Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
GbftS SVOBODE
V slogi J© moč!
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AME’RIK.I
Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 51
Entered as Seoond-Claas Matter July 8th, 1903, at the Poet Ofl at Chicago, I1L, under Act of March 3rd, 1879
Chicago, 111., 23. decembra 1910
Kdor ne misli svobodno, se ae mece boriti sa svobodo I
Leto IX
VESEL BOŽIČ
želimo vsem našim naročnikom in dopiso vatel jem ter ostalim rojakom — ki so dobre volje (?).
GLAS SVOBODE C0.
Razgled po svetu.
AVSTR0-0GRSKA.
Italijani si žele miru.
Dunaj, 20. dec. — Zadnje čase skušajo Italijani prepričati avstrijske vladne kroge, da želijo miru in prijateljstva z Avstrijo. Danes pa je list “Secalo”, izda-jan v Milanu, prinesel v uvodnem članku dolg dopis o Avstriji. Pisal ga je socialist in poslane Bissolati. V članku pisec povdar-ja, da med Avstrijo in Italijo obstoja lepše razmerje, kot to slikajo obema državama sovražni elementi. —- V Avstriji se na razburljive irentendiste ne sme preveč ozirati; oni nimajo nobene? zaslombe pri ljudstvu Pri Italijanih pa naj tudi strali zgine, da bi Avstrija napadla Italijo. Ker smo v božiču, je primerno, da se govori o miru!
ITALIJA.
Italia vodi slabo politiko. (?)
Rim, 23. dec. — Italianska vlada ima mnogo nezadovolnežev in neodrešencev. Pri današnji seji je prejšnji minister za zunajne stvari, Marinis, strogo grajal vlado in posebno ministerstvo za zunajne zadeve, ker se ne briga za italianske kolonije, kot bi bilo to potrebno. Italija, da je zaporedoma kapitulirala z svojo politiko na Balkanu in Orientu. Da je preveč podpirala Francijo pri Marokko in ves svoj vpliv sedaj zgubila in to ne samo v Marokko, -temveč tudid rugod v severni A-friki je spodrinjena od Francozov. O takozvani Adrianski železnici ni več sluha ne duha, prej pa da je bilo tako vpitje. Po Mari-nisu je govoril svetnik Brunialti, ki se je dotaknil Avstro-Ogrske. Svoj govor je zaključil s željo, da se avstrijski cesar gotovo več dolgo ue bo upiral povrniti o-bisk italianskemu kralju v Rimu. (Glasno pritrjevanje). Poslane Balli je končal, da naj Italija zahteva boljše pogoje, drugače da ji ni potreba pristopiti več k tro-zvezi. —
ANGLIJA.
300 mrtvih.
Za božič zgubilo 400 otrok svoje očete.
Bolton, Anglija. — Grozna eksplozija se je zgodila v Hulton rovu za premog. 300 delavcev je zgubilo svoje življenje. Nad 400 otrok je zgubilo svoje očete za božične praznike. 15 mož se je posrečilo rešiti. To je ena največjih katastrof, kar se jih je zadnjih deset let pripetilo na Angleškem. 250 mož je bilo 700 čevljev pod zemljo, takoj mrtvih.
Jama gori, zato gre z rešilnim delom jako po časi. Uradniki so -bili od razburjenega občinstva obkoljeni in policiji se ima družba zahvaliti, da je vse imetje v redu in pod varstvom. Na površje so prinesli tudi mrtvega 11 letnega dečka, v česar se da sklepati, da so tudi otroci delali v rudniku, kar je po angleški postavi prepovedano.
Stotine sorodnikov in prijateljev nesrečnih delavcev stoji preld uhodom v rudnik in zahteva pojasnila in vzroka nesreče, vendar pa se še do danes ue ve vzroka eksploziji.
Zadnja poročila govore, da je Število mrtvih rudarjev 400.
Nespremenjen.
London, 21. dec. — Volitve so pri kraju. Vlada bo imela tudi v prihodnjem parlamentu večino in sicer 126 glasov. Stranke si stoje ta-ko-le: Unionisti 272, liberalci 271, irski narodnjaki 73, neodvisni nationalci 11, delavska stranka 43 glasov. Tako ostane -parlament tudi za bodočo sezono
skoro nespremenjen. Vlada je zgubila dva glasa. Tako je angleško ljudstvo “obračunalo” z lordi.
RUSIJA.
Visokošolci štrajkajo.
Peterburg, 20. dec. — Dijaki skoro vseh visokih šol so zapustili učne sobe in protestirajo proti vladnim mučitvam političnih kaznjencev v Sibiriji. Poslali so vladi več resolucij kjer zahtevajo, da se preneha z nadaljnimi mučitvami in da se mora dati kaznjencem več prostosti in tečne hrane. Tudi so dijaki apelirali na dnino kjer so tudi poslanci o-stro grajali vladno početje.
FRANCIJA.
Vojak simpatiziral z štrajkarji.
Pariz, 22. dec. — Vojno sodišče v Clermont Ferrand, je obsodilo vojaka Exbrayat od 86 pešpolka na 18 mesecev težk,e ječe in v globo 100 frankov, ker je v času štrajika železničarjev, prelomil vojaško prisego in sam, ko je bil na straži, potrgal več telefonskih in brzojavnih Žič pri tunelu Fraisse, kar bi lahko povzročilo veliko nesrečo. Vojaka-štrajkar-ja, ki je svoj “zločin” priznal se odpošlje po dokončani kazni v afriško pehoto.
PORTUGALSKO.
Portugizi grej o naprej.
Lisbon, 22. dec. — Dežela se lepo razvija pod novo ljudovla-do z odstranjenim “kraljem” in klerikalstvom. V aprilu mesecu se bo sestal parlament in zgoto-vil ustavo za Portugalsko. Portu-gijei si žele, da bi imel parlament 200 članov, in kateri bi potem volili predsednika vsakih pet let. Nova mornarična komisija je izdala nov načrt in zahteva tri nove bojne ladije. Križar “Almirante Reis” je na potu v Madeira da potlači ondotne nemire. Na ladji se nahaja tudi večje število zdravnikov, ki so odposlani da zatrejo kolero na otoku. Do nemirov je prišlo, ker so se izdale prestroge odredbe proti koleri.
ČITATELJEM NA ZNANJE!
Od zadnjega tedna naprej pošiljamo nekterim rojakom list na ogled. Komur se list dopada, prosimo, da se nanj takoj naroči, ali nam naj pa z dopisnico naznani, da se na list ne namerava naročiti. “GLAS SVOBODE CO.”
PODPORO
za W es t m o r e 1 a ads k e štrajkarje nam je L. Pekol iz Springfielda, 111. poslal svoto $4.50, katero je nabral med tamkajšnjimi rojaki. Svoto odpošljemo na pristojno mesto, kakor hitro dobimo od novoizvoljenega odbora naslov.
—	-John Košiček v Chicagi $2.
—	Ob zaključku lista prejeli iz Harrisburg, 111 $13.25.
—	Imena darovalcev priobčimo v prihodnji številki.
Upravništvo.
Indianapolis, Ind.
Stara slovenska navada je, da si medsebojno voščimo božične praznike in srečnejše novo leto.
Slovencem v Ameriki pa še nekaj drugega manjka, to je: miru in sloge. Ce se bi po teh dveh ‘besedah držali, nam je na-predek zagotovljen, in to je kar jaz voščim Slovencem v novi domovini.	J. M.
Naznanilo!
Winterquarters, Utah.
Vsem članicam dr. št. 49 S. S. P. Z. se naznanja, da se vrši o-menjenega družtva 31. dec. t. 1. veselica v prostorih Anton Mejaša ob šesti uri popoludne.
Tista članica, ki se ne bo vde-ležela veselice plača v društveno blagajno 50c kot kazen.
Antonii a Orač, predsednica.
Rojaki, podpirajte tvrdke, V nsrlašnjejo v Glas Svobode in pr naknnm vse1 pi omenite Glas Svo bode. To pomasa list-n.
Iz delavskih krogov.
ŠTRAJK KROJAČEV V CHICAGI.
Trije štrajkarji ustreljeni.
— Z vso ljutostjo traja boj krojačev mesta Chicage naprej. Lahko trdimo, da skoro vse prebivalstvo mesta, z štrajkarji sim patizira.
Do sedaj je policija u -strelila tri štrajkarje. Tri človeške, delavske žrtve kapitala! Zadnji četrtek je bil od policista Weinke skozi srce u-streljen štrajkar Frank Nagroki, Michael Langevie pa skozi pljuča. Oba umrla.
V petek, 2. dec. je detektiv Yacullo ustrelil štrajkar ja Ladinskega, ki je tudi na mestu izdihnil.
Tvrdka Hirsh Wie krvi re Comp., je ena najbolj trdovratnih in tudi dolži štrajkarje, da so ji od nesli za $5000 blaga, kar pa seveda ni resnica.
Schaffner in Marx tvrdka se pa sploh noče pogajati z delavci!
Organizacija in disciplina je med štrajkarji velika. Ker-pa policija ovira prosto gibanje štraj-karjev, se ti poslednji morejo braniti. Zgodil se je pa tudi sledeči slučaj, ki jasno dokazuje kam je pripeljala policija štrajkarje.
181etni voznik, uslužbenec tvrdke J. Jacobson je vozil s k a -bom od imenovane družbe blago na dom, kjer so potem izdelovali obleke. Mladeniča so pa našli pod vozom ustreljenega in policija je tudi aretirala štiri Italiane, štrajkarje, češ, da so oni ustrelili skaba.
Policija ta umor spravlja v zvezo s štrajkom in direktno dolži štrajkarje umora, na ustreljene tri štrajkarje se pa že več ne spominja! Tatinski policiji je dovoljeno streljati svobodne ljudi in se jih še za to hvali in odlikuje, štrajkarji pa se seveda ganiti ne smejo in če se, so že plačani morilci za njimi! —
Štrajk še vedno traja.
Vsi rudarji in drugi delavci se opozarjajo, da štrajka 17.500 mož v Latrobe-Greensburg in Irwin in Westmoreland okraju in to že od zadnjega marca meseca.
Premogovni baroni imajo svoje agente v New York, Philadelphia, Cleveland in Chicagi, kot tudi v Altoona, Johnstown, Connensville in Uniontown.
Kapitalistični' agentje trosijo laži o štrajku in govore delavcem, da je štrajk že končan in da se dela na vso paro, samo delavcev da primanjkuje. Seveda so same laži in svarimo rojake pred takimi agenti.
Darragh, Pa., 17. XII. 10. Uredništvu Glas Svobode se štrajkarji in člani dr. št. 5 v Darragh, Pa., zahvalujejo za poslano nam podporo v znesku $15.68. Vsem darovalcem in sobratom S. S. P. Z. se toplo zahva-lujemo za pomoč v našem bednem stanju. Za štrajkarje,
Jos. Hauptman.
Ubilo Slovenca.
Ravensdale, Wash.
13. XII. 10.
Ob 11. uri 30 minut dopoludne se je v rovu št. 1 pripetila velika eksplozija in zahtevala osem žrtev, dve od njih mrtve. Med ubitim je tudi naš rojak Alojz Mavric elan dr. Rogatec št. 51 S. S. P. Z. in dr. sv. Barbare št. 72 J. S. K. J.
Rojak Dernovšek je pa težko poškodovan, a je upanje da okreva. Ostali so dva Poljaka, en Italian in trije Angleži.
Več sledi v poročilu.
Pozdrav vsem
Andy Gorjup.
Tajnosti španske inkvizicije
smo prvi, drugi, tretji in četrti '.vezek zopet prejeli, in jih pripo--očamo. Prodajamo jih po 25e vse 'tiri zvezke skupaj, poštnine prosto.
DOPIS IZ ADAMSON, OKLA.
Italian ustrelil Slovenca.
V nedeljo 11. dec. je bil ustreljen rojak Andrej Klančar, ubil ga je neki Italian. Besen Lah je prišel v hišo Jakob Kralja, kjer je bilo zbranih več Slovencev. V rokah je imel dva samokresa in pričel je v sobo streljali in krogi ja je smrtno zadela Klančarja, doma iz Doljnega Loga pri Litiji. Po zatrdilu več rojakov ni bil u-biti nič kriv; tudi ni bil pri nobenem podpornem družtvu. Pogreb so preskrbeli njegovi sorodniki.
Kar se tiče dela je tu jako slaba ; nesvetujem rojakom, da tu povprašujejo po delu. V rovu št. 4 smo že sedmi dan na stavki; štrajkamo za voljo preslabega zraka v rovu in ker je vse polno strupenih plinov. Naši baroni se ne zmenijo dosti za naše upravičene zahteve; mi se pa tudi ne bomo podali.
Zadnji čas se je tu poročil rojak Anton Škerle z Marijo Kre-bel; poročencemca kličem, bilo srečno!	Anton Kristan.
Razne novice.
AMERIKANSKI LUKSUS.
Neverjetno je, kako ogromne s vote porabijo Newyoreani letno na obleko, zlatnino in nakitje. — Kakor trdi Moffett, ki je o tem gotovo poučen, znašajo izdatki newyorskih “dam” — seveda le iz “boljših” krogov, — okroglo 180 milijtjnov dolarjev. Po tem takem pride na eno osebo 30,000 dol. To ogromno svoto, katera zadošča, “da ima človek kaj obleči”, razumemo, ako pomislimo, da se v New Yorku naročujejo dnevno obleke, ki stanejo najmanj 500 mark, da se v modni tvrdki na 5. avenue naročujejo o-bleke, ki stanejo 1000 dol in več. Ena naj večjih trgovin s kožuhovino je nedavno izjavila, da stane ženski kožuh opremljen s finimi kožami 600-8 tisoč dol. Same newyorske “dame” porabijo na leto okoli 500 milijonov! —
IYelikan.sk je pa tudi luksus, katerega uganjajo Newyoreani z zlatnino in nakit jem. Vvoz dragih kamenov v newyorski luko znaša letno 150—180 mil mark. Ker se hčerkam milijonarjev zdi premalo drago — ceno za njihovo gnjilo zobovje, dajo si te “krasotice” plombirati svoje zobe z diamanti in drugimi dragocenimi kamni; seveda se v soln-cu ali električni luči vsa usta “¡blešče”.
Tudi cvetlice ljubi Amerikanec — a ne v toliko meri kakor Francoz. Parižani potrebujejo letno za 12 mil. mark cvetlic, New York za nekako štiri. Skoro ravno toliko potrebuje St. Louis, med tem ko so izdatki za cvetke v Boston, Pittsburg in Chicago še enkrat tako veliki.
Na eni strani nezmerno bogastvo, nad rugi beda, gorje brez meje . . . Kam plovemo? Do revolucije . . .
Salomo je sodil.
Policijski šef Chicage je s preganjanjem “Salome” zaslovel po celem svetu. Ta človek se že spod-tika nad vsako sliko, ki je “razgaljena” ali v “Evini obleki”. Tudi pesmi komponista Kellerja je prepovedal peti, ker so “zoper moralo”.
James Casey je tudi bil pred par dni aretiran radi nenaravnosti in grdega vedenja. Zaprli so ga v samotno celico in po noči se je strop udrl in nabulil obraz u-bogega arestanta in mu prizadjal tudi druge poškodbe. Pripeljan je bil pred sodnika in modri Salomo je ob pogledu na “človeka” razsodil:	“Pojdite v miru
domov; svoje plačilo se že preje-'i.” Odpuščeno vam je!
Po treh letih.
“Če se ima smolo je h . . .”, tako se je izjavil Jason Meany iz Chicage, sedaj pa gost pri po-
liciji. Pred tremi leti nazaj, je Meany “obiskal” stanovanje gospe Vorhees in spraznil iz šatulje vse dragocenosti. Ko je zapuščal sobo, je s prsti potegnil nevedo-ma po klavirju in čez par minut mu je stala oseba z revolverjem pred obličjem. To je bil njegov prvi rop “v velikem”. Ta teden je zopet obiskal po treh letih do-tično hišo in posrečilo se mu je iztakniti lepe briliante in drugo zlatnino. Po nerodnosti pa mu je en brilant padel iz roke in nesrečni Jason ga je začel iskati pod posteljami in tu ga prime za roko-mišnica in mu zlomila tri prste. Na rjovenje “obiskovalca so mu kmalu pomagali priti v luknjo.
20 let po nedolžnem v ječi!
Pittsburg, Pa. Dvajset dolgih let je presedel v ječi Andrej Toth, Madžar, in to po nedolžnem. Obsojen je bil v prvo na smrt, potem pa “pomiloščen” v dosmrtno ječo. “Osumljen” je bil umora nekega svojega rojaka. Sedaj pa je pravi Toth (se tudi tako piše) priznal na smrtni postelji da je Toth nedolžen in da je on storil umor. Sodišče bo Totha spustilo v prostost. Doli z smrtno kaznijo! doli z dosmrtno ječo! Dokaze in potem sodba!
“Zadnjih” 10 milionov za vseučilišče.
John D. Rockefeller je za božične praznike daroval za chika-ško univerzo $10,000,000, s pristavkom, da je to njegov “zadnji” dar za to hišo prosvete. V pismu na ravnatelja univerze tudi želi, da se to objavi v časopisju. Podpornik je nadalje izjavil, da je do sedaj daroval za chilcaško visoko šolo 35 milionov dolarjev, kar je po darovalčevem mnenju lepa svota. Želi, da bi se tudi drugi magnati spomnili zavoda.
Tudi je John D. in sin stopil iz odbora za oskrbovanje univerze in se sploh odpove vsaki časti od strani zadnje.
Kaj se ne bo nobeden od štiristo magnatov tudi spomnil za božične praznike 9,000,000 brez-poselnežev, ki nimajo položiti kam svoje glave? V deželi Taf-tove prosperitete!
Sava Federenko,
ruski revolucionar je vendar enkrat prost zasledovanja in preganjanja ruske tajne policije; ca-nadsko sodišče je Federenka prijelo na poziv Miklavža II. Bit je po aretaciji spuščen in zopet prijet. Ruska “justica” ga je na vsak način hotela izročiti rablju.
Sedaj pa ga je eanadsko sodišče popolnoma oprostdo in vstavilo vsako preganjanje zoper njC-ga. Federenko se ’e že enkrat nahajal v rokah ruske oUastl. V poletju 1905 pa je ušel ■/ Galicijo. Potem se pa kmalu vrnil zopet v domovino, ker je bila izdana pomilostitev, katere je bil tudi on deležen. V domovini so ga pa zopet pripeljali pred sodnika ; bil je pa spuščen pred» glavno obravnavo, ker so bile ječe vse p r e napo 1 j e n e . Federenko si je pa dobil potni list in zopet previdno ušel v inozemstvo. Ruska vlada ga je dobila v Canadi in zahtevala od canadske vlade, da ji ga izroči, kar je pa slednja odklonila. Moč carja, kakor vidimo, tudi ne sega do neba.
Bankir J. Jankovič,
ki je bil obdolžen, kakor smo že pred nekaj časa poročali, poneverbe denarja, izročenega mu od rojakov Hrvatov in drugih Slovanov. Sodišče ga je pripozualo nedolžnim in so obdolžitve o de-fravdaeiji ne resnične.
— Družtvo št. 1 S. S. P. Z., bo imelo 25. dec. t. 1. svoje glavno zborovanje in torej tudi volitev odbora za leto 1911. Kdo bo Drez tehtnega vzroka odsoten, bo, ako v času treh mesecev zboli suspendiran teden dni od bolniško podpore. Pozdrav!
V. S. Skubic, zap.
MEDITACIJA K BOŽIČNIM PRAZNIKOM ALI:	KAM
PLOVEMO?
V Zjed. državah je industriel-na revolucija že nastopila; za preobrat pa pokličimo v življenje tudi politično revolucijo.
Vse Oiči so danes obrnjene v Chicago kjer se bije ljut boj modernih sužnjev za obstanek in Westmoreland okraj, kjer proletariat zahteva svoje pravice.
Na tisoče ljudi, štrajkarjev, o-četov, mater, sester in bratov, bo v tem božiču stradalo'in jedlo enkrat na teden gorko.
Otroki upijejo po hrani; večina njih joka zastonj-gladu umirajo, ko so psom postelje z 4000 dol. vredno posteljo in grofovsko hrano .. .
Njih očetje in matere pa ne stavkajo, ker njih ne ljubijo, na sprotno: stavkajo zato, ker jih hočejo rešiti pogina.
Magnati pa, ki lastujejo tovarne pravijo, da njim to nič mar. O-ni plačujejo plačo — plačo, ob ¡kateri ljudje stradajo —■ plačo, oib kateri ljudje zmrzujejo — plačo, ki mori še dušo, ko je že iz telesa vsa življenska moč izsesana.
Nekaj v premislek. Čuti! Daj svojem srcu priložnost, saj pozna tvoje srce materino prošnjo; pozna trpljenje stradujočih otrok; mraz, dolge trde noči, žalostne dneve; ne dela, ne plače, ne hrane in ne oblek —- in ne solnca.
Delamo, a poleg dela stradamo. Štrajkamo in gladu umiramo. Trpimo pomanjkanje v Ameriki — v deželi obilnosti — v deželi enakosti in svobode.
Pod to ponosno zastavo stradamo, — li slišite prijatelji in bratje? Stradamo zato, ker ste Vi neusmiljeni — vi tam gor. Ne Bog in ne druga naravna bitja, temveč vi — vi, tam gor ste neusmiljeni.
Kedaj boste nehali ropati in izsesavati nas; morilci! dan povračila ni več daleč!
Svet je za vse. Dovolj vsega za vse. Dovolj žita in mesa, zraka m solnca, moke in premoga; dovolj kamenja in opeke in drv in hiš. Zakaj pa to ne lastujejo vsi, zakaj sta dva razreda?
Letošnja božična zvezda stoji nepremično nad tem nesrečnim mestom v katerem se kosata potratnost in revščina ; v mestu, kjer živi dva miliona ljudi, ki se prištevajo kristjanom, in ki slavijo rojstvo Onega, ki je rekel: “Lisice imajo svoje luknje; tiči svoja gnezda, a sin človekom ni imel kam glave položiti.”
Da, smeli se bi prištevati kristjanom, ko bi sedaj, v božičnem času nasitili lačne, oblekli nage in otrokom, ki trpijo nedolžni in katerim je Kristus rekel: “Kar ste storili tem, ste storili meni.
Le pomislite na moralni uspeh, ko bi vsaka članica Kristusove cerkve podarila en dolar v božični fond za lačne matere in otroke — državljane mesta gladu.
In zakaj se katoliška duhovščina ne oglasi v prid ubogih in zatiranih, kakor sedaj v Chicagi in Westmoreland, kateri so po večini katoličani? Kako to, da se sedaj ne oglasijo, njegova milost nadškof Quigley, kateri je zadnjič, ko je šel na obisk k papežu v Rim, naberačil skoraj mi-lion dolarjev, ki ga je revno ljudstvo poklonilo jetniku v Vatikanu. Zakaj se ne vzdigne tudi sedaj in začne nabirati za zatirane in lačne? Ali njegova miloist ne ve, da je 85% štrajkarjev katoličanov, ki spadajo k njegovi vojski? In kje je sedaj sladkobesed-ni škof Rockfordski, Muldoon— oni prelat, kateremu so katoliški delavci v Chicagi, ko je dobil škofijo, nabrali liberalno svoto $37,000. Gotovo bi njegova besedica sedaj, v tem kritičnem položaju jako koristila in tudi kaj prinesla lačnim in žejnim. Zakaj se sedaj ne oglasi, ko drugi njega potrebujejo. In kje so drugi iai -ji? Brez izjeme molčijo, kot da ne slišijo in ne berejo o položaju in stradajočih bratih!
BOŽIČNA POVEST...
Josip Korban.
I.
V vaškem zvoniku se o dpi'o zeleno pobarvane žaluzije in veselo zapojo ubrani zvonovi v mrzel zimski zrak . . .
Takrat stopi Meta iz tople hiše, na prag in uzre Pečka, ki stoji sključen, kakor živ vprašaj sredi vasi in drži svoji premrli roki v raztrganih hlačali.
“Kaj pa delaš tam, Peček”, se zasmeje Meta in pogled ji uide proti linam, kakor slučajno.
“Ves se treseš, kakor star pes. Ali hočeš žganja? Tako dobrega imamo pri nas!”
In zopet upre pogled v zvonik.
“Daj ga, Meta, danes ga še nisem okusil,”
“Saj ga dam. Za dober denar se vse 'dobi.”
“Denarja pa nimam, Meta. Včeraj sem ši kupil novo srajco, da bom jutri nov, ko bo sveti dan. Ves denar sem utaknil v to preklemano srajco . . . Dosti tako nisem imel. Ljudje mi malo dajo.”
“Ko pa vse zapiješ, bedak! Kdo ti bo dajal . . . ?! Kruha bi si raje kupil namesto žganja, kruha, da ne bi izgledal kakor krčmarica in zopet ji šine pogled proti linam.
Peček je bil sicer že močno izpit pijanec, a imel je še brihtno glavico in dobre oči.
“Saj vem, kam tako škiliš, baba,” de sam pri sebi.
“Slokarjev Matija je gori v linah, tisti zali fant, ki ga vidiš rada in ki hodi Kozarjevemu Tinetu v zelnik . . .”
Kakor je bil Peček za Dol neznatno in malopomembno člove-če, nosil je vendar veliko skrivnost na srcu, ki bi brez dvoma zanimala celo vas in bi njegov beraški ugled kar črez noč dvignila, ko bi jo hotel izdati svojim novic željnim sovaščanonom. Da pa tega ni storil, je bil vzrok ta, ker se je možak bal dveh močnih pestij, s katerimi se je bil nekoč že seznanil in jih je še vedno i-mel v živahnem spominu.
Ko bi tega ne bilo, kedaj bi bil Peček že govoril! Pa kako govoril! Vsi bi strmeli. Tako je pa molčal kakor grob. Samo, kadar je nanesla govorica na mlado vdovo Meto, ki je že dve dolgi leti sama prenašala trpljenje in dobrote vaške krčmarice, in je Peček slučajno v.jel tudi kako besedo, se je zarežal hudobno m hitro odšvedral dalje, da bi ga vrag ne premotil in bi tudi on ne zinil kake nerodne.
Takrat se je bilo v vasi nekaj zgodilo, kar je napravilo jezikavim ženicam mnogo skrbi in dela.
Kozarjev Tine, sin najbogatejšega kmeta v vasi, kojemu je bila Zelenkova Anica, tista izvrstna cerkvena pevka, že dve leti naj-idražji zaklad na svetu, je naenkrat — uskočil. Njegova soseda, krčmarica Meta si je bila vtepla v glavo, da bo samo ona osrečila Tineta in nobena druga na svetu. In res, toliko časa je “metala” svoje lepe črne oči za njim, da je fant začel omahovati . . . Vedno pogosteje ga je bilo videti pri Meti v gostilni, dokler se ni ko-nečno popolnoma zamotal v njene spretno nastavljene mreže ...
To je bila pečenka za babnice v Dolu!
“Kdo bi si bil mislil? Grdo je napravil z Anico, grdo. Sram naj ga bo!”
Vsi so pomilovali zapuščenega dekleta. Še bolj so se pa jezili na krčmarico Meto . . .
Anica je hodila s povešeno glavico po vasi. Rože na njenih licih so izginile in kadar je pela v cerkvi na koru, se ji je tresel drobni glasek . . .
Peček je pa vedel še nekaj drugega. Oj to je bila skrivnost! Kako bi zijali ljudje še le potem, ko bi tudi on odprl svoja usta in jim začel pripovedovati. Oči bi jim izstopile od začudenja, kakor raku!
In ti, Meta, ki stojiš tam na pragu kakor kraljica in se norčuješ iz ubogega človeka, ti bi padla v sneg pred njim in bi ga prosila s povzdignjenimi rokami, naj molči. Toda, kadar bo on začel govoriti, bo govoril dalje ... Kakor je Peček reven in zani-kern, še tresla se boš pred njegovimi besedami. Vsaka beseda iz »jegovih ust bo za-te oster meč,
vsak pogled iz njegovih oči strupena puščica!
Pijanca včasih dolete čudne reči .. .
Nasekan, da ga ne morejo nesti noge naprej, se ti zvali črez kako ograjo, ali jo pa podleže, in zaspi v mehki travi. Ljudje hodijo mimo, malokdo ga ugleda, in še tisti se ne zmenijo bogvekaj za zanikernega pijanca, ušivega berača.
Konečno se pa pijanec dodobra prespi, leži sicer še vedno kakor bukovo poleno, a njegove oči ‘streljajo” okrog, kje bi zagledale kako čudo. Vsakega človeka, vsakega psa spremljajo take prespane oči, češ: “Kam gre, kaj bo delal, odkod pride?”
Neverjetno, kako se ljudje take vrste včasih za vse zanimajo.
IVI jeseni, ko so že oklestili orehe, se je napil Peček pri Meti žganja, da je potem komaj našel pot v vrt, kjer je obležal.
Takrat je bil zamenjal še čisto dobre hlače, podarjene od vaškega učitelja, za smrdljivo žganje. Meta se je bila sicer že odvadila nositi hlače — saj je bila že dve leti vdova — ali kupčija je kupčija in “črez sedem let vse prav pride. ”
Peček je torej ležal v vrtu in smrčal . . .
Pozno po noči je bilo, ko se mu odpro oči. Ves otrpel od mraza hoče ravno vzdigniti svoje trde kosti, ko zagleda v mesečini Slo-karjevega Matija, ki stopa previdno, kakor tat, mimo vrta. Urno podleže ograjo in se splazi po vseh štirih do hiše.
“Kaj pa tukaj išče?” začudi se Peček in zadržuje sapo.
Nič kaj rad bi ne prišel v doti-ko s tem človekom ob tem času in na tem kraju.
Odprlo se je okno v hiši.
“Matija, kaj si ti?” vpraša nežen glas.
“Oj, ti vražja Meta,” razjezi se Peček. In že je zlezel Slokarjev skozi okno v sobo . , .
“A, take so te reči,” de pijanček, pobere malho in jo hitro od-kuri z vrta.
“To mora zvedeti Tine; na vsak način. Kar po njega grem... Hvaležen mi bo.”
O pravem času se še spomni, da Tineta ni doma, da je bil odšel z lesom na Hrvaško.
Drugi dan je pa bil vso stvar natančno premislil.
“Peček”, si je dejal, “kar te ne peče, ne pihaj! Nič nisi videl, nič nisi slišal ... Če se Tine ženi, pa naj sam pazi na babnico... Jaz nisem njegov pastir, da bi gledal na njegovo živino ... In redil se tudi nisem za to, 'da me Slokarjev ubije, ko bi zvedel, kdo ga je ovadil.”
Zadnji “razlog” je držal še najbolje.
Zakaj batine, ki mu jih je bil Slokai’jev nekoč prijazno naložil, — koga je bil našel ležečega v hlevu na njegovi postelji — še niso bile pozabljene.
Stara reč je, da ljudje, ki ne pridejo sami, ampak prinese s sabo celo zbirko različnih žuželk, niso posebno priljubljeni . . .
“Kam si se pa zagledal, Peček? povzame Meta zopet besedo. Tako gledaš, kakor da misliš zdaj-pazdaj skočiti iz kože.”
“Saj bi najraje, če bi le zopet nazaj mogel.”
“Pokoro delaš, kaj ne da?... Ni denarcev, ni žganja. Pri nas .je pa vsega dosti . . . Žganja i-mamo, da se lahko skoplješ v njem . . . Pa kako je dober! Tak hrušovec bi angelci pili, če bi usta imeli” . . .
V Pečkovi notrajnosti se je pričelo peklensko trpljenje . . . Vse žile na obrazu se mu napno, oči se svetijo kakor staremu mačku, nogi se mu zašibite in začne se tresti z glavo in celim životom, kakor orehova lupina sredi mlake.
“kleta, samo en frake!j mi ga daj!
Jutri dobiš denar.”
“Seveda jutri, tebe je treba poznati . . . Sploh te pa v hišo ne pustim, če bi tudi kaj imel v žepu . . . Mrčesa imaš na sebi, da je vse živo-. Zakaj se ne snažiš, mrcina?”
Tedaj se pa Pečku zabliskajo oči od jeze, da se za trenutek še Meta ustraši. Nobena reč ni pijančka bolj vjeizila, kakor če mu je kdo rekel, da ima mrčes.
“Ali ga pa ti rediš, baba,” zavpije h hripavim glasom.
“Zato sem ti pa povedala, ker ga ne maram rediti,” se zasmeje krčmarica in odide v hišo . . .
II.
“Če si se pa zlagal, Peček, potem glej, kje boš jutri pobiral svoje zlomljene koščice,” je dejal Kozarjev Tine in zvrnil polno kupico po grlu.
“Kaj se bom lagal?! Tako je bilo, kakor sem rekel, pa nič drugače. Samo prosim te, bodi tiho. Jaz sem tebi vse to zaupno povedal, ker te imam rad . . . Krščena mast, menda vendar nisi tak, da bi me izdal . . . Saj poznaš Slokarjevega!”
“O, poznam, poznam, tudi ta me bo še spoznal. Še danes mu bom dal priliko . . . Tako ga bom stresel, da bo imel dosti.” “Lepega hudiča sem si nakopal na vrat”, je pomislil Peček. “Ali mi je bilo treba pripovedovati?”
In tudi on spije kozarec v du-šku. Potem se pa obrne k Tinetu: “Tine, nikar! Danes je sveti večer . . . Pomisli, danes bo Kristus rojen, ti pa hočeš ubijati.” “Kaj tebi to mar”, se zadere Tine in udari s pestjo po mizi, da odskočijo kozarci in da se še stari Jurko, ki je bil na obe ušesi gluh, prebudi pri peči.
“Za božjo voljo, kaj pa imata? ! Ali ne vesta, da je nocoj sveti večer?!”
“Slišiš, Tine, sveti večer je,” prigovarja Peček in nese kupico k ustim . . . Vina je bilo nocoj zadosti in po ceni.
“Oh, oh,” vzdihne Jurko “nikdar ga ni k meni, pa še takrat, kadar pride, razbija.”
“Saj mu že celi večer pripovedujem, da je svet večer,” zavpije Peček njegovim gluhim ušesom.
Ta trenutek pa pograbi Tine Pečka za vrat.
“Na sneg pojdeva' . . . Tam je prostor za take tiče . . . Hudič, zakaj mi pripoveduješ stvari, ki te nič ne brigajo!”
Nesel je pijanca, kakor malega otroka do vrat, jih odprl in treščil Pečka na kup snega, da se je kar pogreznil vanj.--------
V zvoniku zapojo zvonovi... Kakor veličastna himna gre njihov glas po zasneženi zimski pokrajini in vzbuja v tisočerih srcih prijazne spomine . . .
Neko posebno moč imajo zvonovi na božični večer nad človeškim srcem . . . Kakor bi zaslišal lepo pesem davno minule mladosti, se ti zdi, ko se oglase v tihi božični noči in na dušo ti ležejo čustva, tako piehka in blaga, da bi se zjokal . . .
“Sedaj pa greva v cerkev, Tine,” pravi stari, gluhi Jurko in strese fanta za ramo.
“Kaj pa ti je? . '. . Solze ti silijo v oči. Si se ga pa le menda preveč nalezel, Tine?”
“Ti, starec, tega ne razumeš. Mogoče, da si nekoč razumel, a sedaj si že prestar za to,” zamrmra Tine, si obriše z robcem oči in izgine pri vratih . . .
III.
Mogočno zabuče orgle na koru . . . Stari organist je odprl vse registre, kar jih premore cerkveni inštrument . . .
Veliki oltar je ves v lučicah. Višnjev dim kadila se vzdiguje pred njim in napolnjuje celi hram božji ,s svojo vonjavo.
S pobožno sklonjeno glavo, v tiho molitev zatopljeno, kleči ljudstvo po cerkvi . . .
Tam pri glavnih vratih je obstal Tine. Vročo glavo je prislonil k mrzli, vlažni steni; njegove oči strme srepo pred se . . .
Bučanje orgel potihne in s kora zadoni stara božična pesem: Pastirci, iz spanja vstanite nocoj . . .
Kako krasno poje Zelenkova Anica! Kako ljubko se trese njeni srebrni glas v višini . . .!
Polnočnica še ni minula, ko plane Tine prvi iz cerkve. Zunaj stoji Peček, že skoraj popolnoma trezen. Njegove motne oči zro plaho na prišleca;
“Tine, kam sedaj tako naglo . . .? Za božjo voljo . . .! Fant. premisli . . .!”
“Stran”! zavpije oni in šine mimo njega.
“ Ježeš, bo pa že res”, se ustraši Peček, “nesreča bo . . . Bog pomagaj, ubijal bo . . . Oh, oh, pa nocoj . . .! Ali ne veš, nesrečnež, kako so peli angelci na nocojšnjo noč? . . . Mir bodi lju-
dem na zemlji . . .! Tine, Tine...!
Na vse grlo vpije možak in hiti za Kozarjevim.
A oni je že izginil za ovinkom...
Pred cerkvijo se zbere tropa fantov.
“Slišite fantje, bežite za njim, za Kozarjevim, pa naglo, kar more kdo naglo, da ne stori — fant je ob pamet . . . Ubil bo . . . človeka bo ubil . . . Bog se u-smili nesrečne duše ! ’ ’
“Ta se ga je pa že zopet pošteno nalezel”, smejejo se fantje, “tebe bi bilo treba ubiti, ker nisi za nobeno drugo rabo kakor da bogu čas kradeš.”
Ko se je pa Peček pri Zvižga-čevih zaril v listje, je napravil velikansk križ, sklenil roke in si dejal:
“E, naj se pobijeta fantina, če se hočeta, saj jih je še več na svetu. Ne borno ju pogrešali” —
Precej dolgo je • moral čakati, predno zaškriplje zmrzli sneg v bližini in on zagleda črno postavo.
Burno mu utriplje nemirno srce .. .
V trenutku že stoji pred njo in rolka se oklenete njenega vitkega života . . .
“Anica, odpusti”, je dejal z mehkim, tresočim se glasom, “bodi mi zopet dobra. Tako dobra in prijazna, kakor nekdaj!”
Ni rekla besedice.
“Anica, ali mi res ne odpustiš? Govori! — Prisegam ti nocoj — na sveti večer —■ nikdar te ne zapustim . . . Samo odpusti mi . . .!’’
Položila je glavico na njegove močne prsi, in v njenih lepih o-čeh se zasvetijo solze.
“Če je le resnica, kar govoriš, Tine”, šepečejo njene ustnice, “če je le resnica.”
“Da. resnica jej” vzklikne Tine odločno ter jo privije tesneje k sebi ... In ni se mu branila, zakaj čutila je, da se je tisto srce, ki je bilo za njo že tako dolgo izgubljeno, zopet našlo.-------- —
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
r.Richter’Q “P AI N-P EXPELLER”
K aj ti koristijo ir očn e mišice, če trpiš na < revmatizmu.
PAIN EXPELLER
dobro vdrgnjen, ti takoj olalša volečiDe
in odstrani njih vzroke.
Reinhold Kroll
Trgovec
z vinom in likerji
na debelo
“GREEN BELL*’
naša Specialiteta.
410 Greenfield Ave
Milwaukee, Wis.
Phone: 1547 J.
Phone 3734 L.
GOSTILNA!!! JOHN DOBNIK
300 Reed, St. Milwaukee, VVis.
Biljard na razpolago!!!
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18 Place
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
Phone: Canal 80.
HOERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vofal 22. In Lincoln Street
Pro»t gorak in mrzel prigrizek v»ak dan.
*3

LDVENSKO NARODNO SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO
V RAVENSDALE, WASHINGTON
VSTANOVLJENO
25. aprila 1908 in inkorporirano dne 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: PAVEL KOS, Taylor, Wash.
Tajnik: CIRIL ERMENC, Taylor, Wash.
Blagajnik: MIKE DERNOVŠEK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: JOHNSKUPCA, Ravensdale, Wash.
POROTNI ODBOR:
RUDOLF PEČNIK,	FRANK JERAS,
FRANK PUSTOSLEMŠEK.
Društvena seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 9. uri dopoldne v Georgtown pri Frank Marcus v prvem nadstropju.
7l\
Sv
I 'emu pustiš od nevednih zobo-^ zdravnikov izdirati s vole, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Šimonek
Zobozdravnik.
644 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 483,
3«**44t«*****4-l*44***444****4*4*9444$*E-tC-t g-
OTTO HORACEK
Diamanti, ure, stenske ure in zlatnina
¿¡j 1843 Blue Island Avetiue, Chicago, 111.
ih
« Dajemo posebno pozornost pri popravljanju ur in *	druge zlatnine.
Str
Izdelujoči zlatninar.
f
vit
i Oil pregledamo zastonj, *

*
*
*
*
*
*
*
«k
i*
»
it
*
*
*
i
1
$$$$$$$$$$$*-».§
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to se dobi v gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, HI.
Telefon Canal 1439.
M. KARA
1919 So. HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mit in sponladne Mi
Irgovina s novodobnim obuvalmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
¿i
SLOVENCI POSEČAJTE
Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-tiranoplzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinle. Fina vina In smodke.
Za obilen poseč se priporoča.
CYRIL F1ALA, Prop.
Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av.lnzap. 18-ul.

Najboljša gostilna
na Blue Island Ave. v Chicagi je J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja.
kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja s pijačo samo IBo.
Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOLEK
1870 Bloe Island Avenoe
vogal 19. ni.
Gostilna "Slovenski Dom"
na
2236 So. Wood ceste
to je med Blue Island! ulico in 23 Mladič & Krampata.
Angleščina
brez učitelja! Slovensko-Angleški,. Slovnica, Tolma in Angl. Slov. Slovar stane same $1.00, in je dobiti pri
J. V. KUBELKA
538 W. 145 St.. New York. N. Y-
Največja zaloga slov. knjig. Pišite-po ceniki
JOSIP KOMAR
164 Reed St.
MILWAUKEE, WIS.
GOSTILNA
Snažno prenočišče se vedno dobi.
Rojakom tukaj živečim in onim, ki potujejo skozi naše mesto se priporočam.
Telephone South 3457.
Slovenska Svobod misel, Podp. Zveza
USTANOV.
1908
INKORPORINA
1909
GLAVNI ODBOR:
ANTON 'MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago. MATH GAISIIEK, podpredsednik, Box 227 Nokomis, 111.
JOSIP IVAN&EK, tajnik; 1517 S. 43rd Ave., Chicago, 111.
M. V. KONDA, zapisnikar; 1518 W. 20th St., Chicago, 111. fVASN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIM:
JOSIP BENKO, (predsednik), 11222 Pulton Ave., Pullman, 111. JOS. WERŠČAJ, 1504 S. 57th Ct. Cicero, 111.
LOUIS SKUBIC, 2727 So. 42nd Ct., Chicago, HI.
POROTNIM:
JAKOB ZAJC, (predsednik); Box 44, Winterquarters, Utah. ANTON DULLER, 238 — 136. St. Chicago, 111.
JOS. MATKO. Box 481, Claridge, Pa.
POMOŽNI ODBOR:
CVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
IVAN GESHELL, 2470 Blue Island Ave., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, 11316 Fulton Ave., Pullman, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Or. B. J. DVORSKY, 1800 Fisk St., Chicago, HI.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati «a tajnika Jos. Ivanšek, 1517 S. 43rd Ave. Chicago, 111. Denarne pošiljatve pa na Ivan Kalan, 341 — 6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je Glas Svobode. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu
IZ STARE DOMOVINE.
Chicago,
Illinois.
Gonja klerikalcev zoper prosto-mislece.
Zdaj, ko časopisi toliko pišejo o razmerah na Portugalskem iu klerikalni listi točijo debele solze nad usodo menihov, upam ne bo neprilično posvetiti tudi v svetišča naših hvalisanih klerikalcev. ¡V župniji, kjer stanuje pisec teh vrstic, se nahaja poleg župnijske cerkve, še troje podružnic. Ena izmed teh je bila dalje časa hudo zanemarjena; celo miši so si baje napravile gnezdo v oltarju. Po prizadevanju v bližini stanujočega posestnika, ki je znal pridobiti “hiši božji” bogatega dobrotnika, pa se je cerkev vsa prenovila in dobila zato čedno lice. Oni dobrotnik je dal cerkvico vso preslikati; preskrbel je streho, nove zvonove, monštranco in več cerkvene oprave ter postal te cerkvice ključar in pokrovitelj. Na smrtni postelji je prepustil to svojo nalogo svojemu že doletne-mu sinu, ki mu je tudi obljubil skrbeti za lepoto hiše božje. Žup-Ijanom, stanujočim v okolici, je obljubil, da hoče ne le izvrševati prevzete dolžnosti, marveč jim hoče na lastne stroške pozidati še majhno šolo (ki je sedaj uvrščena v sobi bližnjega kmeta), pod pogojem, da ga izvolijo za ključarja te cerkvice. Napočil je čas volitve in izmed 8 volitve se vde-leživših kmetov je dalo 7 svoje glasove onemu dobrotniku, samo «eden je volil nekega prevžitkarja. Lu čudo nad čudo! rezultat je pokazal, da ni bil izvoljen ta, ki je •dobil 7 glasov, marveč oni, ki je vjel samo en glas, kajti omenjeni naslednik hišo božjo olepšujoče-■ga mecena je baje prostomislec, 'klerikalna gospoda pa potrebuje svojih ljudi. In ker je takšna odločitev našla potrdilo tudi na višjem mestu, imajo od tega škodo samo kmetje, ker so zgubili dobrotnika, ki bi skrbel za popravke cerkve in jim omislil prepotrebno šolo. A potem si klerikalci drznejo še trditi, da so vneti za blagor faranov in lepoto hiše božje!
O župniku, ki je to napravil, moram povedati še par drugih ■epizod. Imel je za cerkovnika moža, ki mu je opravljal to službo par let brez «podtike ter kot vdovec preživljal s pičlim zaslužkom troje nedorastlih otrok. Pripetilo se je pa, da je spregovoril na neki veselici, naprošen par nemških besed; prišel je v nemilost ter zgubil službo; toda tega še ui bilo dovolj! Kamorkoli se je obrnil, hoteč si dobiti novo službo, povsod ga je čakalo spredaj župnikovo pismo, češ: ne vzemite ga, ker je prostomislec in tako je prišlo, da je moral izučen organist in dober pevec, ostati brez službe ter si mora v tukajšnem kamnolomu kot preprost dninar služiti svoj vsakdanji kruh. Tako znajo klerikalci izvrševati svoj: “bie-gen oder brechen”; tako znajo nekomu pojesti kruh, pa $i pri
tem še manejo roke, češ, zdaj smo mu pokazali, da smo mi gospodje! Toda teh junaških dejanj teh vzor-možev še ni konec. Sledila so še druga. Naslednik prvemu organistu je postal nekoliko mlajši cerkovnik, ki je bil nemara še bolj priljubljen in izurjen od prvega. Tudi tega so radi njegovega prostega mišljenja pahnili iz službe in ga postavili pred duri. Da je mrgolelo okrog njega pet drobnih otročičev, ki so po-gostoina stradali kruha, za to se klerikalna gospoda, ki vsaki dan zavija oči proti nebu, ni zmenila. Toda tega še zopet ni bilo dovolj. Prišel je tretji organist, ki je bil menda mož po božji in klerikalni volji. Hudoval se je na svoja prednika, češ, da nista bila pokorna “gaspudu”, ter lovil pevce med nezrelimi punicami. Prejšnje pevke so bile ponosne dovolj, da niso hotele služiti tej klerikalni gospodi za obrisače. S prilizneno besedo je pridobil za prvo pevko tudi hčer pisatelja Podravskega, ne zmeneč se za vse ugovore poslednjega. Toda le kakih pet mesecev je smela do-tična obiskavati kor; klerikalni cerkovnik, naščuvan od ostalih pevk in pooblaščen od župnika, jo je spodil s kora, a to nekoliko pred Veliko nočjo, kar pa je imelo neizrekljivo velike posledice. Qsramočena deklica, svesta si, da ni storila nič napačnega, se je u-jedala in žalila do srede meseca avgusta, končno pa je žalost pri-kipela do vrhunca in revici se je zmešalo ter se že sedaj od dne 27. avgusta pokori za to zvesto službo klerikalcem v norišnici “Feld-hof” pri Gradcu. Komentarja k •tem faktom pisati ne mislim, naj si ga slehrni napravi sa.m, pač pa naj služi ta slika v malem okvirju kot zrcalo, česa vsega so sposobni tudi naši slovenski klerikalci, ki so radi svojih zločinstev že davno zreli za ječe, pa se pri tem še smatrajo za svetnike. Radi tega se tudi repenčijo na vso moč, da se obdrži pri krmilu, ker vedo, da jih le terorizem še drži na površju, med tem ko so svoj ugled s svojim postopanjem že davno zgubili. In takšni bi še radi učili, ali bi vsaj morali učiti druge naukov prave vere!! Pojte se solit! —
DOPIS.
Claridge, Pa.
Cenjeno uredništvo: —
Štrajk v Westmoreland okraju je še vedno v enakem položaju; vse gleda na to, kdo je izvoljen predsednikom .5 okrožja organiziranih premogarjev.
Štrajk še vedno trpi, trdi se tudi, da so rovi polni skebov da sploh nobenega več ne marajo, ker obratujejo svoje jame z večjo močjo kot pred štrajkom. Dokazuje vam to, da morda 10 ali 13 odstotkov skabov dela na prejšnje, število ko smo delali mi, a še tiste morajo bossi učiti in jim pomagati kopati premog, da ima-io kaj svetu od zunaj pokazati, kateri premog pa skoraj same
kompanije porabijo za vzdržava-nje rovov, to za “domačo porabo”. Ako pa napolnijo kedaj kakih pet ali deset vagonov, kar se pa redko kedaj pripeti, odpošljejo jih naprej takrat kadar največ ljudi gleda in z velikim pom-pom. Prazne vagone dovažajo po dnevi ravnotako celo dolgo vrsto po noči pa zopet nazaj, drugi dan vidimo spet isto in tako naprej. Tako je produciran.] e skabskega premoga s polno močjo. To verjamejo le tisti kateri ne vidijo. Seveda govoriti in pisati se da vse.
Zato smo 13. decembra odločili našo usodo, kako je izpadla, se še neve; ako je Feehan ostal na krmilu zajedno s svojimi tovaVi-ši, imamo še up na zmago. Glavnega predsednika Lewisa za katerega izvolitev dvomimo, so gotovo obračunali Illinoiški premo-garji z njim za njegov “kompromis” z tamkajšnjimi operatorji.
Kakor hitro mi bode izid volitev znan vam sporočim. Toliko za danes. Z pozdravom,
John Batich.
BOŽIČNA SLIKA.
Prišla je trda roka in razdjaia družinsko srečo. Očeta so zaprli in mati revica se je podala iskat dela; za sebe kruha in svojega ljubljenca, edinega sina. Bilo je v božiču, ko so odvedli trdi ljudje moža v ječo in njo pahnili na cesto. Zakaj? čemu? kaj jim je storila ubožiea? Nihče ji ni vedel povedati in vsaki dan je bolj čutila zlobne poglede sosedinj in prejšnjih prijateljic. Vsak dan ji je bilo mučnejše ostajati med ljudmi, ki so se vedno spodtikali nad pregreškom njenega moža. Vsak dan pa je tudi pritiskal bolj in bolj glad-
Sla bi od njih, a kam se naj poda v tej mrzli zimi, brez denarja, brez prijatelja. Sla je pred sodnika in prosila usmiljenja za svojega moža, prosila na kolenih solznih oči, naj se je usmili nje proletarke, naj ima usmiljenje za voljo otroka, ki je lačen in nedolžen pri grehu. Nikjer ni našla u-smiljenja, nikjer tolažeče besede, ljudje so brez srca in tudi pravice ni, pravice ...”
Božična noč. Sveta tišina vlada vse naokrog. Na bolniški postelji kaznilniške bolnice, skoro mrtvo leži mladenič. Nejasne konture lepega obraza zrejo po napolj razsvetljeni bolniški sobi. Lice bolnika je upalo, pod očmi so veliki kolobarji. Mladost je izgnila iz gladkega čela in usoda je zaorala vanj par ostrih brazd . . .
Ob postelji je zrlo v njegov bledi obraz dekle in nekam čudno so se ji svetile lepe mirne modre oči. Usmiljena sestra Amalija prečula je že marsikatero noč pri tem bolniku-hudodelcu, in vse prigovarjanje sosester, da bi se odpočila, ni pomagalo nič. Včeraj pa ji je zdravnik zatrdil, da se smrtna rana mladeniča celi in, da ne bo umrl. Kako se je razveselila te novice, kako se so ji oči svetile, ko so ji povedali, da ostane pri življanju-on, vagabund! Toda pozabiti mora nato; izbrisati si ga hoče iz spomina; kaj vendar porečejo drugi bolniki, ki jih je že dlje časa tako zanemarjala . . . Toda, ali ni slišala zvonca; morebiti jo hoče mladenič? V trenotku je pri njegovi postelji. Bolnik se vzdigne in trepetaje govori: “Ljuba gospodična ! Jaz» Vas ljubim; in kadar bom zdrav in prost, tedaj za vas ukradem, karsibodi ... za povračilo, ker ste mi tako dobra”... Ni mu pustila več govoriti. Toda on je nadaljeval: “Kaj sem jaz kriv, da ležim tu. Že kot otroka so me preganjali in zaničevali. Očeta nisem poznal in kadar sem pokojno mater vprašal, naj mi o njem kaj govori, me je vedno potolažila ščim drugim in mislil sem si nekaj hudega. Ko mi je mati u-tnrla sem bil 12 let star. Drugi o-troci so se učili, a jaz sem si služil že sam kruh v tovarni. Od takrat se počutim tudi tako slabega .. . Ko sem dorasel so govorili tovariši, da ne smemo več pod tako sramotno plačo delati. Pregovorili so me, da sem z njimi vred delo vstavil in stopili smo v štrajk. Začetka smo se še precej dobro držali; prihranjeni centi so pa pošli in obrnili smo se na javnost za podporo, da ne podležemo. Nekaj časa smo ob tej pičli podpori shajali, a kmalu se je pokazalo, da nas čaka od gladu umreti, ali se pa povrnili nazaj
na delo. Tu se me je — pa politila neka jeza na eel svet. Videl sem, kako je nek avtomobil obstal sredi samotne ceste in gospod v težkem kožuhu se je oziral na šoferja in ga uprašal, če bo hitro mogoče naprej. Voznik mu je odkimal da ne. Bogataš je stopil z voza in se podal peš do glavne ceste. Misel, da bi se okoristil s to nesrečo, mi kar ni hotela iz glave. Podvojim korake, ves sestradan in vtrujen za njim, se zaletim vanj, a tudi naenkrat začutil nekaj železu podobnega v telesu. Vrag me je skoro ubil ...”
V zvoniku je zazvonilo k polnočnici. Svečano je odmevalo v mračni bolniški sobi. Ni se mogel več vzdržati in zjokal se je kot o-trok, pred njo, tujko, ki ga je rešila smrti, in ki bi se poslužil vsega, samo da bi ji mogel to ljubezen povrniti . . .
Zvonovi pa so zvonili, vabili... • • *
In tako vsak človek neko ga ljubi; in da to svojo ljubezen skaže, išče moči in bogatstva
On se napoti v boj, da se tam okoristi in preskrbi svojim ljubim kruha in časti. V današnjem industrialnim času se pobijamo eden drugega: izkoriščamo druge narode, izsesavamo svoje brate ; to pa delamo za voljo tistih, ki jih m i ljubimo. Za voljo ljubezni do svoje družine milionar izžema iz ljudstva milione in mi-lioue. Za voljo ljubezni do svojih, kapitalisti ne puste delavcu večje svobode in večjega plačila; ko-rumpirajo postave in kradejo od narave dane zaklade za tiste, ki jih ljubijo. Za voljo ljubezni do denarja in do sorodnikov, Rockefeller ostane Rockefeller, Carne-gie, Carnegie in tatje, tatje.
Za voljo ljubezni svojih lepih zdravih otrok bogataša, —- otroci v tekstilnicah in mlinih so prodani gorju. Za voljo ljubezni do svoje žene in hčera, so druge mladenke v modnih in tovarnah za čipke in svilo, izročene mizeriji in jetiki.
In tako posebno ob božičnem prazniku ljudje cerkve oznanjujejo ljubezen iu mir ljudem. Ljubezen, ki je vzrok vsega gorja, storjenega sočloveku.
Tisti, ki same sebe ljubijo, to ljubezen plačujejo drugi; tisti ki ljubijo v takem smislu svoje o-troke, delajo to na račun drugih otrok. Tisti ki ljubijo svoje družine, to plačujejo druge družine.”
Sedaj je božični čas. Bogataši si štejejo v čast, da se ob tem času spominjajo, ne samo tistih, ki jih oni ljubijo, temveč se spominjajo tudi mnogo, mnogo drugih, ki so ubogi, zapuščeni in brez prijateljev in sredstev. Ampak čez par dni bodo pa zopet svoje delo izvrševali nad tistimi, ki jim sedaj o božičnem času pomagajo. Po par dneh te ljubezni, bodo zopet živeli od znoja teh ljudi, ker tako zahteva današnji sistem: k temu jih tudi spodbuja ljubezen do svojih, ki jih lahko minira, če se vstavi tisti lepi današnji sistem.
Najmočnejši človek.
Eden največjih svetovnih mož se je izrazil, da je tisti človek najmočnejši, ki sebe lahko sam vedno kontrolira, in katerega volja je boljša kot meso. Mnogo ljudi se ne more vstavljati strasti. Oni vejo, da so njihove navade zdravju škodljive, a nimajo energije jih odpraviti. Uničujejo si zdravje, pokvarijo želodec, živce, svojo kri in druge dele telesa. Če hočejo, da vse te slabosti odpravijo, naj z današnjim dnem začnejo piti Trinerjevo ameriško eliksir-no grenko vino; tok krvi bo reden, prebava ob času, živci postanejo močni. Rabite ga v vseh slučajih nerodnosti in glavobola, za-basanosti, nervoznosti, krče in zbadanja in drugih periodičnih bolečin. Rabite tudi takoj, kot pogrešate zgubo teka in se čutite no zavžiti hrani težkega. V lekarnah. Jos. Triner, 1333 — 1339 S. Ashland ave., Chicago, 111.
Krasen stenski koledar, če pošljete lOc v znamkah.
J. F HALLER
GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači In importirani likerji.	Tel. Canal 3096.
2103 Blue Island Av. cor. 18. Plače.
Slovensko Zdravišče
ir VNEW YOHKU
¿lavni zdravnik in ravnatelj
Dr. J. E. T
Dr. THOMPSON je na zboru od več stotin zdravnikov dokazal, da lahko bolnika ozdravi, brez da ga osebno pregleda ; njemu zadostuje | natančni opis bolezni v pismu, ako pram je bolnik od njega še tako odaljen. Njegova izkušenost v zdravljenju vam garantira, da Vas zamore ozdraviti in ako bolehate naj si bode na
\
kateri koli akutni, kronični, zunajni ali not-rajni bolezni, kakor tudi kateri koli moški, ali ženski spolni tajni bolezni.
Pisma pišite v materinskom jeziku ter ih naslavljajte edinole na sledeči naslov:
“SLOVENSKO ZDRAVIŠČE”
Dr. d. E. THOMPSON
342 West 27th St.	New York. N. Y. ¡?|
Lradne ure so: Ob delavnikih od i do 4 ure popol, V nedeljo od 11 do 2 ure popoludan.

ATLAS BREWING C0. 1
sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAOER \ MAGNET | GRANAT j
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili.
Pustite si napraviti svojo obleko po meri, kar je končno še najceneje, sosebno ako vam ga naredi po meri
CHAS. TYL
popularni krojač
1945 So. Halsted Street, Chicago, Illinois
Ravno nasproti 20. ceste.
ČESKO-SLOVANSKA BANKA
966-68-70 West 18. Street
■MMCHICAGO, ill
Mi prodajamo prekomorske vozne listke za vse kraje sveta i* obratno. Pošiljamo denar v domovino točno, brzo in ceno, kakor tudi na mestno hranilnico ljubljanska Izdelujemo vse v notarsko področje spadajoče stvari. Sprejemamo denar na vloge is shrambo za kar se plača letno samo $3.00.
F. J. SKALA & CO.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROQA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
¿New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence.........30.000 HP
La Savoie...........22.000 HP
La Lorraine.........22.000 HP
La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov parnik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila
Pristanišče 57 fhrth Ri/er vznožje 15t!i St. New York City
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.
MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, IU.
A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago. 111.
I Pijte najboljše pivo g
U r» , ,	Û
FM
fa
íá
S Peter Schoenhofien Brewing Co. H
PHONE: CANAL 9
CHICAGO HL.
A
“Glas Svobode”
(The Voice op Liberty)
WEEKLY
Published by The Glas Svobode Co., 1518 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $2.00 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.__________________
*Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------in velja-------------
IA AMERIKO:	_
Za celo leto.........82.00
za pol leta..........81.00
1A EVROPO:
Za celo leto.........82.50
za pol leta..........81.25
Naslov za Dopise in PoSiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
1518 WEST 20th St.,	CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike 4* nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Itari naslov.
Vsa pota drže v prodajalne, kjer se prodajajo božična darila.
Čeprav bo v prihodnjem kongresu manjkalo na dobrih govornikih, blufačev bo še preveč.
V Alaska prodajajo sedaj po $100 pse. Koliko vendar mora stati danes tam par klobas?
Kaj pomaga zmaga vladi nad jeklenim trustom, ko že zadnji svoje cene zvišuje in plačo delav-
cem znizuje !
Namesto rednih orožnih vaj, kot jih,imajo druge mornarice; ima brazilska mornarica svoje neredne upore.
V New Jersey je neka gospa zgubila pamet, ker je podedovala $150,000. Ni imela pač nič druze-ga za zgubiti.
MIR LJUDEM IN DOBRA VOLJA.
Ex-admiral Evans zatrjuje, da je življenje v New Yorku slabše ko bitka; no, kolikor je Evans videl “bitke”, je tudi dišalo iz knjig.
Caruso se pritožuje, da nju je težko igrati vlogo eowboy-a. Na.) bi se tolažil z mislijo, kakšne grozne težkoče bi povzročalo kravjaku, peti prvi tenor.
Neka gospa v New Yorku zatrjuje, da jo stane letno “oprava” psička $4,000. Za to svoto si bi lahko preskrbela cel hlev psov in še zraven z njimi jedla.
Mestni očetje Chicage rjove, da je število prebivalstva mesta Chicage, prekoračilo število prebivalstva mesta Brlin. Lepo bi bilo za slišati, ko bi v čistosti vsaj posnemalo nemško mesto.
Sicer je bilo praktično od neke družbe v Maywood, da je nekega svojega železniškega uslužbenca dala nesti v mrtvašnico, na mesto v bolnico, kjer je tudi delavec umrl, človeško pa to ni bilo.
Ako dandanes bogataš vkrade stotisoč, ima pri obravnavi deset odvetnikov, ki ga zagovarjajo. Ako reveš ukrade hleb kruha, je pri obravnavi navzoč samo en odvetnik in ta je državni pravnik, katerega naloga je, da ga pokopa.
Državni blagajničar bo izdal nove bankovce po en dolar. Kaj pomaga? Mi vemo, že predno bodo tiskani, kdo jih bode dobil. Kakor hitro bo zvedel o tem Rockefeller, odložil bo palčke za golf, se vsedel v auto in odpeljal v svoj urad za 10 minut; potem nebo nobenega dolarja več za dobiti.
Sedaj ko so volitve minile, pa se nam vendar le smili ubogi Roosevelt. Gotovo je težko delal skoz vso kampanjo. Govoril je vsepovsod — štirinajst govorov vsaki dan. Vsakokrat pa, ko je govor držal, zgubil je po en volilni o-kraj. Je pa še en človek kateremu se popolnoma nič ne smil’ — in to je Bryan.
Ko si je črnogorski kralj nadel to ime, izdal je povelje, da vsak kdor bi se zmotil in ga v bodoče imenoval kneza, plačal bo kazen 5 frankov v blagajno za — uboge, Od tistič pa je moral sam kralj plačati kazen 23krat, ker se je zmotil ter sam sebe imenoval kneza ali soprogo svojo kneginjo. — So tora.j tudi kralji zmotljivi, a ne tako papež.
Skoraj dva tisoč let se že o-znanja večini človeštva ta ljubi “mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje.” To se pravi, onim ki so dobre volje, naj vživajo tudi mir, in to se tudi dogaja. In ta neumnost se ponavlja vsak mesec decembra. Na miljone pesmi, po vesti j uredniških člankov in govorov se posveti v tem mesecu vsako leto “ljudem na zemlji, ki so dobre volje” — kapitalu. Da, da! Zlato tele so molili še Izraelci in molijo ga še dandanes Zaslepljenci — farjem raznih ver m sekt pač ni zameriti, ker se od humbuga žive.
In čezjuter se bo zopet enkrat raz tisoč in tisoč lec pridigovalo, zopet drugod orglalo in pelo in zopet drugi bodo imeli priliko citati na miljone in miljone tiskovin — vse v čast božjo in miru ljudem na zemlji, ki so dobre vo-
Ije.
In vendar gre to poročilo v svet z večjem morilnim orožjem v namen moriti ljudi, kot kedaj popred. Več bojnih ladij se ziblje na vodi, in veliko jih še delajo. Večje armade s perfektno izdelanim orožjem, za moritev e-den drugega, vse to pa zahteva vedno večje in težje davke, in slep mora biti, kdor ne vidi, da vse to visi na ramenih ubozega delavstva.
Vojne priprave “kristjanskih " narodov so danes večje kot kedaj prej; kakoršnjih divjaki nikdar poznali niso. Za to pa ni Krist, niti kristjanstvo odgovorno, ker ni zmožno vstvariti družbe na in-dustrijelni podlagi, ampak družba ki jih rodi. Kjerkoli na industri-jelnem polju prevladujejo usta in zobje pa prazen želodec, nebo pri-digovanje o ljubezni in bratstvu, niti glori'a niti mir, pomiril ljudi na zemlji, ki so dobre volje — kdo je dobre volje, pač tudi mir vživa, toda to so stare fraze, pesek v oči nerazsodnim ljudem. Kjer ljudje živijo ter molijo eden nad drugim se gotovo ne morajo zavedati, in ljudje ki molijo eden za drugega, še vedno niso samostojni niti v mišljenju nikdar v dejanju in tudi nikdar ne bodo.
Kjer vlada pest in denar, čašo pisje in far, kaj naj izda pridigo-vanje, komu, čemu; in oni ki pod pirajo pridigarje bodo padli kot padejo vsi roparji in pridigarje, nevredneže proglasilo za nezmožnim.
In tako je, božična sezona, kakor se vidi nekaj za one, ki vidi jo lumpariji do dna brez očalov. Da se en dan v letu posveti v tolažbo onim, ki so dobre volje na zemlji je pač razumljivo, boljše reklame si kapital ni mogel izmisliti; največji kapitalisti so cerkve in med cerkvami je rimoka-toliška najbogatejša. In to je, ki vleče dandanes svetovno pozornost na se in na delovanje za bratsko ljubezen ostalih 364 dni v letu.
Da se posebni dnevi odmerijo v razveseljevalne namene med tem, ko so ostali dnevi, dnevi trpljenja in obupavanja, in zadovoljstvo ostalili dni pride kot tolažba od trpljenja a ne zato, da bi se določeno veselili.
Delavci vedo, da plutokrati ne-morejo vstvariti miru in dobre volje na polju industrije in rop-stva. Delavec ve, da ne morejo biti en dan veseli medtem ko trpijo in gladu.jejo vse ostalo leto
Delavci si morajo vstvariti in dustrijelno podlago, ki bo podla ga miru, spravi in dobri volji vseh in ne le posameznikov. — Družba na taki podlagi, za kate ro je tudi Krist dal svoje živije nje, bo še le vstvarila mir in do bro voljo med narodi na zemlji. In delavci, kateri se zavedajo tudi delajo na to, zahtevajo del da našnje družbe s katero bi se mogli zediniti v miru in z dobro vo l.jo ne da bi si ogrozili svojo eksistenco. Vsi oni, ki delajo v po tu svojega obraza bi morali se zavedati in zjediniti za skupno delo in lastnino pridelka.
Mir bi vladal na svetu in dobre volje bi bili vsi, ne le en dan v letu, ampak skoz celo leto.
Vse kar je dobrega v božiču, vse boljše v kristjanstvu se da dobiti in vzeti na podlagi učenja onega, katerega spomin na njegovo rojstvo pred dva tisoč leti sedaj obhajamo ; onega, ki je propagiral za mir in medsebojno ljubezen vseh na zemlji, da si tudi sam ni imel kam glave položiti.
KAPITAL IN MIR.
O Božiču je navada, da ljudje govore in pišejo o miru in ljubezni med vsemi ljudmi, ne oziraje se po narodnosti, ali barvi obraza. Kdor Slovencev čita naš list, ta ve, koliko stane ljudstvo ta o-borožen mir, tukaj in onstran luže? Ta bolezen o miru se je posebno prijela tudi Američanov, ki se talfo kaj radi ob vsaki priliki posmehujejo staromodni Evropi, ki pošilja v vojsko kar je zdravega in mladega. Da se pa sami z vsakim dnem bolj oblačijo z uniformami in rožljajo in ne da bi ljudstvo vprašali, gradijo $10,000.000 bojne ladje, ki so po zatrdilu veščakov že stare konstrukcije in še slabšega materija-la — o tem se nočejo pomenkovati in posmehovati. Američanu je vse nekako sveto, kar sklenejo “ljudski zastopniki”. V vsem oziru so še daleč za evropskimi narodi, še daleč.
Ker se proletariat ne more preveč veseliti božičnih praznikov in jih še kako oslaviti, je to nalogo letos prevzel velik bogataš (nam p riman Im,j e izraza), multimilio-nar Andrew Carnegie. Ta kapitalist je daroval za božične praznike $10.000.000 (deset milionov dol.) za povspeševan.je miru. Svota, ki jo je do sedaj daroval “filozofskim” namenom, znaša 180 milionov dolarjev. Le v tem stoletju ogromnega kapitala so mogoča taka “darila v povspeše-vanje miru in ljubezni med človeštvom.” Vsak cent teh 180 milionov dolarjev pa je n e p 1 a č a -n o delo drugim ljudem.
Od kot ima Carnegie svoje mi-lione? Svojo kariero je začel kot lačen letač z brzojavnimi poročili, in on je ponosen nato.
Vsebi vsebuje tisto škotsko naravo :	drage ljudi pritiskati k
tlom in jih izrabiti v svoje namene. Bil je telegrafist, a sprevidel, da s tem ne postane bogvedi kako “bogat” ampak se je raje o-brnil v Ameriko, kjer je sprevidel, kako ugodna so bila tla za železno industrijo, posebno za jeklo. Sam je v svojih spisih svoje zmožnosti razkril in povedal, da ni imel niti najmanjšega pojma o jekleni industriji:	ali kako se
stvar izdeluje in druge skrivnosti te obrti. Znal je pa dobro po škotsko spraviti skupaj ljudi z zmožnostmi in dobre rokodelce, ki so delali pri tej obrti, in katerim je obljubaval večjo plačo, če zapuste svoje mojstre in gredo k njemu v službo. Šli so mu radi “večje” plače na limance in Carnegie je plaval vedno više, in više in še čuti v sebi moč, poplaviti cel svet. Takrat je tona železnič-nih tirov stala 70 dolarjev. Andreju pa je bilo možno narediti jo za 25 dolarjev; vse drugo je bil čisti dobiček. Tako je šla stvar naprej in cene so se višale, ko je organiziral trust. Ni se torej čuditi, kako mu je pri srcu in svojih milionih, če se spomne “dela in truda”, prej ko je do njih prišel.
Na tisoče in tisoče delavcev so pokopale njegove tovarne in na tisoče in tisoče delavcev, ki so postali za celo svoje življenje pohabljenci. Za vse to se pa ta ljubitelj miru ni zmenil, temveč pohodil ta trupla, jih odpravil iz delavnic z malo, največkrat pa z nobeno odškodnino. Danes ima svojih letnih dohodkov 25 milionov dolarjev —• svojih letnih dohodkov.
Če vse to premislimo, je žrtev in darilo 180 milionov dolarjev le malenkost za njega. ¡On dobi na svojih obrestih in dividendah, kot je daroval. Bi lahko še večjo svoto razdal v dobre namene, m pri tem se ne bi bilo treba dotakniti kapitala niti za cent. Enkrat je tudi povdarjal, da je sramota, če človek kot bogataš umre; če se pa on ne bo podvizal z svojimi milioni na dan, bo sam sramote deležen.
Neka globoka in zahrbtna, špe-cielno Carnegie-va zvijača pa obstoja v njegovem daru za svetoven mir in odpravo vojsk. Špeci-elna zvijača Carnegieja pravimo in s par stavki to tudi dokažemo. Vse življenje tega kapitalista je popisano s delavčevo krvjo in znojem. Kolikor več ljudi je mogel izrabiti ta ljubitelj miru v svoje namene, toliko višje mu je raslo bogatstvo. Ko je nastopila velika kriza se je z milioni odpeljal v Evropo in živel kot bogovi. Pred odhodom pa je sam naredil novi red in znižal plače vsem de-
lavcem, z tolažbo, če jim ni po-volji, lahko se poslove, svobodno jim. S celo armado Pinkertoncov in z milico je vodil boj proti delavcem, ljudem, ki so mu milione pridelali in katere je dal streljati brez najmanjšega vzroka in katere je prepustil gladu in mizeriji; sam pa se je mesec pozneje pri rimskemu papežu dal blagosloviti za pravega kristjana in pospe-ševatelja miru za odpravo vojska — tu leži Carnegie-va specialiteta. Dejanja, kažejo tirana in požeruha, ki se skriva pod imenom ljubitelj ljudi in miru in sovražnik vojsk in bajonetov!
Morebiti si pa teh velikih grehov on sam ne šteje v zlo. Morebiti se drži morale, in jo ima tudi za pravo, da se kot trgovec lahko brez ozirov upira in naslanja na pripomočke, ki nesejo. Morebiti. Pri vsem tem stoji pa pribito, da se gospod Carnegie opira na moč; da nato apelira; on stem ravno tisto dela kot državniki. On se noče z delavci pogajati ; on ne pripusti pravici vladati, temveč se vedno opira na svojo moč, ki je kupljena in podkupljena. Z njim je ista kot socialistom Briandom, ki oznanjuje mir in spravo, a pri tpm nič ne žinira, poklicati na štrajkarje vojaštvo. da se tako reši domovino in pokliče v deželo mir. Kjer Carnegie in splošno vse kapitaliste sveta, moč, nasilstvo pripelje do cilja, takrat se vedno poslužijo nasilstva. Ce pa stvar ni vredna bitke, potem se podajo tudi v pogajanja. Bojujejo se pa do brez-pameti, če je v nevarnosti “gospod v hiši.”
To vejo tudi državniki in vojni možje naše dežele. Oni se po cilju tega milionarja in apostola miru drže in mirno prebavljajo vse neslanosti in govorance o miru in ljubezni. Njihovemu poslu ne škoduje to popolnoma nič; se tudi radi teh milionov ne razburjajo nič.
Mirovno darilo od človeka, ki sam vodi vojsko; to darilo ki je vzeto iz bitke, iz teles delavcev,
je mogoče; Pij X. zahteva, kar je nemogoče. Galvanizirati hoče, kar je mrtvo, in ubiti, kar vstaja v živem življenju. Mrlič zgane otrpnjene ude, dvigne glavo in ¡Vatikan misli, da vstaja kakor Lazar iz groba; življenje, ki je šele naivno pogledalo v svet in še ni razločevalo slabosti in moči, se pod udarci iz Rima zaveda svoje sile in sprejema napovedani bo'j.
Kdo bi mogel dvomiti, kakšen bo konec?
S svojimi enciklikami je Rim zasejal veter, ki že polagoma narašča in postaja vihar, kakršnega katoliška cerkev že davno ni poznala. Papeževih besed ne kritizi-. rajo brezverci, framason^in odpadniki ; z razbeljenimi klešči jih prijemajo pravoverni katoličani, ugledni dostojanstveniki cerkve, ki jih vodi srčni namen, rešiti ka-toličanstvo in zagotoviti mu življenje. Zunanje napade še lahko prezira in zasmehuje; a vzplamtel je notranji cerkveni boj, v katerem Vatikan lahko strelja in grmi. ampak ravnodušen ne more ostati.
Nad tem bojem pa je čudna, tragična usoda. Papež mora zmagati, a vsaka zmaga mora biti zanj poraz. On, ki je vstal v o-brambo katolicizma in cerkve, kakršna sta bila, ne more dovoliti. da bi se vlivalo novo vino v stare posode. Kdor poskusi, vdahniti staremu telesu novega duha, je njegov sovražnik in zadeti ga mora vsa sila njegove jeze. -Novotarji vidijo bolehanje. Od dne do dne odkriva znanost nove resnice, ki izpodkopujejo staro \ stavbo. Oni bi jo radi rešili; re-(novirati jo mislijo z novim materialom, ki ga daje veda. A papež dvigne roko in jih prepodi: Ne pačite mi moje častitljive zgradbe! Umakniti se morajo -tako ali tako. “Priznati” morajo svojo zmoto in spokorjeni sluša-ti brezpogojno rimsko zapoved, ali pa morajo oditi, s cerkvenim prokletstvom obloženi. Stavbe se ne sme dotakniti nihče.
vzeto iz njihovih rok, kar njim pripada, to ne bo bitki škodljivo. Vojska bo odpravljena od tlačenih in izsesanih, ne pa od roparjev izsesevalcev in tlačanov.
CERKEV IN MODERNIZEM.
Ko je umrl papež Lev XIII., je katoliška cerkev izgubila previdnega glavarja. Grof Pecci je bil monarh in diplomat v eni osebi, pred vsem je znal varovati cesarski sijaj trojne krone in ga celo vnovič zlatiti, ker je že bledeval. Vedel je, da je katolicizem svetovna moč, ki potrebuje več blišča in več popoznega dostojanstva nego vsaka velevlast; vedel je, da se mora brigati za veličanstvo svojega trona, ne pa za dušno mano svojih ovčic in za dialektiko teologov. Velika mora biti država katoličanstva; torej se ne smejo z mikroskopi preiskavati verske pristnosti in s prebadajočimi žarki pregledavati srca in ledice. Ljudstvu “panem et circenses”, zlasti mnogo “circenses- , posvetnim vladam pa diplo-matično prekanjenost — tako je vladal Lev XIII., prosvitljeni absolutist na Petrovem prestolu, prijatelj protestantovskemu Viljemu, pravoslavnemu Nikolaju, republikanskemu prezidentu, a gospodar katoliškega sveta.
Umrl je in kardinali so posadili na njegovo mesto beneškega patriarha Sarta, novi papež si je pa izbral Mery del Vala za svojega kronskega svetovalca in šefa svojega generalnega štaba. V cerkvi se je začela velika reformacija; boj je napovedan posledicam Leonove verske malomarnosti. Pij X. hoče očistiti katoličanstvo v strogem duhu srednjega veka : Askeza in fanatizem sta se vrnila v sijajno vatikansko palačo in zelo-tizem poje z votlim glasom izpre-obrnitev in pokoro moralno in duševno razuzdanemu svetu edino-zveličavne cerkve. Čas je bil tako predrzen, da se ni hotel ustaviti v srednjem veku: brez dovoljenja ritmske kurije se je pomaknil v dvajseto stoletje. Pij X. pa mu je napovedal neprizanesljiv boj ter ga hoče prisiliti, da se povrne v sveto dobo Karla petega in Tor-quemade.
“Pristen katolicizem”, je bojno geslo novega papeža, ki ga je zgodovina poslala, da omaje stebre katoliške cerkve in pripravi rimskemu veličanstvu grob. Leon XIII. je hotel, kar je mislil, da
A- stavba, se maje, temeljni kamni se razmikajo, stebri popuščajo, zidovje se nagiba. In nihče ga ne sme popraviti, nihče podpreti. Kajti papež ščiti ono stavbo, ki je taka, kakršna je. Neizogibnega konca na ta način ne prepreči nihče več. Cezarizem pontifexa mora propasti,
V Rimu ne vidijo in ne razumejo te resnice, kajti v Rimu ne poznajo človeškega duha. Fanatično ATerujejo v vesoljni imperium in v absolutno moč papeževega povelja. Ker so na svetu še moči, ki rabijo cerkev kot pomočnico za svoje namene, mislijo, da imajo še narode v svoji moči. Da je katolicizem že izgubil večino duhov, pa ima samo še besede in znamenja, jim je neznano. Slepi korakajo s ponosno povzdignjeno glavo tja, kjer je brezdno, njih očem še zakrito, a pripravljeno, da jih prej ali slej pogoltne brez sočutja.
Lepi in človeško simpatični so nameni modernistov; a z rimskega stališča so nedopustni in ker jih Rim ne sme sprejeti, mora poginiti.	“R. P.”
KNJIŽEVNOST.
Prejeli smo “Slovenski Ameri-kanski Koledar” za leto 1911, katerega je izdalo in založilo uredništvo “GLAS NARODA”. Cena miu je 30 centov.
Koledar obsega 128 strani čtiva razne vsebine. Razen letnega časa in oglasov je vsebina Koledarja vseskozi izvrstna; podučlji-vi spisi in humoreska so opremljeni z raznimi slikami, in reči moramo, da je cena 30c zelo nizka.
Cenjenim rojakom priporočamo, da sežejo po koledarju, ker prepričani smo, da jim nebo žal za borili 30 centov.
Naročuje se: Uredništ vo Glas Naroda, 82 Cortlandt St., New York, N. Y
ZAHVALA.
Za čas svojega obiska v Clinton, Ind., se vsem rojakom, druž-tvenikom, sosebno še bratu Mraku zahvaljujem za prijazen sprejem in vljudno postrežbo.
Anton Mladič,
predsednik S. S. P. Z.
Za zunajne oglase ni odgovorno ne upravništvo in ' ne uredništvo.
PAZITE NA SVOJ DENAR!
' Politični preobrat v Zjedinje-nih državah, ki so ga povzročilo zadnje volitve, utegne postati u-sodepoln tudi za marsikterega Slovenca. Kakor vse prorokuje in kaže, bodo se republikanei-ka-pitalisti, ki so bili pri zadnjih volitvah od demokratov poraženi, maščevali nad svojimi volilci. To maščevanje pa bo obstojalo v tem, da bodo kapitalisti odtegnili svoj denar prometu. S tem bo nastalo pomanjkanje denarja, nastala bo denarna kriza, kakor leta 1907. Banke bodo pokale in marsikdo, ki ima pri teh bankah naložen svoj težko prisluženi denar, ga bo zgubil.
Vsled tega opozarjamo svoje rojake, bodite previdni! Spomnite se nazaj na leto 1907, ko ste-namesto svojega gotovega denarja dobivali le nekaj vrste čekov. Še je čas, da spravite svoj denar v varnost. Kot najzanesljivejši kraj, kamor smete brez skrbi zaupati svoje prislužke, priporočamo vam
MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO.
v Ljubljani, Prešernova ulica št.
3.	Pri tej hranilnici, ki je pod javnim in vladnim nadzorstvom, se Vam ni bati nobene denarne krize, nobene izgube denarja. In če pridete v potrebo, da denar rabite, pa pišite na hranilnico, priložite svojo vložno knjižico in Mestna hranilnica bo Vam poslala denar po pošti in pošta vam bode izplačala celo nakazano svoto v gotovini in ne v kakem nezanesljivem čeku.
Denar na Mestno hranilnico v Ljubljani lahko pošiljate ali sami po pošti, ali pa s pomočjo kake banke.
Kramarji . . Na Taneember-gu na Koroškem je benediktinski samostan. Znano dejstvo je, da so vsi samostani v Avstriji bogato preskrbljeni s posvetnim blagom. Tako imajo gotovo tudi patri in fratri imenovanega samostana vsega v izobilju. Toda samostanski ljudje nimajo nikdar dovolj. Edini namen njihovega življenja je -— zbirati denar. Tako se je ustanovil v samostanu na Tancenbergu poseben odsek, ali kakor se sam imenuje “Mašna družba v čast brezmadežno spočete Matere Božje in v tolažbo vernih duš v vicah,” ki ima samota namen, da pridobi samostanu čim največ “zapeljivega” posvetnega blaga. Ta “Mašna družba”' razpošilja širom sveta o-krožniee, v katerih slika vernemu in nevernemu občinstvu v vseh mogočih frazah velikanski pomen maše. Maša je, tako se trdi v dotični okrožnici, tako neskončno mogočna daritev, s katero si lahko pridobimo odpuščanje od Vsegamogočnega . . . dušam v vicah pa najizdatneje pomagamo, sami sebi pa za večnost neskončne zaklade pridobimo . . . Pristopajte torej, verni kristjani v “Mašno družbo”, da pomagate-dušam v vicah itd., itd . . . saj plačate kot članarino samo 1 krono, ali 1 marko, ali 1 frank. Čepa pridobite 15 članov, tedaj vam ni treba nič plačati, pa bodete vseeno deležni duhovnih dobičkov “Mašne družbe”. — Kajne, ti ljudje razumejo svoj “kšeft”. Po njihovem “mnenju” donaša maša ljudem in dušam v vicah velikanske “duhovne dobičke’'" šele tedaj, kadar donaša maša njim samim velikanske posvetne dobičke, kakor kronce, marke, franke itd. Če bi ti ljudje verovali to, kar trdijo o koristih maše, potem bi neprestano maševali in bi menda ne čakali, da jih ljudje šele plačajo. Ali pa so-morda tako neverjetno brezsrčni, da niti ubogim dušam v vicah; necejo pomagati, dokler so jim za eno mašo ne navali par tisoč krone. — “Daj dolarček, pa boš deležen duhovnih dobičkov!”
— Po najnovejših poročilih se-odpre prometu Panama-kanal 1. decembra 1913. Taftov novi o-bisk v Panama pomeni, da bo vlada prosila še večje svote denarja.
Duhovnik jokajočemu fantku r “Zakaj se jočes, Rudi?”
“UbT sem steklenico.”
“No potem se ni potreba jokati, če se je mleko razlilo.”
Rudi: “To je bil pir.”
Slovensko Delavsko Podporno in
Društvo
Penzijsko
Ustanov. 21. nov. 1909
Incorp.
15. marca 1910.
MADISON, PENNSYLVANIA
GLAVNI ODBOR:	dfe*.
PBMDSEDNIEK: Jos. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa.
^APISiMDKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK:	Bartol Serjun, Box 6, Arona, Pa.
NADZORNIKI:
ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETINA, Adamsburg, Pa. Box 108.
BLAŽ ČELIK. Adamsburg. Pa. Box 28.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. GEORGE BOEHM, Aroma, Pa.
Druživa in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
DOPISI
KAKO STOJE STVARI.
Piše Jos. Hauptman.
Zadnje mesece se bere veliko iz Darragh, Pa., in drugih okrajev, posebno iz Irwin in iz Westmoreland. Človek, ki še ni delal v rudnikih v Ameriki si iz takih dopisov nemore vstvariti jasno sliko. Tisti pa, ki berejo nedelavske časopise, pa sploh ni mogoče od njih pričakovati, da bi imeli vsaj malo pojma o položaju. Taki ljudje-delavci, so v resnici za petdeset let nazaj. Da pa moramo tudi v tem oziru se rovnati po razmerah, je tudi priporočljivo. Če se ogledamo v prejšnje stanje delavcev iz Avstrije, Italije, Balkana in Rusije, posebno iz Ruske-poljske in Hrvatske in Slavonije, vemo takoj, pri čem da smo. Za-hvtevamo tu od njih, da bi morali citati delavske časopise, biti člani kake delavske organizacije in postopati in delati vedno le v prid delavstva. Posebno pa, da se držimo glavne parole, biti složni. Mi torej zahtevamo, od popolnoma neizobraženih ljudi stvari, katerih še ameriški delavec ne spol-nuje. Vse kar taki delavci (je tudi nekaj odstotkov zavednih), vejo, je vzeto iz pridige v cerkvi, ali medsebojnih pogovorov. Kolibo teh ljudi je kaj no časopise v stari domovini, nam ni potreba še pisati. Avstrijski birokratizem kot ruski i itali-anski in še skoro popolnoma v temi stoječi Balkan nam pričajo, da druzega od teli ljudi sploh ni za pričakovati kot nevednost, katere si niso sami krivi. Pomislimo, da imamo tudi Slovenci, v stari domovini in tu duhovščino in “vodnike” naroda ala Šušteršič, ki si prizadevajo navse mogoče načine, da ljudstvo ostane v temi, da ne čita in da ne zasleduje napredka drugih narodov. Dosti je tudi resnice, ko slišimo A-meriikance zabavljati čez Inozem-ce, češ, da so oni pripomogli, da je cena delavčevega dela pala, od kar se naseljevanje tako množi; posebno Italian, Grki, Hrvati in drugi slovanski narodi, da mnogo pod ceno delajo, kar prisili A-meričana, da tudi on ceno zniša, ker drugače sploh dela ne dobi. Prvo je tudi, da delavec vpraša: koliko plačaš na u r o, ne pa takoj reči, da, sem zadovoljen s ponudbo in ne vpraša ne po plačilu ne, koliko ur bo mogel na dan delati. Vse to so grehi, ki jih človek vsak lahko sam zapazi, vendar sem jih v dokaz tudi tu navedel.
Vse oči se torej sedaj obračajo v naš žalostni Westmoreland, kjer z delom počivamo že od prvega aprila t. 1. Pomislite! Od aprila meseca vztrajamo v štraj-ku zoper milionarje, ki so danes v kakem lepem kraju v Italiji ali v Parizu. Od aprila meseca se borimo z delavskimi sovražniki in tirani. In strma je še pot, katero zremo pred očmi, strma še — —
Kapitalizem je trden. Zmaga bi pa bila že naša, ko ne bi bilo stavkokazov, skabov, ki nevede sami sebe zatirajo in nas v hujši položaj spravljajo. V vseh tukajšnjih rudnikih je čez polovico skabov Hrvatov m Poljakov, in tudi nekoliko — Slovencev, ki so še tako zaslepnjeni, da si ne predstavljajo kaj s tem delajo. Kedaj se bodo ti nesrečneži iz spanja zbudili; menda ni-
koli, vsaj večina ne. Kolikokrat se jim je namignilo, da bi stopili k naši uniji in tako pokazali, da so vredni sinovi Slovenije. Ne, tega se boje in skoro več nemorejo, tako se vsaj govori. Škandal je, videti, kako se ti skabi vračajo iz dela. Najmanj po šest v vrsti; o-koli njih pa šest bričev in dva koanpanijska hlapca, zadnji vsi na konjih in v obeh zadnjih hlačnih žepih velikansk samokres in pravico (!) nemirneže postreliti in “svoje” ljudi braniti. To se dela v deželi, ki ji pravimo “svobodna” Amerika!
Družbe imajo tudi agente za nabiranje ljudi, ki nevednežem pred delom obljubljajo vse. Visoko plačo, “prosto” stanovanje, hrano in drugo. Da se ogoljufani stavkokazi pridušajo, ko vse te “proste” stvari okusijo, je tudi resnica. Kdor se na limanice vja-me, tudi težko sfrči, ker vrata so 'zastražena in že to čuvane, kot kake hudodelce, jim bi moglo privesti kako misel, kaj so pravzaprav oni. Vsak dan se tudi sliši, da tega ali onega potolče ali ubije. Kaj je pa v resnici, nihče neve, ker kompanije jako prikrivajo. Tako se je 25. nov. pripetila eksplozicija, ki je zahtevala 13 žrtev in 30 ranjencev. Kam, kje so shranjeni ali pokopani, se ne ve. Ponoči so mrtva trupla vozili bralo, poseb- iz rova. Vsak uhod je bil zastražen, da ja ne bi prišel kak nepoklican blizu. Človek, ki bi mogel stvari v pravi luči popisati, si bi naredil denar in zaslovel.
Pridan nekega dni z človekom vkup, (videlo se mu je skab-stvo) in ga povprašam, če je morebiti Slovenec. Odgovoril mi .je, da ni, a da razume tudi slovensko. Bil je Hrvat. Povedal mi je, da dela tam in tam. Porečem mu, ee neve, da vlada v omenjenem okraju že osem mesecev štrajk. Odgovori mi, da tega ne ve. Koliko časa pa ste tu in v delu? Šest tednov. Vprašam ga nadalje, koliko je zaslužil v tem času. Odgo-
voril mi je, da še ni videl centa, a da bo menda v par dneh plačilo. Začel sem mu prigovarjati, naj dobro pazi, koliko denarja bo dobil, ker se ga lahko goljufa. Brate pa mi ni dosti verjel. Vprašam ga nadalje, kako je prišel v ta o-kraj. Prostovoljno ali z kako a-gentiuro. Odgovoril je, da ga je poslal nek agent, govoril nam je, da so se v tem okraju odprle nove janie; da je zaslužek od 5—6 dolarjev, prosta hrana, stanovanje in “pijača”. Vprašal me je, tudi koliko imam i jaz prihranjenega denarja, kar delam tu. Odgovoril sem mu kot se spodobi in mu začel pripovedovati trpljenje svojih rojakov in štrajkar-jev. Mu dokazoval, kake vnebo-vpijoče krivice se nam gode in mu nasvetoval in prigovarjal, da naj se tudi on pridruži nam štraj-fcarjem, za kar bo tudi en da prejel plačilo in če zmagamo, bo lepši zaslužek in krajši delavni čas. Nadalje mu pripovedoval stanje naših družin, žen, otrok, katerim on kruh iz ust trže; on, naš brat po Kristu in jeziku.
Priznal mi je, da sem govoril prav in da imajo štra.jkarji prav; da pa on o vsem tem ni nič vedel. Vprašam ga, kako je to, da ni o tem nič čital, ko se vendar vse časopisje bavi s tem. Odgovoril mi je, da citati ne zna — da se pa tudi brez tega, živi.
Torej ta človek je šest tednov v našem okraju; doma spi in je pod revolverjem; pri delu zastražen in od vseh jezno gledan — pa še nič ne ve, da je štrajk da pogublja so-delavca in da je on tista zadnja oprijema trebušnih kapitalistbv; on delavec, nepoučen, naš brate!
Kličem vsem takim, : posebno kar je Slovencev, da še danes vržejo kramp sramote od sebe in vstopijo v naše vrste in videli bojo, da jim bo to poplačano, stokrat poplačano. Čitateljem Glas Svobode in vsem rojakom po A-meriki pa vspodbujo kažem slovenske štrajkarje v Westmoreland in Irwin okraju in jih prosim. da bi se nas za Božič kaj spominjali . . .
E. Coneinaugli, Pa. Cenjeno uredništvo; —
Dne 11. t. m. nabrali smo v veseli družbi pri Ivan Pajku malo svoto v podporo listu “Glas Svobode ’
Prosim, blagovolite označene darove priobčiti. Darovalci so sledeči:	Ivan Brezovec, v veseli
družbi pri Iv. Pajku lOc; Ivan Kolar, če je blo prav že v glasilu S. N. P. J. 10; Frank Perko, ko se ni res pevsko družtvo “Bled” premufalo na Franklin lOc; Ivan Pajk, zato ko je fortapijana pre-teška za mufat 25e; Ivan Brezovec, zato ko dolenjska burja zelo ostro brije 25c; Ivan Kukoviča, za drva, da ne bo g. profesarja pri vajah zeblo lOc; Neimenovani, da mu ne bo treba kontrške kute nosit 10c; Ivan Kukoviča, da mn ne bodo amerikanci na roko pokali lOc; Neimenovanij da
bi kontrška kuta odložil 10e; A. G. Ko je kuta v nevarnosti radi sneženih kep lOc; Frank Perko, ko je L. Z. uzmal komad premoga da hi se profesar Zupanič o-grel lOc; Blaž Kovačič, ko mu ga je hišna gospodinja sežgala lOc; Neimenovan, ko je moral potem prof. Z. na roke pihati (zima) lOc; F. P. ko je kutar fajn iz tromvaja skoču lOc; Iv. Kolar, da bi uzmoviča čuvaj Cambria Steel Co. ulopil lOc; M. S. da bi uzmoviča koštal ta premog $7.00 5c; B. Kovačič, da bi si drugikrat premog kupili 15c; E. P. Cena tona premoga velja $2.40 5c; Neimenovan, za kol šenda itd. 5c; Neimenovan, ko je novo pevsko družtvo dobilo v Spitspurk krasna svilnata fana v dar pohvale 25c; Ivan Potokar, za razvitje fane 10c; Fr. Delač, za botra Barbiča lOc; J. B., ko grem težko domov 5e; J. K., ko kutarja pogrešajo v stari domovini za nad uči-teljna lOc; F. P., da ne boš. več k Kukoviču prišu lOc; A. Z., ko te Conemausko pevsko družtvo močno pogreša 5e; Iv. P., ko nima Zabric dobre natarske službe, kakor v st. domovini loc; F. Delač, ko pa ima I. P. boljša natr. službo 5c; France Perko, ko moram še pol ure tromvaja čakat 5c; Neimenovani, za kutarja 5c; J. B. $3.00 v blag pevsk. dr. “Bled’ ko se ni pustilo iz Conemaugh premufati in se tudi nikoli ne bo lOc. Skupaj torej $3.25.
a.
r za le-pripa-uradni-
Arona
Uredništvo Gl. Sv.: —
Za novo društveni odboi to 1911 so bili za dr. št. 7 dajoče S. S. P. Z., sledeči ki: Vicenc Hutaš, predsed.; Mike Ea.jer, taj., Box 117; Ad. Štih, blag., Box 81, vsi v Arona, Pa. John Košir, zapisnikarjem.
Nadalje vam imam poročati sledeče darovalce in podpiratelje štrajkarjev za Westmoreland o-kraj: $6.52 po Jernej Urbas od dr. št. 20 Cleveland, O.; Victor Skubic od dr. št. 1 Chicago, 111. svolo 2 dolarja; po bratu Jos. Malaš od dr. št. 63 v Sheboygan, Wis., $3.50; po Frank Mrak iz Clinton, Ind., od dr. št. 16 $4.20; ves denar smo razdelili med štrajkarje, in sicer družtvenikorn dr. št. 5 in družtva št. 7.
Vsem darovalcem lepa hvala in naj bi našli mnogo posnemeval-cev.	Mike Rajer,
Vincenc Hutar.
Dela čez glavo.
Krasen stenski koledar za leto 1911 je izdan od Jos. Triner-ja, znanega izdelovatelja Trenerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina. Slike na koledarju tudi kažejo poslopje Trinerjeve tovarne in sicer od hrama do uradov in izdelovalnice zdravil. Posebno v zadnjem času je vsak oddelek jako obložen z naročili.
Koledar je litografiran v več barvah in ga dobi, kdor pošlje lOc v znamkah na naslov:	Jos.
Triner 1333 — 1339 So. Ashland ave., Chicago, 111.
|1 ****** B
Največji čudež današnjega J 4
4*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
dne.
Telegrafično pošiljanje denarja v stari kraj za 50 centov.
Vsaki, kateri plača 50 centov več, kakor je navadno plačal pri no-Siljanjij denarja po posti, pošlje zdaj lahko vsako svoto denarji tele-grafično v stari kraj.	“o1 lele
,D.e"a/'.->e !?,druS.i dan v Evropi nakazan in izplačan, a čez 10 do -dni dobi pošiljatelj v Ameriki originalni recepis evropejske pošte. T	dU?ar],a v starem kraju ne plača niti vinarja, kadarPprej-
' •? f.J N» Potrebno, da se mi pošlje evropejska adresa prijem-mka ali kako drugo naznanilo poprej. Nikdo drugi na svetu ne more tako po ceni pošiljati denar brzojavno v staro domovino.
Puskusite in prepričajte se.
Denar pošljite meni po Money Orderu, čeku, ekspresu ali v retri-strovanem pismu. Pišite po cenik in navodila.	S
Kdor mi pošlje naslovov, dobi lepo darilo.
IVAN NEMETH,
BANKIR
Biv. cesarski iu kraljevski kousnl, agent.
457 Washington Street, New York, N. Y
*
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
IV času dela in jela, spomni se I fna ne-delo in ne-jelo.
Zemlja za kmetije, in kmetije §
$ MISSOURI!	MISSOURI! j|
Najboljša zemlja za kmetije, ravnina brez vsake vode, gozd ali deloma posekano, aker od )8—22 vf dolarjev. Obdelane kmetije, ravnina 25 — 50 dol, w aker. Valovita ravnina, gozd 12—17 dol. aker. Kmetije 16—30 dolarjev aker.
Vsakdo, ki ima veselje do kmetijstva, naj kupi kos zemlje! Zemlja po vsej Ameriki bo postala v cenah w g) enaka v Evropi in to prej kakor se ljudem sanja. Jaz S G ne ponujam zemlje z lažmi, trpentinovega olja iz ko- (5j reninic, nabiranja različnih rož in vsih nemogočih ** laži, temveč kupi, ako več ne moreš, vsaj 40 akrov zemlje in na nji preživel boš vedno sebe in svojce na pošten način. Ni države v Ameriki, katera bi se mogla meriti z Missouri v splošnem kmetijstvu.
g F. GRAM REALITY Co. Naylor, Mo. |
AVSTRHMERIKANSKA-LINIJA,
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUJE TO IZ NEW YORKA:
Laura..........4. Jan. 1910
Oceania........11. Jan. 1910
Alice......... 18. Jan. 191»
M. Washington. .28. Jan. 1911
Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste t South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO

rassis
Velecenjeni zuravnik!
Pred nedavnim časom sem polnoma pobit, duševno in uničen
|fi?E.eeou.ijig
ustanovitelj__
AKO TRPITE NA : Želodčnej bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bolezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-leljne, hripavost, naduho ali jetiko, srčno napako, nervoznoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči. Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo, neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode poma-gano.
Pošljite 10 centov v znamkah.in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. C Collinsa spisano knjigo, Človek njegovo življenje in zdravje kate ra je v vsakej hiši zelo potrebna.
ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE
sama onemu, kateri vam črno na belem svoje npljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazue obljube in samohvale še nikdar uiso nič veljale. Ljudje naj nas sami hvalijo iu priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom in samohvaluežem, da bi se nad nami učili in prakticirali.
Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje.
Berite te pisma naših rojakov in sodite sami:
bil po-telesuo in tudi spolne moči so me že skoro popoln oma zapusti -le, tako da sem brez premisleka okoli blodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod s-m jaz bil najtopleje priporočam. Antony Bartasevieh. ______27 Hutchins Str., Batavia. N. V._
Antony Bartasevieh
Moj dragi zdravnik!
Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni.
Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in, me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoči za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje _____________________prijateljice vejo kje da se ženske bolezni m neprilike toko čudodelmo ozdravijo.
Še enkrat najlepša zahvala in Vam ostajam hvaležna Mrs. Julija Kalman, 354 E. 54 Str., New York.
Spoštovani gospod!
Dobri in slavni zdravniki Od The Collins New York Medical Institute zaslužijo naj večjo zahvalo od trpečih in bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta in leta ali mojega težkega dihanja, slabega teka prsne bolečine in srčne napake se nisem mogla rešiti ter sem postajala dan za dnevom slabša dokler se nisem obrnila in poskusila zdravljenje od teh zdravnikov. In hvala na j višjemu in njim ker so mi tako lepo pomagali. Danes po kratkem zdravljenju sem ozdravljena. Prosim, da jim izročite mojo najlepšo zahvalo. Jaz jih bodem vsem mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslu-
žijo. Z velespoštovanjem Mrs. Karolina Kleinschmidt,
124 4th Str., Olean, N. Y.
Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
Moj dragi zdravnik!
Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni in spolnili slabosti, da ne morem naj ti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje in dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-eje priporočam vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem
Mike Polak
358 Helen Str., Mc. Kees Rocks Pa.
Mike Polak.
140 WEST 34th STREET
NEW YORK
3
Uradne ure, za osebne obiske so: Vsaki dan od 10 do 5 ure popoldan Ob nedelja« iu praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.
DOPISI.
Monongahela, Pa. Uredništvo Glas Svobode: —
Čudno se mi zdi, da listi ne o-pozorijo naše ljudi, ko v našem okraju ni dela toliko, da bi ga doibili. Vsak 'dan pride kak rojak sem za delom in se ogoljufa in kolne nad usodo svojo.
Tukajšnji Slovenci se majo brigajo za zunajni svet; neskrbi tudi kaj počnejo kapitalistične pijavke z delavci. Večkrat čujein pogovore o štrajkarjih v Westmoreland okraju, in v svoje čudo sem slišala obsodbe čez stavbarje. Nekateri celo zatrjujejo, da kapitalisti morajo tako delati, ker drugače še shajati ne bi mogli in druge budalosti. ki niso pač vredne možkega. Če bi kapitalisti imeli p« celi Ameriki take ponižne krščanske ovčice, bi se še bolj redili in izsesavali ubogega delavca. Pravijo tudi nekateri, da delavcem v Westmoreland okraju ni bilo pri “tako dobri” plači začeti štrajkati. Jaz sem pa mnenja, da rojaki v dotičnem okraju že vejo, čemu in zakaj štrajkajo in sem tudi prepričana, da, če jim nebi bil nož na vratu, se ne bi danes štrajkalo, temveč mirno delalo naprej. Priporočala bi rojakinjam, da bi pri vsaki priložnosti, veselicah itd., se domislile štrajkarjev in nabrale kak dolar za bojevnike slovenske krvi.
Čitala sem tudi v njujorškem dnevniku dopis iz New Ilradca,
N.	D. Dopisnik mi naj ne zameri, če mi vest ne dopušča na stvar malo odgovoriti, ker je boljše za nas, da se sliši mnenje več ljudi, in pe samo posameznika. Dopisnik pravi, da so nekateri Slovenci duhovnom njihovega belega kruha ne vosi ji vi; nasprotno, vsak tii rad prispeval primerno svojemu zaslužku, ko bi slov. duhovščina v Ameriki delala to, kar uči Kristus, ne pa Kristusove nauke samo nam priporočala, sama se pa ne zmeni za nje. Kje je tu logika!
Nadalje se dušnim pastirjem zdi krivično, če delavci zahtevajo večjo plačo; krivično se jim zdi vse kar delavstvo zahteva; krivično se jim zdi, da si hoče delavstvo zboljšati svoj revni položaj ; krivično se jim zdi, da delavec ni zadovoljen z republikanskimi in demokraškimi poslanci; splošno: vse se jim zdi revolucionarno kar delavstvo zahteva; v tem so si vsi farizeji vseh veroiz-povedanj edini; fano pa seveda nosijo rimsko-katoliški duhovniki in slovenska duhovščina je prva, ki take nauke razširja in kriči in grozi z “večnim ognjem” vsem, ki so upornega, svobodomiselnega duha!
Pa še nisem pri kraju! Duhovništvo je tisti faktor ki uči, da je bog vstvaril svet za vse ljudi, ker so vsi njegovi, (boga) sinovi. Zakaj se pa kapitalisti in bogata rimsko katoliška duhovščina po tem izreku ne drži. Kako je to, da imajo.kapitalisti danes že vsa boljša zemljišča v svojih rokah. Kdo je dal njim pravico, da je zemlja in njeni zakladi le njihova? Tisti ki jo pa obdelujejo in kruh dajejo vsem, tisti pa od gladu umirajo in prosijo pomoči tiste, ki jim oznanjajo, da so oni gospodarji zemlje in vseh pridelkov. Nadalje drugi pravijo, da Slovenci duhovščino potrebujemo, ker trosi med ljudstvom izobrazbo in moralo. Da, lahko bi v resnici kaj naredili za večjo izobrazbo nas, a tega nočejo, tega se najbolj boje in so veseli, da smo še v taki temi in lahko “vodijo” zaslepljence še nadalje in strašijo otroke naše s hudičem in strahovi. Ko se je pripetila grozna nesreča v Cherry, 111., kjer je od 400 ubitih tudi devetnajst Slovencev, so slovenski duhovniki nam kazali to nesrečo v zgled, ker po njihovem mnenju so dotični ubogi nesrečneži nekrščan-sko živeli in duhovščino premalo podpirali. Zato jih je dohitela tudi strašna smrt; žalostno, ali resnično. Dopisnik nam priporoča, naj bolj cenimo kruh, kot to do sedaj delamo. Po mojem mnenju pa v našem okraju ljudje dobro cenijo kruh, če se pomisli, da je zaslužek tri kvodre in ne kake 3 dolarje na dan! Pri taki “plači” že vsakdo naših ljudi ve, ne da bi se mu “svetovalo”, ceniti svoj dragó plačan kruh.
Naša duhovščina je taka kot kapitalisti. Vedno toži, kako veliki so izdatki in kako majhni prihodki. Pri tem pa še za vsako
najmanjšo stvar računajo, če pa nimaš ščim plačati, pa pri Kristusovih namestnikih nisi vsiišan. Ker je moj soprog že leto dni bolan in se mi je rodil sinček, nimam 5 dolarjev za krst; no pa o-trok se vseeno dobro počuti brez krsta in tako je vse v redu. Slovenci pa govorijo, da je mojega moža “bog” kaznoval, ker ni hodil v cerkev in neumnosti veroval kot oni. In seveda je tu duhovščina prva, ki jih v tem mnenju podpira. No to pa ne bo ne mene, ne mojega soproga spremenilo in bova še v naprej svobodomiselna človeka in poskušala tudi svoje otroke vzgojiti izven cerkve in Tipava, da nam ne bodo delali sramote ko odrastejo.
Voščim vsem Slovenkam in Slovencem lep Božič, posebno pa Ivanu in Mariji Omrzel in bi rada zvedela za njun naslov.
Feni Julius,
Hazzard, Pa.
Newburg, O.
Glas Svobode:—
Da si ne bo naša visokost, dopisnik Verhovski, ali od rojstva imenovan John Š—, ki je v C k A., v št. 77 skrpucal nezanimiv in še manj pogleda vreden dopis; v tistem “dopisu” imenuje ta človek samo ime Gustel. Je še tako zabit, da je prepričan, da v Newburgu nežna drugi pisati kot on in imenovani človek. Ni vredno takim neumnostim preveč odgovarjati, in ker poznam še več takih neumestnih dopisov iz Su-—ga peresa, se le malo pošalim z njim.
Ta dopisnik John je v zadnjem času zabredel tako globoko, da marsikaterega pretresa zona, da bo v kratkem času tovariš onim nesrečnežem v newburgški blaznici. Še entak dopis in sme se ga pripoznati sposobnim za tisto zidovje. Piše nekaj o ričetu in drugih klobasarijah; revše ga potrebuje, ker dim v katerem diha “zrak” je slabši še kot ričet. Za tisto trojico, ki se hoče posmehovati drugim, a pri tem so sami naj večji bedaki, mislim, da bi bil še ričet predober. Le žal, da bi ga tovariša malo dobila; kolikor poznam tvoje želodčne porcije, ne pozabljaš sam na se. Piše tudi nadalje ta novi kranjski pro-fet, da se je G. učil nemščine v Gradcu in se seveda jeziku posmehuje. Jaz pa mislim, da za dopise v slovenske časnike ni potrebno znanje nemščine, če pa kdo zna nemško, pa za njega to ni prevelika nesreča ker slovenski pregovor pravi: kolikor jezikov zna, tol’k več mož velja! Priporočam i tebi John Š—, da bi zraven materinščine vsaj malo po “kačevsko” hindrhondral. Še tiste bodre dopise iz žalostne clevelandske dobe je pomagal sklan-fati vkup znani St. Clairški Pavliha, ki se jih je po dolgem moledovanju usmilil in zložil par stavkov John Š—, Andrej S—• in Anton M— popolnoma vrednih. O ti vbogi kovarji! z učenostjo drugih! In kar je še najbolj smeha vredno — John Š— se je še na vse pretege po Newburgu z dopisi hvalil, pri tem pa previdno zamolčal, kdo je tiste dopise zložil in spisal. Priporočam že večkrat omenjenemu dopisniku, da drugič podpiše hišno št. 7713 in potem bo vsakemu znano, kje premišljuje neumrljivost žuželk, Vrhovski!
Ker upam, da smo učenjaka popolnoma stilizirali in kar je še kaj dobrega prihranili za drugo pot. pozdravljam Slovence po novi domovini, tebi list Glas Svobode pa do novega leta tristo novih naročnikov.	Newburčan.
Somerset, Colo. Cenjeno uredništvo! —
Naznanjam da smo imeli dne 11. dec. 1910 svojo redno mesečno sejo od S. S. P. Z., in sicer od druživa št. 52. — Pri tej seji so se volili društveni uradniki za leto 1911.
Zvoljeni so bili sledeči: za predsednika Karl Grušovnik; za podpredsednika Franc Režek; za tajnika Rudolf Žohar; za blagajnika Kajeton Eržnožnik; za zapisnikarja Ignatz Dolenc. In za bolniški in odborniški odbor, Anton Maynik in Anton Delost.
Družtvenikom se naznanja, da je vsako drugo nedeljo v mesecu seja.
Hočem malo popisati, kakšne razmere so v našem gorskem kraju. Slovencev nas je že črez
50 in se še dosti dobro skupaj razumemo.
Družtvo imamo samo eno in to je priklopljeno k S. S. P. Z., sicer je še nekaj rojakov, ki niso člani družtev in mislim, da je skrajni čas, da vstopijo k druž-tvu, ker vsak človek, živeč v A-meriki ve, kako potrebna da so naša slovenska družtva in naj bode ta ali ona Jednota ali Zveza.
¡Vi slučaju bolezni ali smrti so družtva neprecenljiva. Zatoraj dragi mi rojaki, zavedajte se in pristopajte k družtvam.
Družtva so po vseh krajih A-merike vstanovljena tako, da ima vsak rojak lepo priliko da pristopi k tej zvezi ali jednoti.
V društvenih stvareh naj to za danes zadostuje; hočem omenit malo o našem kraju.
Tukaj sta 2 premogova rova; eden v Somerset in drugi v Bowie, Colo. Delali smo črez celo poletje slabo; od 2 do 4 dni na teden. Ljudi, delavcev je preveč, tako, da rojakom ne svetujem hodit sem delo iskati, dokler se razmere nespreobrnejo.
Če pridejo boljši časi se zopet kmalu oglasim, za danes pa naj to zadostuje.
Tudi moram omeniti da imamo Slovenci angleško večerno šolo v katero nas hodi že 30 Slovencev; vsak rojak ve, kako potrebno je znanje angleščine v Ameriki; zato rojaki, obiskujte večerne angleške šole, lepa prilika je zimski čas.
Koncem dopisa pozdravljam vse v Anp?riki živeče rojake, tebi Glas Svobode pa želim obilo naročnikov.	Karl Grušovnik.
Oregon City, Ore. Uredništvo Glas Svobode : -—■
V našem mestu se Slovenci medsebojno še dobro razumemo; seveda, dokler bodo vladale še nadalje take neznosne delavske razmere, se tudi slovensko delavstvo ne bo povzdignilo do tiste višine, kamor človeka pripelje dobra izobrazba in jasen razum.
Novemberske volitve so se končale za demokrate veselo; tudi republikance se je tu še precej volilo. Da bi pa delavstvo, to tudi slovensko, enkrat spregledalo in volilo stranko, ki bi njemu pri-bojevali več pravice, majnši delavni čas in večjo plačo, do tega, kakor vidim smo še daleč. Tu je zgubil tudi nek naš rojak nogo, ker je nevarno padel pri delu. Za njega se nobeden od tovarne ne zmeni; nekateri lastni rojaki, ibi pa take ponesrečence, kar najraje žive pokopali; nek drugi revež, rojak, je zgubil tri prste na roki in ni v nobenem družtvu. Tu vidimo zopet slučaj, kako žalostno je za človeka v A-meriki, če se ponesreči in nima nobene podpore in je navezan na milost drugih. Vreme imamo lepo. Vode imamo tudi dosti, ker smo na volilni dan zmagali za “mokro” skoro po vsej Oregon deželi.
Vesele praznike!
Jos. Steinberger.
Franklin, Ivans. Uredništvo Glas Svobode: —
Kar se dela tiče v naši naselbini, še precej dobro gre, vendar pa je tudi prinas dosti rok. Opozarjam vse člane dr. št. 35 S. S. P. Z., da se vrši 25. dec. t. 1. glavna seja in torej tudi volitev novega odbora za leto 1911 v klu-bovi dvorani. Ker bo pri seji mnogo zanimivih reči, se še po-sebe opozarja elane, da se je polnoštevilno udeleže.
John Žager, ta j.
Dunlo, Pa.
Malo je slišati iz naše naselbine; pa saj tudi sedemdeset mladeničev nima niti eden deklice, torej nemore biti tistega veselja kot vlada n. pr. drugod. Dela se srednje. Delo je pa težko dobiti, ker preveč ljudi prihaja. Zato tudi ne priporočam rojakom sem za delom hoditi. Dne 13. dec. smo u-stanovili podporno družtvo “Deklica” in ga priklopili k S. S. P. Z. Vesel Božič.	Tajnik
Po navodilu slovenske angleške slovnice, tolmača in angl. slov. slovarja se lahko vsaki priprosti človek angleščine, kakor jo v navadnem življenju rabi, priuči, kar je v tej. deželi nujno potrebno, a-ko hoče imeti kak boljši posel in neodvisno živeti. Knjiga v plat no vezana stane samo $1.00 in jr dobiti pri V. J. Kubelka, 538 W 145. St., New York, N. Y.
Mesto
Ulica in štev. ali Bcx.
. Država.
Kupon za Brezplačno Knjižico.
Zapišite vaše ime in naslov, izrežite in pošljite še danes. Pišite razločno. DR. JOS. LISTER & CO., Aus. 501, 22 Fifth Ave., Chicago, 111.
Gospodje:—Jaz trpim vsled bolezni, zato prosim, pošljite mi vašo brezplačno knjižico za može, poštnine prosto.
Ime
OLEZNI
Revmatizem
ledvice, jetra in mehurne bolezni, zguba moške kreposti, nervoznost, gubitek živijenskega soka, sifilis ali zastrupljena kri, nalezena ali podedovana, mpotenca, triper, nočni gubitek, atrofija, striktura, varlcocele in vse druge moške spolne bolezni se zamorejo temeljito ozdraviti doma, privatno in z malimi stroški.
Ta brezplačna knjižica govori o teh boleznih. Pove vam zakaj trpite in kako lahko ozdravite. Ako ste se že naveličali, trošiti denar, ne da bi dosegli trajno zdravlje, pišite še danes po to dragoceno knjižico.
50,000 KNJIŽIC ZASTONJ
Vsaka Knjižica je Vredna $10 Bolnemu Človeku.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, moč in krepost s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je: vsebuje ravno tiste stvari, katere bi moral znati vsak mož, mlad ali star, oženjen ali samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni za delo, ta knjižica je za vas vredna stotine dolarjev.
To knjižico je spisal star zdravnik, kateri je leta in leta zdravil špecijelno samo moške spolne bolezni. Zdravil je več kot 25.000 mož. Pomislite kaj tolika izkušnja pomeni. Ako ste nezadovoljni in ne morete delati ter uživati življenja; ako hočete hitro in korenito ozdraviti; ako hočete imeti bogato, čisto kri v svojih ¿ilah; ako hočete biti močan in živahen mož; ako hočete močno telo, jasno misel in trajne živce, izpolnite še danes kupon spodaj in pošljite ga nam.
ZGUBA.
Ako ste bledega obraza, ali rmenega, je to viden dokaz zgube vaše krvi. V nji ni več zadostno število pomnožujočih telesc, in je toraj slaba, ali polna nečistih snovi. Vzrok tek snovi pa je neredno prebavljenje hrane. Simptom nerednega prebavljenja potem so:
JOSEPH TEINBE’8
TTEr VG
REGISTERED
Rmena barva obraza, vedni glavobolj, slab tek, slab duh,
vznemirjenost po jedi zabasanost, in vnetje.
S temi simptoni združene so še druge nerednosti, ki se razlikujejo po znakih razmer, v kakoršnjih človek živi. Mi vam ponudimo, kot zanesljivo zdravilo v takem položaju,
Trinerjevo Ameriško zdravilno Grenko vino.
Opozarja se vas, da se je še ne dolgo tega, formula tega zdravila nekoliko spremenila in je sedaj dokaj močneje. In kakor sedaj, so manjše, toda veliko upljivejše. Delež si vredite lahko sa mi. To zdravilo ima prednost pr ed Arsemi drugimi, zato ker:
popolnoma očiste telo ne da bi ga oslabilo.
Ojači vse organe, naredi redno in popolno prebavljenje. Staro, slobo in nečisto kri nadomesti hitro nova, bogata in čista, ki potem deli pripomočke vsem delom telesa.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
IZDELOVATELJ KEMIKALIJ
1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago, lil.
The KoniadSciueierCo.
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše.
NAJEMNIK & YANA, Izdelovalca
aodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St,	Tel. Canal 1405
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACH MA V
1/19 So, Centre Ave., Chicago, III.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakeriti potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznan] jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin.
Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik.
■ 7 II ^ NOVO LETO po-
JL\%*J šiljajo Slovenci kaj ra-di DARILA svojcem no in iz Zedinjenih držav zgolj go-pa NAJBOLJE, NAJCENEJE in
FRANK SAKSER Co
82 Cortlandt St., 6104 St. Clair Ave. N. E.
New York, N. Y.	Cleveland, Ohio
RAZNO IN DRUGol _____________J
Živo volkuljo so vjeli in na to ustrelili na nekem dvorišču v Kleniku pri Trnju na Krasu.
Dekla ukradla kravo. 221etna dekla Ivana Viršek, pristojna v Slivnico, je v noči na 1. december ukradla iz grajskega hleva na Fužinah pri Ljubljani brejo kravo v vrednosti 400 kron. — Gnala jo je v Poljane, okraj Litija, te.r jo tam,ponudila Mariji Jančar za 180 kron. Tam so jo prijeli orožniki ter jo oddali deželnemu sodišču.
Umrla je v Metliki gospa Marija Ganglova rojena Stupar, mati deželnega poslanca gospoda Engelberta Gangla.
Iz Višnje gore. Dne 1." decembra t. 1. je bil pri c. kr. okrajni sodniji v Višnji gori klerikalni občinski svetovalec Ignac Pajk, po domače Klofuta, obsojen na 14 dnevni zapor, za to, ker je svojo lastno mater, ki je hotela v njegovi hiši, svojega, na smrtni postelji ležečega moža oziroma 'njegovega očeta obiskati, iz hiše ven vrgel. — Višnjegorsko mesto je torej lahko ponosno na tega vzor-moža in občinskega svetovalca.
Nevaren tepec. Prebivalci vasi Hrenovke v senžoškem okraju so vetjno v strahu, da jim zažge u-mobolni kajžar Anton Debevc vso vas. Večkrat že je izrazil to svojo nakano,_ posebno kadar je bil pijan. Ker ga imajo vaščani na sumu, da je že dvakrat zažgal, je umevno, da se boje njegovih groženj.
Mestna hranilnica ljubljanska.
Meseca novembra 1910 uložilo je 1380 strank K 655.411.70, 1336 strank pa dvignilo K 710.804.28. Stanje ulog koncem meseca novembra 1910 kron 38,587.934. — Stanje uložnih knjižic 27.905.
Dinamitna eksplozija. V kamnolomu v Zagorju ob Savi je ob pol 8. zjutraj 3. dec. eksplodiral dinamit. Fran Cešnovar je bil na mestu ubit, dva delavca težko, dva pa lahko poškodovana.
Tržaški župan v kazenski preiskavi. Zaradi udeležbe tržaškega župana dr. Valeria pri velikih izgredih proti Slovencem dne 4. septembra, se je pri deželnem sodišču začela kazenska preiskava in je bil župan dr. Valerio po preiskovalnem sodniku Lueichu že zaslišan kot obdolženec.
Mal sin velikega očeta. Sin sve-tovnoznanega nemškega slikarja Bocklina si je pognal krogljo v glavo ravno v trenutku, ko so ga hoteli aretirati, ker ni mogel plačati v gostilnah, kar je zapil in pojedel.
Kralj pred sodnijo. Rumunski kralj je bil poklican pred buka-reško civilno sodnijo. Kralj ima privatno posestvo, za katero mora plačevati davke. Ker so se mu zdeli davki previsoki, se je pritožil po svojem zastopniku, toda sodnija ni upoštevala te pritožbe in revež-kralj mora plačati odmerjene mu davke.
Brez strehe. V Budimpešti je bilo odpovedano v neki hiši 30 rodbinam, brojeeim 250 oseb, stanovanje. Pobrale so svoje pohištvo in se nastanile na prostem polju zunaj mesta. Vsled mraza in mokrote je več oseb zbolelo. Po dolgem obotavljanju jim je magistrat preskrbel začasno bivališče v neki prazni vojašnici. To so žrtve predragih stanovanj.
Čuden pogreb. V Herbertsfel-den-u na Bavarskem se je vršil čuden pogreb. Voda je poplavila ulice. Mrtvaški voz je bil nad kolesa' v vodi. Vsi pogrebci so bili do kolen v vodi. Mežnar je sedel na kozlu mrtvaškega voza, ministranti na krsti, pogrebci so pa nosili svoje žene v sprevodu na hrbtu.
Karl May doktor. Karl May, dobro znani nemški pisatelj, kateremu se je dokazal rop, sleparija in literarna tatvina, je tudi doktor. Doktorsko diplomo je dobil od Universitais Germana Američana v Chicagu za drag denar. Tak zavod pa ni eksistiral. Bila je pač mala hiša, v kateri sta stanovala neki brivec, ki je bil podpisan na diplomi kot rector mag-nificus in neka, zaprisežena babica. Tako so amerikanski sleparji osleparili Maya za lepe svote.
V Belgiji štrajkajo sodniki. V 'belgijskem mestu Mons so začeli sodiniki štrajkati. Ker so imeli vsak dan razprave, zjutraj civilne, popoldne kazenske, so zahte-
vali od justičnega ministra ustanovitev nove pomožne zbornice Ta prošnja jim je bila odbita, zato — štrajk. K neki porotni o-bravnavi je prišel samo predsednik, drugi so pismeno izjavili, da ne končajo prej štrajka, dokler ne ugodi j ust ioni minister njihovim zahtevam.
Klerikalni detoljubi. Zadnjič se je ustrelil po vsem Tirolskem zelo znani veleposestnik baron Seyfferlitz. Ustrelil se je v tre-notku, ko so ga hoteli aretirati, ker je — recimo — pokvaril celo vrsto šolskih deklic. Tirolski klerikalci imajo letos posebno smolo, kajti v kratkih mesecih je prišlo na dan nerazmerno mnogo škandalov. Iz Pradlerjevega zavetišča v Inomostu odpeljani deček, kapucin "VVieser in posiljeni rokodelček, župnik Chizzola, ki je odnesel 6000 kron, župnik Tranquilli, ki ga išče sodnija zaradi goljufije — to so le nekateri naprednakov. Zdaj je prišel na dan škandal ki presega vse druge. Mežnar napolmežnar župne cerkve sv. Nikolaja v Inoino-stu sa v cerkvenem stolpu in v deškem zavetišču uganjala s celo vrsto dečkov nečuvene stvari. Mežnar Koch je bil vratar in glavni nadzornik v katoliškem deškem zavetišču, njegov pomočnik Ortner pa mu je pri tem pomagal. Ta dva vrla katoličana sta se lotila tudi nekaj deklet. Ort-nerja so zaprli, Koch pa je pobegnil v Švico. Za njima bo mnogo žalosti v pobožnem Inomostu, kajti ta dva svinjarja sta bila važna člana družtva rokodelskih pomočnikov, katoliškega delavskega družtva in drugih klerikalnih organizacij in jako marljiva nabiralca naročnikov za klerikalne časopise.
Konec veleizdaj niškega procesa. Na Hrvaškem se je pod banom Rauchom začela ona velika politična pravda proti raznim srbskim možem, ki so bili osumljeni na podlagi ponarejenih pisem veleizdajstva. Kranjski klerikalci so po svojih časopisih o-dobravali to krivično preganjanje srbskih rodoljubov in so začeli tožiti tudi napredne Slovence, da se vežejo z veleizdajniki in rujejo zoper državo in cesarja. — Dolgo so trpeli ti po nedolžnem obtoženi srbski možje, bili so celo obsojeni v daljšo ali krajšo ječo, nekateri so v ječi pomrli — a končno se je ukazalo, da se tožba ustavi in obdolžene izpusti.
Hudič na prižnici pri župniku. V nekem ultrakatoliškem mestecu na Bavarskem je pridigoval župnik svojim backom o staroka-toličanih in jim pravil take grozovitosti, da so se poslušalcem ježili lasje. Koncem svoje propo-vedi je vzkliknil z emfazo: “Sta-rokatoličani so vsi tako izpride-ni, da jih bodo pekli hudiči na dnu pekla, in če to ni res, naj me pri tej priči hudič vzame!” Pri teli besedah je udaril s tako močjo po prižnici, da je padel evangelij med poslušalce. Nedaleč od prižnice pa je sedel nek Amerika-nee s vojim zamorcem, kateri je bil njegov služabnik. Zamorec je pobral knjigo in jo nesel župniku na prižnico. Ko je videl župnik črnca za seboj, je mislil, da je že prišel hudič po njega. Tedaj pa mu je upadlo srce iu s tresočim glasom se je obrnil zopet do svojih vernih. “Mogoče je med sta-rokatoličani tudi nekaj pravičnih!” Obrnil se je zopet, zamorec pa je stal nepremično za njim. “Hudič” naj me vzame, če niso starokatoličani boljši kakor mi!” je vzkliknil župnik obupan, potem pa se je onesvestil.
Kaj vse se pripoveduje ljudstvu, o tem se lahko v svojo žalost prepričamo, če listamo po ta-kozvanih katoliških mesečnikih. “Marienbote”, mesečnik za hčere katoliških družin, prinaša kot posebno atrakcijo redno kako poglavje o strahovih. Pred nedavnim časom je poročal ta mesečnik, da je kradel hudič v nekem penzijonatu vodo, razmetaval pohištvo in klofutal pobožne device z ¡nevidno roke. “Po dolgih molitvah in ceremonijah, in ko so spodili iz zavoda dekle, ki je bilo iz framazonske rodbine, je prenehalo strašiti. Sv. Trije kralji so tudi pomagali predstojnici iz velike denarne zadrege, našla je namreč kar naenkrat v svoji omari dvajset dolarjev. Neka dekla je hotela videti na mrtvaškem odru nekega patra na Dunaju. Med tem časom pa se ji je prižgal grah na štedilniku. V strahu, da
Najmodernejši
F0T0GRAFIJSKI
jo spode iz službe, je klicala u-mrlega patra na pomoč, in res, kar sam od sebe se je grah začel svežiti in na mizo je prinesla lahko izborno jed1!” Pravi cucki bravci takih bedarij!
Glavni govornik agrarcev pri razpravi o draginji je bil zastopnik kočevskega okraja knez Auersperg. Njegova presvetlost, ki kupuje navadno goveje meso pač samo za svoje posle, je zastopal mnenje, da se zaradi draginje mesa ni treba razburjati, češ, dandanes je vse drago, zakaj bi torej ne bilo tudi goveje meso. — Ugovor, da bi se z uvozom argentinskega mesa lahko - dopomoglo draginji, je zavrnil in pobil prav temeljito s priprostim, a jasnim nasvetom: Če je ljudem domače meso predrago, naj se pa sploh mesa odvadijo. To se pravi z drugimi besedami:	če ne morejo
ljudje mesa drago plačati, naj pa stradajo. Tako je govoril zastopnik enega najrevnejših volilnih okrajev, kočevskega okraja, ki je zaradi svoje nerodovitnosti i-menovan pekel. Slovenskim klerikalcem pa je nasvet kneza Auersperga. neizmerno ugajal. Govoril jim je prav iz srca. Manj ko imajo namreč ljudje jesti, laglje prodira klerikalizem.
Zaklad izoral. V bližini Komenda na Ogrskem je izoral nek kmet na svoji njivi velik lonec s srebrnim denarjem v velikosti petkronskih tolarjev iz časa Leopolda I. (okrog leta 1666). Izkopani zaklad ima vrednost več tisoč kron in ga je moral ubogi kmet izročiti županu.
¡Vedno trobijo, da je ameriški delavec dobro plačan. Zijačunaj-mo. Statistika kaže, da .je povprečna plača nekaj manj kot dolar deset centov na dan. Njegovi stroški pa so : 50 ct. dnevno za najemnino, 65 centov za živež in deset centov za poulično vožnjo; toraj po prestanem trdem dnevnem delu dolguje sam sebi petnajst centov. Pravijo tudi, da e-dina napaka delavstva je, opojna pijača. Mogoče, toda kako jo dobi?
Zastonj knjiga stalne vrednosti zastonj!
V veseljem naznanjemo, da je Severov Slovenski Almanah za leto 1911. sedaj pripravljen za razdelitev in iztis lahko dobite od lekarnarja. Zadnja izdaja tega priljubljenega Almanaha in kažipota do zdravja vsebuje najkoristnejša in najzanimivejše dejstva. katera lahko čitajo z največjim dobičkom farmarji, mehaniki. rudarji, drvarji, zidarji, sploh ljudje vseh obrti in poklicev ter varčne, in skrbne gospodinje. Mr. F. Severa Company se je potrudila, da izda knjigo, katero bo vsakdo cenil. Vprašajte svojega lekarnika ali trgovca za iztis. Zastonj ga dobite. Če ni lekarne blizu vas, pište na: "W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
závod v Ameriki
Izdelujemo slike v vseh velikostih.
Pridite k nam!
1439 W. 18, c es ta
nasproti Č. 8. A. dvorane.
Po zanssliv zdravniški svet pišite na naš zdravniški oddelek
Dobra linijska Gostilna,*£“ rrJos. S. Stastoy
2005 Blue Island Ave.
delikd Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOON
z lepo urejenim keglišoein in sveže Schoecbofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
937 Bino Ialand Ato. Chicago Dl.
S to to to to
£ to
to to to
potrebujete obleke ali obuče, za se ali vaše dečke tedaj pridite k nam. Naj večja zaloga moške obleke, srajc klobukov in spodnega perila na zapadni strani.
Cene zmerne. Unijsko blago. Izdelujemo obleke po naročilu.
J. J. DVORAK & Co. »
1853-55 Blue Island Ave.
Telefon Canal 1198.
Severova Zdravila se dobivajo v lekarnah in trgovinah z leki. Vprašajte za iztis Severovega Almanaha in kažipota k zdravju za 1911. Dobra knjiga je to za vsakogar.
GARL STROVER
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. • CHICAGO, ILL
Tel, 3989 MAIN
To mazilo preizkušeno v dolgem času in zanesljivo se lahko uspešno rabi v vseh slučajih zoper:
Bolečine in bolesti Izvinjenja in odrge Krče in otrple mišice Otekline in vnetja Nevralgio in revmatizem.
Kadarkoli vam treba
urediti slabo prebavo poživiti slast pregnati splošno slabost izpodbuditi slab želodec
kupite
Severov Želodčni Grenčec
Cena $1.00.
ODVETNIK
PATENTI
Knjižica “Kako pregnati bolečino in zdraviti revmatizem” z vsako steklenico.
Cena 50c.
Oe želite olajžbe
Severov Balzam za pljuča
Cena 25c in 50e.
od hudega kašlja od hripavosti od pljučnega vnetja od obolenja grla in pljuč
uživajte
d Severova Zdravila zaključujejo 29. leto svoje koristnosti
S
NEZGODE--..
® se lahko pripete vsak čas in povzročajo mnogo trpljenja, ampak
nevarnost vsled poškodbe se zmanjša, če imate doma
SEVEROVO
OLJE SV. GOTHARDA
«
Vse prazniško blago in izgrače se morejo prodati še pred božičem.—
Ne kupujte igrač, prej ko ne vidite našo veliko zalogo po nizkih cenah.
se svoji časti, da so potem bili z nova imenovani; le tisti duhovniki, kateri so se ob času prekueije oženili, izgubili so za ziniraj duhovno čast, a dobili so primerno pokojnino. Cerkveni prazniki so postali zopet nedelje ter velika noč, binkošti, vnebohod Marije, vsi svetniki in božič, vse druge je konkordat za Francosko odpravil. Tudi je bilo sklenjeno, da se brez vladnega dovoljenja na Francoskem ne sme razglasiti nobeno papeževo pismo, in ravno to da velja tudi sploh za vsako dopisovanje in občevanje med francoskimi cerkvenimi pastirji in med rimskim papežem. Naposled je Pij VII. odpustil vse grehe, katerim je velika prekucija bila u-zrok; a na veliko noč dne 18. a-prila 1802 bila je v Parizu velika zahvalna služba božja, katere se je prvi konzul udeležil v največjem sijaju svojem.
• Dalje prihodnjič.
ALBERT LURIE Co. dvojne znamke se dajejo z vsakim kupljenim predmetom za božič.
Velika francoska revolucija 1789 do 1815.
2. Od Napoleona do vladarskega shoda na Dunaju.
Konzularna vlada Napoleonova (1799—1804).
Ko je ta ustava bila izdelana, pozval je Napoleon ¡ves narod francoski, naj pove, ali je zadovoljen z njo ali ne. Pri vsaki o-krajni gosposki bili ste dve poli; na jedno podpisali so se tisti, ki so z ustavo bili zadovoljni, na drugo pa tisti, ki so bili zoper njo. V treh dneh se je vsak polnoletni državljan imel odločiti; kdor se iii prišel podpisavat, šteli so ga, da odobrava novo ustavo. Dne 7. februarja 1800 razglasili so konec glasovanja, po katerem je 3,011.007 državljanov u-stavo sprejelo, 1562 pa jih je bilo, ki so jo zavrgli. Nato se je Napoleon dne 19. februarja 1800 preselil v tuilerijski grad, nekdanji stan kraljev francoskih. Z njim sta tudi drugi in tretji konzul imela stanovati v Tuilerijah; ali Cambaceres se je branil in je rekel svojemu tovarišu Lebrunu: “Za naju se to ne spodobi. Napoleon bo kmalu vso palačo hotel za se imeti, in potem se bomo zopet morali seliti; bolje, da niti noter ne gremo.’’ — Izkušeni molž je resnico govoril. Dobro je izprevidel, kaj namerjava prvi konzul, ki je od dne do dne pre-vzetnejši postajal. Prav po kraljevsko uredil si je svoj dvor, a med novo dvorsko gospodo je najbolj slovela lepa njegova žena Josipina, ki je s prijetnim in odličnim ponašanjem svojim znala poravnati neuljudnost in okornost soproga svojega.
Kako je Napoleon veljavo francoske države povzdignil z novimi zmagami ter se za Francoze častno in koristno pobotal z drugimi evropskimi vladarji, povedali smo že prej. Pa tudi doma skušal se je pomiriti z raznimi strankami ter je z dejanji svojimi čim dalje bolj kazal, da hrepeni po samovladi. Ko so Angle-
ži povrnili francoske otoke v zahodni Indiji, zatrl je Napoleon z vojaško silo upor tamošnjih zamorcev ter nikakor ni dal, da bi se v naselbinah odpravili sužni-ki. Tako je umeval francoske nauke o jednakosti vseh ljudi. Če je kdo v zbornici tribunata le količkaj ugovarjal, bilo mu že ni prav in dal je zatreti mnogo svobodoumnih časopisov, ki niso slepo pritrjevali vsem naredbam in ukazom njegovim. Ko so se. pa našli predrzni možje, ki so novemu oblastniku po življenju stregli, začel je Napoleon ostro preganjati nekdanje Jakobince in sploh vsakega, ki se mu je zdaj nevaren zdel. Kako površno in samolasitno je v takih prilikah sodil, kaže nam zarota Cadouda-lova. Dne 24. decembra 1800 zvečer peljal se je Napoleon v gledališče. Med potjo se je prav za njegovim vozom razpočil tako-zvani “peklenski stroj” ter se s takim ropotom razletel, da so se v sosednih hišah vsa okna razbila, a nekaterih so celo zidovi popokali, a po ulici ležalo je mnogo mrtvih in ranjenih ljudi j. Napoleon je le zato ušel gotovi smrti, ker je njegov kočijaž tisti večer slučajno prav hitro vozil; ali steklene plošče na kočiji so se vse razbile. Začetnik te zarote bil je Juri Cadoudal. Za angleške novce najel je prebrisanih morilcev, ki so dalje časa prežali na Napoleona, ne da bi jih bila zasačila policija, katera jim niti po dovršenem dejanju ni prišla na sled. Napoleon se je grozno togotil; kar nič si ni dal dopovedati, ampak v eno mer je trdil, da so se Jakobinci zarotili zoper njega in da jih bo brez milosti kaznoval. Kar takoj je dal dve sto ljudij zapreti, in akopram jih je sodišče vse za nedolžne spoznalo, dal jih je Napoleon samolastno sto in trinajst v Ameriko izgnati.
S takošnim ravnanjem mislil si je pridobiti privržence nekdanjega kraljestva in če je tudi poli-
eajni minister Fouché zatrjeval, da so ga prav oni hoteli s “peklenskim strojem’’ umoriti, preklical je vendar postavo zoper izseljence, ki so v začetku preku-cije bežali črez mejo. Nad sto tisoč teh beguncev se je zdaj vrnilo domu, a med njimi bilo jih je premnogo, ki niso vedeli, kako bi bolj stregli in se prikupili prvemu konzulu. Da bi v Parizu bilo varno in mirno, uredil je Napoleon policijo po vojaško, za po deželi pa je napravil žandarineri-jo, med tem ko je njega samega čuvala posebna telesna ali konzularna straža. Narodno hrambo je odpravil, a namesto nje je od dosluženih vojščakov sestavil novo “mestno stražo” ter jo dejal pod redno vojaško poveljništvo. Da bi vladarsko oblast svojo še bolj utrdil, želel se je pomiriti z rimskim papežem in ponoviti katoliško cerkev, kateri je še zmi-raj bila udana velika večina francoskega naroda kljubu vsem pre-kucijam brezverskih prevratnikov. Ko je konec leta 1799 razglasil, da sme vsakdo spoznavati vero, katero koli hoče, povrnilo se je takoj štirideset tisoč srenj očitno v katoliško cerkev, a dne
2.	aprila 1801 je Napoleon dal v veliki cerkvi matere božje v Parizu citati slovesno sveto mašo. Akoravno sam ni bil kaj pobožen, trdil je, da je katoliška vera največja sreča za človeško družbo sploh, a državam da je najmočnejša podpora. Zato je rekel, da bo katoliško cerkev vsekdar in povsod branil z vso močjo. Po dolgem dogovarjanju je dne 15. julija 1801 s papežem Pijem VII. sklenil konkordat, po katerem jë z nova zagotovil, da sme na Francoskem vsakdo svobodno spoznavati katoliško vero. Sicer pa je bilo v tej pogodbi med drugim rečeno, da katoliška cerkev na Francoskem ne bode nazaj terjala nekdanjih posestev svojih, a zato bode država plačevala duhovnike; škofe bode konzul imenoval, a potrjeval jih bode papež, župnike bo imenoval škof, a kon zul jih naj potrjuje ; vsi duhovniki, ki so prisegli na ustavo jr. kteri niso prisegli, odpovedali so
Duhovnik — skrunitelj slovenske mladine. Iz Šoštanja poročajo : Župnik na Belih 'Vodah, Antona Šoma, obenem učitelja na taimošnji enorazredni ljudski šoli, so prijeli orožniki ter ga izročili celjskemu okrožnemu sodišču zaradi zločina po paragrafu 129. b. Obenem z župnikom so zaprli tudi kuharico, a so jo zopet izpustili. Govori se, da je tudi mežnar pod ključem. Žrtve župnikove so bili sami kmečki fantje, stari do 20 let. Župnik Šorn je bil eden najhujših, najfanatičnejših klerikalnih politikov na Spodnjem Štajerskem — bil je eden glavnih propagatorjev mladinske organizacije. Ta slučaj pa jasno kaže, v kako nesramno svrho snujejo klerikalci mladinske organizacije.' Do zdaj smo mislili, da služijo v ta namen samo devičar-ske organizacije, da vsaj naravnim potoni zadoščajo svoji pohotnosti — toda ta slučaj je pokazal, da je perverznost politiku-jočih duhovnikov taka, da so se začeli že posluževati mladeniške organizacije v svoje pohotne namene. Slučaj Peško v Vrbju pri Žalcu je pokazal, česa je zmožen krščanskosoeijalen mladenič, vzgojen v slepem strankarskem sovraštvu, drug slučaj pri Ribnici je zopet pokazal moralno vzgojo teh organiziranih klerikalnih mladeničev. Slučaj Šorn je pa pokazal v še strašnejši luči, kakim nevarnostim so izpostavljeni slovenski kmečki fantje pri občevanju z duhovniki. In popolnoma opravičeno poživlja “Nar. Dnevnik” štajerske klerikalce, ko pravi: “Ali bi ne bilo umest-nejše in primerno sklicati sedaj shod slovenskih mož in mladeničev in protestirati na njem proti oskrunjenju slovenske mladine, ki se je vršilo pod krinko vere in krščanske morale? Ali ne bi bilo primerno preiskati, kaj vse se godi na božjih potih z našo mladino? Kajti župnik Šorn je bil gospodar glasovite božjepotne cerkve sv. Križ nad Belimi Vodami in je tam delil odpuščanje grehov in opomine kletemu. krščanskemu življenju . . Torej nekak Macoch!
Človeško meso in kri je najceneje blago na ameriškem trgu. Moderni kapitalizem je znižal rednost delavčevega življenja do solz omočenih cap, in njega o-troke za mazilo koles industrije. ■ Debs.
CUNARD
Ogrsko - Amerik anska črta
V ITALIJO, EGYPT in AVSTRIJSKO-PRIMORJE
Velikanski novi parobrodi
CARMANIA s tremi vijaki
Največja ladja s tremi vijaki na vodi, in nje sestra
CARONIA s d verni vijaki
Obe ste 676 čevljev dolgi, nosite 20.000 tonov ter dve največji.
FRANCONIA s dvemi vijaki ^ nova
25 čev. dolga in nosi 18.OOO ton.
Inova 1 od leta V 1911. j
¿ar- NAJBOLJŠA KUHINJA!
Billiards—Pool Table—Prenočišča za potnike. Domače pripravljene jedi. Odprto podnevi in ponoč P. Perič, 1412 W. 18. St.,
CHICAGO, ILL.
Pridite in si oglejte
Naše, nove vrstve zimske fine možke obleke in suknje
Največja izbira v Chicagi po ecni od.....................
$7.50 do $25.00
Olekein suknje za dečke.
$2.00 do $10.00
Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta.
Jelinek & Mayer, lastnika.
Hiašparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Isinod Ave. & 19. ul.-
VLOGE 83,500,000.00
GLAVNICA . $200,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva J* edina češka državna banka v Chlzagl. Plačuje po 3 % od vloženega denarja na obresti, imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse del«
Liveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne police.	i
Večina slovenskih krčmarjev v La Salle, 111.
tool PERU PIVO.
PERU BEER COMPANY, Peru, III,
Podpirajte krajevno obrt!
W.SZYMANSK1
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Blue Island Ave., Chicago
TELEFON CANAL 955.
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
*	Največja slovenska lekarna v Chicagu *
*
4*
*
*
Velikanska zaloga koreninic, zelišč in že izdelanih zdravil, medtem tudi Severova, Tri-nerjeva in Richterjeva. Kadar iščete pomoči, takrat pridite v našo lekarno, kjer ordinirajo samo slovanski zdravniki.
Pri nas se nahaja poštni oddelek, direkno •¿jr pošiljamo torej denar popošti v domovino. Poslujemo vsak dan do 9. ure zvečer. Pri nas obrestujemo naložen denar po 3 proč. na leto.
CARMANIA Odoluje 7. Jan. 18. Feb. CARONIA odpluje 21. Jan.
FRANCONIA odpluje II. mar. Prvi vožnja
Ogrsko-Ametiška oastrežba
iz NEW YORKA v REKO čez GIBRALTAR, GENOVO, NEAPOL V TRST
Moderne na dva vijoka ladje.
SAXONIA - - 14.300 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov ULTONIA - - iO.400 tonov
Prve vrste kabina $60, do Ne&pola $65, do Reke Trst.
CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd
S. E. Cor. Dearborn anl Randolph Sts., Chicago, or Local Agenta Everywhere.
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
4*
Pridite in prepričajte se
C. G. FOUČEK
že 25 let v tej trgovini na itlem prostoru 1801 Center Ave. vogal 18. St. nasproti Dvorani v Chicagu 111.
Narodni
it 4*	4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4?* 4* 4*4''* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4*$?
EDINA
VINARNA
ki toči najboljša kalifornijska in importirana vina.
POZOR! Kedar kupite galon vina, ali več, tedaj Vam ga priaeljemo na dom — brezplačno!
Naše vino je izvrstno in kdor ga je pil, trdi, da ni še nikdar v svojem življenju pokusil boljše kapljice.
• Vsi dobro došli!
Jos. Bernard 1903 Blue Island Ave.
Telefon Canal 842.