Strokovne razpr__;,a_v..;....e....;;;;....._ ___ __. GDK: 332.1 : 114.33 Upo "'tevanje lastnosti gozdnih zdruzb pri gospoda1:jenju s ~ cčn i n1i ostanki 1 Ži\'ko KOŠ TR . Izvleček: Košir, Ž.: Upoštevanje lastnosti gozdnih združb pri gospodarjenju s sečni mi ostanki. Gozdarski veslnik, št. 10/2000. V slovenščini. V prispevku je obravnavana smotrna uporaba sečnih ostankov za izboljšanje talnih, mikrorastiščnil1 in mikroklimatskih razmer, s katerimi vplivamo na uspešnejša regeneracijo gozdne združbe. Podana so splošna načela za vsestransko gospodarno uporabo sečnib ostankov v povezavi s sestojnimi oblikami in sistemi gospodaljenja. Posebnosti rastiščn.ib razmer, ki jih moramo upoštevati pri gospodarjenju s sečoimi ostanki, pa so poda"_nc s primeri nekaterih gozdnih združb. Ključne ·besede: gozdni red, sečni ostanki, sestojne oblike, lastnosti gozdnih združb. UVOD S posekom dreves, spravi lom lesa iz gozda in pušča­ njem sečnih ostankov v gozdu bistveno posegamo tako v biološke kot tudi v ekološke razmere gozdne združbe in s tem v doseženo uravnoteženost v njenem bioeko- loškem kompleksu. S temi posegi spreminjamo rasti- ščne in mikrorastiščne razmere v gozdu, kar preusmelja nadaljnji razvoj gozdne združbe. V tej dobni ciklični sukcesiji združbe je pomembno, da gospodarno upora- bimo sečne ostanke, tako v fazi naravne obnove sestoja kot tudi za bogatitev tal z boljšimi oblikami humusa. Pri tem se moramo zavedati, da so tudi tako ime- novani »ohranjeni« lesnoproizvodni gozdovi v svojem naravnem razvoju občutno okrnjeni. Zaradi gospodar~ skih interesov je naravni ciklični razvoj združb bistveno skrajšan, prekinjen je na polovici življenjske dobe dre- vesnib vrst alj še prej in vrnjen na regeneracijsko raz- vojno stopnjo združbe. Vsi naši gozdnogojitveni ukrepi so tako omejeni le na ciklični razvoj združbe do gospo- darske zrelosti dreves nib vrst, ki je določena s sistemi gospodarjenja. V primerjavi s celotnim naravnim cikli- čnim razvojem gozdnih združb imamo v gospodarskih gozdovih občutno manjšo akumulacij o organske mase, krajše obdobje njene humifikacije in mineralizacije, manjšo biološko raznolikost, skratka okrnjen tlotvorni proces, tako da na nekaterih rastiščih posegamo že v samo talno substanco in s tem v proizvodno sposobnost gozdov. Kako se to odrazi pri predčasni regeneraciji združbe, je odvisno od lastnosti bioekološkega kom- pleksa posamezne združbe. Gozdovi danes za nas niso več imaginarne skupine drevja in vemo, da je njihov nadaljnji razvoj tesno * dr. ž. K., uoiv. dipl. inž. gozd., Turjak 34, 1311 Turjak, SLO 1 Prispevek je bil predstavljen na strokovni delavnici Gozdni red, 26 . 1 J. 2000 oa Hrušici GozdV 58 (2000) 10 povezan z lastnostmi gozdnih združb, kijih oblikujejo. Čeprav že dokaj dobro poznamo gozdne združbe, vemo o njihovih lastnostih veliko manj. Zavedamo se, da je upoštevanje lastnosti gozdnih združb pri gospodarje- nju s sestoji v dnevni praksi pogosto vprašljivo zaradi prepletanja številnih drobnih interesov, ki prepogosto podirajo tudi najboljše gozdnogospodarske koncepte. Pa vendar je treba z razmišljanji poseči naprej in vsaj okvirno nakazati osnovne lastnosti gozdnih združb, ki bi jih bilo treba upoštevati pri ureditvi sečišča zaradi čim uspešnejše regeneracije sestoja, seveda ob upoš- tevanju omejitev, ki jih postavljajo ukrepi za varstvo gozdov pred drevesnimi škodljivci in požari. Možno- sti vplivanja na proces pomlajevanja z gospodamim odlaganjem sečnih ostankov so tako različne in vses- transke, da jih je mogoče obravnavati le neposredno v odvisnosti od lastnosti posameznih združb in od stanja na objektu. Za vzdrževanje gozdnega reda zato ni preprostega napotila, saj moramo ob gospodami uporabi sečnih ostankov upoštevati rastiščne razmere, regeneracij- sko sposobnost gozdne združbe, stanje (drevesnega) sestaja, ogroženost drevesnih vrst zaradi škodljivcev, ukrepe za varstvo pred žuželkami in boleznimi ter ukrepe za preprečitev širitve talnih požarov v vršne požare preko odloženih sečnih ostankov. 2 NAČELNA IZHODIŠČA GOSPODARJENJA S SEČNIMI OSTANKI Sestoj, ki je po izvršenih gozdnogojitvenih de1ih (npr. redčenje, rahljanje) rahlo presvetljen, omogoča dostop do tal padavinam, svetlobi in toploti, kar pove- čuje biološko aktivnost organizmov, vključenih v biolo- ško prehrambeno verigo, pomembno za razkroj organ- ske mase. Ta zapleten proces lahko v dobri meri spre- 439 mljamo preko razvoja rastlinskih vrst zeliščnega in mahovnega sloja, ki so v ta proces vključene. Rastlin- ske vrste nam nakazujejo tudi vrsto razkrojene organ- ske mase in njene osnovne lastnosti. Pri tem se že naka- zujejo specifičnosti posameznih gozdnih združb, ki izhajajo iz različne drevesne sestave in hitrosti razkraja opada v za združbo značilnih rastiščnih razmerah. Tako poznamo združbe, za katere so značilne zelo dobre sprsteninaste oblike humusa (gozdovi doba in belega gabra, gradna in belega gabra, jelševi gozdovi, gozdovi plemenitih listavcev ipd.), združbe s slabšo sprstenino do boljšo prhnino (nevtrofilni bukovi goz- dovi), združbe s slabšo prhnino in slabo razkrojenirn humusom (acidofilni gozdovi bukve, gradna, jelke ipd.) in združbe s slabšo prhnino in z nakopičeniru suro- vim humusom (acidofilni borovi in smrekovi gozdovi). To na splošno velja za razmeroma dobro ohranjene fitocenoze, ki so predmet opazovanja ob proučevanju gozdnih združb. Razkroj humusa ne poteka enakomerno niti po vsej površini gozdne združbe v toku njenega razvoja niti v okolju obravnavanega sestoja iste razvojne faze. Ob predpostavki enakomerne presvetlitve sestaja pridejo do odločilnega vphva mikrorastiščne razmere, ki jih v rastlinskem sloju nakazujejo rastlinski stmktumi ele- menti združbe. Mikrorastišča in z njimi povezana sinu- zialna vegetacija nakazujejo neenakomerno oblikovano površje, bolj ali manj razgiban nano- ali mikrorelief, večjo ali manjšo skaJovitost oziroma kamnitost površja in tal. To je splošna značilnost vseh gozdnih površin, ki pomembno vpliva na prostorsko različno akumulacije organske mase in s tem na neenakomeren razvoj tal. Z mikroreliefno razgibanim površjem se povezujejo tudi druge spremembe v ekološkem kompleksu, ki so zaznavne predvsem v talnem vodnem režimu, biološki aktivnosti tal, poteku humifikacije in mineralizacije organske mase in s tem v procesu tlotvorbe ter končno v doseženi razvojni stopnji tal. Pod prevladujočim vpli- vom značilnega bioekološkega kompleksa gozdne združbe pa potekajo ti procesi dolgoročno le v nakazani osnovni smeri razvoja tal in rastlinstva, kije za združbo značilna. Z razporejanjem sečnih ostankov po gozdnih tleh lahko pomembno vplivamo na procese hwnifikacije in mineralizacije organske mase v sestoju ter na njeno površinsko premeščanje. Na mestih nakopičenih sečnih ostankov se oblikujejo nove mikrorastiščne razmere. Z razkrojem sečnih ostankov se tla nadpovprečno boga- tijo s humusom in sproščenimi mineralnimi snovmi) povečuje se zračnost tal in izboljšujejo se toplotne raz- mere v območju pritalne mikroklime. Te procese spre- 440 mlja tudi razvoj zeliščne vegetacije. Površine, prektite s sečnimi ostanki, so za daljši ali krajši čas- odvisno od lastnosti združbe - izločene iz nasemenitve drevesnih vrst. Z razporejanjem sečnih ostankov lahko vplivamo na enakomernejši razvoj tal. Kjer so tla močneje izpo- stavljena premeščanju in odnašanju ali kjer so tla bolj izčrpana in imajo slabše oblike humusa (okolje kore- ninskega sistema posekanih in še rastočih dreves), lahko s kopičenj em sečnih ostankov dalj časa zadržu- jemo več organske mase, po drugi strani pa ne prekri- varno z debelim slojem sečnih ostankov površin, na katerih se zaradi reliefnih oblik trajno nabirata humus in zemlja. Na teb površinah so običajno razvite naj- boljše talne oblike, ki jih je v mozaiku gozdnih tal potrebno ohranjati sposobne za nasemenitev. Sečne ostanke torej odlagamo na mesta, ki imajo zaradi naravne migracije revnejšo organsko maso, Iq er so tla bolj izčrpana in kjer prevladujejo slabše oblike humusa. Z ekstremnos~o rastiščnih razmer se povečuje pomembnost puščanja debelejših drevesnih delov v gozdu in odlaganja debelejših sečnih ostankov v vla- žnejše okolje, kjer zadržujejo vlago tudi v sušnem obdobju, v svojem neposrednem okolju pa oblikujejo ugodne milcrorastiščne razmere. Tako okolje je tudi manj ugodno za razvoj gozdnih škodljivcev. Selektivno zlaganje seč nih ostankov mora v celoti podpirati razvoj obstoječega podmladka ter ustvaijati možnost za kali- tev semena in razvoj mladik. Vzporedno z zlagat~em sečnih ostankov zasledu- jemo tudi druge ci lie gozdnega reda. Z načinom zlaga- nja vplivamo na prehodnost gozdne površine ter dos- topnost divjadi do podmladka (tukaj tudi z debelej- šim vejevjem), ne da bi zmanjševali možnost nadalj- nje nasemenitve. Pri negi (naravnega mladja) gošče, kjer zaščita pred divjadjo ni potrebna in kjer puščama organsko maso v smeri poseka po vsej površini, skr- bimo za prehodnost zemljišča tako za človeka kot za divjad. S sečnimi ostanki tudi načrtno zmanjšuJemo prehodnost zemljišča (npr. po bližnjicah oz. kraticah ob turističnih in planinskih poteh), da preprečimo nadalj- njo erozijo in utrctimo zemijišče. S selektivnim zlaganjem sečnih ostankov na pre- svetljeni površini lahko tudi usmetjamo razvoj pomla- jevanja želenih d.revesnih vrst. S prekrivanjem najbolj razvitih tal v pisanem mozaiku mikrorastiščnih razmer določene gozdne združbe lahko dajemo prednost nase- menitvi drevesnih vrst, ki sodijo razvojno v inicialnejše oblike posamezne gozdne združbe (npr. gorski javor, smreka, rdeči bor aJi macesen). GozdV 58 (2000) 10 3 NEKATERE SESTOJNE OBLIKE lt'l GOZDNI RED Med našimi gospodarskimi gozdovi prevladujejo gozdovi s prostorsko diferenciranimi razvojnimi fazami sestoiev. Ti so se oblikovali v različnih načinih gospodarjenja z obnovami na manjših ali večjih povr- šinah s ciljem obnove celotnega sestaja v določenih pomladitvenih obdobjih. V prvih razvojnih fazah gozda je pomembno zadrževati v sestojih čim več organske mase, ki naj prek.tiva gozdna tla. V naslednjih razvojnih fazah, ko postopno že pri- čenjamo s pomlajevanjem sestaja z večjimi presvetli- tvami in ko ob večji intenziteti posekov pričakujemo tudi večje količine sečnih ostankov, postaja njihovo selektivno zlaganje vedno pomembnejše. S spravilom lesa po reliefno razgibanem površju sprožimo tudi nano- in mikroerozijske procese in s tem pospešuj emo premeščanje humozne in mineralne komponente tal. Ob navedenem splošnem načelu gospodarjenja s seč­ nimi ostanki moramo na takih sečiščih (posebno na silikatni podlagi) upoštevati izjeme in v skladu z rasti- ščnimi razmerami z zlaganjem sečnih ostankov te pro- cese omejiti. Omejimo jih predvsem s puščanjern debe- lej šib sečnih ostankov poševno ali povprek (zavaro- vana pred valjenjem) po površini v primerni med- sebojni razdalji in na mestih, ki so po spravilu lesa prekomerno izpostavljena premeščanju tal ali pred- stavUajo celo potencialno erozijsko žarišče. Pri tem je treba upoštevati, da se v novo nastalem okolju (posek, spravilo sortimentov, spremenjene svetlobne razmere) oblikujejo ustrezne razmere za nasemenitev in nadalj- nji uspešni razvoj klic ravno na mestih pretrganega humoznega sloja, kjer dobijo dober stik z mineralnim slojem tal. Za kalitev semena in razvoj klic je pomem- bna tudi dobra celoletna oskrba tal z vodo. To izbo- ljšujejo tudi ostanki debel in debelejši sečni ostanki (vključno s pan ji), ki v vlažnem okolju zadržujejo vlago tudi v ekstremno sušnem obdobju, v svojem neposre- dnem okolju pa oblikujejo tudi ugodne mikrorastiščne razmere. Poleg gozdov s spremenjeno starostno in debelinsko strukturo kjer lahko za njihovo regeneracijo veliko naredimo s selektivnim odlaganjem sečnih ostankov, so med lesnoproizvodnimi gozdovi najpogostejši tisti gozdovi, katerih drevesna sestava je v primerjavi z naravno zgradbo gozdne združbe zelo spremenjena. Sem uvrščamo gozdove, katerih naravna drevesna ses- tava je spremenjena z vnosom drevesnih vrst, ki se v združbi tudi v njenem recentnem cikJičnem razvoju ne pojav1jajo ali pa je njihov delež prekomerno umetno Gozd V 58 (2000) 1 O povečan. V teh gozdovih je gozdni red osnova za ohra- njanje niihovega zdravstvenega stanja, posebno, ker so taki sestoji močno ogroženi že z nekaj ekstremnej- širni vremenski pojavi (moker sneg, močnejši vetrovi ipd.), saj lahko ti poškodujejo in oslabijo drevesa. Tuje stalno ptisotna shb za uravnavanje slabe uravnoteže- nosti med bio- in zoocenozo. če je potrebno tudi z bolj radikalnimi ukrepi. V teh gozdovih ne gre v tolikšni meri za gospodarno uporabo sečnih ostankov kot za l~i­ hovo odstranjevanje na način, s katerim zmanjšujemo nevarnost prekomernega razvoja škodljivih žuželk in bolezni, ki bi ogrozili preostalo drevje v teh in drugih bližnjih sestojih. Glavna drevesna vrsta, kije bila pospeševana skozi stoletja, je smreka in ta sodi med bolj ogrožene dreve- sne vrste. Toda umetno osnovani sestoji smreke niso povsod enako ogroženi. Gozdni škodljivci manj ogro- žajo manjše nasade smreke v hurnidnem, kontinental- nem delu Slovenije in v tem okolju manj na silikatni ter dolomitni podlagi v hladnih gorskih legah. To so rastišča postglacialne razširjenosti smreke, na katerih se smreka po regresijah sedanjih gozdnili zdmžb ponovno uve1javlja z večjim ali manjšim deležem. Po močnejši regresiji (poseki na golo, večje vrzeli, erodirana tla ali opuščena kmetijska zemljišča) se lahko na rastišč ih teh gozdnih združb ponovno tudi naravno močneje uve- ljavi in s poslabšanjem talnih razmer lahko dolgoročno prevzame dominantno vlogo. Za izboUševanje talnih razmerje potrebno uporabljati sečne ostanke drevesnih vrst, preko katerih se ne širijo gozdni škodljivci. Pri razporejanju sečnih ostankov smreke upoštevamo pred- vsem varstvene smernice in ukrepe za preprečevanje prekomernega razvoja škodljivih žuželk. Neprimerno bolj so smrekovi nasadi ogroženi v gozdnih združbah na pokarbonatnih tleh v nižjih legah in na južnih pobo- čjih ter v celoti v območju kontinentalne subaridne klime panonskega obrobja, to je izven območja njihove nekdanje razširjenosti. V nasadih č~ega bora. v sušnih listnatih gozdo- vih in šibljakih, ki so požarno močno ogroženi, sečnih ostankov ne moremo gospodarno uporabljati za izbo- ljševanje talnih razmer za uspešno naravno naseme- nitev. Da bi preprečili širitev talnih požarov v vršne požare, moramo sečne ostanke v celoti odstraniti iz sestojev in iz njihovega obrobja ob gnniščih ali ob opuščenih kmetijskih površinah. Osnovnih načel odlaganja sečnih ostankov ne smem~ prezreti tudi na gozdnih površinah, ki so pred- videne za umetno obnovo s sadnjo. To velja tudi v pri- merih naravnih katastrof, kjer so obsežnejše gozdne 441 površine razgaljene in so potrebni posebni programi odstranjevanja sečnih ostankov, izjemoma (v združbah s preobilico akumulirane organske mase) tudi z odstra- njevanjem iz gozda (z drobljenjem in odvažanjem). V gozdovih s prebiralnim gospodadenjemje razkroj opada že po naravi bolj neenakomeren, ker se obrav- navanim vplivom mikrorastišča pridružuje še velika dinamika v osvetlitvi tal. S to se povezuje svojstveni ciklični razvoj teh gozdov, ki pa se zaključuje z več ali manj juvenilnimi cikličnimi razvojnimi fazami: Gos- podarskih prebiralnih gozdov ne moremo primerjati z njihovim naravnim cikličnim razvojem, kjer staro- sti drevja ne omejujejo gospodarski kriteriji o zrelosti drevja. Načelna izhodišča za zagotavljanje sečnega reda ostajajo enaka, vendar je tu še bolj pomemben selektiven pristop k zlaganju sečnib ostankov, ker se na manjši površini srečt~ejo vse razvojne faze. Velika dinamičnost v osvetutvi tal zahteva posebno presojo o poteku pomlajevanja. Ta presoja temeUi na količini akumuliranega humusa, vrsti humusa, ptičakovani pos- pešeni humifikaciji in mineral.izaciji organske mase po izvršeni presvetlitvi sestaja in po obsegu vpliva spravila lesa na tla . Omeniti je treba, da tudi tu s sprav ilom lesa po gozdnih tleh, s katedm se natrga ali odstrani surovi hwnus do mineralnega talnega horizonta, pospešimo in v dobri meri zagotovimo uspešno naravno pomla- ditev. Obsežne površine zasebnih gozdov drobne lastniške posesti se izkoriščajo z izbiranjem drevja za gospo- darske potrebe. Takega načina izkoriščanja gozdov ne moremo uvrstiti med sisteme gospoda ti enja. V primer- javi z gozdovi, ki so vključeni v gospodarske sisteme gospodarjenja, je zanje značilno: pomembno krajša gospodarska starost drevja, neuravnotežena debelinska struktura sestoj ev, prevladujoči ju veni Ini stadUi sesto- j ev, slabe sestojne zasnove, enostranska obubožanost pri gospodarsko pomembnejših drevesnih vrstah ter dobro sukcesivuo pomlajevanje sestoj ev. Tako pomla- jevanje lahko na nekaterih rastiščih povezujemo tudi z obilico debelih sečnih ostankov, ki jih številni lastniki zaradi prevelikili stroškov spravila in majhne uporabne vrednosti ne izkori-ščajo . V teh gozdovih se srečujemo z raznovrstnimi pre- hodnimi oblikami zgoraj obravnavanih sestojnih struk- tur, ki se izmenjujejo na manjših površinah, in tem pri- lagodimo odlaganje sečnih ostankov. Potrebno bi bilo način odlaganja sečnih ostankov predvideti ob izbiri drevja za posek in določiti hkrati z gozdnogojitvenimi deli ali ukrepi. Po eni strani se lahko ponašamo z nekaj bolje ohra- njenimi gozdovi v srednji Evropi, po drugi strani pa 442 imamo žal tudi zelo velik delež degradiranih gozdnih rastišč in sestojev. Gozdne združbe na teh rastiščih so danes pretežno v progresivnem razvoju. V takih degradiranih gozdovih se ne smemo zadovoljiti z ohra- njanjem njihovega razvojnega stadija, temveč lahko z ustvarjanjem mikrorastiščnih razmer, ugodnejših za uveljavitev progresivnih drevesnih vrst, pospešujemo progresivni razvoj združbe. Seveda je pti tem odločilna že sama izbira drevja za posek, ki mora podpreti pro- gresiven razvoj združbe s pospeševanjem drevesnib vrst, JU v progresiji omogočajo postopno oblikovanje prvobitne drevesne sestave gozdne združbe. Kriterije za določitev gozdnega reda v gozdovih drobne posesti moramo izbirati po navedenih osnovnih načelih . Slej ko prej pa je treba v teh gozdovih zagotoviti izvaja- nje preventivnih in represivnih sanitarnih ukrepov za preprečevanje razvoja populacij žuželk, ukrepov za zmanjšanje požarne ogroženosti ter kontrolo nad vzdr- ževanjem gozdnega reda. Gospodarjenje s sečnimi ostanki mora biti vpeto v sisteme gospodarjenja z gozdom, torej povezano z intenziteto poseka in z izbiro drevja za posek. Če ni tako, se vedno srečujemo z vprašanji, kam in kako s sečnimi ostanki. Pred take dileme smo postavljeni ob večjih naravnih ujmah, ko se gozdn.i red in v okviru njega gospodaijenje s sečnimi ostanki podrejata pred- vsem varstvenim ukrepom. Toliko o splošnih načelih, ki bi se jih pri sečnem redu morali zavedati. Posebnosti pa se povezujejo z ekološkim kompleksom posameznih rastlinskih združb. Pri tem bi se ustavili le na primerih združb, ki so rastiščno zelo svojstvene in zahtevajo posebno ravnanje s sečnimi ostanki. Združb pogosto ni mogoče obravnavah na rangu asociacije, ker kažejo ravno nji- hove oblike (subasociacije ali variante) zaradi speci- fičnosti njihovega ekološkega kompleksa v pogledu cikličnega razvoja veliko svojstvenosti. 4 LASTNOSTI GOZDNIH ZDRUŽB JN GOZDNI RED V ekogramu, ki nakazuje relativen medsebojni položaj gozdnih združb v odnosu do vlažnosti rastišča in vrste kamnine, so vključene površinsko pomem- bnejše združbe in nekatere združbe na ekstremnejših rastiščih. Usmeritve za gospodmjenie s seč nimi ostanki temeljijo na naravni drevesni sestavi gozdnih združb in na progresivnem.cikličnem razvoju. Omenjen·o je že, da moramo v združbah z bistveno spremenjeno dreves oo sestavo gospodarjenje s sečnirni ostanki uskladiti z varstveni mi ukrepi pred škodUivci. Podobno zahtevajo Gozd V 58 (2000) 1 O - C' [U Izboljševati taJni vodni režim, bogatitev humoznega sloja: prekrivanje površja tal, manjši kupi, debelejši sečni ostanki potisnjeni na tla v vlažno okolje: l Suhi, kisli gradnovi gozdovi (LuQ) Odstranjevanje seč. ostankov iz sestoja' kulture 1 č. bora, požarno ogroženi gozdovi (GP, FoPn, SO) Kisli borovi gozdovi 1 Tennofilni bukovi gozdovi in sušni kisli jelkini ~ gozdovi (VP, LuA) (CaF,CF,OF), tenn. hrastovi g. (FoQp) - Pomembni ostanki debel in S sečnimi ostanki sJdadno z razvojnimi '--- fazami: zaščita mladja, vpliv na zmes Poudarek na debelejši sečni ostanki: klimaksni smrekovi gozdovi d.revesnih vrst, p.reh_(ldnost, sanacija vlak in p rep rečeva nju v subalpinski ali visoko erodiranih tal: klimaksni gozdovi bu~ve, erozije: bukovje gorski stopnji, smreka (jelka) bukve in jelke, kolin ki bukov gozd (HdF). s kresničevjem na balvanih (AgP, AvP) Večjo poza.rnost prepre~. erozije po (ArF) spravilo lesa v subaeid. bukovih gQzdovih (Hrf), aeidofilnih bukovih g. (BF) in Nakopičen surov humus, subacidofilnih jelkinih gozdov (DA) ~ Gozd. javora z šotenje organske mase: Jelkini g. z Hitra mineralizacija brestom ali izboljševati zračnost tal z ostanki debel, ve~jirni kupi gor. javorjem humusa: klimaksni gozdovi jesen om (PsA) b. gabra in gradna (DeAc, LoFx) in debelejšimi seč. ostanki. ·- u Pomembno je spr.avilo po - tleh; ne prekrivati Hitra mineralizac.ija humusa: z odlaganjem vp.livati na pr,efrganega sloja surovega zmes drevesnih vtst (dob, jelša, jesen. d. brest} • .zdčita o humusa: acid0filni jelkini., mladjat izboljševati zračnost tal, odlaganje po vlakah ~ smrekovi in borovi gozaovi zmanjševati zbijanje tal: gozdovi doba, d. bresta in o o. jesena (RC. UFx) in aeidofilni dobovi g. (ThQr) in manj s (BA.BP, SphP. MP) o mokre oblike gozdov črne jelše (Ag) Q) . ~ 1 N 1 Dolomit h - Z bazami revne kamnine ... Z bazami bogate kamnine zelo kislo nevtralno do alkalno Gmfikon: Ekogram površinsko pomembnejših gozdnih združb in gospodatjenje s sečnimi ostanki ob nespremenjeni drevesni sestavi združb drugačno obravnavanje tudi sečni ostanki v degradira- nih gozdovih. Uspešnost pomlajevanja povezujemo predvsem z lastnostmi gozdne združbe. Suha rastišča z nerazvitimi nevtralnimi do alkalnimi tlemi, ki so nastala povrh dolomitov ali dolomitiziranih apnencev, praviloma naseljujejo inicialne gozdne zdru- žbe. V tem okolju imajo določen gospodarski pomen predvsem terrnofilni bukovi gozdovi, ki pa naselju- jejo že tjave rendzine ali Ijava (plitvejša) karbonatna tla. Rastišča teh bukovih gozdov so v toplih pobočjih, tudi na večjih naklonih, kjer so tla trajno izpostav- ljena migraciji zemlje. Z vsakim posekom dreves in s tem povezano presvetlitvijo tal se ekološki pogoji za naravno obnovo gozda naglo zaostrujejo. Na dolomitu nastajajo slabe oblike humusa (prhnina), humusni sloj GozdV 58 (2000) 10 je zelo tanek, pogosto pretrgan, humozni mineralni horizont je lahko dostopen za seme, toda pomanjkanje vlage v sušnih periodah (visok odtočni koeficient, topla lega, izgorevanje humusa) preprečuje uspešen razvoj klic. Presvetljena tla teh združb pogosto prera- ščajo trave in šaši, ki otežujejo pomlajevanje, vendar pomembno utrjujejo zgornje talne horizonte. Rege- neracija teh gozdnih združb je počasnejša in v vemd meri navezana na ugodnejše ntikrorastiščne razmere, le-te pa lahko v dobri meri oblikujemo s selektivnim odlaganjem sečnih ostankov. Na večjih nadmorskih višinah in na zgornji gozdni meji se na podobnih geoloških podlagah rastiščne raz- mere naglo zaostrujejo. Zaradi izrazite migracije tal prevladuje kamnito ali skalovito površje, opad se zadr- žuje le ob večjih mehanskih ovirah in v ulekninah, 443 Ko~ir. l. UptJMevanje lastnosti gozdnih .Wru.lb pri gosp~-. dorje11ju s sečni ml ostanki prhnina je le v skalnih razpokah ali pa je vprana in skupaj z mineraliziranim humusom več ali manj zapol- njuje vrzeli med gruščem. Taka mikrorastišča so neugo- dna za nasemenitev inicialnih drevesnih vrst, ki obliku- jejo sedanjo združbo. Progresivni razvoj združbe proti višje razviti (kl imaksni) združbi pa ni mogoč zaradi ekstremnosti rastišča. V ~eh primerih poteka obnova združbe le z inicialnimi drevesnimi vrstami predvsem na mikrorastiščno ekstremnejšib mestih, na plitvejših, odcednih in zato toplejših tleh. V subalpioskem svetu naseljuje taka rastišča smreka (npr. Adenostylo glabrae-Piceetum, Calamagrostio- Piceetum). Obnova na teh rastiščih je zelo počasna, ob večjih presvetlitvah sestaja pa se oblikujejo dol- gotrajni posečni stadiji z inicialno gnnovno vegeta- cijo. Pomembno izboljšanje pogojev za nasemenitev ustvatjajo predvsem debelejši sečni ostanki, ki ležijo v vlažnem okolju, in v ulekninab nakopičeni drobnejši sečni ostanki. Če odstranimo iz drevesnega sloja suho ali nagnjeno drevje, kije odigralo svojo biološko vlogo v tem sloiu, lahko to drevje na tleh prevzame pomem- bno novo biološko vlogo pri obnovi sestaja. Pomlaje- vanje se pričenja na mineraliziranem humusu v odced- nem in zato toplejšem obrobju tako oblikovanih mikro- rastišč. Podobno obravnavo zahtevajo tudi sušni jelkini gozdovi na dolomitnem ledeniškem grušču, ki pre- kriva ostanke reliktnih Ijavib pokarbonatnih tal (Sorbo ariae-Abietetum) ali pa se meša z njimi. Tudi to so gozdovi, ki bi jih morali zaradi ekstremnosti rastišča in zelo počasne regeneracije obravnavati kot varovalne, vendar so zaradi gospodarske pomembnosti drevesne vrste izkoriščani. Na silikatni podlagi, v toplih legah in na večjih naklonih je sušnost rastišča odvisna še od mineralne sestave kamnine in s tem povezane preskrbljenosti tal z bazami. Tako so z bazami revna rastišča , ki jih naseljujejo združbe Iistnatih ali iglastih gozdov (npr. Luzulo-Quercetum, Luzu/o-F agelllm leucobrietosum, Blechno-F age tum luzuletosum, Luzulo-Abietetum fes- tucetosum, Vaccinio~Pinetum dicranetosum in pd.), zelo sušna, s stisnjenim surovim humusom in slabimi oblikami prhnine ter pogosto podrasla z bekicami ali travami (Luzula, Festuca, Calamagrostis vrste). Sečni ostanki, zloženi v zmerno velikih kupiil po presvetljeni površini , predvsem na mestih, kjer lahko izboljšajo preskrbo tal z vodo, lahko občutno izboljšajo pogoje za sukcesivno obnovo sestoj ev, še predenj ih prerastejo mšnate trave, bekice ali celo jesenska resa. Na nevtratTiih s1likatnih kall111inah, ki so dobro pre- skrbljene z bazami, prevladujejo glob tia 1java silikatna 444 tla z ugodnej šim talnirn vodnim režimom, ki jih tudi v tophh legah poraščaj o lesnoproizvodno pomembnej še gozdne združbe. Na takih rastiščih se z odlaganjem sečnih ostankov prilagodimo programu obnove. Pri zlaganju sečnih ostankov pa moramo upoštevati večjo labilnost talnega kompleksa na silikatnj podlagi in s sečni mi ostanki zmanjševati nevarnost erozijskih pro- cesov. Hladna, običajno bolj stnna pobočja na dolo- mirnih in podobnih karbonatnih petrografskih podla- gah so enakomerneje preskrbljena z vlago in tudi v sušnih letnih obdobjih ne prihaja do izsušitve tal. Med pomembnejšimi gospodarskimi gozdovi srečujemo tu na laušljivih dolomitih predvsem bukove gozdove (npr. bukov gozd s kresničjem (Arunco-Fagetum)), ki nase- ljujejo zmerno vlažna Ijava tla, vendar z dokaj slabo ustaljenim humoznim in mineralno-humoznim hori- zontom. Zaradi erozijske ogroženosti rastišče ne pre- nese niti akutnih velikih površinskih posegov niti spra- vila po tleh. Razkroj organske mase je počasen, v pre- hodu proti prhninastemu htimusu se oblikuje tudi surov bwnus, ki pa se zaradi poudatjene migracije meša tako s prhnino kot z mineralnim delom tal. Pomlajevanje poteka sukcesivno in zadovoljivo. S sečnimi ostanki lahko preprečujejo nastajanje mikroerozijskih proce- sov. DolornitJ1e gntšče in skalovje, ki jih srečujemo v okolju mlajšega glacialno ali tektonsko preobli- kovanega površja, naseljujejo v hladnih legah smre- kovi gozdovi (Asplenio-Piceetum), in če je prisotna reliktna karbonatna preperina, tudi jelkini gozdovi (Asplenio-Abietetum, Homogyno-Abietetum). V obeh primerih imajo večji pomen za regeneracijo gozdov in preprečevanje erozijskih procesov predvsem debelejši sečni ostanki. Stabilnejši ekološki kompleks imajo klimaksni goz- dovi belega gabra in gradna, bukovi gozdovi in bukovi gozdovi z jelko na tj avih pokarbonatnih ali na rjavih silikatnih tleh ter tudi razvojno samosvoji gozdovi na globokih kislih rjavih tleh s pretežno ohranjeno naravno drevesne sestavo (npr. subacidofilni jelkini gozdovi, nekatere oblike acidofilnih bukovih gozdov). Razvoj teh gozdnih združb ostaja praviloma v mejah njihovega cikličnega razvoja tudi po močnejših posegih v drevesni sloj. Vendar pogosto ni tako. Tem gozdovom na rastiščih klimaksnih združb z razmeroma stabilnimi bioeko- loškimi kompleksi je v večjih ali manjših skupinah umetno primešana smreka (ali druge drevesne vrste s krajšo gospodarsko zrelostjo), ki se iz sestaja izloči v času najvrednejše prirasti bukve, jelke ali hrastov. To GozdV 58 (2000) 10 poruši celoten naravni ciklični razvoj združbe, prvotni sestoj je razbit na več razvojnih faz in skladno s tem moramo ukrepati pri odlaganju sečnih ostankov. Te lahko uporabimo za usmerjanje pomlajevanja in tudi za zaščito mladja, vendar ob posebni pozornosti, name- r:Ueoi varstvenim ukrepom. V teh gozdnih združbah je dobro gospodarjenje s sečn.imi ostanki še posebno pomembno, če je sukce- sivno pomlajevanje izostalo zaradi neugodne staro- stne in debelinske strukture sestojev, enolične dreve- sne sestave ali zaradi zoogenih vplivov (divjad, paša). Zamujeno pomladitev in razširitev travne ruše pogosto spremlja prekomerna razmnožitev glodalcev, ki lahko močno ogrožajo umetne nasade. V okolju teh klimaksnih gozdnih združb je potrebno upoštevati tudi ekološki interval, v katerem se posa- mezne oblike gozdne združbe uveljavljajo, in prilago- diti gospodarjenje s sečnimi ostanki večji ali manjši stopnji ekstremnosti rastišča (lega, nagib, razvitost tal , taln.i vodni režim, večja labilnost tal na silikatni podlagi ipd.). Takšne razlike so zaznavne tudi v okviru tako obsežne gozdne zdmžbe, kot so gozdovi bukve in jelke. Oblika te zdru.žbe z gozdno bjljnico (Abieti-Fagetum festucetosum sy!vaticae) je bolj sušna, s tankim slojem prhnine in zato počasnejše regeneracijo, v kateri se jelka težje in počasneje uveljavlja v podmladku. Take rastiščne razmere zahtevajo prilagojen sistem gospo- daJjenja, v katerem lahko s sečnimi ostanki prepreču­ jemo izsušitev tal in s tem izgorevanje humusa, izbo- ljšujemo preskrbo tal z vodo in tako ohranjamo humu- sni sloj sposoben za kalitev in razvoj klic. Oblika s kijastim lisičjakom (Abieti-Fagetum !ycopodietosum) naseljuje vlažnejša in hladna rastišča na globokih kislih pokarbonatnih Ij avih tleh z obilico prhnine in celo suro- vega humusa, kjer poteka živahna regeneracija pred- GozdV 58 (2000) 10 vsem z jelko in smreko. To sta rastiščno zelo različni obliki združbe bukve in jelke. Med njima so še številne druge oblike, take, ki se približujejo rastiščem gorskega javorja s humoznimi karbonatnimi tlemi, ali take, ki predstavljajo osrednje oblike na različnih razvojnih stopnjah rjav ih pokarbonatnih tal. V vseh teh rastiščno boljših oblikah se s sečnimi ostanki ptilagajamo raz- vojnim fazam sestojev ob upoštevanju osnovnih načel gospodarjenja s sečnimi ostanki. 5 ZAKLJUČEK S temi primeri je nakazan okvir, v katerem obrav- navamo gospodarno uporabo sečn.ih ostankov, skladno z lastnostmi bioekološkega kompleksa gozdne zdru- žbe. S sečnimi ostanki lahko v neki meri nadomes- timo izgubo organske mase zaradi gospodarsko močno skrajšanega cikličnega razvoja gozdnih združb in izko- riščanja pretežnega dela lesne substance. V gozdnih združbah na ekstremnejših rastiščih , v katetih je bil izvršen poseg v drevesni sloj, lahko s sečnim.i ostanki preprečujemo nadaljnjo regresije in omogočimo hit- rejšo regeneracijo do relativne uravnoteženosti v nji- hovem ci.kličnem razvoju. Z zakonskimi akti za zagotovitev gozdnega reda lahko postavimo osnove za preverjanje izvrševanja ukrepov za varstvo gozdov pred škodljivci, boleznimi in požari. Zaradi specifičnih lastnosti gozdnih združb in še posebej stanja na objektih pa je s temi akti težje dolo- čati ukrepe za gospodama izkoriščanje sečnih ostan- kov. Vendar je osnovna načela gospodaljenja s sečnimi ostanki mogoče jasno opredeliti in jih povezati s sistemi gospodarjenja in z izbiro drevja za posek, posebno še v odnosu do gozdnih združb v ekstremnih rastiščn.ih razmerah . 445