižji Avstriji in Ceški, najslabše v Koroški in v Šleziji; najmočneje je v zadnjem desetletji napredoval v Ceški, najslabse v Koroški in Tirolski s Predarlsko. Na Kranjskem se ročna dela poučujejo še precej marljivo. L. 1880. in 1890. je bil slabše kakor na Kranjskem razvit pouk v ročnih delih na Koroškem, v Moravski, Šleziji, Galiciji in Bukovini. Od privatnih ljudskih šol je poucevalo ženska ročna dela 637 ali 74-4°/o in sicer: po mestih in trgih 432 ali 89'6°/o, po deželi 205 ali 54#8°/o. Na Kranjskem pa v obče 13 ali 72'2°/o, po mestih in trgih 8 ali 727°/o, po deželi 5 ali 71"4°/o. Pouk v ročnih delihje bil na privatnih ljudskih šolah relativno boljše razvit, kakor na javnih, ker so se ročna dela poučevala na 151 ali 47#O°/o javnih in na 13 ali na 72*2°/o privatnih in v obce na 164 ali 48'2°/o, tedaj še ne prav na polovici ljudskih šol. Pouk v drugem deželnera jeziku in pavtuj i.h j e zikih, o kojem odločujejo deželna oblastva, je bil v zadnjem popisovanji na javnih ljudskih šolah sledec: Poljščina se je poucevala kot drugi deželni jezik na 1818 javnib ljudskih šolah, nemščina na 1584, rusinščina na 545, češčina na 398 laščina na 171, slovenščina na 105, rumunščina na 39, hrvaščina in srbščina na 12, nemščina in poljščina skupaj na 4, laščina in hrvaškosrbščina skupaj na 1. Od 1818 šol, na kterih se je poljščina poučevala kot drugi deželni jezik, jih je bilo velika večina, namreo 1787 v Galiciji, 27 v Bukovini, 4 v Šleziji. Nemščina se je kot drugi deželni jezik poučevala na 474 ljudskih šolah v Ceški, na 238 v Galiciji, na 229 v Bukovini, na 178 v Moravski, na 149 v Štajerski, na 122 v Primorski, na 68 v Kranjski, na 50 v Šleziji, na 14 v Tirolski in na 2 v Dalmaciji. Rusinščina se je poučevala kot drugi deželni jezik na 526 šolah v Galiciji in na 19 v Bukovini; češčina na 216 v Šleziji, na 93 v Moravski, in na 89 v Ceški; laščina na 98 v Ualmaoiji, na 56 v Primorski in na 17 v Tirolski; slovenščina na 84 v Štajerski, na 6 v Kranjski po 4 v Primorski in na 1 v Koroški; rumunščina na 39 bukovinskih, hrvaščina-srbščina na 9 primorskih in na 3 dalmatinskih šolah, nemšoina in poljščina skupaj na 4 galiških, hrvaško-srbščina in lašeina skupaj na 1 priraorski šoli. Kot tuji jeziki so se poueevali: francoščina na 223, anglešoina na 4, ruščina in hebrejščina vsaka na 2 šolah, konono laščina na 1 javni ljudski šoli, in sicer: francoščina po vseh kronovinah razven Kranjske in Dalmacije, posebno pa na Ceškem in v Nižji Avstriji, angleščina na Ceškem, ruščina in hebrejžčina v Galiciji, lašoina v Koroški. Relativno se je torej od vsakih 100 javnih šol poučevala kot drugi deželni jezik poljščina na 10'32, neinsoina na 8'9<), rusinščina na 3#09, češčina na 2*25, laščina na 0*97, slovenščina na 0'60, rumunščina na 0*22, srbo-hrvaščina na 0'02 šolah; kot tuj jezik pa francoščina na 1*32, angleščina na 0'02; ostali drugi deželni jeziki in tuji jeziki vsled noznatnega števila ne pridejo v poštev. Na Kranjskem se kot drugi deželni jezik poučuje nemščina na 10 šolah v krškem glavarstvu, po 8 v postojinskem in litijskem, na 7 v kranjskem, na 6 v črnomaljskem in logaškem, na 5 v novomeškem, na 4 v karnniškem, kočevskem in v ljubljanski okolici, na 3 v Ljnbljani in v radovljiškem glavarstvu. Nasprotno pa poučujeta slovenščino kot drugi deželni jezik po 2 šoli v Ljubljani in v kočevskem, po 1 pa v krškem in novomeškem glavarstvu. Od 973 avstrijskih privatnih ljudskih šol je dajalo 645 šol pouk v drugem deželnem jeziku in sicer 149 ali 15"2°/o v ¦nemšcini, 102 ali lO#4°/o v češčini, 90 ali 9"2°/o v poljščini, po 21 ali 2*l°/o v laščini in rusinščini, 8 ali O*2°/o v slovenščini, 4 ali O4°/o v srbohrvaščini, po 1 ali 01°/o v ruraunščini in neraško-laščini. Od 8 privatnih ljudskih šol, ktere so poučevale slovenščino kot drugi deželni jezik jih je bilo 7 na Kranjskem, namrec 6 v Ljubljani in 1 v Škofji Loki, 1 pa na Štajerskem, namreč v Mariboru. Na 174 privatnih šolah avstrijskih ali na 17-8°/o skupnega števila se je pouoevala francoščina kot tuj jezik, na 52 ali 5*3°/o angleščina, na 11 ali M°/o bobrejšcina, na 9 ali O*9°/o laščina, na jedni ali O*l°/o ruščina in madjaršeina. Na Kranjskem so pouoevale od tujih jezikov 3 šole francoščino, 1 angleščino in 2 lašeino in sicer zgolj ljubljanske šolo. Po § 10. drž. šolskega zakona smejo biti s posebnim ozirom na krajevne razmere s posameznimi ljudskimi šolarni združeni tudi zavodi za oskrbo, vzgojo in pouk še nedoraslih, za šolo negodnih in pa posebni učni tečaji za šoli odraslo deco. Za deklice te vrste smejo se vzdrževati tudi nadaljevalni tečaji. Tudi na zavode te vrste se je oziralo zadnje popisovanje šol. Prvi vrsti teh zavodov pripadajo otroška zabavišca in otroški vrtci. Zakonite dolžnosti za osnovo tacih zavodov ni, pač jo je pa naučna uprava vedno pospeševala in njih namen natanko omejila v posebnem zakonu. Po tera zakonu imajo otroški vrtci nalogo domačo vzgojo otrok v predšolski dobi podpirati in popolnjevati, torej otroke telesno in duševno na poznejši pouk v ljudski šoli pripravljati. Otroška zabavišča imajo pa nalogo otroke iz delavskih krogov v nadzorstvo sprejemati in primeren opravek dajati. Tudi otroška zabavišča so lahko ali samostojna ali pa v zvezi s kako ljudsko šolo ali s kakim dobrodelnim zavodom. Leta 1889. je bilo v Avstriji vsega skupaj 436 zabavišč in 550 otroških vrtcev. V zvezi z javnimi ljudskimi šolami je bilo pa po zadnjem popisu 52 zabavišč in 171 otroških vrtcev, izmed njih 27 zabavišč in 124 otroških vrtcev po rnestih in trgih, 25 zabavišo in 47 otroških vrtcev po deželi. Zabavišč po mestih in trgih je bilo 14 na Ceškem, 6 na Tirolskem, 3 v Zgornji Avstriji, 2 v Nižji Avstriji, po 1 v Moravski in Galiciji; otroških vrtcev pa 61 na Ceškem, 22 v Nižji Avstriji, 17 v Moravski, 5 v Štajarski, po 4 v Primorski, v Šleziji in v Tirolski s Predarlsko, po 2 v Galiciji, Bukovini in Kranjski (oba v Ljubljani), 1 v Zgornji Avstriji. Otroških zabavišč po deželi je bilo 16 na Tirolskem s Predarlsko, 8 v Galicijt, 1 v Ceški; otroških vrtcev pa 25 v Galiciji, po 7 v Ceški in v Nižji Avstriji, 3 v Moravski- 2 v Tirolski, po 1 v Dalmaciji, Kranjski in Štajerski. Stevilo javnih ljudskih šol, s kterimi so združena zabavišea in otroški vrtci je relativno majhno, ker pride na vsacih 1000 šol komaj 3 zabavišča in 10 vrtcev, vender pogostejše po mestih in trgih, kakor po deželi, namreč v 31 slučajih. (Dalje prih.) E. Lah.