Kamniški OBČAN
Št. 18
44. leto
Kamnik, 22. septembra 2005
Veselje ob odprtju prvih apartmajev v Termah Snovik
Prvih 24 apartmajev v Termah Snovik s 1 K) ležišči je Od konca junija, ko je bila zaključena prva faza apartmaj skega naselja, sprejelo že preko dva tisoč gostov. V četrtek, 8. septembra, pa so minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar, kamniški župan Tone Smolnikar in direktor Term Snovik Ivan Hribar tudi slovesno odprli prva dva sklopa apartmajskega naselja, ki raste v čudovitem zelenem okolju nad termami. Župan Tone Smolnikar je dogodek označil kot veliko prelomnico za občino Kamnik, ki je s tem končno dobila prepot-rebne prenočitvene zmogljivosti, investicija pa je uspela poseči tudi po evropskih sredstvih. Vič na 3. strani. VERA MEJAČ
;lužbi obrti in podjetništva
DNEVI NARODNIH NOS IZREDNO ODMEVNI IN DOBRO OBISKANI
Tridnevna tradicionalna prireditev Dnevi narodnih noš /. mnogimi nastopi folklornih skupin, koncerti, razstavami, predstavitvami domačih obrti, živahnim sejemskim dogajanjem in vrsto spremljajočih prireditev je v naše mesto ponovno pripeljala rekordno število obiskovalcev, po oceni organizacijskega etdbora blizu 30.0(X), in pokazala, da je drugi septembrski vikend rezerviran za kamniško prireditev kot eno največjih v Sloveniji.
Krona vsega dogajanja je bila odlično izpeljana nedeljska povorka z rekordnim številom udeležencev, saj se je skozi mesto sprehodilo preko 1600 v narodne noše, meščanske in letos prvič tudi v stanovske oprave odetih udeležencev, ki so pokazali resnično pestro oblačilno kulturo vseh slovenskih pokrajin, pa tudi Italije, Avstrije in Makedonije. Povorki, ki je bila s strokovnim pristopom razdeljena v tri tematske sklope (etnološki, stanovski in turistični), spremljalo jo je veliko konj, dvajset voz, šest pihalnih godb, je prizaneslo vreme, saj so dežne kaplje pričele padati le nekaj minut po končani povorki.
VERA MEJAf
Več na 8. in 9. strani.
Območna obrtna zbornica Kamnik, ki združuje «50 obrtnikov in podjetnikov iz občin Kamnik in Komenda, je trideset let uspešnega poslanstva obeležila z vrsto prireditev, ki so se zvrstile od 9. do II. septembra. Na slovesnosti v Šolskem centru Rudolfa Maistra so zaslužni člani in poslovni partnerji prejeli priznanja in plakete (na fotografiji).
Jubilej je zaokrožila tudi razstava obrti in podjetništva gorenjske regije v Domu kulture Kamnik, katalog obrti in pod jetništva, frizerska delavnica in zanimiva modna revija tekstilne sekcije na Glavnem trgu v sklopu Dnevov narodnih noš.
Več na 5- strani.
SAŠA MFJAČ
Kegljanje se je vrnilo v Kamnik
Po osmih letih, odkar je vrata zaprlo staro kegljišče za frančiškanskim samostanom, so se v petek, 9. septembra, kamniški keg-Ijači in drugi ljubitelji tega športa veselili odprtja sodobnega šest-steznega kegljišča v Mekinjah, ki so ga vztrajni člani Kegljaškega kluba Kamnik po štirih letih gradnje postavili s pomočjo občine Kamnik.
O novem kegljišču in prvih metih na športni strani 13.
Ne prezrite razpisov!
Razpis za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva in razpis za dodelitev proračunskih sredstev za razvoj kmetijstva in podeželja - na 6. strani,
prednostni listi upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem - na 4. strani.
I MOTOCIKL1ST1ČNE DIRKE V KAMNIKU [
mednarodna dirka in državno prvenstvo skuter - SUPERMOTO • minimoto
Raiffeisen l KREKOVA BANKA
M(Q,ND
mmmmmmmmd
e-nostovno veliko število raznolikih prostih del
e-Študentski servis Kamnik
Glavni trg 23,01/ 8319 400,031/ 66 33 22
www.studentski-servis.com
a n   o d*p rtih vrat
Kamniški občan bo bonov-
11 e d olja, 25. s o p t e m b © r 2 O O 5
proga na Perovem - Sitar pneumatic center ob n 30 uri
SPREMLJAJOČI PROGRAM
EKSHIBICIJSKE VOŽNJE
♦ supermoto
♦ Subaru Impreza
kamniške mažoretke
Calcit d.d., tovarna za proizvodnjo kaloitnih polnil, Stahovica vabi vse krajane na DAN ODPRTIH VRAT
v soboto, 1. 10. 2005 od 10. do 13. ure
no med vami v četrtek, 6. oktobra.
Članke oddajte najpozneje do petka, 30. septembra; oglase in zahvale pa do ponedeljka, 3- oktobra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), tel.: 01/83 91 311 in 041/662 450,faks: 01/83 19-860, e.na-slov: sasa.me1ac<<asiol.net
Uradne ure uredništva ob ponedeljkih od 8. do 15. ure, ob sredah od 8. do 12. in od 13- do 17. ure, ob petkih od 8. do 12. ure.
22. septembra 2005
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
Poročilo z včerajšnje seje občinskega sveta
Dobili smo štiri nove pravilnike in zeleno luč za taksi službo
Na včerajšnji petindvajseti redni seji so imeli občinski svetniki na dnevnem redu enajst točk dnevnega reda, vendar so z njimi opravili v dveh urah in pol. Največ pozornosti so namenili štirim pravilnikom - o dodeljevanju pomoči dijakom in študentom, o sofinanciranju turističnih društev, o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja ter o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva. Vse štiri pravilnike so svetniki na glasovanju tudi podprli.
V prvi točki dnevnega reda so svetniki sprejeli dve »kadrovski« odločitvi. Pri prvi so Dioniziju Petri-ču iz Črnuč izrekli podporo pri ime-novanju za direktorja Javnega zavoda Mestne lekarne Kamnik, pri drugi pa so sprejeli odstopno izjavo občinskega svetnika Aleša Zobavni-ka i/ Smarce, nadomestnega člana oziroma članice občinskega sveta pa še niso imenovali.
Preskarjeva bajta je postala kulturni spomenik
V drugi obravnavi predloga odloka o razglasitvi Preskarjeve bajte na Veliki planini za kulturni spomenik lokalnega pomena, je Marjeta Hu-mar kot predsednica odbora za družbene dejavnosti dejala, da odbor ta odlok sicer podpira. »Vendar pa člani odbora menimo, da s tem odlokom reda na Veliki planini ne bomo naredili. Obiski inšpekcije bi morali biti na Veliki planini pogostejši, se je zavzela Humarjeva in dodala, da v odloku ni nobenih sankcij za primer neustreznih posegov v objekt. Po njenem mnenju bi morali od kršilca v takem primeru zahtevati vzpostavitev prvotnega stanja.
Poleg tega si želimo zagotovila, da se bo ta odlok tudi spoštoval,« je še zahtevalo. Tatjana Sonja Rot Dja-111, samostojna svetnica, je še enkrat opozorila na njene pripombe iz prve obravnave in na to, da bo morali pri varovanju tovrstnih kulturnih
spomenikov upoštevati mnenja strokovnjakov. Anton Kamin, podsekretar - vodja občinskega oddelka za družbene dejavnosti, je po koncu razprave izrazil zadovoljstvo nad konstruktivno razpravo na odboru ter se zahvalil za vse strokovne predloge. »Posegi v ta objekt so urejeni s 7. členom tega pravilnika, ki je dobra osnova za varstvo naše kulturne dediščine,« je dejal. Župan Anton Tone Smolnikar pa je v zvezi s prometnimi razmerami ha planini dodal, da jih občina ureja v sodelovanju s policijo, da pa se je treba zavedati, da pristojnosti občine pri tem niso neomejene.
Kakšne strokovnjake bi najbolj potrebovala naša občina?
Katarina Ščetinin Sever, višja svetovalka za področje predšolske vzgoje in izobraževanja ter raziskovalne dejavnosti, je svetnikom predstavila spremembe pravilnika o do deljevanju pomoči študentom in dijakom, ki prinašajo tri bistvene novosti: prosilci za pomoč so odslej lahko stari 28 let (prej 26), pomoč je na voljo tudi študentom prvih letnikov (če je njihova povprečna ocena 8 ali več), za občinsko pomoč pa po novem poleg študentov lahko zaprosijo tudi visokošolski zavodi. Marjeta Humar se je v imentt svet nikov NSi občinski upravi zahvalila, da je pravilnik uskladila z bolonjsko deklaracijo, še vedno pa je nasprotovala priporočilom, ker jih je izredno težko dobiti. Daniel Kovačič je enako kot Humarjeva menil, da je občina za pomoč študentom namenila premalo denarja (le poldrugi milijon tolarjev), še zlasti, če bi se zanjo zanimalo več interesentov. Anton Hočevar, svetnik SDS, je menil, da je pravilnik preveč birokratski in zapleten ter da se nanj lahko prijavijo le najboljši študenti, tudi njemu pa se zdijo sporna priporočila. Tudi on se je - tako kot Zvonko Cvek, svetnik LDS - vprašal, kdo bo odločal
Taksi se po dvajsetih letih vrača v Kamnik
Druga točka dnevnega reda je bila namenjena drugi obravnavi predloga odloka o taksi službi. Odlok so svetniki na glasovanju soglasno podprli in s tem taksistom omogočili, da z ustreznim dovoljenjem v naši občini spet opravljajo taksi prevoze. Prvi bo to priložnost izkoristil Jože Petrušič iz Rožičnega, ki licenco za taksi prevoze že ima in bo prevoze začel izvajati v kratkem. Tega, da bi mu dela primanjkovalo, se ne boji, ker so kazni za vožnjo pod vplivom alkohola tako visoke, da marsikoga prepričajo, da je ceneje predvsem pa varneje poklicati taksi službo.
V uvodnem nagovoru je Ivan Kenda, višji svetovalec za cestno -prometno dejavnost, svetnikom pojasnil, katere pripombe iz prve obravnave so v odloku upoštevane in katerih vanj ni bilo mogoče vključiti, ker so v nasprotju z zakonskimi in podzakonskimi določili, ki urejajo to področje. V razpravi je Janez Repanšek, svetnik SDS, opozoril na napačno razumevanje njegove pripombe iz prve obravnave in ponovil, da se zavzema za to, da bi avtoprevoznikom v odloku prepovedali, da za parkiranje svojih vozil uporabljajo javne površine in jim naložili naj si uredijo svoja parkirišča. Marjeta Humar, svetnica NSi, je opozorila na to, da bodo vedno višje cene bencina nedvomno podražile tudi taksi prevoze in se zato zavzela, da bi se uredila krožna avtobusna proga, saj bi se tako lahko zmanjšala odvisnost občanov od lastnih prevoznih sredstev. Na njen predlog se je takoj odzval župan Anton Tone Smolnikar in dodal, da se o uvedbi krožne avtobusne proge že pogovarja z direktorjem podjetja Kam Bus, vendar slednjega zanima predvsem to, če bo pri tem projektu finančno sodelovala tudi občina. »Kam Bus se za nove proge odloča na podlagi njihove rentabilnosti, vendar se morajo pogovori o krožni progi nadaljevati,« je ob koncu dejal župan. Daniel Kovačič, svetnik Zelenih Slovenije, je tik pred glasovanjem predlagal, da bi kamniške taksije označili z občinskim grbom in jih tako naredili bolj prepoznavne.
Tako velika občina, kot je naša, potrebuje vsaj en taksi
Sicer pa taksi služba v naši občini sicer ni nič novega, saj smo jo imeli že pred več kot dvajsetimi leti, vendar je zaradi pomanjkanja zanimanja za tovrstne prevoze povsem zamrla. Petrušič se je za to dejavnost odločil predvsem zato, ker ocenjuje, da bi tako velika občina vsaj enega taksi prevoznika potrebovala. »S tem, da so se občani prevozov s taksiji v zadnjih letih precej odvadili, se sicer strinjam, vendar pa menim, da taksiji spet pridobivajo na pomenu. Še zlasti med vikendi, ko marsikdo malce pregloboko pogleda v kozarec in si ne upa za volan. Računam pa tudi na starejše osebe, ki težje vstopajo in izstopajo iz avtobusa ali vlaka,« pravi Petrušič in dodaja, da bo imel parkirišče urejeno na glavni avtobusni postaji v Kamniku, ko ga ne bo na njem, pa bo dosegljiv na mobilnem telefonu. »Ob parkirišču nameravam postaviti tudi tablo z vsemi potrebnimi podatki. Zaenkrat bom vozil z enim samim vozilom, v primeru večjega zanimanja pa bom število vozil povečal,« je napovedal. »Sicer pa imam največ dela med vikendi v večernih in nočnih urah - med 22. in 4. uro - ko se stranke, večinoma so to mladi, vračajo iz lokalov. Najpogosteje jih vozim po okolici Kamnika, do Domžal, Kranja in Ljubljane.« z. j.
0 tem, katera študijska področja so za občino in njen nadaljnji razvoj najpomembnejša. Gordan Am-brožič Malenšek, svetnik DeSUS, se je zavzel za to, da bi občina študentom povrnila stroške za potrdila, ki jih zahteva od njih. Gregor Kon-cilja, svetnik LDS, je opozoril na nevarnost, da bi 28-letni prejemniki občinske pomoči zanjo plačali dohodnino. »Za Davčno upravo so študenti stari največ 26 let,« je dejal Koncilja in se zavzel, da bi občina spodbujala tudi diplomska, magistrska in doktorska dela s področij, ki so zanjo pomembna.
Za četrt milijona tolarjev so svetniki porabili ravno toliko besed.
»V naši občini delujejo štiri turistična društva in čeprav jim v proračunu ne namenjamo veliko denarja, je prav, da jim sredstva delimo na osnovi ustreznega pravilnika,« je pred raz&ravo o pravilniku o sofinanciranju farističnih društev dejal Alojz Kolar, podsekretar - vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance Brane Golubovič je v imenu svetnikov LDS opozoril, da v predlaganem pravilniku ni videti nobene vizije ali interesa občine, zakaj ta sredstva turističnim društvom sploh deli. »V pravilniku pa pogrešamo tudi sofinanciranje krovne organizacije, spodbude za projektno sodelovanje tovrstnih društev ter prednostne projekte;« je pomanjkljivosti pravilnika našteval Golubovič. Mihael Resnik, svetnik Obrtno - podjetniške liste, je bil do pravilnika bolj prizanesljiv, saj je menil, da ga turistična društva potrebujejo. Poleg tega se je Resnik zavzel, da bi za turistična društva v naslednjem proračunu namenili več denarja, saj se bo samo tako lahko ta dejavnost začela razvijati tudi »od spodaj navzgor«. Marjeta Humar si je zaželela večjih turističnih projektov ter opozorila, da turisti na Šutni ne morejo kupiti niti sendviča in da TIC med vikendom ne bi smel biti zaprt. Podobno kritičen je bil tudi Daniel Kovačič. Menil je, da niti Agencija za razvoj turizma in podjetništva niti TIC ne delata dobro. Ker je razprava ušla »iz
smeri«, je podžupan in svetnik LDS Demitrij Perčič interveniral in kolege opomnil, da tokratna razprava ni namenjena turizmu na splošno, ampak samo pravilniku o sofinanciranju turističnih društev. Anton Hočevar je v nadaljevanju razprave menil, da je pravilnik krivičen do malih društev, saj se preveč pozornosti namenja velikosti društev, premalo pa njihovim programom, Marjan Setnprimožnik, svetnik LDS, pa, da se v pravilniku premalo upoštevajo projekti, ki že tečejo, in promocija društev. Zvonko Cvek je ob koncu razprave želel izvedeti, zakaj O subvencioniranju turističnih društev po novem odloča občinska uprava in ne več komisija. Pred glasovanjem je Alojz Kolar odgovoril na svetniška vprašanja in v šali dejal, da bodo za četrt milijona tolarjev občinskega denarja svetniki porabili ravno toliko besed. »Sicer pa ta pravilnik ni namenjen temu, da bi v njem določali strategijo turističnega razvoja naše občine. S tem se bomo ukvarjali posebej, verjetno že do konca leta,« je napovedal.
Spremembe pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v naši občini so svetniki sprejeli brez razprave, Alojz Kolar in Martina Bajde, svetovalka za gospodarske dejavnosti, pa sta jih natančno pojasnila v pogovoru, ki je bil v Kamniškem občanu objavljen 9. junija letos (vil. številki).
»Društev na področju kmetijstva imamo v naši občini kar nekaj, zato jim želimo sredstva deliti na osno vi ustreznega pravilnika,« je Kolar pojasnil razloge za pripravo pravilnika O sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva, katerim občina na leto nameni 1,2 milijona tolarjev. V razpravi so svetniki izrazili kar nekaj pomislekov. Marjeto Humar je namreč zanimalo, če se tovrstne programe res vrednoti na ustrezen način, Franca Pogačnika pa je motila delitev denarja, saj je četrtina vsega denarja namenjenega čebelarski dejavnosti oziroma enemu samemu čebelarskemu društvu. Vilko Do-bovšek, svetnik NSi, in Alojz Kolar sta mu takoj pojasnila, da je čebelarstvo temelj celotnemu kmetijstvu, zato mu občina Kamnik tudi namenja četrtino vsega denarja za kmetijska društva.
ZORANJEREB
Vi sprašujete, župan odgovarja
Občan M. E iz Volčjega potoka sprašuje župana, kakšno je stanje glede izplačevanja kmetijskih subvencij iz proračuna Občine Kamnik za leto 2(H)5.
V proračunu Občine Kamnik je za leto 2005 za izplačilo kmetijskih subvencij namenjenih preko 20 milijonov tolarjev. V preteklih letih SO se ta sredstva razdelila na podlagi prejetih vlog tekom leta oziroma mesečno za plačilo posameznih ukrepov neposredno izvajalcem. Sredstva so se razdelila v skladu s Pravilnikom o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 119/02 in M/ 03).
letošnje spremembe davčne zakonodaje />a prinašajo veliko novosti na področju kmetijskih subvencij, saj so kmetijske subvencije in državne pomoči obdavčene s 16 - odstotno davčno stopnjo. Subvencije, kijih občina izplačuje vzvezi'z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, kakor je to določeno v 57. členu Zakona o dohodnini, niso oproščene plačila dohodnine v skladu z 2. točko 20. člena lega zakona. Tovrstni dohodki veljajo za druge dohodke v zvezi z opravljanjem osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti.
Na podlagi navedenih zakonskih sprememb je bila sprejeta odločitev, da se sredstva za kmetijske subvencije v letu 2005 razdelijo na podlagi Javnega ruzjnsa (objavljenje v tej številki Kamniškega občana), na katerega se bodo kmetje lahko prijavili za 12 različnih ukrepov.
Na ta način želimo doseči, da bi vsak kmet oddal samo eno vlogo, vendar se bo na podlagi zahtevanih dokazil lahko prijavil za vse subvencije, ki ga zanimajo. Pred objavo javnega razpisa je po-trebno spremeniti tudi Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva In podeželja v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 119/02 in 31/03) v določbah, ki se nanašajo na javni raz/iis oziroma na sredstva, kise razdelijo z javnim razpisom. Predlog s/fremembe Pravilnika je že pripravljen, Občinski svet (>bčine Kamnik pa ga bo obravnaval na septembrski seji.
Javni razpis za. subvencioniranje obrestne mere investicijskih kreditov v kmetijstvu, ki je bil objavljen 12.5.2005, je še vedno Odprt, in sicer do porabe razpoložljivih sredstev.
Upravičence oziroma kmete pozivamo, naj bodo pozorni na objavo javnega razj)isa za kmetijske subvencije v tej številki Kamniškega občana. Rok za oddajo vlog je 2.11.2005, obrazci vlog pa so na voljo na Občini Kamnik, na spletni sirani Občine Kamnik ter na Kmetijsko svetovalni službi.
ANTON TONE SMOIJMKAR župan
TUDI NASO OBČINO PRIZADELO NEURJE
V rebalansu proračuna povečali sredstva za odpravo posledic
V soboto, 3. septembra, je Slovenijo zajelo močno deževje. Največ padavin je padlo na območju Gorenjske, Štajerske, Dolenjske in Kamniško Savinjskih Alp. Po podatkih hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije padavine sicer niso bile izjemne, vendar so predvsem zaradi predhodne namočenosti tal kljub temu povzročile hiter in močan porast hudournikov.
Poškodbe so nastale na naravnih strugah (zajede, zasuti prečni profili, poškodbe obrežne vegetacije), na erozijsko občutljivih pobočjih in v erozijskih žariščih, na labilnih in pogojno stabilnih zemljiščih, na vodnogospodarskih objektih (poškodbe obrežnih zavarovanj in pod slapi prečnih objektov) ter na infrastrukturnih objektih, predvsem cestah.
MM
Nedavno močno deževje je popolnoma onesposobilo cesto Livk-Po-Ijana, del ceste je odneslo, del pa jo je zasulo.
Za zagotovitev osnovne varnosti ljudi in njihovih dobrin je Občina aktivirala operativni del štaba civilne zaščite Kamnik, teritorialne prostovoljne gasilske enote na prizadetih območjih kot tudi interventne skupine izvajalcev gospodarskih javnih služb. Interventno so bila očiščena rečna korita, odprti pretočni profili ter interventno zaščitene erodirane brezine na najbolj kritičnih odsekih zato, da bi se ob morebitni naslednji visoki vodi preprečilo nadaljnje bočno in globinsko erodiranje in posledično uničujoče odnašanje plavil. S tem so bili vsaj zasilno usposobljeni nekateri komunalni objekti in zavarovani najbolj ogroženi odseki cest.
Seveda je 'Občina? sproti komisijsko ocenjevala posledice neurja in o vsem obveščala pristojna ministrstva. Preliminarna ocena škode, ki jo je povzročilo neurje, znaša na komunalnih objektih in napravah več kot 100 mio sit.
Vodstvo občinske uprave se je sestalo tudi s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije za okolje, ki je po Zakonu o vodah pristojna za načrtovanje, upravljanje in gospodarjenja z vodami kot inštrumenta za zmanjševanje tveganj pri naravnih in ekoloških nesrečah. Na samem pogovoru je bilo ugotovljeno, da se je vodno gospodarstvo v preteklosti pogosto zgolj pasivno odzivalo na pobude drugih sektorjev ali lokalnih skupnosti ali prizadetih ob-
čanov. S takšnim načinom in z naraščanjem potencialne nevarnosti ekoloških nesreč, povezanih z vodo, ježe skrajni čas, da se s celovitim gospo darjenjem z vodami vzpostavi sistem, ki bo omogočal boljše odločitve 0 rabi vode ter vodnega in obvodnega prostora. Seveda pa je treba pri tem poudariti, da bodo morale biti spremenjene vsebine gospodarjenja z vo dami in prilagoditve novim zahtevam usklajene z drugimi različnimi interesi v prostoru. Prav tako je bila izpostavljena velika ogroženost oziroma velik obseg škode, ki nastane in je nastal ob neurju, med drugim tudi kot posledica neustrezne rabe prostora, predvsem čezmerne urbanizacije obvodnega, nekoč poplavnega prostora, ter zmanjšanja retencijske sposobnosti površin in pospešenega odtoka, kar so posledice izsuševanja, urbanizacije, neustreznih posegov v vodotoke ipd.
V operativnem smislu izvajanja sanacijskih ukrepov po neurju so bili določeni kratkoročni sanacijski ukrepi, ki jih bo ?drttava? na vodotokih in na vodno gospodarskih objektih prioritetno izvedla v delu območja KS Šmartno, KS Crna in KS Nevlje. Prav tako bo ()bčina na območjih omenjenih KS sanirala poškodovano komunalno infrastrukturo, za katero je tudi zadolžena.
V nadaljevanju pogovora so bili določeni tudi investicijski posegi, ki jih Občina v okviru načrta razvojnih programov načrtuje v naslednjih letih. Predvsem gre za vključevanje pristojnega ministrstva v postopke priprave in sprejemanja prostorskih aktov in obravnavajo oziroma bodo obravnavali obliko sonaravnega in trajnostnega razvoja priobrežnega sveta reke Kamniške Bistrice kot pomembne naravne ločnice obvoznice in starega mestnega jedra Kamnik. Samo načrtovanje naj bi vključevalo tudi pomembne koridorje komunalno infrastrukturnih objektov in naprav, predvsem načrtovanega četrtega pasu obvoznice od Cankarjevega mostu do Šolske ulice, izhodišča, tako vodnogospodarska kot urbanistična, pri načrtovani novogradnji tretje mestne povezovalne ulice in nenazadnje ureditve brežin reke Kamniške Bistrice v občutljivem predelu starega mestnega jedra v območju nekdanjega podjetja Meso Kamnik in Alprema. Nenazadnje je bilo tudi dogovorjeno, tla se bo v letu 2006 uredila sanacija strug in brežin hudournikov ob cesti, ki vodi do naselja Kolovec in je vitalnega pomena za krajane dela KS Vranja peč.
Bojan Mlakar, dipl.ekon.
podsekretar-vodja odelelkaza okolje in prostor
KamniSki UBČAN   Izdajatelj Bistril a,d.o.o., Kamnik, Ljubljanska < esfa J/a. Odgovorna urednica SaSa Mejač, tiniv. dipl. ekon.
Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne naravo. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo KS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno.
Naslov uredništva: Kamnik, (davni trg 2.3 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19460, e-malli sasa.mcjacWsiol.nct i fradne ure uredništva: ponedeljek od 8. do IS, ure, sreda od 8. dO 12. In od 1.3. do 17. ure, Nenaročenih člankov in fotografij ne hi >n< ii"inuni > Roki »piši iv in li >i< igrafij ne vračamo. Tisk Sel d.d., Ljubljana, dne 22.9.2005.
-
Kamniški OBČAN
AKTUALNO
22. septembra 2005 3
Veselje ob odprtju prvih apartmajev v Termah Snovik
Prvih 24 apartmajev v Termah Snovik s 110 ležišči je od konca junija, ko je bila zaključena prva faza apartmajskega naselja, sprejelo že preko dva tisoč gostov. V četrtek, 8. septembra, pa so minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, kamniški župan Tone Smolnikar in direktor Term Snovik Ivan Hribar tudi slovesno odprli prva dva sklopa apartmajskega naselja, ki raste v čudovitem zelenem okolju nad termami.
Prizadevanja Term Snovik, da bi blagodejni učinki snovi.ške termalne votle pritegnili čim širši krog obiskovalcev, ki bi lahko v zelenem okolju Tuhinjske doline tudi prenočili, so tako obrodila sadove.
Kot je na slovesnosti ob odprtju povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar, so bile vse aktivnosti od položitve temeljnega kamna pred letom dni usmerjene
v izgradnjo apartmajev, hkrati pa so se lotili tudi investicije v obnovljive vire energije. Vgradili so dve toplotni črpalki in namestili vakuumske sončne kolektorje, projekt pa je bil razglašen za energetsko najučinkovitejši projekt v Sloveniji za leto 2005. Dosedanja investicija je zahtevala 480 milijonov, 35% teh stroškov bodo pokrili s pridobljenimi nepovratnimi sredstvi iz. evropskih
strukturnih skladov. Kot je povedal direktor Hribar, pa so morali za ureditev infrastrukture - izgradnjo dovozne ceste, kanalizacije in vodovoda zagotoviti še 85 milijonov tolarjev.
Ker se snoviška zgodba še ne konča, v teh dneh že poteka druga faza izgradnje apartmajskega naselja, ki naj bi bila končana aprila prihodnje leto, celotno apartmajsko naselje z 90 apartmaji in približno 400 posteljami pa bo v celoti končano do junija 2007.
V Termah Snovik so ponosni tudi na certifikat kakovosti [SO 9001:2000, ki so ga pridobili v začetku letošnjega leta.
Da so apartmaji v Snoviku
Vabilu na slovesno odprtje prvih apartmajev v Termah Snovik so se odzvali številni gostje in domaćini, ki zavzeto spremljajo uspešno snoviško zgodbo, saj poleg vedno večjega števila obiskovalcev lepe, zelene Tuhinjske doline in term zagotavlja tudi prenočitvene zmogljivosti, odpira nova delovna mesta, omogoča razvoj dopolnilnih dejavnosti ter turistični razvoj doline in celotne kamniške občine.
Kot je poudaril direktor Term Snovik Ivan Hribarje bilo zadnje leto zelo delovno in živahno, zaznamovalo ga je odprtje prvih apartmajev, ki so jih gostje toplo sprejeli, pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001:2000, nagrada za energetsko najučinkovitejši projekt vgradnje toplotnih črpalk in vakuumskih sončnih kolektorjev. »Ker se naša zgodba ne sme končati,v teh dneh začenjamo z drugo fazo izgradnje apartmajskega naselja, ki ga bomo predvidoma aprila prihodnje leto predali namenu,« je ponosno napovedal direktor Ivan Hribar. Njegove besede je pospremila pesem domačih pevcev mešanega pevskega zbora Mavrica iz Srednje vasi.
izjemna pridobitev tako za Tuhinjsko dolino kot celotno občino Kamnik, saj poleg prepot-rebnih prenočitvenih kapacitet zagotavljajo tudi nova delovna mesta, razvoj dopolnilnih dejavnosti v ožjem in širšem okolju in nadaljnji korak k razvoju termal-no-zdraviliškega turizma, je v svojem govoru izpostavil kamniški župan Tone Smolnikar. Opozoril je na pomanjkanje zanimanja za nove naložbe na področju turizma kljub prizadevanjem občine za pospeševanja turizma, kar kaže tudi skromnih pet prijav za občinska sredstva za pospeševanje podjetništva. »Premalo je Ivanov Hribarjev, Term Snovik, da bi s takšnimi entuziasti zagotovili našemu turizmu boljše možnosti. Lahko pa smo ponosni, da so Terme Snovik in podjetje Meso Kamnik tudi s sodelovanjem občine Kamnik naredila velik korak in uspela poseči tudi po evropskih sredstvih«, je podaril župan Tone Smolnikar.
Minister Ivan Žagar je označil razvoj Term Snovik kot lep, us-
Lepši pogled na Trg svobode
Na parkiriščih v centru Kamnika ne pozabite na plačilo parkirnine
Na območju starega mestnega jedra Kamnika se je v ponedeljek, 19. septembra, pričel izvajati nov prometni režim plačljivih parkirnih površin, ki naj bi zagotovil občanom in obiskovalcem Kamnika, da bi ob različnih opravkih našli prosto mesto na javnih parkirnih površinah.
Na osmih parkiriščih v centru Kamnika, ki so ustrezno in razpoznavno označena (na Glavnem trgu, ob avtobusni postaji, za Policijsko postajo, na Trgu prijateljstva, ob Frančiškanskem samostanu in ulici Pot na Poljane, ob Tomšičevi, Prečni in Gregorčičevi ulici, ob kavarni Veronika in na tržnici, ko ta ne deluje), je mogoče parkiranje od ponedeljka do petka med 6. in 16. uro le s plačilom parkirnine ali z uporabo mesečne in letne parkirne karte. Vloge za parkirne karte so na voljo v vložišču Občine Kamnik.
Letošnje Dneve narodnih noš je v novi, lepši podobi pričakal tudi Trg svobode, eden najstarejših kamniških trgov. Uradno ga je v petek, 9. septembra, odprl župan Tone Smolnikar in povedal, da so sklenili prvo fazo prenove Trga svobode pod Malim gradom, v katero je občina Kamnik v zadnjih dveh letih vložila preko 50 milijonov tolarjev. Kot ugotavlja, je bilo trgu pod Malim gradom doslej namenjene premalo pozornosti in veljave.
Delavci Komunalnega podjetja Kamnik so položili nove komunalne vode, delavci podjetja Žurbi team pa so izvedli zahtev no tlakovanje s kockami in porfido ploščami. »Končan je vhod v rov pod Malim gradom in postavljeni infrastrukturni jaški za dvigalo na Mali grad. Zaključene so tudi projektne rešitve za malograjsko pobočje, ki bodo narekovale prihodnje urejanje«, je povedal župan Tone Smolnikar.
SAŠA MEJAČ
ALU
AI.U projekt d.o.o.,
Kamnik,
Ljubljanska cesta 6
objavlja
dve prosti delovni mesti:
ključavničar -
izdelava fe in alu elementov
Pogoj:
Poklicna šola kovinarske stroke
Delovno razmerje bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen čas. Poskusno delo 3 mesece. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od objave razpisa na naslov:
ALU projekt d.o.o., Ljubljanska cesta 6, 1241 Kamnik
Do sredine oktobra bodo na parkiriščih prisotni informatorji, ki prijazno priskočijo na pomoč pri uporabi parkirnih avtomatov in posredujejo vse potrebne informacije za večji prometni red v starem mestnem jedru. SAŠA MEJAČ
NA REFERENDUM!
Pred nami je referendum o RTV, ki je po referendumu o osamosvojitvi in referendumu o vstopu v EU in Nato eden pomembnejših in glasnih, še posebej v teh dneh, ko je kampanja najbolj intenzivna. V nedeljo, 25. septembra, bomo volivci odločili o tem, ali bo Slovenija zares demokratična država s pluralno RTV, o kvaliteti RTV programa, RTV prispevku in nenazadnje tudi o novinarski neodvisnosti in s tem povezani cenzuri.
Ali novi zakon povečuje vpliv politike na RTV? O tem so si mnenja opozicije in koalicije povsem nasprotujoča. Predlagatelji novega zakona o RTV trdijo, da je novi zakon evropsko primerljiv, nasprotniki vztrajajo da nt.
Vsekakor tudi referendumska odločitev, ki jo bomo izrazili v nedeljo, ne bo zaključila razprave o tem, kje so meje poseganja politike na področju medijev in informiranja.
Odgovorna urednica SAŠA MEJAČ
pesen primer prestrukturiranja slovenskega gospodarstva, ki odpira tudi nova delovna mesta in je lahko vzgled drugim, ki se potegujejo za evropska sredstva. Napovedal je tudi, da se bodo s sprejemom nove zakonodaje na področju regionalnega razvoja začele zmanjševati razlike med posameznimi regijami, saj je nujno potrebno naši državi zagotoviti skladen regionalni razvoj.
V programu ob slovesnosti, ki ga je povezovala Manja Žebaljec, so nastopili učenci osnovne šole Šmartno v Tuhinju s skečem, za smeh je poskrbel Franc Pestotnik - Podokničar, zapeli so pevci domačega mešanega pevskega zbora Mavrica Srednja vas, venček plesov pa prikazali plesalci folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik.
VERA MEJAČ
Minister Ivan Žagar je z zanimanjem prisluhnil direktorju Tem Snovik Ivanu Hribarju, županu Tonetu Smolnikarju in poslancu Rudiju Veršniku, saj so, po njegovih besedah. Terme Snovik lep primer uspešnega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva in črpanja evropskih sredstev.
GLINA KOT DOTIK, SREČANJE Z GLINO, ŠOLA UMETNIŠKEGA MIŠLJENJA ter ISKALNICA ČLOVEŠKIH ZAKLADOV.
programi za najmlajše, mlajše, mlade in vse ostale
...ODTIS SONCA NA DLANI VPISI: od 20. do 30. septembra 2005 INFORMACIJE: 01 8310 226 041 662 446 od ponedeljka do petka Perovo 18B» KAMNIK od8hdo18h
ŠOLSKI CENTER
tli	
	
KAMNIK
RUDOLFA MAISTRA
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
za pridobitev izobrazbe
TRGOVEC/PRODAJALEC (4. stopnja) in EKONOMSKI TEHNIK (5. stopnja),
dokončate lahko GIMNAZIJO in
EKONOMSKO GIMNAZIJO, ~ opravite MATURITETNI TECA^P
se udeležite tečaja tojega jezika (NEM., ANGL, ITAL, FRAN.) aH
razNonih RAČUNALNIŠKIH TEČAJEV.
VPIS in INFORMACIJE: Šolski center Rudolfe Maistra,
Novi trg 41 a, Kamnik, toL: 01-830-32-28 aR 01-830-32-12
4       22. septembra 2005
GOSPODARSTVO
Kamniški OBČAN
Kamniški inovatorji uspešni na MOS
Na mednarodnem obrtnem sejmu MOS 2005 so imeli slovenski inovatorji bogat program. Na razstavnem prostoru Obrtne zbornice Slovenije je 22 slovenskih inovatorjev razstavljalo 20 svojih novosti. Tokrat se je, tudi zaradi dobrega obveščanja v Kamniškem občanu, razstave udeležilo kar sedem kamniških inovatorjev s sedmimi novostmi. Bili so zelo uspešni.
Zlata priznanja so prejeli: IVAN HRIBAR, FRANC ŠTELE IN MARTIN PANČUR za novost Sistem vgradnje toplotnih črpalk voda-zrak in vakuumskih sončnih kolektorjev (lastnik Terme Snovik Kamnik d.o.o, Kamnik), VIUEM TURŠIČ za novost Naravni osvežilec (lastnik Viljem Turšič s.p.), IVAN ZRIMŠEK in SERGEJ VESNIN za novost Naprava in metoda za zgodnje odkrivanje bolezni dojk (lastnik Mo-gy d.o.o.), Poslovna skupina SPATINOVA za storitveno novost Ustvarjanje inovativnega podjetništva (lastniki so skupina strokovnjakov specialistov iz Kamnika).
Srebrno priznanje sta prejela DRAGO VRHOVNIK za novost Metode in tehnike izkoriščanja naravnih zemeljskih in kozmičnih sevanj (lastnik VD d.o.o. iz Tunjic pri Kamniku) in VIUEM TURŠIČ za novost Kolekcija naravnih osvežilcev prostorov (lastnik Viljem Turšič s. p. iz Kamnika).
Bronasto priznanje pa je prejel DRAGO VRHOVNIK za novost Živa voda v spominski steklenici (lastnik VD d.o.o. iz Kamnika).
Nagrajenci so prejeli diplome kamniškega umetnika Igorja Pokorna in medalje s kipom zmagovalca iz rok Miroslava Kljuna, predsednika Obrtne zbornice Slovenije, ki je inovatorjem omogočila razstavljanje na svojem razstavnem prostoru.
Na sejmu so slovenski inovatorji organizirali še tiskovno konferenco, štiri inovatorske delavnice, dve strokovni predavanji in poslovne predstavitve.
Še posebno odmeven je bil DAN SLOVENSKIH INOVATORJEV, kjer so v celodnevnem programu povabili na predstavitev svojih programov in dejavnosti direktorate za tehnologijo, podjetništvo in konkurenčnost, zbornični službi za pomoč inovatorjem in specialistične centre za zaščito, trženje in promocijo.
Slovenske inovatorje je podprl tudi predsednik AEI - Evropskega združenja inovatorjev Joachim Bader, ki si je ogledal snoviške Terme in tam tudi »preskusil« nove apartmaje. V svojem nagovoru je udeležencem in predstavnikom medijev poudaril, da se slovenska država vede do svojih inovatorjev preveč mačehovsko in preslabo podpira tehnično sposobnost, znanje in kreativnost, na kar je v pismu opozoril tudi predsednika in odgovorna ministra. Še posebno kritičen je bil do prejšnje vlade, ki je pred tremi leti neodgovorno ukinila programe pomoči inovatorjev, s tem pa ogrozila slovensko gospodarstvo, saj je očitno slabo pripravljeno na obdobje inovativnega podjetništva v EU v obdobju 2007 - 2013, ko bodo le podjetja z novostmi lahko koristila EU in državne oblike pomoči ter dobila ugodnejše kredite.
Leto 2006 bo leto turističnih inovacij
Na okrogli mizi o inovacijah v turizmu so predstavniki turistične industrije in turističnih državnih in zborničnih organizacij, Slovenske turistične organizacije in Turistične zveze Slovenije ugotovili, da v Sloveniji potrebujemo več turističnih novosti, programov in proizvodov, če želimo izkoristiti naše naravne in turistične zanimivosti, ZATO SO LETO 2006 RAZGLASILI ZA LETO TURISTIČNIH INOVACIJ.
Akcijo bo vodila STO - Slovenska turistična organizacija v sodelovanju z ostalimi turističnimi organizacijami. Najboljše tehnične, tehnološke in storitvene novosti bodo tudi nagrajene s privlačnimi nagradami.
Slovenske inovatorje so obiskali in jim obljubili večjo podporo tudi predsednik vlade Janez Janša z ministrom za gospodarstvo Andrejem Vizjakom in predsednik države Janez Drnovšek. Tudi kamniška občinska ekipa z županom ni manjkala, kakšnih spodbudnih besed pa ni bilo slišati.
Mednarodni posrednik novosti MARIJAN ŠTELE
Redno zaposlimo
prodajalko/prodajalca
za prodajo na terenu. Pogoj: izpit B kategorije.
Pisne ponudbe pošljite v roku 10 dni od objave na naslov: PAX - SVEČARNA ŠTELE, d .o.o., Glavni trg 16, 1241 Kamnik.
JATA EMONA d.d. Agrokombinatska 84, 1000 LJUBLJANA
Na Enoti Duplica, Korenova pot 2, Kamnik zaposlimo
PROIZVODNEGA DELAVCA
za delo v perutninskih hlevih na Duplici, za določen čas 1 leto, s polnim delovnim časom.
Delo poteka praviloma v dopoldanskem času, po potrebi delovnega procesa tudi izven rednega delovnega časa in v dela prostih dneh.
Če vas ponujena priložnost za zaposlitev v naši družbi zanima, se prijavite na ta razpis v roku 10 dni po objavi.
Prijavo lahko oddate osebno v tajništvu Enote Duplica ali jo pošljete po pošti na naslov: JATA EMONA d.d.. Referat za kadre in splošne zadeve, Agrokombinatska 84,1000 Ljubljana.
CALCIT ODPIRA SVOJA VRATA
V ( alci tu. tovarni za proizvodnjo kalcitnih polnil iz Stahovice, so se odločili, da bodo na stežaj odprli svoja vrata in vsem zainteresiranim krajanom pokazali, kaj pravzaprav počnejo. V soboto, 1. oktobra, si bomo lahko skupaj ogledali sodobno, a zahtevno proizvodnjo, spoznali končne izdelke, ki jih uspešno izvažajo v mnoge evropske države in najnovejše aktivnosti, ki so namenjene zmanjševanju obremenitev v okolju. Če torej še ne veste, kako izgleda pravo miniranje, zakaj poteka sistem močenja kamnoloma in kaj pridobimo z rekul-tivacijo površin, je zdaj prava priložnost, da to spoznate. In se seveda hkrati tudi zabavate, saj bodo vrata odprta tudi za zabavo, športne aktivnosti in kulturno umetniški program. Da o vročem kostanju in še čem niti ne pišemo.
Calcit d.d. je sodobno dinamično podjetje, ki proizvaja osnovne sestavine za potrebe cele vrste industrij. Proces se prične v bližnjem kamnolomu, kjer pridobivajo marmorizirani apnenec in ga s pomočjo tehnološko zahtevnih in izpopolnjenih proizvodnih procesov pretvorijo v različna kalcijeva karbonatna polnila, granulate in pesek. Končni izdelki so kakovostni predvsem zaradi dveh pomembnih značilnosti; kamnina iz kamnoloma ima nadpovprečno kemijsko čistost in visoko belino, tovarna pa premore najmodernejšo tehnologijo in polno avtomatizirano proizvodnjo. Ne gre zapostaviti niti visoko usposobljenih strokovnjakov, ki nadzorujejo delo in s pomočjo lastnega znanja skrbijo za razvoj v dobro narave in ljudi. Tako ves čas nadgrajujejo metode, ki uspešno zavirajo obremenitev okolja. Močenje v kamnolomu presenetljivo zmanjšuje
prašenje, s sistemom rekultivacije ponovno oživljajo površine in vzpostavljajo naraven videz, s sodobnim načinom miniranja pa odpravljajo hrup.
7. ustanovitvijo posebne komisije, ki jo sestavljajo predstavniki obeh krajevnih skupnosti in podjetja, iščejo hitre in učinkovite rešitve za nastale probleme, ki se pojavijo v okolju.
Da je Calcit družbeno odgovorno podjetje priča tudi dejstvo, da vseskozi namenjajo sponzorska sredstva športnikom, sodelujejo z občino in krajevno skupnostjo pri različnih projektih, pomagajo mladim, predvsem učencem OŠ Stahovica, ter tako ustvarjajo celovit partnerski odnos s sokrajani.
Po besedah direktorja Odčita Matevža Kirna je prav družbena odgovornost skupaj z ekološko osveščenostjo predpogoj za uspešno podjetje. Prave poslovne odločitve, usmerjenost v strokov-
O regionalnem razvojnem programu LUR
Slovenija se pripravlja na novo programsko obdobje, ki bo nastopilo z letom 2007, prav tako tudi Ljubljanska urbana regija, ki je že z začetkom leta 2005 pričela s pripravo novega regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za naslednjo finančno perspektivo 2007-2013. V ta namen so bila v regiji organizirana številna srečanja in pogovori z nosilci razvoja, ki so bila podlaga za pripravo prvega zapisa Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2007-2013, ki ga v okviru Razvojnega foruma Ljubljanske urbane regije daje v obravnavo in razpravo širši strokovni in drugi zainteresirani javnosti.
Razvojni forum, ki ga organizira Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije , bo v sredo, 5. oktobra, ob 9:30 uri v prostorih dvorane A Gospodarske zbornice Slovenije, Dimičeva 13, Ljubljana.
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, ho v sredo, 5. oktobra, ob 9:30 uri v prostorih dvorane A Gospodarske zbornice Slovenije, Dimičeva 13, Ljubljana.
Občina Kamnik na podlagi prvega odstavka 23. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, St. 14/2004 in 34/2004), razpisnih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Kamniškem občanu, 21.4.2005 in obrazca za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev iz priloge pravilnika,
objavlja
PREDNOSTNO LISTO B UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM, KI SO ZAVEZANCI ZA PLAČILO LASTNE UDELEŽBE IN VARŠČINE
Zap. IMF. IN PRIIMEK		NASLOV	Število
si.			točk
1.	Arif Haj rud i novic	(Iroharjeva X, Kamnik	430
2.	Tadeja Rodc	Vrhpolje 38, Kamnik	410
3.	Valentin Cukjati	Muzejska pot 3, Kamnik	280
4.	Nura Dizdarcvič	Medvedova 23, Kamnik	240
Udeležencem razpisa bodo v roku Šestih mesecev po zaključku razpisa, izdane odločbe o uvrstitvi na prednostno listo upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja.
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINK KAMNIK
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
■ •MV^Jl 01/721 57 17, 01/722 70 89
ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
nosi, razvoj in fleksibilen odziv na potrebe in želje kupcev pa uspešnosti podjetja dodajo še noto odličnosti. Da je temu res tako, se to-
rej prepričajte na Calcitovcm prvem dnevu odprtih vrat v soboto, l. oktobra, med 10, in 13. uro.
ANJA GARBAJS
Občina Kamnik na podlagi 23. člena Pravilnika 0 dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, St. 14/2004 in 34/2004), razpisnih pogojev, ki so bili objavljeni v razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v Kamniškem občanu, 21.4.2005 in obrazca za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer ter za ocenjevanje prednostnih kategorij prosilcev iz priloge pravilnika,
objavlja
PREDNOSTNO LISTO A UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM, KI SO OPROŠČENI PLAČILA LASTNE UDELEŽBE IN VARŠČINE
Zap. IME IN PRIIMEK		NASEOV	Število
St.			točk
1.	Biserka Štele	Cesta treh talcev 28, Kamnik	530
2.	Vida Urbane	Tunjiska Mlaka 6/a, Kamnik	450
3.	Darja Vokal	Vrhpolje 185, Kamnik	450
4.	DZcmala PuSkar	Motnik 8, Kamnik	450
5.	Dejan Dz.unov	Zikova ulica 1, Kamnik	445
6.	Sandi Eunder	Kranjska cesta 3/d, Kamnik	440
7.	Žejna Rastoder	Pot na Poljane 2, Kamnik	420
8.	Slavica Korošec	Cesta dr. Tinela Zajca 14, Kamnik	420
9.	1 laško Zvcrotić	Kamniška c. 12, Kamnik	400
10.	Jožef Golob	Vrhpolje 185, Kamnik	390
II.	Eva Cocej	Groharjeva X, Kamnik	390
12.	Encsa BcSič Slomič	(iroharjeva 4, Kamnik	3X5
13.	Scnad;i Ličinu	Ul. Matije Blcjca 10, Kamnik	385
14.	Karmen Bujanič	M. Blcjca 14, Kamnik	380
15.	Slavica Dcrič	Groharjeva 6, Kamnik	365
16.	Jasmina CauScvič	(iroharjeva 18. Kamnik	365
17.	Elvir llajrudinovič	Šutna 31, Kamnik	365
IX.	Fehim Kijamet	Pot 27. julija 3, Kamnik	365
19.	Mojca Pcčnik	Ul. Matije Blcjca 14, Kamnik	360
20.	Mateja Štrajhar	Kajuhova pot 7, Kamnik	360
21.	Sonja Končnik	Porcber 17, Kamnik	360
22.	Alma Ramčilovič	Pot 27. julija 3, Kamnik	355
23.	Sebastijan RomSak	Hrib 9/a, Kamnik	350
24.	Kadira Alagič	Groharjeva 10, Kamnik	350
25.	Adam Dmitrovic	Novi trg 17, Kamnik	350
26.	Marinka OraZcm	Laze v Tuhinju 13, Laze	340
27.	ReSida Alibegič	Ncvljc 12, Kamnik	340
28.	Silva UrSič	Klavčičeva 10, Kamnik	340
29.	Janja Bajec	Prešernova ul. 3, Kamnik	330
30.	Danijela Tcgelj	Ul. Matije Blcjca 6. Kamnik	330
31.	Nemka Adrovič	Zikova 2, Kamnik	330
32.	Jasna Majcen	Župančičeva 4, Kamnik	320
33.	Irena Robar	Ul. Matije Blcjca 2, Kamnik	320
34.	Andrej Sale j	Klavčičeva 7, Kamnik	320
35.	Žaklina Zdravkovič	Jakopičeva ul. 24, Kamnik	320
36.	Tanja PoljanSck	Scla pri Kamniku 12/a, Kamnik	320
37.	Viljem Kolar	Vrh nad Želimljami 82, Ljubljana	320
38.	Angela Bruser	Trg svobode 4, Kamnik	310
39.	Sabina Smiil	Jakopičeva ul. 16, Kamnik	310
40.	Rabija Dacič	Novi trg 43/a, Kamnik	310
41.	Mateja Žnidarič	(iroharjeva 16, Kamnik	300
42.	Brigita Belič	Zikova 10, Kamnik	300
43.	Erika Vidergar	Jakopičeva 17, Kamnik	290
44.	Josipa Kranjec	Zikova ul. 6, Kamnik	290
45.	Šaho llalilovic	Novi trg 43/a, Kamnik	285
46.	Jelka Kržišnik	Kersnikova ul. 12, Kamnik	280
47.	Tatjana Žibert	Klavčičeva 3, Kamnik	280
48.	Hali/ Hajdini	Livarska 7, Kamnik	280
49.	Nada Mačinkovič	Klavčičeva 5, Kamnik	265
50.	Branko MiloScvič	Groharjeva 10, Kamnik	260
51.	Klemen Prclo/.nik	Kranjska cesta 3/b, Kamnik	250
52.	Aulo Simunovič	Stahovica 13, Stahovica	250
53.	Velimir Simunovič	Stahovica 13, Stahovica	245
54.	Zemina HaSič	Kamniška c. 12, Kamnik	235
55.	Marija Kokalj	Buč 33, Laze	230
56.	Sandi Volcr	Klavčičeva 3, Kamnik	230
57.	Alma AjdarpaSič	Zikova ulica 5, Kamnik	230
58.	Raba Pcpeljak	Ul. Matije Blcjca 10. Kamnik	220
59.	Ismel (irgovič	Vrhpolje 68, Kamnik	170
60.	Begija Cirgovič	Vrhpolje 68, Kamnik	170
Udeležencem razpisa bodo v roku Šestih mesecev po zaključku razpisa, izdane odločbe o uvrstitvi na prednostno listo upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja.
Na prednostno listo se zaradi neizpolnjevanja sploSnih pogojev za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem nc uvrstijo:
1. Korošec Marjeta, Trg svobode 4, Kamnik;
2. Drolc Olga, Groharjeva 12, Kamnik;
3. Trivič Stojan, Moste 4, Kamnik;
4. Petelin Marija, Trg svobode 4, Kamnik.
S sklepom so se zavrgle vloge, ki jih udeleženci razpisa niso dopolnili v predpisanem roku, sledečim prosilcem:
- Beganovič Saneli, Pot 27. julija 3, Kamnik;
- Šučur Borki, Kranjska cesta 4/b, Kamnik;
- Vavpetič Metki, Stelctova 13, Kamnik;
- Rcbcrnik Sandri, Zagorica l/a, Stahovica.
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINK KAMNIK
Kamniški OBČAN
JUBILEJ OBRTNIKOV
22. septembra 2005 5
Območna obrtna zbornica Kamnik združuje moč obrtnikov in podjetnikov na ohmočiu občin Kamnik in Komenda
Tri desetletja v službi obrti in podjetništva
Slovenija postaja dežela malega in srednjega gospodarstva, ki zaposluje preko 60 odstotkov vseh zaposlenih. Potencial malih podjetij je tisti, ki ga mora Slovenija v današnjih razmerah hude konkurence na evropskem in svetovnem trgu dolgoročno razvijati. Posebno mesto med njimi imajo obrtniki in družinska podjetja kot temelj slovenske obrti, saj jih večina deluje več de-sedetij, na dolgi rok ohranjajo delovna mesta in zagotavljajo razvoj. Prav prednosti povezovanja, sodelovanja, partnerstva omogočajo izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša Evropa. V malem gospodarstvu, ki je prilagodljivo na strukturne gospodarske spremembe, je namreč največ inovacij, znanja in tehničnih izboljšav.
Območna obrtna zbornica Kamnik že tri desetletja združuje obrtnike in podjetnike iz kamniške in komendske občine.
»Obrtniki sle tisti, ki raje delate kot govorite. Zastopal bon vaša mnenja v državnem zboru. Čestitam vsem in želim, da bi bili še naprej uspešni,« se je čestitkam pridružil Rudi Veršnik, kamniški poslanec v državnem zboru.
Predsednik OZ Slovenije Miroslav Klun je podelil priznanja in plakete Obrtne zbornice Slovenije, Emil Grzinčič pa priznanja in plakete OOZ Kamnik zaslužnim članom zbornice in poslovnim partnerjem.
Obrt je bila za širše kamniško področje pomembna že vse od srednjega veka, skromne obrtne delavnice so bile osnova za celo vrsto gospodarskih panog nekdaj Cvetoče industrije. Čeprav čas industrializacije do obrti ni bil prijazen, se je uspela obdržati in ponovno okrepiti, saj je v mnogih panogah ni bilo mogoče nadomestiti. Zlom velikih gospodarskih sistemov, politične, družbene spre membe so zahtevale prilaganje in prestrukturiranje. Zahteve trga po kakovosti, večji konkurenčnosti in fleksibilnosti SO narekovale novo perspektivo v razvoju obrti in podjetništva.
Kamniški in komendski obrtniki so bili Že od nekdaj aktivni, pri zadevni in podjetni, zato so se leta 1975 interesno povezali v Združenje obrtnikov Kamnik, v katerega so bili vključeni vsi obrtniki, gostilničarji in avioprc-vozniki. Združevanji- je pridobivalo na pomenu, zahteve obrtništva so oh spremembah družbenega razvoja postajale ostrejše in glasnejše, zato se je združenje preoblikovalo v zbornico, ki tudi danes zastopa interese članov iz občin Kamnik in Komenda v relacijah do občine in države. Potrebe po interesnem združevanju in povezovanju so vedno večje, saj ostre zahteve uspešnega gospodarjenja narekujejo strokovnost, nova znanja, ustvarjalnost in inovativnost, poznavanje zakonodaje...Za ustvarjanje boljših pogojev v drobnem gospodarstvu je zelo pomembno dobro sodelovanje območnih zbornic s krovno organizacijo Obrtno zbornico Slovenije, lokalnimi, regionalnimi in državnimi organi. Tako smo v teh dneh priča zanimivim razpravam o obrtnoz-bornični ureditvi, razveseljivi so pozitivni trendi v razvoju slovenske obrti, tako v številu obrtnikov, številu zaposlenih in letni stopnji rasti.
Spodbuden je podatek, da se število članov OOZ Kamnik iz leta v leto povečuje, s tem pa tudi njena moč. Danes vključuje 850 članov, gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov. Največ članov se združuje na področju gradbeništva (118), sledijo avtoprevozniki (109), lesarji (95), kovinarji (60), elcktroinsta laterji (39), frizerji (47), vodovo-darji(38)...
Člani zbornice, ki opravljajo enako ali sorodno dejavnost, se v okviru OOZ Kamnik združujejo v različne sekcije: gostinska, tekstilna, frizerska, lesna, prevozniška, avtoservisna-remontna, vrtnarsko-cvetličarska, krovsko-kleparska sekcija, sekcija domače in umetnostne obrti, odbor za šport, odbor upokojenih obrtnikov in odbor za letovanje.
OOZ Kamnik svoje člane redno informira o novostih, izobražuje, s pomočjo strokovne službe posreduje odgovore na problematiko in nudi razne ugodnosti.
Slovesno ob jubileju
Tridesetletnico Območne obrtne zbornice Kamnik je obeležila svečana slovesnost v petek, 9. septembra, v Šolskem centru Rudolfa Maistra, na kateri so se zbrali sedanji in nekdanji člani zbornice, ustanovni člani, upokojenci in gostje.
Predsednik OOZ Kamnik Emil Grzinčič je ob jubileju poudaril, da rezultati potrjujejo, da zbornica sledi zastavljenemu cilju - biti v službi obrti in podjetništva • Prepričan seni, da ne manjka dokazov, da znamo, hočemo in zmoremo dobro delali, zato s jiri-pmvljenost/o stopamo naproti novim izzivom in zahtevam, kijih j>red nas postavlja sodobni čas«. Izpostavil je, da bodo tudi v bodo-
če dobrodošle konstruktivne pobude za večjo učinkovitost povezovanja v obrtniški stanovski organizaciji, kajti le tako bodo lahko vplivali na odločitve, pomembne za delovanje obrti in podjetništva v ožjem in širšem okolju. Slavnostni govor je zaključil z zahvalo in čestitko vsem, ki so sooblikovali dejavnost Obrtnega združenja in OOZ Kamnik, ter vsem, ki na različnih področjih podpirajo interese obrtnikov in podjetnikov.
Miroslav Klun, predsednik Obrtne zbornice Slovenije, je ob čestitki spomnil tudi na trenutne razmere obrtništva v letošnjem prelomnem letu in poudaril, da so službe zbornice močno vpeti- v pripravo novih zakonskih rešitev. »Delujemo izključno zato, da članom pomagamo, in da smo vam najboljši servis. Rezultati ne smejo in ne morejo izostati, naredili bomo bogato Slovenijo in s tem tudi bogate Slovence,« je poudaril.
Župan Tone Smolnikar je pozdravil obrtnike in goste in izpostavil: »Prejiričan sem, da nam bo uspelo s pomočjo območne obrtne zbornice naredili še bolj trde reze. Včeraj, ob odj>rtju apartmajev v Termah Snovik, sem že poudarjal, tla je slovenska zakonodaja trikrat trša od evropske. Nisem obrtnik, enajst let sem župan, in ugotavljam, da številna j)odjetja niso sposobna pripraviti obsežne dokumentacije kitih zahtevapridobitev'sredstev,* spomnil je na nekdanje razmere v kamniškem gospodarstvu, ko so se odpirale tovarne z več tisoč delovnimi mesti, v zadnjem desetletju pa je naša občina izgubila kar 9000 delovnih
mest. »Po nezaposlenosti smo jhhI rejmbliškim povprečjem, Odpiramo nova delovna mesta in In gre zahvala f>rav vam, dragi obrtni-
»Za vami je trideset let trdega dela. Pomemben je vaš kamenček, ki ste ga vstavili v mozaik. Seme, ki so ga zasejali vaši predniki, bogato rodi. Zahvalo njim delimo z vami,« je izpostavil predsednik Obrtne zbornice Slovenije ob podelitvi priznanja OZS Območni obrtni zbornici Kamnik, ki ga je prevzel njen predsednik Emil (irzinčič.
Slovesnost v Domu kulture je spremljal prijeten kulturni progi am, ki so ga sooblikovali Klapa Mali grad, pevka Eva Hren z Mozo group in igralka Lucija Čirovič v vlogi dobro poznane »Fate«.
Ob jubileju tudi katalog obrti in podjetništva, frizerska delavnica, modna revija tekstilne sekcije
Jubilej ()bmočne obrtne zbornice Kamnik zaokrožuje tudi obsežen katalog obrti in podjetništva. V njem je opisana pol razvoja kam-
Prizadevni članice tekstilne sekcije (z leve): Oksana Mam, Darja Šafer, Tea Oštir, Helena Trobentar, Brigita Tilinger in Cirila Spenko so ustvarile čudovite kreacije.
Predsednik OOZ Kamnik Emil (irzinčič in Aldo Ukanovič, predsednik Obrtne zbornice Poreč, sta podpisala pogodbo o podjetniškem sodelovanju. Da se mora obrtništvo razvijati tudi izven meja, sta si bila enotna.
niške zbornice in predstavljene dejavnosti vseh 850 članov iz. občin Kamnik in Komenda. Katalog je zato prav gotovo dobrodošel priročnik tako za podjetnike in obrtnike, ki iščejo možnosti poslovnega sodelovanja kot za gospodinjstva, ki dobijo v njem koristne Informacije, kje dohiti Izdelek, kilo opravi strokovno storitev
Praznovanje jubileja sta spremljali tudi sobotna frizerska delavnica v Domu kulture Kamnik. Člani frizerske sekcije OOZ Kamnik so prikazovali sodobne trenile striženja in barvanja ter make upa, obiskovalci so bili njihovih storitev deležni brezplačno. Tekstilna sekcija pa je kar ne kaj mesecev zagnano pripravljala zanimive kreacije za gorenjsko razstavo in sobotno modno revijo na Glavnem trgu kot eni od spremljajočih prireditev na Dnevih narodnih noš
1 Ispcšna in z navdušenjem sprejeta modna revija in zlato priznanje na razstavi gorenjske obrti sla zagnanim članicam tekstilne sekcije najlepše priznanje za dobro delo in po-potniea za naprej.
Razstava obrti in podjetništva gorenjske regije
Gorenjska razstava obrti in podjetništva, ki jo je (K)'/. Kamnik pripravila v prostorih Doma kulture Kamnik, je sovpadala s praznovanjem njene 30-letnice in že tradicionalno kam niško prireditvijo Dnevi narodnih
noš. Na izredno lepo urejenem prov toru se je od 9. do 11. septembra, predstavljalo kar 150 razstavljavcev iz vseh sedmih gorenjskih območnih obrtnih zbornic - Kamnika, Domžal, Kranja, Škofje Loke, Radovljice, Jesenic in Tržiča. Regijska komisija ()()Z je od uradnem odprtju razstave v petek, 9. septembra, najboljšim razstavljavcem podelila 15 nagrad s kipom rokodelca, ki ga je izdelal kamniški kipar Miha Kač. Razveseljivo je, da je bilo med dobitniki kar sedem članov OOZ Kamnik.
Članice tekstilne sekcije OOZ Kamnik s predsednico Heleno Trobentar (na fotografiji levo) so že od pomladi zagnano ustvarjale zanimive kreacije za razstavo gorenjske obrti v kamniškem Domu kulture in modno revijo na Glavnem trgu (fotografija zgoraj). Vloženo delo in prizadevanje je bilo nagrajeno z navdušenimi gledalci modne revije in zlatim priznanjem na razstavi obrti in podjetništva, ki ga je prejela tekstilna in cvetličarska sekcija OOZ Kamnik, evetliearke so namreč poskrbele za čudovito aranžiranje razstave.
Zlato priznanje so tako prejeli: TROBKNTAR HELENA s.p. ŠIVILJSTVO, TEKSTILNA IN CVETLIČARSKA SEKCIJA OOZ KAMNIK in podjetje AU1 PROJEKT D.O.O. Kamnik,
Srebrno priznanje JAKI IPAK NA TALIJA s.p.-CVETLIČARNA LOKVANJ, AVGUŠTIN MARKO s.p. - PEČARSTVO in TOtnjOZB s.p POPRAVILO IN IZDELAVA GOSTINSKE OPREME
Bronasto priznanje p;i |c i/ 1 >' >/ Kamnik prejel MAJCEN MARKO s.p.-IZ-DELAVA TURISTIČNIH SPOMINKOV s\ŠA MEJAČ
ki. V nadaljnji strategiji do leta 2007 moramo z obrtniki še veliko narediti,« je izpostavil župan Smolnikar.
Aldo Ukanovič, predsednik Obrtne zbornice Poreč, s katero je ta večer OOZ Kamnik sklenila listino o sodelovanju, je izpostavil pomembnost sodelovanja v mednarodnih razsežnostih. Njihova obrtna zbornica .istrske županije vključuje 8500 obrtnikov, pri katerih je zaposlenih 24000 delavcev. Po številu nezaposlenih so na predzadnjem mestu v državi, zato je poudaril: »Obrtništvo se mora razvijati. Mi se bomo učili od vas, ker ste veliko pred nami <
Kamniški obrtniki so bili deležni čestitk obrtnikov drugih občin, med njimi škofjeloških, tržiskih, radovljiških obrtnikov. Franc Až-man, predsednik Obrtne zbornice Radovljica, je kamniškim obrtnikom namenil izbrane besede: »Sprejeli sle izziv in pripravili tudi prvo lepo razstavo. Med nami, obrtniki, ne sme biti meja, ne politike, ampak sodelovanje. Strniti moramo naše vrste, moramo biti enotni. Veselo, korajžno naprej!«
Jubilej kamniških in komendskih obrtnikov je župan občine Kamnik Tone Smolnikar pozdravil tako ob odprtju razstave gorenjske obrti v Domu kulture kot na slavnostni akademiji v ŠCRM in ga označil kot spodbudo za naše gospodarstvo. Izpostavil je pozitivna gibanja stanja kamniškega gospodarstva, ki se iz leta v izboljšuje, saj so gospodarski razvoj v občini prevzela mala podjetja in obrtniki, ki ustvarjajo novo dodano vrednost in delovna mesta. Izpostavil je, da se je število poslovnih subjektov iz leta 2000 povečalo za skoraj pet odstotkov na 1864, kolikor jih je bilo registriranih na dan 30.6.2005. Po podatki na dan 31.12.2004 je bilo v občini Kamnik 738 samostojnih podjetnikov, zaposlovali pa so 534 delavcev. Po številu samostojnih podjetnikov je občina Kamnik na tretjem mestu v osrednjeslovenski regiji, po neto dodani vrednosti na zaposlenega pa so kamniški samostojni podjetniki na 18. mestu v osrednjeslovenski regiji. Poleg tega se je število registriranih brezposelnih oseb v zadnjih letih zmanjšalo (na dan 30.6.2005 je registriranih 804 brezposelnih oseb) in je pod republiškim povprečjem.
Kot je povedal, občina Kamnik iz proračuna namenja sredstva za pospeševanje malega gospodarstva preko kreditiranja programov, sofinanciranja obrestne mere. Pri tem je poudaril, da so letos za razpisane subvencije 10 milijonov tolarjev (kar predstavlja 149 milijonov tolarjev kreditnega potenciala) prispele le štiri vloge, tako, da bo ponovljen razpis za neizčr-panih 57 milijonov tolarjev. Občina Kamnik pomaga podjetnikom tudi pri odpiranju novih delovnih mest, za kar je bilo razdeljenih 840.000 tolarjev, s sofinanciranjem udeležb na sejmih in razstavah in s sofinanciranjem svetovanja v okviru Agencije za razvoj podjetništva in turizma. Župan Smolnikar je zagotovil, da bo Občina Kamnik tudi v prihodnje sledila podjetniškim potrebam s programi pospeševanja razvoja malega gospodarstva kot tudi pri pripravi Strategije prostorskega razvoja in Prostorskega reda, načrtovanju in gradnji komunalno-cestne in družbene infrastrukture.
Dobitniki priznanj in plaket Območne obrtne zbornice Kamnik
POSEBNA ZLATA PLAKETA:
GRZINČIČ EMIL - predsednik 00Z Kamnik ŠTEBE MARTA - podpredsednica 00Z Kamnik
ZLATA PLAKETA:
JUH MARJANA - predsednica frizerske sekcije
SREBRNA PLAKETA:
TONIN IRENA, sekretarka OOZ Kamnik TROBENTAR HELENA, predsednica tekstilne sekcije KAVČIČ LIDIJA, predsednica odbora za šport MLAKAR FLORJAN, predsednik gostinske sekcije GRKMAN CIRIL, predsednik lesne sekcije ŠUŠTAR MIRO, predsednik nadzornega odbora GRZINČIČ MITJA, predsednik odbora za letovanje JENKO IGOR, predsednik odbora za izobraževanje
BRONASTA PLAKETA:
PAPEŽ DUŠAN, predsednik avtoservisno-remontne sekcije SUŠNIK ERIKA, tajnica OOZ Kamnik
PRIZNANJE ZA DELO V OOZ KAMNIK:
VIDMAR PAVEL, predsednik prevozniške sekcije POLAK VINKO, predsednik odbora upokojenih obrtnikov
PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO DELO V OBRTI:
VAVPETIČ STANISLAVA S.P. - frizerstvo, PLUT MILICA S.P. - frizerstvo, AVGUŠTIN MARKO S.P., pečarstvo, PLEVEL VILIBALD S.P.- tesarstvo, ŠPRUK MIHAEL S.P,- gostinstvo, JERAJ RUDOLF S.P. - mizarstvo, MARIC BRANKO S.P. - urarstvo
PRIZNANJE ZA INOVATIVNE DOSEŽKE:
ZRIMŠEK IVAN, M0-GY, D.O.O.
PRIZNANJE ZA USPEŠNO POSLOVNO SODELOVANJE:
OBRTNA ZBORNICA SLOVENIJE, OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA RADOVLJICA, OBČINA KAMNIK, OBČINA KOMENDA, DAVČNA UPRAVA KAMNIK, AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO
Dobitniki priznanj in plaket OZS:
Emil Grzinčič, predsednik OOZ Kamnik, priznanje z bronasto plaketo, Polak Vinko, predsednik sekcije upokojenih obrtnikov, priznanje z bronasto plaketo,
Irena Tonin, sekretarka OOZ Kamnik, priznanje,
Štebe Marta, podpredsednica 00Z Kamnik, priznanje,
Kremžar Franc, predsednik sekcije domače in umetnostne obrti OZS in
OOZ Kamnik, priznanje,
Juh Marjana, predsednica frizerske sekcije OOZ Kamnik, priznanje
22. septembra 2005
AKTUALNO - RAZPISI
Kamniški OBČAN
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, St. 79/99, 124/
00. 79/01 in 30/02). Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2005 (Uradni list RS, št. 17/05) in 22. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 86/02 in 16/04) Občina Kamnik ponovno objavlja
RAZPIS
za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva
1. PREDMET RAZPISA
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih sredstev za pospeševanje malega gospodarstva v obliki:
- subvencioniranja obrestne mere za dodelitev kreditov
- pospeševanja udeležb na sejmih in razstavah
2. POGOJI IN MERILA, POD KATERIMI SE DODELJUJEJO SREDSTVA
2.1 Subvencioniranje obrestne mere za dodeljevanje kreditov
Subvencioniranje obrestne mere se lahko nameni za materialne in nematerialne investicije. Subvencijo lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. Višina kredita ne sme presegati 50 % predračunske vrednosti investicije.
Upravičeni stroški za dodelitev subvencije so:
- stroški nakupa, urejanja in opremljanja zemljišč in pridobivanja projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov;
- stroški nakupa, graditve in prenove poslovnih prostorov;
- stroški nakupa opreme - osnovnih sredstev;
- stroški nematerialnih investicij (nakup patentov, licenc, know-how).
Do subvencije so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki ter majhna in srednje velika podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori in kraj investicije morajo biti na območju občine Kamnik. Subvencije se prednostno dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev bančne organizacije in doloćil pravilnika izpolnjujejo naslednje pogoje:
- opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki v občini niso razvite;
- razširjajo in odpirajo nova delovna mesta v obstoječih proizvodnih in storitvenih dejavnostih;
- opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnost, ki zagotavlja sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces.
Odplačilna doba je 5 let. Trajanje subvencije je 60 mesecev.
Končna obrestna mera za kreditojemalca znaša 2,5 % letno, nominalno.
Posojilojemalec zavaruje posojilo na enega od naslednjih načinov: z zastavo nepremičnine, premičnin, denarnih sredstev, vrednostnih papirjev; za samostojne podjetnike obstaja tudi možnost zavarovanja pri zavarovalnici po pogojih zavarovalnice.
Posojilojemalec se zavezuje sredstva posojila porabiti namensko, v skladu z investicijskim programom. Vloga mora vsebovati:
- izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoći oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov;
- zahtevek za posojilo;
- dokazilo o plačani upravni taksi;
- poslovni načrt ali skrajšan investicijski program; ter
• za samostojne podjetnike
- EMŠO in davčno številko;
- potrdilo o opravljanju dejavnosti;
- potrdilo o plačanih davkih;
- potrjen obrazec za odmero davka iz dohodka od dejavnosti;
- dokumentacijo za namensko porabo kredita;
• za podjetja
- matično in davčno številko podjetja;
- izpisek iz sodnega registra;
- zaključni račun za pretekli dve leti.
Razpisni obrazci so na voljo v sprejemno informacijski pisarni in spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si).
2.2 Pospeševanje udeležb na sejmih in razstavah
Pomoč se lahko dodeli podjetju, ki se prvič udeleži sejma ali razstave.
Pomoč se lahko dodeli v višini 50% upravičenih stroškov. Upravičeni stroški so stroški najetja, postavitve in delovanja razstavnega prostora.
Do subvencije so upravičeni samostojni podjetniki posamezniki ter majhna in srednje velika podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori morajo biti na območju občine Kamnik.
Vloga mora vsebovati:
- izjavo vlagatelja, da za isti namen ni dobil državne pomoči oziroma če jo je, kolikšen delež je že dobil iz drugih virov;
- vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev z obrazložitvijo;
- dokazilo o plačani upravni taksi;
- potrdilo o plačanih davkih;
- dokumentacijo iz katere je razvidna višina upravičenih stroškov udeležbe na sejmih;
• za samostojne podjetnike
- EMŠO in in dentifikacijsko številko;
- potrdilo o opravljanju dejavnosti;
• za podjetja
- matično in identifikacijsko številko podjetja;
- izpisek iz sodnega registra;
Razpisni obrazci so na voljo v sprejemno informacijski pisarni in spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si).
3. POSTOPKI DODELITVE SREDSTEV
Komisija, ki jo imenuje župan Občine Kamnik, proući vloge, pregleda dokumentacijo in pripravi predlog za odobritev. Posojila odobrava občinska uprava po predhodnem pozitivnem mnenju bančne organizacije, s katero bo Občina Kamnik sodelovala pri razdelitvi posojil. Posojilojemalec sklene z bančno organizacijo posojilni) pogodbo najkasneje v roku 30 dni od sprejema sklepa o odobritvi. O dokončni odobritvi odloča občinska uprava s sklepom, ki ga prosilcem in banki posreduje v osmih dneh po odločitvi.
4. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN NJIHOVE ODDAJE
Rok za oddajo vlog je 28.10. 2005.
Vloge morajo vsebovati predpisano dokumentacijo in biti poslane na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, ali vložene v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba št. 1).
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK
NEPRAVILNO ODLAGANJE ODPADKOV ZARADI NEPRIJAVLJENIH IN NEDOSLEDNIH SUBJEKTOV
Že prvi pogled na prostor, kjer so postavljene posode za odlaganje komunalnih odpadkov, nam pove, da v sistemu odvažanja nekaj ne deluje.
Odkrili smo, v katerem grmu tiči zajce. Povzročitelji odpadkov se pritožujejo nad izvajalci, da nimajo dovolj posod oz. da izvajalec ne odvaža pravilno komunalnih odpadkov. V resnici pa je bilo pri preverjanju strank v anketi, ki trenutno poteka v občini Kamnik, ugotovljeno, da približno 30 - 40% pravnih oseb nima posod za odlaganje komunalnih odpadkov in tudi niso vključeni v OBVEZEN odvoz odpadkov, v kar jih zavezuje občinski Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki Ur.l.RS 38/97.
Predvidevamo, da neprijavljene stranke oz. stranke, ki niso vključene v reden odvoz komunalnih odpadkov, odlagajo le-te v sosedovo posodo; seveda v tem primeru zmanjka prostora za oba oz. za
vse. Prav tako obstajajo stranke, ki nimajo prijavljene dovolj velike posode in odlagajo višek odpadkov kar na tla ob posodi za odlaganje komunalnih odpadkov.
Zaradi takšnih občanov je pogled na naše okolje tako klavrn.
Izvajalec javne službe je doslej odvažal vse odpadke. Po končani anketi pa bo odvažal le pravilno odložene komunalne odpadke v posodah ali tipiziranih vrečkah z. napisom S-PUBLICUS, ki jih povzročitelji odpadkov dobijo v OC Suhadole ali pri voznikih smetarskih vozil, čc jih predhodno naročijo.
Pozivamo vse občane in pravne osebe, da se prijavijo v skladu z veljavnimi predpisi, ki so obvezujoči tako za izvajalce javne službe, kot za povzročitelje komunalnih odpadkov, ter prevzamejo ustrezno posodo v OC Suhadole.
MOJCA POŽAR ŠTUNE
Na podlagi Zakona o javnih financah (Uradni list RS, St. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2005 (Ur. list RS. št. 17/05) in 6. Člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje iti razvoj kmetijstva in podeželja v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 119/02 in 31/03) Občina Kamnik objavlja
JAVNI RAZPIS
za:
1. dodelitev subvencij za sofinanciranje agromelioracij,
2. sofinanciranje izdelave projektne dokumentacije,
3. ureditev in vzdrževanje pašnikov na območju občine Kamnik,
4. sofinanciranje pregledov za bio ekološko kmetovanje,
5. analizo vzorcev zemlje in krme,
6. sofinanciranje izobraževanja,
7. preventivne preglede somatskih celic,
8. prevoz mleka,
9. analizo in promocijo kmetijskih pridelkov,
10. odkrivanje parazitov,
11. sofinanciranje osemenjevanja,
12. sofinanciranje storitev preko strojnih krožkov.
Upravičenci do sredstev so fizične osebe - kmetje in pravne osebe s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v občini Kamnik, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo hrane, dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ter s promocijo in izobraževanjem na področju razvoja kmetijstva in podeželja. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Kamnik.
Upravičenci morajo podati izjavo o prejemu drž.avne pomoči, da za posamezen namen niso dobili javnih sredstev iz Republike Slovenije ali Evropske unije, oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. Vzorec izjave je sestavni del razpisa. Za namen pod številko I so v proračunu Občine Kamnik za lelo 2005 zagotovljena sredstva v višini 3.696.000 SIT, ki se lahko v skladu z 12. členom pravilnika dodelijo upravičencem za manjša zemeljska dela (planiranje terena, ureditev odvodnjavanja, krčenje drevesne zarasti in grmičevja, odstranjevanje kamenja ter druga manjša zemeljska dela) z namenom izboljšanja kvalitete in možnosti obdelave ter dostopa do kmetijskih zemljišč in zaokrožitev kmetijskih površin. Višina pomoči : do 40% upravičenih dokumentiranih stroškov. Upravičenci do pomoči so lahko fizične in pravne osebe ter agrarne skupnosti, ki jim je kmetijstvo glavna ali dopolnilna dejavnost, imajo stalno bivališče oziroma poslovni sedež ter kmetijska zemljišča, na katerih se izvajajo agromelioracije, v občini Kamnik. Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila :
- podroben opis opravljenih del (po obsegu in vsebini, tudi lastnega dela) z dokazili - računi,
- osebni podatki prosilca: ime. priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije.
- zemljiškoknjižni izpisek, zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča,
- izpisek iz katastra (seznam parcel po k.o., lastniku in vrstah rabe),
- krčitveno dovoljenje pristojnega upravnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko,
- lokacijsko informacijo ali ustrezno gradbeno dokumentacijo,
- mnenje kmetijske svetovalne službe,
- izjava o prejemu državne pomoči.
Za namen pod št. 2 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2005 zagotovljena sredstva v višini 770.000 SIT, ki se lahko v skladu s 13. členom pravilnika dodelijo upravičencem za delno povračilo stroškov izdelave projektne dokumentacije (PGD, PZI) za novogradnje, rekonstrukcije ali adaptacije objektov za rejo domačih živali ter objektov za izvajanje dopolnilnih dejavnosti.
Višina pomoči : do 12% upravičenih stroškov vrednosti celotne investicije.
Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila :
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- račun za izdelano projektno dokumentacijo z opisom namena,
- pozitivno mnenje kmetijsko svetovalne službe k predvideni investiciji,
- situacijo v merilu 1:5000 ali 1:2500 z označitvijo lokacije,
- lokacijsko informacijo ali ustrezno gradbeno dokumentacijo,
- izjava O prejemu državne pomoči.
Za namen pod št. 3 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2005 zagotovljena sredstva v višini 1.320.000 SIT, ki se lahko v skladu z 12. členom pravilnika dodelijo za ureditev in vzdrževanje pašnikov: za zaokrožitev, ureditev, vzdrževanje in obnovo pašnih površin z namenom optimalnega izkoriščanja in uporabe.
Višina pomoči : do 40% upravičenih stroškov oziroma največ do 30.000
srr/ha.
Vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila :
- podroben opis opravljenih del (po obsegu in vsebini, tudi lastnega dela) - računi,
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- pašni načrt (za urejanje pašnikov) - izdela kmetijsko svetovalna služba,
- zemljiškoknjižni izpisek, zakupno ali drugo pogodbo o uporabi zemljišča,
- izpisek iz katastra (seznam parcel po k.o., lastniku in vrstah rabe),
- izjava o prejemu državne pomoči.
Za namen pod št. 4 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2005 zagotovljena sredstva v višini 1.100.000 SIT, ki se lahko v skladu s 15. členom pravilnika dodelijo upravičencem, ki se preusmerjajo iz ustaljenega načina kmetovanja v ekološko kmetovanje. Višina pomoči: do 100% upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložili naslednja dokazila :
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice.
- dokazilo o vključitvi kmetije v kontrolo ekoloških kmetij,
- račune oziroma potrdila o vplačilu stroškov rednih eko kontrol v tekočem letu,
- izjava o prejemu državne pomoči.
Za namen pod št. 5 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2005 zagotovljena sredstva v višini 1.000.000 SIT, ki se lahko v skladu z. II. členom pravilnika dodelijo za opravljene analize vzorcev zemlje in krme. Višina pomoči: do 70 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti naslednje dokazilo :
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme,
- izjava o prejemu državne pomoči.
Za namen pod št. 6 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2005 zagotovljena sredstva v višini 1.087.014 SIT, ki se v skladu z 21. členom pravilnika dodelijo posameznikom, ki se udeležujejo izobraževanja s področja kmetijstva v primerih, ko ni naročnik ali izvajalec izobraževanja Občina ali Kmetijsko svetovalna služba. Izobraževanje mora biti namenjeno strokovnemu izpopolnjevanju in izobraževanju, ki uvaja nova znanja, povezana s kmetijstvom. Višina pomoči: do 60 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti :
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- vsebino izobraževalnega programa, iz katerega je razvidno, da gre za
izobraževanje s področja kmetijstva ter račun oziroma dokazilo o izvedeni in plačani storitvi,
- izjava o prejemu državne pomoči.
Za namen pod št. 7 so v proračunu Občine Kamnik za lelo 2005 zagotovljena sredstva v višini 228.870 SIT, ki se v skladu z 10. členom pravilnika namenjajo za izvedbo preventivnih ukrepov pri živalih. Višina pomoči: do 70 % upravičenih stroškov. Vlogi je polrebno priložiti :
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- račun pooblaščene organizacije O opravljeni storitvi,
- izjava o prejemu državne pomoči.
Za namen pod št. 8 so v proračunu Občine Kamnik za lelo 2005 zagotovljena sredstva v višini 250.000 SIT, ki se v skladu z. 17. členom pravilnika namenjajo sofinanciranju prevozov mleka s kmetij, ki so od odjemnega mesta (zbiralnice mleka) oddaljene več kot 3 km. Višina pomoči: do 30 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložili :
- osebni podatki prosilca: ime. priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- kratek opis stanja,
- izjava o prejemu državne pomoči.
Za namen pod št. 9 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2005 zagotovljena sredstva v višini 300.000 SIT, ki se v skladu z. 18. členom pravilnika namenjajo kmetijam, ki se odločajo za samostojen nastop na tržišču.
Višina pomoči: do 100 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložiti :
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- račun pooblaščene organizacije o opravljeni storitvi,
- izjava o prejemu državen pomoči.
Za namen pod št. 10 so v proračunu Občine Kamnik za lelo 2005 zagotovljena sredstva v višini 400.000 SIT, ki se v skladu z 10. členom pravilnika namenjajo za izvedbo preventivnih ukrepov pri živalih. Višina pomoči: do 70 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložili :
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- račun pooblaščene organizacije o opravljeni storitvi,
- izjava o prejemu državne pomoči.
Za namen pod št. II so v proračunu Občine Kamnik za leto 2005 zagotovljena sredstva v višini 2.9X7.500 SIT, ki so v skladu z 9. členom pravilnika namenjena izboljšanju genetskega potenciala v živinoreji (osemenjevanje).
Višina pomoči: do 50 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno prilo/m :
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- račun pooblaščene organizacije o opravljeni storitvi,
- izjava o prejemu državne pomoči.
Za namen pod št. 12 so v proračunu Občine Kamnik za leto 2005 zagotovljena sredstva v višini 640.000 SIT, ki so namenjena sofinanciranju storitev, ki jih opravljajo člani strojnega krožka. Višina pomoči: do 50 % upravičenih stroškov. Vlogi je potrebno priložili :
- osebni podatki prosilca: ime, priimek, naslov, davčna številka in ime banke ter številka transakcijskega računa ali hranilne knjižice,
- račun oziroma potrdilo strojnega krožka o opravljeni storitvi,
- izjava o prejemu državne pomoči.
Obra7.ce vlog lahko dobile na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance), na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si) in v Kmetijsko svetovalni službi (Trg talcev I, Kamnik). Razpis je odprt do 2.11.2005.
Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, oddelek za gospodarske dejavnosti in finance, (davni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisarni Občine Kamnik (soba St. 1). Pri oddaji vlog je potrebno plačali upravno takso v višini 850 SIT. Informacije:
Občina Kamnik, oddelek za gospixlarske dejavnosti in finance ( g. Alojz Kolar), telefon 01/8318-106;
- Kmetijska svetovalna služba, telefon 01/8317-533
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN OBČINE KAMNIK
Kamniški OBČAN
KULTURA-MED NAMI
22. septembra 2005 7
PALESTINEC MOHAMED   *Sam da si živ nazaj priSel«
LJUBI SLOVENIJO
Dvojčki so rodovna tradicija po palestinski in slovenski strani
Palestinec Mohamed Sheikha živi v Sloveniji preko J9 let, že dolgo v Tunjicah pri Kamniku. Pravi, da mu Slovenija pomeni raj, ker je dežela miru.
Mohamed Sheikha je hil pet let zaposlen v podjetju Slovenija ceste Tehnika na delovišču v Iraku. Potem je študiral v Ljubljani. Postal je radiološki inženir in J / let delal na ortopedski kliniki ljubljanske poliklinike. Pred tremi leti je doživel hudo prometno nesrečo in je upokojen. A nikakor ni brez delovnih obveznosti. Prevaja iz arabščine za /mtrebe sodišča in policije.
Zadnjih 26 let živi z družino umirjeno življenje v Tunjicah. Decembra bo dopolnil 64 let in vsakodnevno družbo mu delajo hčerkina dvojčka in časopisi Po-ročen je Z Olgo Vrhovnik, domačinko iz Tunjic. Posebnost njego-
Palestinec Mohamed Sheikha živi v lun jieah. Je vzoren dedek in rad pelje na sprehod hčerkina dvojčka.
Ve in tudi ženine rodovine so dvojčki. Dvojčke je rodila že Mohamedova mama. In dvojčka sla tudi njegova 24-letna hčerka Tumara in sin Sandi.
Mohamedova najstarejša hčerka Jasmina je j>red enajstimi leti rodila sina Luko, pred dvema letoma In pol pa dvojčka Maksa in Jaka. Dedek ju skoraj vsak dan pelje na sprehod po svežem zraku. Dvojčke je rodila ludi stara mama Mohamedove žene ()lge. Dvojčki so torej rodovna tradicija />o jmlestinskem in slovenskem delu rodovine.
Mohamedova žena Olga je jnavnukinja Vrhovnika, kije bil ustanovitelj prvega krajevnega društva skupne pomoči v Tunjicah leta IN97 in še danes deluje. Ustanovitelj Vrhovnik, je dobil idejo za ustanovitev tega društva, kjer je dolgo opravljal svoj tesarski poklic in na lastni koži izkusil, kako koristno je takšno društvo. V tistih časih je namreč pogosto prihajalo do požarov in drugih nadlog. Prati utečena medsebojna, sosedska pomoč je bila vedno dobrodošla. Člani društva namreč plačujejo tudi članarino. Na območju Tunjic še vedno stojijo prvobitni kozolci, ki so delo mojstra Vrhovnika. In na širšem gorenjskem območju so še številni zvoniki, kijih pokrivajo kupole, katerih leseno ogrodje je izdelal ta mojster.
Zanimivo je, da se je Palestinec Mohamed zelo dobro vživel v tukajšnji gorski svet. In ne le on. V Sloveniji preko 36 let živi tudi njegov brat Ga-san Sheikha. Stanuje v Stranjah in dela na Petrolovi bencinski črpalki v Kamniku. Njuni mami je pred leti, med obiskom sinov v Sloveniji, za vedno prenehalo biti srce. Po-koj)ana je v Stranjah.
V Gazi živi njun brat, v Sa-udski Arabiji sestra. Občasno se medsebojno obiskujejo.
FRANČEK ŠTEFANEC
Tomaž Humar se je veselil s sovaščani in prijatelji
Sosedje, sovaščani in prijatelji so legendarnemu Tomažu Humarju v gostišču Orel v Stahovici pripravili dobrodošlico. Manjkalo ni dobrega jelenove ga golaža, solz in veselih zvokov ansambla Nanga Parbat ex-pres.
Na dvorišču gostišča Orel v Stahovici se je zaslišala viža Na Roblek, številnim sosedom, so-vaščanom ter prijateljem se je pridružil Tomaž Humar. Domačini so mu dopustili, da se je vsaj malo odpočil, zato so se odločili, da sprejem v domači vasi pripravijo nekoliko pozneje. Igor Šink je spet zbral glasbene prijatelje in zaigral je ansambel Nanga Parbat expres, kakor so se poimenovali. Tomaž je prišel v družbi sina, hčerke, očeta in matere. Potem se mu je še pridružila njegova ekipa, ki je skrbela za koordinacijo v baznem taboru; novinarka Maja Roš, zdravnica Ana Perdan in plezalni kolega so-vaščan Aleš Koželj.
Ženske so mu izročile vse izrezke iz različnih časopisov, ki so pisali o njem, vsi so ga z veseljem objemali. Manjkalo ni niti solz in slišal se je vzklik: •Tomaž sam', da si živ nazaj prišel«. Potem je zadišalo po odličnem jelenovem golažu, ki ga je pripravil Janez Uršič s svojo ekipo. Spet se je oglasila glasba in tudi plesalo se je. Vsi bi se radi pogovajali s Tomažem in vsakdo se je hotel fotografirati z njim. Tomaž je mirno odgovarjal na števila vprašanja.
Dobrodošlico mu je v imenu sovasčanov izrekel Franc Pes-totnik in povedal, da so, kot ši-
GETI Abonma 2005/06
&   DOM KULTURE KAMNIK
Fužine 10 Kamnik, tel: 01 839 76 06, mob: 041 360 399, www.domkulture.org, info@domkulture.org
MAISTROV ABONMA
Mestno gledališče Ljubljana: komedija BENEŠKA DVOJČKA
Prešernovo gledališče Kranj:
komedija MALOMEŠČANSKA SVATBA
Slovensko mladinsko gledališče: pravljična klasika SEN KRESNE NOČI
Mestno gledališče Ptuj: detektivka VOHLJAČ
Špas teater Mengeš:
komedija KO MAČKE NI DOMA
Gledališče Koper:
komedija AGENCIJA ZA LOČITVE
Predstave bodo predvidoma na sporedu enkrat mesečno ob sredah ali četrtkih ob 19.30 Cena abonmaja je 12.000 SIT
OTROŠKI ABONMA KAM'NCEK
Mini teater Ljubljana: OBUTI MAČEK
Gledališče iz desnega žepka: PETER STRAH
Lutkovno gledališče Maribor: O MROŽKU, KI SI NI HOTEL STRIČI NOHTOV
Lutkovno gledališče Uš: KAM JE SLO LEPO VREME
Gledališče Fru-Fru:
PIKECJEŽEK IN GASILKOJEŽ
Mini teater Ljubljana: PALČEK
Predstave bodo predvidoma na sporedu enkrat mesečno ob sredah ali četrtkih ob 17.00. Primerne so za otroke od 3. leta naprej. Cena abonmaja je S.000 SIT
Abonmaje vpisujemo do 6. oktobra 2005.
rom po svetu, tudi domačini trepetali z njim in molili, da bi se vrnil zdrav domov na svojo zeleno preprogo pred hišo. Tomaž se je vsem zahvalil za prisrčen sprejem in povedal, da se je v steni večkrat spomnil domače vasi. Bil je vesel številnih pozdravov in sporočil, ki so prihajala tudi iz domačih logov. Ko je bil najbolj v krizi je dobil sms od hčerke in sina, da ga čakata. »To te kar prekolje na dvoje«, je hitel pripovedovati Tomaž. S pomočjo posebne metode, s katero obvladuje telo, je uspel toliko časa zdržati na hudem mrazu in nočeh. Ko smo mu z baze sporočali, kakšno veliko medijsko zanimanje je za njegovo rešitev, je slutil, da bo to velik pritisk na javnost in upal je, da,mu bo uspelo. »Vse je odvisno od Njega«, je razlagal dalje. »Če bi hotel, bi me že vzel, a kot kaže ima še načrte z menoj«. Spet je prišel nov obiskovalec in Tomaž mu je krepko stisnil roko ter ga pozdravil s prešernim nasmehom. Glasbeniki SO poprijeli za instrumente in prijetno druženje ob klepetu se je zavlekelo pozno v noč. Veliko radosti in pozitivne erergije je ta večer družilo vse zbrane ob snidenju s Tomažem Humarjem, ki bo zagotovo še plezal.
Planinci iz vse Slovenije so se srečali v Kamniški Bistrici
V Kamniški Bistrici so se v soboto, 10. septembra, zbrali planinci in ljubitelji planinstva iz vse Slovenije. Planinsko društvo Ljubljana - Matica je letošnji Dan slovenskih planincev organiziralo v svojem domu v Kamniški Bistrici.
Planince so pozdravili govorniki, med njimi župan občine Kamnik Tone Smolnikar, predsednik Planinskega društva Kamnik Ivan Resnik, predsednik KS Kamniška Bistrica Zdravko Bod-laj, predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar, ki je izpostavil pomembnost preventive, vzgoje in varovanja okolja kot osnovnih usmeritev njihovega delovanja. Ob tem je dodal, da je bilo v letošnjem letu v gorah kar za polovico manj nesreč kot lansko leto, kar je razveseljiv podatek.
Da bo država planincem stala ob strani pri uresničevanju okoljevarstvenih projektov, kot so postavljanje čistilnih naprav v gorah in obnova planinskih koč, je obljubil minister za okolje in prostor Janez Podobnik.
Ob prijateljskem srečanju planincev, spremljali so ga zvoki kamniških godbenikov, so pripravili razstavo ob 110-letnici izhajanja Planinskega vestnika, člani Gorske reševalne službe Slovenije so prikazali svoje delo, mnogi so se ustavili ob spomladi postavljenem spomeniku planincu, reševalcu in lovcu Valentinu Slatnar-ju-Bosu.
SAŠA MEJAČ
Domačini izrekajo čestitke Tomažu.
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Tuhstično-informacijski center
Tomšičeva 23, 1241 Kamnik
tel: +386 1 839 14 70
fax: +386 1 831 81 92
e-mail: infocenter.kamnik@siol.net
http://turizem.kamnik.si
Kamnik
KOLEDAR PRIREDITEV
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Območna izpostava KAMNIK, Japljeva 2, Kamnik tel.: 01/831 98 30 E-mail: oi.kamnik@iskd.si
GALERIJA VERONIKA, KAMNIK
Do 30. septembra 2005 ie na ogled
(vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah od
10. dO 12- Mre)
RAZSTAVA
OD OBLEKE DO PREOBLEKE, OD »NARODNE NOŠE« DO KOSTUMA
Tej temi bo posvečeno tudi PREDAVANJE
avtorja Bojana Knifica, univ. dipl.etnologa in kulturnega antropologa.
Na predavanje vabimo vse, ki se v ti. narodne noše oblačite oz. ste z njimi kakorkoli drugače povezani. Avtor vas bo seznanil s podrobnostmi razvoja tega pojava na Slovenskem in z možnostmi, ki na področju poustvarjanja naše oblačilne dediščine še obstajajo. Predavanje bo v PONEDELJEK, 26. septembra 2005, ob 19. uri, v Galeriji Veronika v Kamniku. Vstop prost, vljudno vabljeni!
BUDNARJEVA MUZEJSKA HIŠA
Zgornje Palovče 5, Kamnik
Tel.: 041 545 580 (ga. Iva Šubelj Kramar)
V nedelio. 2. oktobra, ob 15.uri
vabimo
na otvoritev razstave OBCESTNA ZNAMENJA
Budnarjeva hiša odprta vsako nedeljo od 14. do 18.ure.
Mladinski center Kamnik Šutna 38, Kamnik, Tel.: 041 957 609 Sobota. 24. septembra, od 9. do 18. ure BUČARIJADA - Šutna- Kamnik
od 9. -18.ure -pestra ponudba doma pripravljenih jedi iz buč
od 10.-17. ure -ustvarjalne delavnice za vse generacije
ob 11. in 13. -igrica RAZBITA BUČA
od 13. -14.ure -sprejem buč
ob 15.uri - POVORKA VOZIČKOV
ob 16.30 - folklorna skupina Strmou
- KD F.Steleta Tunjice-SKEČI
ob 1 7. uri -RAZGLASITEV REZULTATOV tekmovanj
ob 1 7.30 - igrica, igre
TEDEN OTROKA IN TEDEN PROMETNE VARNOSTI od 1.- 10.oktobra
Torek. 4. septembra, od 10. -12. ure/GARDENO. Steletova ul. DAN ŽIVALI-ogled malih živali v trgovini, zbiramo hrano, likovni na-tečaj-Moj hišni ljubljenček
Četrtek. 6. septembra, od 10.-1 l.ure /na igrišču OŠ. T. Brejca Predstavitev dela policistov, gasilcev, reševalcev (različna vozila, službeni psi)
Ostale aktivnosti: S PRAVLJICO NA POTEP, okrogle mize, bolšjak, družinski izlet, igrajmo se in ustvarjajmo skupaj, otroci odraslim-odrasli otrokom ... Čas in kraj posameznih dogodkov bo na plakatih po vrtcih, šolah, internetu.
Kulturno društvo Priden možic Glavni trg 1, Kamnik DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik www.domkulture.org: info@domkulture.ora 041/360-399
01/839-76-06 (uradne ure med 9. in 14. uro) Sreda. 5. oktobra, ob 17. uri
Mestno gledališče ljubljansko
BENEŠKA DVOJČKA-gledališka komedija. Za abonma Rudolf. Četrtek. 6. oktobra, ob 19.30 uri
Mestno gledališče ljubljansko
BENEŠKA DVOJČKA - gledališka komedija. Za Maistrov abonma in izven. Vstopnina: 2500 SIT
8       22. septembra 2005
DNEVI NARODNIH NOŠ
Kamniški OBČAN
DNEVI NARODNIH NOŠ IZREDNO ODMEVNI IN DOBRO OBISKANI
Kamnik gostil rekordno število noš iz vse Slovenije in tujine, večji poudarek kakovosti prireditve, predstavitvi oblačilne kulture in etnografski povorki
Tridnevna tradicionalna prireditev Dnevi narodnih noš z mnogimi nastopi folklornih skupin, koncerti, razstavami, predstavitvami domačih obrti, živahnim sejemskim dogajanjem in vrsto spremljajočih prireditev je v naše mesto ponovno pripeljala rekordno število obiskovalcev, po oceni organizacijskega odbora blizu 30.000, in pokazala, da je drugi septembrski vikend rezerviran za kamniško prireditev kot eno največjih v Sloveniji.
Krona vsega dogajanja je bila odlično izpeljana nedeljska povorka z rekordnim številom udeležencev, saj se je skozi mesto sprehodilo preko 1600 v narodne noše, meščanske in letos prvič tudi v stanovske oprave odetih udeležencev, ki so pokazali resnično pestro oblačilno kulturo vseh slovenskih pokrajin, pa tudi Italije, Avstrije in Makedonije. Povorki, ki je bila s strokovnim pristopom razdeljena v tri tematske sklope (etnološki, stanovski in turistični), spremljalo jo je veliko konj, dvajset voz, šest pihalnih godb, je prizaneslo vreme, saj so dežne kaplje pričele padati le nekaj minut po končani povorki.
Ob pestrem in kvalitetnem programu folklornih, glasbenih in zabavnih prireditev so letošnje 35. Dneve narodnih noš zaznamovale tudi mnoge spremljajoče prireditve: odprtje prenovljenega Trga svobode, slovesno odprtje prvega dela apartmajskega naselja v Termah Snovik, odprtje sodobnega šeststez-nega kegljišča v Mekinjah, slovesna obeležitev 30-letnice Območne obrtne zbornice Kamnik skupaj z razstavo gorenjske obrti in podjetništva, frizersko delavnico sekcije frizerjev in zanimivo modno revijo tekstilne sekcije, 6. turnir občine Kamnik v golfu, pokalno tekmovanje Gasilske zveze Slovenije in tekmovanje za Pokal Kamnika, razstava koz in ovc, razstava malih živali ter zanimivi razstavi - filatelistična razstava z motivi narodnih noš v galeriji Pika in razstava o razvoju oblačilne kulture na Slovenskem z naslovom Od obleke do preobleke v galeriji Veronika.
Organizatorjem gre vsa pohvala za letošnji res skrbno izbran in pripravljen kvaliteten program, ki ga je povezoval Tone Ftičar, s poudarkom na folklori in prikazom pestre oblačilne kulture Slovencev.
Pestra oblačilna dediščina na ogled v galeriji Veronika
Program Dnevov narodnih noš je napovedalo četrtkovo odprtje razstave v galeriji Veronika z našlo
vom Od obleke do preobleke - od noše do kostuma, ki so jo vsebinsko in oblikovno postavili člani Folklorne skupine Kulturno umetniškega društva Triglav Slovenski Ja-vornik - Jesenice, organiziral pa Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Kamnik. Razstava je z izčrpnim in nazornim prikazom oblačilne kulture Slovencev prispevala pomemben pečat h kakovosti letošnje prireditve, na ogled pa je do konca septembra.
KUD Triglav, katerega začetki segajo v leto 1991, danes združuje 50 članov, ki v različnih sekcijah (pevski, godčevski, folklorni in sekciji ročnih del) ohranjajo in poustvarjajo slovensko ljudsko izročilo. Oblačila večinoma izdelujejo člani sami na podlagi skrbnega pregledovanja gradiva, poznavanja obstoječih raziskav in upoštevanja sodobnih načel izdelovanja folklornih odrskih preoblek. Na podlagi spoznanj o oblačenju na slovenskih tleh v preteklosti poustvarjajo oblačilno dediščino v folklornih in njim sorodnih skupinah. KUD Triglav iz Slovenskega Ja-vornika tako sledi in narekuje razvoj sodobnega kostumiranja folklornih skupin na Slovenskem.
Kot je ob odprtju razstave povedal njen avtor Bojan Knific, dipl. etnolog in kulturni antropolog, je razstava razdeljena na dva, med seboj povezana dela, ker je potrebno razumeti, da nekateri predmeti predstavljajo vir za poustvarjanje oblačilne dediščine in so imeli svojo funkcijo že v preteklosti, drugo pa so današnje interpretacije načinov oblačenja v preteklosti.
Prvi del razstave tako predstavlja stare oblačilne kose, večinoma iz zbirke Bojana Knifica. Ob raziskovanju oblačilne kulture Slovencev in izdelovanju kostumov za folklorne skupine so mu posamezni oblačilni kosi služili kot pomoč pri odkrivanju tehnik šivanja, načinov okraševanja, krojenja, spoznavanje materiala. Kot pravi, skuša z občasnim razstavljanjem zbranih starih oblačil spodbuditi zanimanje za ob-
lačilno dediščino. Na razstavi v Kamniku predstavlja izbrane oblačilne kose - avbe, peče, rokavce, rute, telovnike, ki izvirajo iz pretežno kmečkega okolja in alpskega območja.
Drugi del razstave zavzemajo kostumi, ki jih člani KUD Triglav danes uporabljajo na svojih nastopih, z njimi pa na poustvarjalen način predstavljajo način oblačenja Slovencev v različnih časih, v različnih krajih in ob različnih priložnostih. Največ pozornosti pa so posvetili prav gorenjskemu kulturnemu območju.
Na Šutni se je predstavljala domača obrt
Sejemska prodaja na Maistrovi ulici in na Glavnem trgu, ki se je začela že v petek, je bila v soboto in nedeljo nadvse živahna. Nič manj živahnega utripa pa ni bilo čutiti na Šutni, kjer so se predstavljali izdelovalci domače obrti.
Skozi razvoj pestre oblačilne kulture Slovencev sta nas ob odprtju razstave v galeriji Veronika popeljala avtor Bojan Knific, zbiralec starih oblačil, in Tone Ftičar. Zanimivi kostumi so skrbno načrtovani in izdelani po različnih izpričanih virih o oblačilni kulturi na Slovenskem.
Mladi klekl jarici Eva Ugovšek in Urša Zakrajšek že šest let obiskujeta klekljarski krožek na OŠ Marije Vera na Duplici. Štejeta šele 14 let, pa sta že pravi mojstrici izdelovanja slovenskega spominka.
Letos večja pozornost folklori
Na prireditvenem odru na Glavnem trgu in pod njim smo bili letos priča res pestremu folklornemu izročilu. Poleg godbe iz Vodic ter ansamblov Mambo Kings, Viharnik, Slovenski muzikanti inTonijaTuhinjskega, ki so nas zabavali v večernih urah, so se predstavile Folklorna skupina Društva upokojencev Kamnik, Folklorna skupina Društva upokojencev Komenda, ljudske pevke Predice, duo Fvropa, Društvo ljubiteljev harmonike Godič, mladinska folklorna skupina Bistri-
75-letna Cirila Ules iz Loke pri Mengšu šiva narodne noše že 45 let in sodeluje s Kamnikom vseh 35 let, odkar so organizirani dnevi narodnih noš. Ponosno pove, da je v prvem kamniškem sprevodu na prvih dnevih narodnih noš s harmoniko stopal na čelu povorke njen takrat 4-let-ni sin Marjan. Doda, da takrat še ni bilo tako majhnih otrok v sprevodu kot zadnja leta. Cirila je tudi svojim petim otrokom, sebi in možu skrbno šivala oblačila narodne noše in pravi, daje bila neskončno srečna in ponosna, ko so skupaj stopali v številnih sprevodih po vsej Sloveniji in v tujini. Še danes se z možem rada oblečeta v narodno nošo, saj je zanju takrat velik praznik, poln prijetnih spominov.
ca ob Dravi, folklorna skupina Alpenverein iz avstrijskega Trofaiacha. Še posebej pa so pozornost in navdušenje obiskovalcev poželi nastopi folklorne skupine Kočani iz Makedonije in priznane Akademske folklorne skupine Ozara Kranj.
Člani Ozare so nas s plesom in predstavitvijo lepote slovenske ljudske oblačilne kulture popeljali po različnih slovenskih pokrajinah, od Prekmurja, Štajerske, Kočevskega, Gorenjske, Dolenjske, do Koroške in Bele Krajine.
Praznična noša Dolenjske iz prehoda iz 18. v 19. stoletje. Nevesta nosi preko obleke daljšo koča-majko iz volnenega blaga, zapenja se s kaveljčki. Na glavi ima venček s cvetovi iz povoskane-ga papirja. Ženin je oblečen v volnene podko-lenske hlače, belo laneno srajco, rdeč suknen telovnik, krajši suknič iz volnenega blaga, prav tako podložen z rdečim bombažem, ki je brez ovratnika in se ne zapenja.
Plesalci Akademske folklorne skupine Ozara Kranj se zavedajo, kako zahtevno je izdelovanje rekonstrukcij noš, zato jih nosijo s ponosom in s ponosom tudi predstavljajo lepoto slovenske ljudske oblačilne kulture. Na fotografiji je noša Kostelskega. Ženska je oblečena v laneno krilo z modrcem, rokavce okrašene z vezenino in pre-pasana z bombažnim predpasnikom in tkanico. Obuta je v hunkaste nogavice in visoke čevlje. Na glavi ima pečo, zavezano na rogle. Moški je oblečen V dolge lanene hlače, laneno srajco, volnen telovnik, prepasan je s tkanico, za vratom nosi rdečo ruto, preko ramen pa torbo.
Noša izpred prve svetovne vojne: ženska je oblečena v krilo z modrcem, preko katerega ima kočamajko, prepasana je s črnim predpasnikom in obuta v visoke čevlje. Glavo ji krasi peča. Moški nosi irhaste podkolenske hlače, bombažno srajco, svilen telovnik, preko katerega ima volnen suknjič. Obut je v visoke škornje in pokrit s klobukom.
Oko se je ustavilo pri znanem Kamničanu, slikarju Marjanu Novaku, kije zavzeto in natančno slikal Mali grad na opeko bohrovec. Mimoidoči so občudovali njegove slikarske spretnosti in prisluhnili predstavitvi postopkov slikanja, materialov. Marjan namreč slika na les, keramiko, steklo, opeko... Pravi, da slika po naročilu in da ljudje že dobro poznajo njegovo delo. Pokazal je fotografije cerkvic iz naše občine in bližnjih krajev, domače hiše, kužna znamenja, obraze ljudi - vse to bo prijazen in skromen slikar prenesel s čopičem in barvo na različne podlage.
Varovanci VDC Sožitje so predstavili svoje izdelke in izdelovanje punčk iz slanega testa. Suhe prilepijo na lesene podlage in tako so kot eden od izdelkov njihovega pestrega programa pripravljene za prodajo. Sredstva namenijo za mesečne nagrade varovancev, Oh našem obisku je Darja Ka-lišnik z /duše izdelovala gobelin, mentorica Irena Bizjak pa tapiserijo.
|v i
Pridne žene Društva podeželskih žena Kamnik- Komenda (nedavno smo jih podrobno predstavili) so stojnico na Šutni v soboto in nedeljo bogato obložile z domačimi dobrotami svojih kmetij. Na sliki: Marija Hribar s Kališa i. 11-letnim vnukom Mihom, ki babici rad pomaga in opazuje njen domač, prijazen stik z ljudmi. Za kmečkega fantiča so takšni dnevi še posebej zanimivi.
Kamniški OBČAN
DNEVI NARODNIH NOŠ
22. septembra 2005 9
Obiskovalci so na prireditvenem odru na Glavnem trgu spremljali pestro folklorno izročilo različnih   Številne obiskovalce so še posebej navdušili temperamentni plesalci in plesalke folklorne skupine Kočani iz
slovenskih pokrajin,   Avstrije in Makedonije. Iz avstrijskega Trofaiacha je prišla folklorna skupina Makedonije.
Alpenverein.
Rekordna udeležba nedeljske povorke
Letošnja povorka, v kateri je sodelovalo preko 1600 narodnih noš, je bila nekaj posebnega, razdeljena na tri tematske sklo pe. V etnološkem delu sprevoda smo spoznali izvirne narodne noše predvsem članov folklornih skupin različnih slovenskih krajev, pridružili pa so se jim folkloristi iz Makedonije, Italije in avstrijskega Trofaiacha.
Prvič doslej smo v sprevodu občudovali stanovsko oblačilno kulturo - gasilce, godbenike, dimnikarje, lovce, čebelarje. Najbolj množični pa je bil sev.eila turistični del povorke s člani turističnih, kulturnih društev, folklornih skupin in posamezniki, ki negujejo slovensko oblačilno kulturo. Obiskovalci, ki so povsem zapolnili količke našega mesta, so se še posebej navduševali nad meščanskimi nošami, kakršne so pri nas nosili v prejšnjih dveh stoletjih, pokrajinski mi in stanovskimi preoblekami. Sprevod, v katerem je sodelovalo kar šest godb, mažoretke, konjeniki, je zaključilo dvajset voz z narodnimi nošami, na nekaterih so prikazovali kmečka opravila.
Ob zaključku izredno odmevne povorke, ki so ji z nekaj minutami prizanesle celo dežne kaplje, se je župan Tone Smolnikar na Glavnem trgu zahvali vsem sodelujočim in zadovoljen poudaril, da prav številna udeležba narodnih noš in obiskovalcev kaže na pomembnost Din vov narodnih noš v Kamniku kot ene največjih kulturnih in (uriš tičnih prireditev v Sloveniji.
Letos je organizacijskemu odboru, ki ga je vodil župan Tone Smolnikar, uspelo narediti korak naprej in dvigniti trailici onalni praznik ljubiteljev narodnih noš na višji nivo predvsem s kvalitetnejšo, bogato vsebino programa, kjer posebno mesto zavzema razstava s predavanjem o razvoju oblačilne kulture na Slovenskem, pa tudi strokovno pripravljena in na tematske sklope razvrščena povorka noš je sledila izročilu preteklosti in ga na zanimiv način prepletala s sedanjostjo.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
10    22. septembra 2005
POGLEDI - MNENJA - ODMEVI
Kamniški OBČAN
ODLOČITEV BO VAŠA
Državna ali javna televizija, to je sedaj vprašanje, ki bo dobilo svoj odgovor na bližajočem se referendumu 25. septembra.
Odločitev bo na plečih slehernega udeleženca oz. udeleženke tega referenduma in prav vsak bi moral biti pred glasovanjem seznanjen vsaj z osnovnimi dejstvi glede problematike tega zakona.
- Državna televizija je v bistvu vladna televizija in jo uvaja novi Zakon o RTV. To pomeni, da bo imela vsakokratna politična oblast neposreden vpliv na to, kaj in kako bodo novinarji poročali. Podobno je veljalo za sedanjo Srbijo in Črno Goro, ko je bila v času vladavine Miloševiča vzpostavljena popolna informacijska blokada, ko so bili vsi osrednji mediji režimski, torej so pristransko poročali o družbe-no-politični situaciji v državi in izven nje, podobne kritike pa je doživel tudi Berlusconijev kapitalski prevzem in s tem politična podreditev nacionalne italijanske rtv mreže Rai.
- Javna je tista radiotelevizija, ki jo financira javnost in deluje v interesu javnosti, ki ima tudi preko organizacij civilne družbe pomembno vlogo pri upravljanju RTV. Takšna televizija je odgovorna javnosti in ne vladajoči koaliciji.
Javna radiotelevizija mora zagotavljati kakovostne in raznovrstne informativne, kulturne, izobraževalne in razvedrilne vsebine. Posebno skrb namenja tudi kulturni identiteti, poznavanju in ohranjanju slovenskega jezika,
družbenemu položaju avtohtonih narodnostnih manjšin v Sloveniji, verskim skupnostim, pravicam ranljivih družbenih skupin, kot so invalidi, starejši idr.
- Vladni zakon spreminja Radiotelevizijo Slovenije iz javne v vladno, torej omogoča politični nadzor in podreditev javnega zavoda RTV Slovenija. Preko novega načina imenovanja članov nadzornega in programskega sveta ter s povečevanjem pristojnosti generalnega direktorja RTV povečuje vladni nadzor nad upravljanjem in vodenjem RTV Slovenija. Poleg tega omogoča in širi možnosti verske in politične propagande.
Zakon je po mnenju Socialnih demokratov vsebinsko nesprejemljiv, škodljiv in ogroža ustavno zagotovljeno pravico do obveščenosti (javnosti) in do svobode izražanja (novinarjev, urednikov idr.). Predstavlja korak nazaj, saj omejuje neodvisnost novinarjev in zmanjšuje možnosti nepristranskega poročanja. Koncept zakona o RTV sledi ideji, ki jo je pokazala že novela zakona o javnih uslužbencih - podrejanje, nadzor in discipliniranje urednikov in novinarjev na RTV Slovenija. Javna in ne vladna Radiotelevizija Slovenije je splošni javni interes, kar sistematično uveljavljajo vse resne in sodobne demokratične države (zgleden primer javnega servisa je britanski BBC).
predsednik Socialnih demokratov Kamnik-Komenda
BORUT ŽAGAR
Za boljši program javne radiotelevizije
Radiotelevizija Slovenija je največja kulturna ustanova v Republiki Sloveniji, ki bi morala v najširšem obsegu in na najbolj dostopen način plemenititi in bogatiti nacionalni prostor s kulturnimi vsebinami. Pomembno poslanstvo njenega programa je informiranje, izobraževanje, spodbujanje aktivnega odnosa državljanov do družbe, časa in sveta, v katerem živijo.
Doslej je ta javni zavod urejal in ga še ureja zakon, ki je neprimeren, pomanjkljiv in zastarel. Posledice sedaj veljavnega zakona so bile omejevanje informacij oziroma dokazani poskusi cenzure (primer poskusa preprečitve predvajanja oddaje Zamolčani -moč preživetja) in posegi funkcionarjev LDS v program (med številnimi sta javnosti najbolj znana primera zadržanje poročila novinarja Geriča o vladnem letalu v času Ropove vlade ter vsiljevanje navodil o referendumski kampanji o oploditvi zdravih samskih žensk, ki jih je prejel odgovorni urednik od ministra LDS g. Kebra, zaradi česar je protestno odstopila novinarka - voditeljica soočenj). Na ključna mesta v organih javne-
ODPRTO PISMO ZUPANU ANTONU TONETU SMOLNIKARJU - 2
Prebrali smo vaše odgovore v zadnji številki Kamniškega občana in smo začudeni, celo užaljeni in besni. Enostavčni odgovor na naše prejšnje odprto pismo se nam zdi žaljiv in nesprejemljiv, predvsem pa ni nikakršen odgovor na naša vprašanja!
Meščani ožjega mestnega jedra Kamnika (ureditveno območje KI-Center, K2-Šutna) smo se (po vaši enostavčni zavrnitvi nekaj »deset Kamničanov«) ponovno zbrali in se skuf)aj opredelili do problemov, kijih odpira uvedba novega parkirnega režima. Menimo, da ste se zadeve lotili nepremišljeno, nepripravljeno in neodgovorno, predvsem do oživljanja mestnega jedra, stavka, ki je bil zelo pogosto slišan iz vaših ust. Tudi »nekaj deset Kamničanov«. kot nas opredeljujete (mimogrede nas je kar nekaj sto), tvori zelo živahno življenje mesta. Tu živimo, spimo, zbolimo, se jtosta-ramo, imamo celo otroke in kdaj pa kdaj tudi obiske... nakupu-jemo in služimo za vedno težje preživetje, tudi naša dohodnina ostane v celoti v občinski malhi. Pa nas prav zanima, če sploh veste, koliko nas v centru Kamnika in na Šutni živi. Sicer pa se ob VEČ KOT ŠTIRIDESET podpisih zgane tudi Vladu in Parlament, za vas pa je to očitno premalo!?
Naslednje, kar nam podajate v taistem sestavku, je primerjava s prometnim režimom v Ljubljani. Ne vemo, od kod vam podatki, vam pa iz prve roke zagotavljamo (ker smo tam v službah), da v ožjem mestnem jedru v Ljubljani ne parkira nihče, kije tam v službi. V ta namen je mesto Ljubljana zgradilo parkirne hiše in ponudilo parkirne prostore na obrobju mesta.
Spoštovani župan! Očitate nam, da si želimo privilegiran položaj pred ostalimi občani občine Kamnika. Stanovalci, edini, ki smo v mestu še ostali, si takšnega načina z vaše strani zagotovo ne zaslužimo. Parkirnega režima, ki nam ga vsiljujete, stanovalci mesta ne bomo dopustili. Pravzaprav je vaša zadnja poteza le kaplja čez rob. V mestu je namreč obilica težav, ki nas pestijo že leta, pa kljub pobudam in opozorilom nanje z občinske strani ni bilo doslej niti odgovorov, kaj šele ukrepov. Ali ste že kdaj vsak dan zjutraj pred izvozom na obvoznico čakali v Maistrovi ulici [)o pol ure, prav toliko ali še več pa popoldne pred vedno več semaforji ob vračanju domov v mesto.' Ali se tudi vi zbujate zaradi cvilečih zavor nočnih dirkačev skozi mesto in hupanja stoječe kolone od 6h-8h zjutraj? Zavedamo se, da so jmreditve, kot so dnevi narodnih noš, srednjeveški in še kakšni dnevi za mesto Kamnik pomembni, ne sprejemamo pa, da se te prireditve sprevračajo v nočna razgrajanja vinjenih obiskovalcev pod našimi okni in uriniranja na naše fasade (da ne boste pozabili, da jih moramo obnoviti povsem na svoje stroške, /m tem pa za izvedbo gradbenega odra plačujemo Občini Kamnik najemnino pločnika (!??). Spisek bi bil lahko še veliko daljši, a bi nas potem morda želeli označiti še za nestrjme, kar pa prav gotovo vsaj za zdaj ne želimo postati.
Še enkrat poudarjamo, da vašega parkirnega režima stanovalci območja K l-Center in K2- Šutna ne sjnejemamo (lahko pa se nam pridruži še kdo, da ne boste imeli občutka, da želimo imeti privilegije). Na zboru dne 15.09.2005 smo se zbrali in soglasno uskladili svoja mnenja ter oblikovali naše zahteve:
1. Vsakemu gospodinjstvu iz območja KI - center in K2-Šutna pripada brezplačna dovolilnica za eno parkirno mesto (drugo smo pripravljeni plačati).
2. Prva ura parkiranja za obiskovalce mesta naj bo brezfdač-na. Tako ne bomo zgubili prav vseh, ki želijo v mestu kaj kujnti ali imeti opravek.
3- Za nepravilna parkiranja in parkiranja brez dovoljenj naj se kazni/)<>večajo in strogo nadzorujejo.
4. Za zaposlene v mestu Kamnik predvidite nova parkirišča na obrobju mestnega jedra in s kontrolo poskrbite, da bodo tam res parkirali.
5. Želimo, da nas z dosedanjimi študijami o ureditvi mirujočega prometa v mestu Kamnik seznanite.
Zahtevamo, da kot župan sprejmete naše predstavnike, ki smo jih tudi enotno izbrali na našem sestanku, z namenom uskladitve različnih interesov. Zahtevamo, da sprejmete našo 6-člansko delegacijo do seje občinskega sveta, kije predvidena v sredo, 21. septembra.
To pismo vam pošiljamo kot možnost iskanja skupnih razumnih rešitev in se želimo izogniti komunikaciji na nivoju ulice, kar
zrn
SOCIALNI DEMOKRATI
^3jJJj> DRŽAVNI RI¥!
pa je lahko tudi skrajna možnost, saj je bil fx> našem vedenju p> * dosedaj edini učinkovit način reševanja JmMematike v občini.
Pismo smo posredovali tudi Kamniškemu občanu ter vsem svetnikom Občine Kamnik.
Meščani mesta Kamnik (podpisi v prilogi) - v uredništvu
Odgovor na anonimno pismo
Dne 9.8.2005 sem sprejel anonimno jiismo, naslovljeno na naslov poslancev in funkcionarjev občine Kamnik. Iz tega jnsma po-vzemam le najpomembnejše navedbe fjredvsem zahk da bo javnost delno seznanjena z vsebino omenjenega jnsma.
»V občini Kamnik je veliko mladih družin, ki potrebujejo socialna stanovanja veliko bolj, kot pa občani, ki imajo j>red blokom socialno dodeljenega stanovanja parkiran svoj Mercedes, O/jel ali BMW v vrednosti tudi do 10 milijonov tolarjev. Mnogi izmed teh ufjravičencev do socialnega stanovanja so si medtem, ko bivajo v teh stanovanjih, zgradili stanovanjsko hišo, ali f)a imajo ob slovenskem ali hrvaškem morju vikend, jmkolico oziroma na vodni gladini čoln ali jahto.
Pričakujem takojšno rešitev te zadeve ter poročilo, objavljeno v glasilu Kamniški občan. Tam naj bo najnsan celoten seznam vseh, ki stanujejo v socialnih stanovanjih. Objavite seznam, j>a boste videli kakšen bo odziv občanov. Problem j>resega vse meje, o tem se govori v vseh kamniških gostinskih lokalih, na kamniških ulicah, v občinskih in poslanskih jnsarnah, mi pa seveda to plačujemo, vi pa se obnašate kot noj, ki tišči glavo v j)esek.
Prošnje za socialno stanovanje z možem oddajava že nekaj let, vendar ga do sedaj še nisva dobila. V nadaljevanju so omenjeni splošni pogoji, kijih morajo izpolnjevati državljani, da so u/jravičeni do dodelitve socialnega stanovanja, merila, ki vplivajo na obseg in časovno j)rednost jni. jnidobitvi socialnega stanovanja in da je natančneje dodeljevanje socialnih stanovanj urejeno v jnravilnlku o oddaji socialnih stanovanj v najem, ki ga s/jrejme vsaka občina jiosebej.
Posebno pismo sem že j>red nekaj meseci j>oslala marsikateremu od vas, vendar ni nihče naredil nič. Vaše glave so še vedno v jjesku. Tam bodo pa verjetno tudi ostale do upokojitve«, je navedeno v anonimnem pismu.
V uvodu odgovora vas, spoštovana anonimna krajanka Kamnika, moram seznaniti, da sem bil na lokalnih volitvah leta 2002 na listi Zelenih Slovenije D občinski odbor Kamnik izvoljen za občinskega svetnika in ne poslanca. V naslednjih jnsmih vas prosim, da se čitljivo f)odpišete in poleg podjnsa navedete, da želite ostati neimenovana. To je pomembno predvsem zato, ker bi bila stvar lažje rešljiva, če bi z vaše strani pridobil konkretnejše podatke.
V sredo, $1.8.2005, sem obiskal uslužbenko občine Kamnik, ki vodi stanovanjske zadeve in jo prosil za obrazložitev. Povedala je, daje pred časom že reševala približno enako zadevo in ugotovila, da je obtožba glede osebnega vozila znamke Mercedes neutemeljena, saj je to vozilo zelo staro in da je iz kataloga Evrotax razvidna nizka vrednost tega vozila. O izgradnji vikenda j)a je bila pritožba opravičena, zato je ukrejiala tako, da so ukinili status socialne najemnine in uvedli profitno najemnino.
(dede vašega jnsma, j)a sva se z uslužbenko občine Kamnik dogovorila, da njihova pravna služba pridobi od državne institucije, ki jo vodi ga. Nataša Musar Pire, mnenje ali občina lahko v Kamniškem občanu objavi spisek imetnikov socialnih stanovanj. Tako mnenje je potrebno pridobiti, da ne bo v nadaljevanju prihajalo do (jravnih Sporov med občino Kamnik in imetniki stanovanj. V kolikor bo mnenje pozitivno, bo v Kamniškem občanu objavljen spisek vseh imetnikov socialnih stanovanj. Če j>a bo mnenje odgovorne državne institucije negativno, bom javnost seznanil jjravočasno, seveda, če mi bo dovolila občinska uj>rava. Sicer pa bom kot občinski svetnik na naslov oddelka za okolje in jm>s-tor jioslal j)obudo v jHsni obliki, v kateri bom (>redlagal, da vašo zahtevo realizira občina Kamnik.
Zeleni Slovenije - OO Kamnik Občinski svetnik Daniel Kovačič
ga zavoda so lahko prišli vodilni ljudje podjetij, ki z RTV Slovenija tudi poslovno sodelujejo, čeprav gre vsaj za konflikt interesov, če že ne za korupcijo. Predvsem pa gledalke in gledalci ter poslušalke in poslušalci namesto dobrega programa, do katerega so s plačilom prispevka nedvomno upravičeni, zlasti v zadnjem obdobju dobivajo večkratne ponovitve enih in istih oddaj. Le kdo si želi za nenehni ogled besede »ZNOVA« plačevati visok RTV prispevek?
Stanje v javnem zavodu RTV Slovenija je - zaradi sedaj veljavnega zakona - naslednje:
- zakon, ki je v veljavi, jc po odločitvi Ustavnega sodišča že dvanajst let v neskladju z Ustavo Republike Slovenije,
- v zadnjih letih je prišlo do občutnega programskega siromašenja RTV Slovenija;
- nepreglednost v poslovanju in neodgovornost sta že pripeljali do težav v poslovanju celotnega javnega zavoda;
-zasebni in politični interesi so pripeljali do trgovanja z delnicami, vendar se ne ve, kakšne so bile provizije in kam bo šel denar od milijardnega izkupička prodanih delnic, čeprav gre dejansko za razpolaganje s sredstvi, o katerih mora biti javnost natančno obveščena (takšni posli so za javne zavode povsem nedopustni).;
- RTV Slovenija še do danes ni javno predstavila natančnega pregleda porabe denarja (po zgledu BBC), čeprav gre predvsem za denar vseh plačnikov RTV prispevka, saj državljanke in državljani RTV Slovenija plačujete prispevek v skupnem znesku okoli 24 milijard SIT, kar je 80% vseh sredstev, s katerimi razpolaga RTVS.;
- na RTVS je bil in je še prisoten izrazit vpliv politike, kar povsem nedvoumno in jasno priznavata prvaka opozicijskih strank. V pismu Tonetu Ropu je Borut Pahor nedavno tega pogumno zapisal vso resnico: »Spomni se, dragi Tone, kakšen vpliv je imela Tvoja stranka na medije cel čas tranzicije. Z zakonom in mimo njega.«. Rop je Pahorju na to užaljeno odgovoril z. dejstvom, da je na čelu RTV Slovenija pač bivši predsednik (ZL)SD.
Zaradi zgoraj navedenega se bomo. s podporo novemu zakonu 0 Radioteleviziji Slovenija, zavzeli za bolj pester in bolj kvaliteten program javne radiotelevizije, za pravico novinarjev do svobodnega poročanja, za bolj varčno poslovanje In za manjši RTV prispevek, za več kulture, dobre zabave in več kvalitetnUi informacij, za enaka merila za vse ter za uravnoteženo in profesionalno poročanje, za možnost, da pri vodenju RTVS sodelujejo vsi, ki jo plačujejo, za evropsko primerljiv zakon, ki bo odpravil neustavnost, za ločitev informacije od komentarja, za pravico ljudi, da bodo seznanjeni, kako se porablja njihov denar in za to, da bo konec prepirov med predsednikoma LDS in SD o tem, katera od teh dveh strank bolj politično obvladuje RTV Slovenija.
Vsi skupaj si želimo, da jesenska nedelja 25. septembra ne bo prinesla samo sonca, ampak tudi novi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki bo odprl možnost za boljši program javne radiotelevizije ter celovito uresničevanje Vaše ustavne pravice do objektivne informacije, vključno z. Vam stalno dostopno informacijo o tem, kako RTV Slovenija porablja Vaš denar.
SDS KAMNIK, NSi KAMNIK, SLS KAMNIK
Nesprejemljiv Pravilnik o prometni ureditvi na javnih parkirnih površinah v nekaterih predelih Kamnika
Zaradi velikega nezadovoljstva, izraženega s strani občanov Kamnika, in pravnih oseb, ki delujejo v ožjem centat Kamnika, smo se v pisni obliki, s pozivom, obrnili na urad župana, da zaustavijo izvajanje 18. člena Odloka o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju Občine Kamnik in 3. člena Pravilnika o prometni ureditvi na javnih parkirnih površinah v delu Kamnika.
Razlog za zaustavitev izvajanja zgoraj navedenega odloka in pravilnika o ureditvi cestnega prometa in prometni ureditvi javnih površin na območju Občine Kamnik je v nezadovoljstvu občanov in pravnih oseb zaradi neustreznega strokovnega pristopa, ko jim ni bil omogočen nakup letnih kart za parkiranje in obenem zagotovljen prostor za parkiranje. Po njihovih ocenah bi morali še pred izvajanjem odloka opraviti
natančne analize, koliko parkirnih mest je sploh na razpolago zunaj plačljivega območja. Stanovalci Kamnika v strogem mestnem jedru niso v enakem položaju kot pa ostali občani Kamnika. V kolikor jim ne bodo zagotovljene enake možnosti parkiranja, bodo prisiljeni sprožiti ustavno presojo izvajanja občinskega odloka. Po njihovem mnenju ustava zagotavlja enake pravice za vse občane.
Izvajanje odloka v taki obliki jeza pravne osebe nesprejemljivo zaradi nezagotavljanja možnosti normalnega pristopa do njihovih poslovnih stavb in sedežev podjetij. Odlok v taki obliki nikakor ne zagotavlja pogojev za normalno opravljanje poklicnih dejavnosti in obenem oživljanja starega mestnega jedra.
Odbor za informiranje in medije SDS Kamnik predsednik odbora Robin MAJNIK
Zahvala
V nedavnem neurju 3. 9. 2005, ki je povzročilo ogromno škode na in v stanovanjski hiši, gospodarskem poslopju in na infrastrukturi, se iskreno zahvaljujemo GD Šmartno, Štabu Civilne zaščite Kamnik, RK Kamnik, Centru za socialno delo, Milanu Vrankarju ml., še posebej pa sosedom, prijateljem in znancem, ki so takoj priskočili na pomoč.
Zahvala vsem, ki ste ali še boste kakorkoli pomagali.
Družina Osolnik, Podbreg pri Hruševki
Pojasnilo in opravičilo
V prejšnji številki kamniškega občana je bil objavljen članek z naslovom S skodlami pokriva stavbno dediščino, v katerem je prišlo do nekaterih napačnih navedb. Za streho cerkve na Uršlji gori Seje porabilo 114 kubičnih metrov macesnove hlodovine, razcepljene v skodle in ne toliko skodel, kot je bilo zapisano. Med drugim je bilo še navedeno: »Pri delu mu pomagajo oče Franc in mama Monika, žena Jana, hčerki Nina in Manca, torej kar vsa družina ...« Pravilneje bi bilo zapisano, da mu ob delu občasno pomagajo družinski člani. Oče Franc je namreč pred časom legel v prerani grob. Za neljubi napaki se avtor članka Franček Štefanec opravičujem.
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI - IZ DRUŠTEV
22. septembra 2005     1 1
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Dupliški petelin buri gasilske duhove...
~Mf<>t kaže, fovšija tudi med -*V gasilci kar prerada zagori. Ko so ondan dupliški gasilci krstili novo moderno avlocister-no, so se nekoliko pobahali, tudi na svetovnem spletu, z velikim petelinom kot dupliškim grbom na svojem vozilu, ki ga je lastnih ročno upodobil sam vodja domačih gasilcev. To pa je nekaterim že šlo v nos, češ, saj petelin ni homologiziran, tipiziran in podobno. Najglasnejši so bili skoraj naši sosedje, Topolčani, ki sicer zelo velikodušno na spletnih straneh »guncajo afne« z neko gasilsko fantovščino ali nekaj podobnega. Pravijo, da bodo po tej logiki počasi gasilci začeli na svoje jeklene konjiče malatl ceh) zaslužne župane in druge botre, vendar bodo imeli precej dela s farbanjem, ker župani niso večni. Kot Rosenbaurce, med katerimi ima dupliška že 80 let...
Tfrižanipravijo, da se imajo XV Komendčanom zahvaliti za osamosvojitev občine. To jim je prineslo tudi marsikaj novega. Res je, da so jim Kranjčani skoraj dve leti urejali komunalije in da so dolgo morali hoditi po razdrapanih cestah, vendar bodo sedaj bolj zadovoljni, saj bodo med drugim dobili tudi granitne robnike ob pločnikih, ki jih kamniška občina še ne premore. Pravijo, nismo tako bogati, da bi si privoščili betonske, ki kaj kmalu postanejo škrbasti. Granitnim pa tudi snežni plugi ne morejo do živega. Pa še prav imajo...
\Tf oje zadnjič župan Tonti XV ob otvoritvi apartmajev v Snoviku nekaj jamral, da ga boli koleno, je bilo med publiko slišati neko zeničko: Prav ti je, zakaj pa se tako bojiš našega tomfa, ki ti pocajla vse tegobe. Spet druga pa pravi: slabo reklamo dela za naš tomf. Če bi se malo zlagal in rekel, da mu je zdravilna tuhinjska voda po-
tegnila vse bolečine iz kolena, bi ga pohvalil še sam direktor Janez, ga takoj dal v svoj najnovejši prospekt V svetu termalnih užitkov...
C^ez komot ga pa res ni, si najbrž misli tisti Šmarčan (iz Šmartna v Tuhinju, da ne bo pomote), kije svoj oreh zasadil na občinski zemlji in z njega pridno pobira orehe za potico, vendar mu ni mar, če njegove veje zastirajo svetlobo, ki jo občina pošilja preko svoje svetilke na šmarske ceste. Zato mora na občini posredovati sam nekdanji šmarski žu]>an in občinski mož Tone, občina pa naroči komunali, da na njeni zemlji takoj posekajo preko-šateveje. Upajmo, daje »oreho-vec« komunalcem rekel vsaj bohlonaj. Potem pa preprostemu človeku razloži, kaj je to javno dobro in čemu služi...
Celih devet mesecev, od decembra 2004, je moral prvi gasilec in občinski mož Janez čakati na odgovor občinar-jev na vprašanje, ali je res, takrat še mesarski most, sedaj Usnjarski most prenizko postav Ijen, da bi ga lahko poplavila tako visoka Kamniška Bistrica, kot je bila jeseni leta 1990. Čeprav občinarji pravijo, da je most v celoti postavljen v skladu s predpisi in dovoljenji, so vendarle rabili toliko časa, da so napisali osem vrstic dolg odgovor. Pa naj še kdo poreče, da občinarska služba ni težka, Najbrž so hoteli poprej most ob kakem hudem nalivu, kijih letos ni manjkalo, tudi praktično preizkusiti...
Sicer pa neumorni šef občinskih gasilcev občinarjem ne privošči nekaj miru. Pred nekaj meseci je predlagal, naj občina kupi nazaj nekoč svoje zemljišče pod Malim gradom, skupaj z lokalom, tako, da bi
Zahvala PGD Šmartno
Čeprav z majhno zamudo, pa vendar, so se člani komisije gasilskih veteranov pri GZ Kamnik na seji dne 12. 9. 2005 spomnili gasilcev iz Šmartnega za vse, kar so dobrega storili za lep sprejem veteranov gasilskih društev občine Kamnik. Vse naloge so po programu odlično pripravili in izvedli tako v tekmovalnem, kulturnem in zabavnem delu. Za njihov trud vodstvu PGD, predsedniku društva Francu Resniku, za uvodni nagovor Alojzu Cevcu za organizacijo in ostalim članom, ki so sodelovali pri izvedbi programa, javna zahvala in priznanje.
Sprejmite gasilski pozdrav »Na pomoč.«
Komisija veteranov GZ Kamnik Predsednik Alojzij Konda
«°05/06
KONCERTNI
JUVAVUM BRASS QUINTET
eritt Kem, August lUoovSek, '
GLEDALIŠKI
Evald Flisar: NORA NORA PG Kranj, tragikomedija
J, P. Moll&r©: SCAPINOVE ZVIJAČE, SNG Drama Ljubljana, komedija
Ken Ludwig: TI NORI TENORJI, SNG Drama Maribor, komedija
Sofoktes: KRALJ OJDIPUS
Gledališče Koper, PG Kranj, tragedija
Ivan Cankar: KRALJ NA 8ETAJNOV1, SNG Nova Gorica, drama
Miro Gavran: VSE O ŽENSKAH, Mestno gled. ansko, komedija
DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK klavir
GODALNI KVARTET
TARTI Milan Aleksa
fIN!
Kolbl, Romeo Drucker, HHter Milošev, Miloš
SOLISTI PIRANESI
SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE KAMNIK
dirigent Simon DvorSak
A Ljubljanska 61,Domžale [f tel.. 722 50 50
iy mail: info@kd-domzale.si ; splet: www.kd-domzale.si
1
Pokrovitelj KD Franca Berrnka |e Banka Domžale
Kulturni dom Franca Bernika
Domini«
Vpis od 15. do 28. septembra 2005
imel bodoči lokal v stružnem stolpu in v vznožju hriba />od komando en šef, da se ne bipre-jnrala, kdo komu odžira goste in še kaj. Občinarji pravijo, da še niso dobili jnmudbe lastnika jmdmulograjskega bifeja o />ro-daji, da bi občina lahko uveljavila fjredkujmo pravico. Sicer pa mora lastnik občini kadarkoli dopustiti dostop />rek svojega lokala do zaklonišča. Kot kaže, bodo občinarji Janezov jmmeten predlog še malo prespali. Samo, da se ne bi zbudili, ko bo že prepozno in da se ne bi ponovila burna zgodovina iz osemdesetih let pod vznožjem Malega gradu...
"Wfot kaže, je lansko jesen po XV jnotestnem odstopu prejšnjega, zagnanega vodstva krajevne skupnosti Duplica novo vodstvo še vedno v ilegali, saj niso zmogli na nedavno proslavo 80 ■ letnice domačih gasilcev poslati vsaj enega jnedstavnika, da bi prevzel zahvalo gasilcev, kaj šele, da bi jim kdo v imenu KS izrekel čestitke. \^
Ce ne bi bilo tajnice Dragice, ki je poskrbela tudi za
opremo prostovoljcev, ko so v začetku šolskega leta skrbeli za varnost šolarčkov in ki po-stotri še marsikaj drugega. po-tem bi lahko rekli, da je za vodenje naše največje KS bolj slabo jtoskrbljeno. Vsaj v javnosti ga za razliko od prejšnjega vodstva ni čutiti. Zato pa so toliko bolj glasni nekateri j>osa-mezniki, ki menijo, da jih občina že ne bo komandirala in da zanje ne veljajo nobeni prometni jnedjnsi, še zlasti pa ne o parkiranju. Medtem, ko bodo kamniški meščani te dni dobili parkirne avtomate in bodo za svoje jeklene konjičke plačevali po nekaj deset tisočakov letno, pa na DujMci takoj pišejo jmdestna jnsma, če jih nekajkrat na lelo obišče občinski redar in na pločevino na ozkih klancih in ovinkih, kjer ogrožajo prometno varnost, nalimajo letake z nekaj jurji globe.
Da o tem, kako se sjmšluje rdeča luč na dupliškem semaforju in enosmernost nove ceste od vrtca proti železniški postaji, sploh ne govorimo...
Krištofov Pepe II.
Delo Društva generala Maistra Kamnik
Ohranjanje Maistrovega izročila
Kamniško Društvo generala Maistra, ki se je letos osamosvojilo oziroma ustanovilo kot samostojno društvo, bo v okviru svojega progama v letošnjem letu pripravilo še nekaj akcij, namenjenih ohranjanju in razvijanju Maistrovega izročila ter domoljubne vzgoje.
Tako so pred dnevi na seji upravnega odbora, ki ga vodi Niko l'interič, sklenili, da bodo poleg organizacijske utrditve društva in vključevanja novih članov v novembru pripravili predavanje o našem rojaku Maistru, obiskali pa bodo tudi llnec pri Rakeku, kjer je nazadnje živel in leta 1934 tudi umrl. Povezali se bodo s člani tamkajšnjega pokrajinskega odbora za Notranjsko in tudi z ostalimi Mais-
trovimi društvi v Sloveniji.
Prihodnjo pomlad naj bi ponovno oživili kviz o Maistru na Gimnaziji Rudolfa Maistra in pripravili spominski pohod. Posebno skrb bodo v društvu namenili prizadevanjem za ureditev Maistrove spominske sobe v njegovi rojstni hiši na Šutni. Za obnovo Maistrove hiše je občina Kamnik v letih 2003 in 2004 iz proračuna prispevala 14 milijonov SIT', donatorji pa so prispevali okrog 12 milijonov SIT.
V začetku prihodnjega leta bodo pripravili razstavo o generalu Maistru in borcih za severno mejo. Okrepili pa bodo tudi prizadevanja za zbiranje gradiva o generalu Maistru in borcih za severno mejo 1918-19.
F.S.
Člani društva general Maister iz Kamnika s predsednikom ZiMi M Milanom Lavrenčičem pred reliefno upodobit vi jo generala Maistra s sobojevniki, delom kiparke Vlaste Zorko, na pročelju OŠ borcev za severno mejo na Pobrežju v Mariboru.
^OtroSkipevskizbor JVrabcki in cicibani }
D KD Solidarnost Kamnik
Vabimo v svoj e pevske vrste nove pevce in pevke,
kiirncuo veselje do prepevanja, druženja, nastopanja.
0P2 Vrabt ki od 7 do 13 let se dobivamo ob četrtkih ob 16. uri,
0P2 Cicibani od 3 do 6 let se dobivamo ob torkih ob 17. uri. j
v glasbeni sobi D KD Solidarnost (nad ){a\/arno Veronika), j JapUevaa.Karrtik.
'Vasvidenje Zborovodkinja carina Aparnik
POMAGAJMO BERNARDKI DO DVIGALA
Skupaj z Območnim združenjem Rdečega križa Kamnik smo se odločili, da odpremo vrata humanosti in pomagamo naši so-krajanki na poti do prepotrebnega dvigala.
Osolin Bernardka iz Spodnjih Stranj je bila v letu 2002 naročena na nezahtevno desetminutno operacija kile v lokalni anesteziji, ki pa se je zanjo končala z grozljivimi posledicami. Zaradi poškodbe žile in poznejšega hematoma ter utesnitve hrbtenjače je ostala paraplegik. Dolgo časa je upala, da bo nekoč lahko hodila, stanje se ji je celo nekoliko izboljšalo, z »berglami« je lahko naredila nekaj korakov, sedaj pa se stanje poslabšuje, premika se lahko samo z vozičkom, zakaj, tudi zdravniki ne vedo.
Hiša, v kateri živi s svojima sinovoma in možem, je zgrajena za normalno gibljive ljudi, zato so jo že morali nekoliko predelati (razširiti vrata,...), problem pa je v tem, da je stanovanjski prostor v prvem nadstropju, kamor jo že nekaj let nosijo bodisi sinova, bodisi mož. Tako ne morejo več. Nujno potrebujejo dvigalo, ki pa si ga z njeno invalidnino in moževim dohodkom (on je njen izbrani družinski pomočnik) ter dvema šolajočima otrokoma na noben način ne morejo priskrbeti.
Zato jim skušajmo pomagati po svojih močeh, saj potrebujejo za nakup dvigala preko 3 milijone tolarjev.
Prispevke lahko nakažete na račun: Osolin Bernardka, Sp. Stranje 20, 1242 Stahovica, št. računa: 02310-1553523783. Če želite morebitni podarjeni znesek uveljavljati kot davčno olajšavo, vas prosimo, da znesek nakažete na transakcijski račun Območnega združenja Rdečega križa Kamnik, Ljubljanska 1,1241 Kamnik, številka ttr: 02312-0011158889, sklic 00/2003, s pripisom Osolin - denarna pomoč.
Upamo, da nam bo s skupnimi močmi uspelo prisluhniti in pomagati sočloveku. ^ — u———— -
Seminar poslušnosti in obrambe
V soboto in nedeljo, 27. in 28. avgusta, se je na vadbišču Kinološkega društva Duplica odvijal seminar poslušnosti in obrambe z mednarodno udeležbo. Vodil ga je priznani nemški kinolog Marcus Ne-utz, ki se s šolanjem psov ukvarja tako profesionalno kot tekmovalno. Zaposlen je v nemški policiji in je glavni inštruktor za šolanje službenih psov.
Seminarja so se udeležili sodniki, tekmovalci in inštruktorji iz, različnih kinoloških društev iz. Slovenije in tujine. V dveh dneh so bili deležni zanimivih predavanj, osvojeno znanje pa so lahko takoj praktično preverili s svojimi psi
Seminar je uspel, kar je bilo videti tako na obrazih vodnikov kot organizatorjev.
Tudi v prihodnje se bomo trudili v Kamn pripeljati čim več kinoloških strokovnjakov, da bi s tem izboljšali osveščenost pasjih lastnikov v zadovoljstvo vseh nas
Za pomoč se zahvaljujemo gostilni Mlakar ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi seminarja
K D Duplica
Marcus Neutz z belgijskim ovčarjem - »mali-novcem« Dukom in priznani marker Sebastjan Urh - Hammer (KD Duplica)
PLESnA SOLA
Plesne vaje v sezoni 2005/06 potekajo po naslednjem urniku: OŠ Marije Vere:
četrtek od 16.00 do 17.00 ure za 1. in 2. razred, četrtek od 17.00 do 18.00 ure za 3. do 5. razred in četrtek od 18.00 do 19.30 ure za 6. do 9. razred.
OŠ Toma.....Brejca:
torek od 13.45 do 14.30 ure za 1. do 4. razred.
OŠ Moste:
torek od 16.00 do 17.00 ure. Vrtec.Peslma (pričetek oktobra).
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
HIP HOP v Kulturnem domu Kamnik: PRIČETEK 3.10.2005
- ponedeljek od 16.00 do 17.00 ure za šolarje, stare od 7. do 10. let in
- ponedeljek od 17.00 do 18.30 ure od 11. let dalje.
TREBUŠNI PLES v Kulturnem domu Kamnik:
- torek, 11.10., od 19.00 do 20.00 ure.
Za predšolske plesalce NOV TERMIN V PLESALNICI: četrtek, 6.10., od 16.45 do 17.30 ure.
MIKI PLEŠEMO, MIKI UŽIVAMO
www.mikiples.com
12    22. septembra 2005
ZANIMIVOSTI
Kamniški OBČAN
Narodne noše, plesi, pesmi in harmonike tudi pri najboljšem sosedu
Dnevi narodnih noš pa so zaznamovali dogajanja tudi pri najboljšem sosedu. V Mercator centru Kamnik so namreč v soboto, 10. septembra, plesalci Folklorne skupine Društva upokojencev Kamnik predstavili splet plesov različnih slovenskih pokrajin, zapele so ljudske pevke Pre-dice.
Številni obiskovalci so še posebej toplo pozdravili nastop muzikan-tov Društva ljubiteljev harmonike Godič pod mentorstvom Boštjana Erjavca. Dan prej so nastopili tudi na prenovljenem Trgu svobode v okviru programa 35. dnevov narodnih noš.
Med petnajstimi harmonikarji je polovica Kamničanov, sicer pa fantje prihajajo iz raznih slovenskih krajev. Večina je samoukov, vsi pa so veliki ljubitelji domače glasbe. Najmlajši (na fotografiji v sredini na odru) je 9-letni Lovro Šenk iz Tomišlja pri Igu, harmoniko igra tri leta. Najstarejši Viktor Bregar iz Homca šteje 66 let in je znan izdelovalec unikatnih lesenih harmonik - rezljank. Pri njem se tudi dobivajo na vajah. Predsednik društva, ki deluje štiri leta, je Stane Skrbinšek, zbirajo pa se v gostilni Pri Rušovc v Godiču.
VERA MEJAČ
Pred prenovljeno stavbo nekdanje Metalke raste nova lipa
Stavba nekdanje Metalke, ki zadnja leta ni 'bila ravno v ponos Kamniku, je v septembru dobila novo, lepšo podobo. Temeljito so jo prenovili in v njej uredili otroško prodajalno Pikapolonica in prodajalno z obutvijo Parni, tako, da je stavba tudi »oživela«..
Sočasno z urejanjem okolice so zaradi varnostnih razlogov odstranili mogočno vrbo, ki ja ogrožala pešce in parkirane avtomobile. Na istem mestu, kjer je stala vrba, pa je ob odprtju trgovin župan Tone Smolnikar zasadil lipo. SAŠA MEJAČ
Veliko prostih za študente in
Septembra se precej poveča ponudba prostih del, ki jih dijakom m študentom ponuja e-Štu-dentski Servis, saj se dijaki, ki dela razgrabijo poleti, vrnejo v So-lo, študenti pa sc trudijo z obveznostmi za vpis v višji letnik.
e-Študentski Servis vsak dan ponuja več kot 350 različnih prostih del za študente in dijake. Katerih del je največ na voljo? Ponudba del je na ogled v poslovalnicah e-Študcntskega Servisa in na spletni strani www.stu-dentski-servis.com, kjer se lahko iskalci del prijavijo tudi za aktivne iskalce del, ki jih servis obvesti če se najde primerno delo zanje.
Kaj lahko delajo dijaki in študenti med šolskim letom? Predvsem ob koncu tedna so iskani za deklariranje izdelkov, čiščenje, anketiranje, čez teden pa podjetja iščejo skladiščnike in tiste, ki so pripravljeni pomagati pri selitvah, ki so kot eno težjih fizičnih del praviloma tudi bolje plačane, okrog 1.000 tolarjev na uro. Trgovci iščejo polnilce polic, ki delajo predvsem v popoldanskih in večernih urah, tako da je delo primerno tudi za dijake, ki hitro naredijo domačo nalogo. Precej iskani so prodajalci in promotorji, ob prostih
del
dijake
popoldnevih pa lahko dijaki tudi pridobivajo soglasja za razna dela, nekaj je tudi povpraševanja po varuškah. Pa še kaj bi sc našlo.
Najti delo za pridne je precej e-nostavno.
e-Študentski Servis
flRFiVfO IVA RTirARf
V soboto, 24. septembra, Mladinski center Kamnik z Vero Prelovšek pripravlja na kamniški Šutni čisto pravo bučarijado. Ves dan bodo potekale ustvarjalne delavnice na temo BUČE. Skupaj bomo uživali v kraljestvu buč, občudovali izdelke ustvarjalnih delavnic, izvedeli kaj vse je mogoče pripraviti iz buč, okušali bučne dobrote kmečkih žena in se nasploh imeli lepo v prijetni družbi. Ob 15. uri pa se bo po Šutni vil sprevod z vozički, okrašenimi z bučami.
Risali bomo v različnih tehnikah, Pisali bomo o bučah, v poeziji ali prozi,
Izrezovali bomo »strahce« iz buč (buče lahko prinesete s seboj ali jih kupite na stojnici).
Ustvarjene izdelke bomo razstavili na Šutni in se skupaj zabavali ob soju »Bučne svečave« in seveda grizljali »buče«.
Izbirali in nagradili bomo NA1 BUČO: NAIDEBELEIŠO. NAJDALJŠO IN NAJLEPŠO, NAJBOLJ DOMISELN BUČNI ARANŽMA IN NAJLEPŠI VOZIČEK IZ SPREVODA VOZIČKOV OKRAŽENIH Z BUČAMI
*Za ustvarjalne delavnice pričakuje Mladinski center Kamnik prija-ve tako za mentorje, kot tudi udeležence (zaradi priprave materialov), Delavnice so brezplačne. Prijavite se lahko na GSM 041 957 609 Helena, ali 041-631-868 MENTORICA VERA PRELOVŠEK.
Bučke, buče, bučkice. Tako in drugače.
Buče so res vsestranske. Buče v juhi, buče v omaki, buče ocvrte, buče pečene, buče dušene, buče v rižoti, buče v solati, buče nadevane. Tudi buče kar tako. Različne sladice, sladke in slane pite. Tudi potice in kruh. Kompoti in sokovi, marmelade z dodatki različnega sadja. Slane bučne jedi imalo rade zeleno in bordo baziliko, lušlrek, poper, muškat, kislo smetano...
Sladke jedi pa med namesto sladkorja, cimet, klinčke, mand-Ije, orehe, sladko smetano...
Se vam že cedijo sline?
Vse več se govori in piše o tem čudovitem, bogatem, vsestranskem, po krivici zapostavljenem sadu narave. Mene so buče na več nivojih čisto »zasvojile«... zato, ker jih lahko v prehrani pripravljam na raznolike načine. Uporabljam jih lahko kot pomagalo pri različnih zdravstvenih tegobah, za nego telesa in kot dekoracijo. Čudovito pisane so in nenavadnih oblik. Pravijo, da je gojenje buč nalezljivo in povzroča »resno odvis-
nost«. »Bučomanijo«. Zato »ministrstvo za zaščito zmernosti« resno opozarja. Ne križajte in ne preizkušajte novih vrst in sort, ker jc njihovo število neskončno.
Različni načinijmprave in uporabe buc
Za začetek nekaj čisto preprostih nasvetov kaj vse se da pripraviti iz buč.
Vedno bolj uporabne in cenje-
Naš sodelavec Bojan Pollak, ki se po sedmih tednih usposabljanja Nepal-cev za varnejšo hojo in plezanje v planinah, v kopnem, v snegu in v ledu kmalu vrača domov, se je iz Nepala spomnil na nas tudi z razglednico.
ne so. Daleč od časov, ko so bile samo krma prašičem. Buče so res vsestranske. Buče v juhi, buče v omaki, buče ocvrte, buče pečene, buče dušene, buče v rižoti, buče v solati, buče nadevane. Tudi buče kar tako. Različne sladice, sladke in slane pite. Tudi potice in kruh. Kompoti in sokovi, marmelade z dodatki različnega sadja.
Slane bučne jedi imajo rade zeleno in hordo baziliko, luštrek, poper, muškat, kislo smetano...
Sladke jedi pa med namesto sladkorja, cimet, klinčke, mandljc, orehe, sladko smetano...
Mi tako radi »zakompliciramo« recepte in s tem pripravo hrane ter porabimo ogromno časa. Vemo pa, da nam ga vedno zmanjkuje, imamo pa samo dve roki.
Buče pripravljam na čisto preproste načine, tako kot drugo zelenjavo, sadje ali meso.
Poizkusite. Tudi v jesensko zimskem času. Saj se nekatere vrste buč zelo lepo na pravi način skladiščijo, pridobivajo na okusu in aromi. Kot zimska jabolka.
Več prihodnjič Pripravila Vera Prelovšek
SOHI "Dtopciom
SAM d.o.o. Domžale
vabi nove sodelavce
SAM d.o.o. Domžale s sedežem v Zgornjih Jaršah je srednje veliko podjetje z jasno vizijo za prihodnost. Glavna dejavnost podjetja je trgovina z gradbenim materialom, metalurgijo, vrtnim programom, materialom za vodovod in ogrevanje, keramiko in kopalniško opremo, elektro materialom in belo tehniko ter z ostalo opremo za dom. K sodelovanju vabimo naslednje sodelavce
1. Trgovca na gradbenem oddelku (m/ž)
2. Trgovca črne metalurgije (m/ž)
Pogoji za opravljanje dela za delovni mesti pod točkama 1 in 2:
- najmanj IV. stopnja ustrezne izobrazbe,
- 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih,
- obvladanje dela z računalnikom v MS Windows okolju,
- obvladanje programskih orodij MS Office,
- poznavanje gradbenega materiala,
- poznavanje črne metalurgije (pod točko 2),
- organizacijska sposobnost,
- komunikativnost.
3. Skladiščnik
Pogoji za opravljanje dela:
- najmanj III. stopnja ustrezne izobrazbe,
-1 leto delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih,
- poznavanje gradbenega in ostalega prodajnega materiala,
- izpit za viličarja,
- tečaj za skladiščnika.
V izbirnem postopku bomo upoštevali samo prošnje, katerih kandidati izpolnjujejo vse zgoraj navedene razpisne pogoje.
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 3 mesecev z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Delo se opravlja v PC Jarše. Delavec na delovnem mestu pod točko 1 in 2 bo na poskusnem delu 2 meseca, delavec na delovnem mestu pod točko 3 bo na poskusnem delu 1 mesec.
Pisne prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 05. 10. 2005 na naslov: SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1, Zgornje Jarše, 1235 Radomlje s pripisom »za razpis«
ali na e-naslov: katia.varqa@sam.si
Dodatne informacije o navedenih delovnih mestih dobite na tel. št.: 01-729-88-20 (Katja Seljak Varga).
	I
	1
tOLSKi CENTER i!  «11')«»II i! 7A MAISTRA Novi trg 41 /a 1241 Kamnik Tel.: 01/830 32 00, 830 32 11, 830 3212 Elektronska pošta: icrmjtefrmnfl Spletna stran: www.sc-rm.net
Evropski oc
skednja EmuommA ŠOUA
IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Programi: trgovec, ekonomski tehnik, splošna 3n ekonomska gimnazija, jezikovni in računalniški tečaji, maturitetni tečaj. Tii: mmm m. m
Kontaktna ©a«ba: Andreja Sabati šuator,
TE1 2005
Kamniški OBČAN
ŠPORT
22. septembra 2005 13
Kegljanje se je vrnilo v Kamnik!
Po osmih letih, odkar je vrata zaprlo staro kegljišče za frančiškanskim samostanom, so se v petek, 9. septembra, kamniški kcg Ijači in drugi ljubitelji tega športa veselili odprtja sodobnega šest-steznega kegljišča v Mekinjah, ki so ga po štirih letih gradnje postavili s pomočjo občine Kamnik. Na podlagi Pogodbe o financiranju in skupni izgradnji športnega objekta Kegljišče Kamnik je Občina
Kamnik zagotovila zemljišče, projekte, komunalni prispevek, pridobila gradbeno dovoljenje ter uredila dostop do objekta, parkirna mesta in zunanjo ureditev. V letošnjem proračunu je namenila 30 milijonov tolarjev za opremo, kot je povedal župan, pa bodo skušali zagotoviti še 10 milijonov tolarjev za izolacijo in fasado, saj ne bi bilo smiselno zaradi dragih stroškov ogrevanja in vzdrževanja
Po osmih letih so kamniški kegljači le dočakali prve lučaje na domačem, sodobnem kegljišču v Mekinjah, ki so jih izvedli (z leve) predsednik gradbenega odbora Uroš Zupane, kamniški poslanec v državnem zboru Rudi Veršnik, svetovalka za šport na Občini Kamnik Mira Resnik, župan Tone Smolnikar, podpredsednik Kegljaškega kluba Kamnik Franci Spruk in predsednik kluba Leon Firman.
Zupan Tone Smolnikar, »sokrivec« novega kamniškega kegljišča (kol ga je predstavil predsednik gradbenega odbora), v kegljaškem elementu... in to na domačih tleh.
Amd Sitar Dunlop Racing team
ZAKLJUČEK SUPERMOTA V KAMNIKU
Po velikem uspehu lanske supermoto dirke v Kamniku, ko si je dirko ogledalo okoli 5000 gledalcev, sledi ponovitev.
Konec tega meseca, 25. septembra, si boste v Poslovno trgovskem centru Perovo v Kamniku na progi SITAR PNEUMA-TIC CENTER ogledali finalno motociklistično supermoto dirko v razredih 450, OPEN in pokal TOMOS, ki šteje za odprto DP Slovenije. Poleg tega bomo videli tudi zaključne dirke med vozniki skuter in minimoto.
Med vozniki supermota, od katerih pričakujemo največ -Aleš Hlad, Beno Štern, Marko Škarja, bo tudi še edini Kamni-čan Rok Sitar, ki okreva po poškodbi kolena, medtem ko se je Iztok Kuret lani poslovil od tekmovalnih stez.
Poleg atraktivnih voženj na stezi, ki bo kombinacija asfalta, offroada in skokov bodo gledalci lahko uživali tudi ob ek-sibicijskih vožnjah supermota in subaru impreze dvakratnega državnega prvaka v rallyju Andreja Jereba in Boštjana Turka. Za popestritev dirke pa bodo poskrbele kamniške mažo-retke.
Predstavitev voznikov in pričetek dirke bo ob 13.30 uri, uradni trening z merjenjem časov pa ob 11.30 uri. Vabljeni vsi ljubitelji moto športa!
(BS)
pustiti objekt na pol poti.
Približno polovico 160 milijonov vredne investicije je tako pokrila občina, drugo polovico pa klub s pomočjo sponzorjev.
Veliko dela in zagnanosti je v gradnjo, ki se je zaradi zamud izvajalca in skromnih sredstev vlekla kar štiri leta, vložilo vodstvo in člani Kegljaškega kluba Kamnik. Veseli so, da po letu 1997, ko so izgubili kegljišče tik pred vstopom v prvo ligo, ponovno kegljajo v Kamniku. Kljub osemletnim težavam zaradi treningov in tekmovanj po slovenskih kegljiščih.vo-ženj, finančnih stisk, kar je posledično pomenilo tudi upad članstva in okrniiev podmladka, pa so kamniški kegljači, ki letos praznu-
jejo 30-letnico, ves čas dosegali zavidljive tekmovalne uspehe.
Kot je povedal Franci Spruk, podpredsednik Kegljaškega kluba Kamnik, tekmujejo z moško in žensko ekipo v 1 .b državni ligi, ob treningih v domačem, sodobnem objektu pa si bodo prizadevali za čimboljše rezultate. Prav v prihodnjih dneh začenjajo z nastopi v državnih ligah. V svojih vrstah bodo skušali okrepiti podmladek, po drugi strani pa na šest sodobnih kegljaških stez pritegniti čimveč rekreativnih ljubiteljev kegljanja, morda tudi z ugodno cenovno politiko. V zgornjem nadstropju, kjer je 470 kvadratnih metrov prostora, pa bodo lahko svoj kotiček našla različna društva in klubi
Vrata kegljišča Kamnik so odprta!
VERA MEJAČ
Iz tabora Calcit Kamnika
ZAČETEK DOLGEGA PRVENSTVA
Šahovski utrinki
Šahovska dejavnost je bila v poletnih mesecih zelo pestra. Maja Nadvcšnik, članica ŠK Komenda, doma iz Zgornjih Stranj, je na svetovnem prvcnsrvu deklet do 16 let, ki je potekalo v Belfortu v Franciji osvojila 4,5 točk in zasedla 68. mesto. Nastop Maje Nadvcšnik na tem tekmovanju sta financ no omogočila podjetje CALCIT d.d. in Občina Kamnik.
Na 10. otroški šahovski olimpijadi, ki je potekala v Novem Sadu,
Maja Nadvešnik na svetovnem prvenstvu.
je Maja Nadvešnik osvojila 5 točk in zasedla 37. mesto ter prispevala, da je v ekipni konkurenci Slovenija zasedla 10. mesto.
Na Evropskem amaterskem prvenstvu, ki je potekalo v Pardubicah •la < eškem, je Vilma Nadvešnik, članica ŠK Komenda, doma iz Zgornjih Stranj, na turnirju B2 (rating pod 2200) v konkurenci 283 igralk in igralcev osvojila 5,5 točk in zasedla 63. mesto ter bila v konkurenci žensk z ratingom pod 2000 druga in je prejela nagrado. Na turnirju I) so mladi igralci v konkurenci 300 igralcev uspešno nastopili. Matej Nadvešnik je osvojil S točk in zasedel 122. mesto, Tini Drofenik je osvojil 4 točke in zasedel 199. mesto.
Na XIX. Odprtem prvenstvu Komende, ki je potekalo v Komendi od 24. do 31- avgusta je Maja Nadvešnik osvojila 6 točk in zasedla 2. mesto. Matej Nadvešnik je zasedel 12. mesto s 3 točkami.
FRANC POGLAJEN
6. TURNIR V GOLFU ZA POKAL OBČINE KAMNIK
je potekal v soboto, 10. septembra, na gollskcm igrišču Arboretum. Udeležba tekmovalcev na tem turnirju je bila največja do sedaj, saj sije prijavilo več kol 100 tekmovalcev. Tekmovalo je 93 golfistov, med njimi tudi šest-članska ekipa iz pobratenega mesta Trofaiach.
Med moškimi je bil najboljši senior Marjan Urh iz. Kamnika, ki je osvojil 29 brutto točk. V ženski skupini pa je zmagala z 19 bruto točka mi mlada, perspektivna tekmovalka iz. Ljubljane Katja Pogačar, ki je še osnovnošolka.
Ostali rezultati po skupinah glede na hendikep:
*moški: neto skupina A (0-12): 1. mesto Drago Banovič, 2. mesto Domen Slabe, 3. mesto Mihael Ham;
neto skupina B (13-24): 1. mesto Lojze Sajevic, 2. mesto Andraž Matjaž, 3 mesto ZmagoJcr.šan;
neto skupina C(25-D1): 1. mesto Alešjaklič, 2. mesto Rade Kova-čevič, 3- mesto Milan Gorenc;
'ženske: neto: 1. mesto Valentina Urh, 2. mesto Nada Lužar, 3. mesto Aleksandra Dular
t
Najdaljši udarec je izvedel Anže Logar, najbližje zastavici pa je žogi CO približal Gregor Vchovec.
	www.avtocenter-subelj.si
NOVI MITSUBISHI GRANDIS z dieselskim motorjem od 6.290.000 SIT	
Igralci Calcit Kamnika so v sredo v Mariboru že odigrali tekmo prvega kroga letošnjega državnega prvenstva in glede na zadnje pripravljalne tekme so Kamničani v kar dobri formi.
Kamničani so pred sezono odigrali kar nekaj pripravljalnih tekem in razen poraza na turnirju v Novem mestu proti Krki in na domači tekmi z Bledom niso doživeli poraza. Po vrsti pa so gladko premagovali Pomur-je, Olimpljo, Fužinar, Varaždin, na zadnjem turnirju v Mežici, kjer so opravili tudi krajše tridnevne priprave, pa so premagali v polfinalu Mežico in v finalu tudi Fužinarja. Na žalost na teh tekmah ni Igral kamniški organizator igre Matijaševič, ki pa ga je dobro nadomestil Američan Ki-jevvski.
Kamniški odbojkarji upajo, da bodo predvsem s svojim pristopom do igre in mladostno zagnanostjo zopet na tribune privabili zahtevno kamniško publiko.
Barve Calcita bodo v tej sezoni branili: Janez Turk (novi kapetan ekipe), Jani Malovič, Dejan Matijaševič, Robert Kijevvski, Nathan Hagstrom, Gregor Perhaj, Jani Makovec, Gašper Ribič, Matej Kališnik, Klemen Hras-tovec in Matej Vidič. Ekipo vodi Iztok Kšela, pomaga pa mu Aleš Hribar.
Prvo domačo tekmo bodo odigrali 1. oktobra ob 20. uri proti Fužinarju.
8. oktobra se začne sezona za odbojkarice
Prav tako kot fantje pa imajo precej pripravljalnih tekem tudi dekleta. Na domačem 5. mednarodnem turnirju za Pokal Kamnika so osvojila četrto mesto, potem, ko so dvakrat izgubila proti Troffaiachu in enkrat proti Gorici, premagale pa so Grosuplje. Sicer pa je na turnirju zmagala ekipa Vitala, pred Gorico in Troffaiachom. Kamničanke so v trening tekmi premagale Skofjo Loko, ki so jo premagale tudi na turnirju v Ljubljani, kjer pa so izgubile proti Grosuplju in zmagale še proti Vitalu2.
Sezona se za Kamničanke začne 8. oktobra.
Že ta teden pa začnejo stekmovanjem kadeti in kadetinjeter mladinke in mladinci. r_jco 1
KOŠARKA - MAVRIČNE NOVICE
V SREDO PRVA TEKMA POKALNEGA PRVENSTVA
Članska ekipa CALCIT MAVRICA bo odprla tekmovalno sezono s tekmo Pokala SPAK, kjer bodo gostili ekipo KK Jančc, ki je še do lanskega leta igrala v I H ligi. Tekma bo v sredo, 28. septembra, ob 18. uri v kamniški športni dvorani. Vstopnice po 350 SIT bodo nekaterim prinesle srečo na žrebanju, nekaterim pa poceni osvežitev po tekmi. Pridite navijat za naše!
Rekreativna košarka
Vabimo vas, da se nam pridružite pri igranju rekreativne košarke vsak torek in četrtek zvečer od začetka oktobra do konca aprila. Prov tih je le še nekaj mest, zato pohitite s prijavo. Več informacij na http:/ /www.drustvo-mavrica.si ali na gsm 031/741-718.
V letošnji sezoni smo pripravili tudi rekreativno vadbo (aerobika, košarka) za ženske vseh starosti, ki bo potekala ob ponedeljkih in petkih ob 18: iS v telovadnici OS Toma Brejca. y g
PNEUMATIC CENTER
Vaš partner s profilom Perovo 27, Kamnik, Tel.: 01 / 83 08 350
COOPER 0 TIP.ES
rtniška ul. 8, Domžale PRODAJA: 01/72 16 221 SERVIS: 01/7215 666
[MM
EJSJ20
VELIKA IZBIRA PNEVMATIK
IN PLATIŠČ PO AKCIJSKIH CENAH
PREDSEZONSKI POPUST NA ZIMSKE PNEVMATIKE
samo v mesecu septembru - NE ZAMUDITE!
14    22. septembra 2005
OD TU IN TAM
Kamniški OBČAN
Živahen začetek
Delovanje DVI Domžale Pododbora - Kamnik
www.itudenttki-klub.com
... šolskega in skoraj tudi že študijskega leta! Ponovno vabimo vse dijake in študente, da se vpišete ali podaljšate članstvo v Študentskem klubu Kamnik. In zakaj se včlaniti ali podaljšati članstvo v ŠKK?
Še vedno brezplačno brskanje po internetu, brezplačno printanje, branje najnovejših in najpopularnejših revij ter časopisov, boni za študentsko prehrano ter še kaj, kar smo v tem trenutku pozabili, lahko pa si preberete na www.studentski-klub.com.
Za pokušino pa nekaj aktivnosti, ki so na sporedu v bližnji prihodnosti. Še zadnje tople in suhe dni bomo izkoristili za paintball in takoj naslednji dan za rafting. Kje, kdaj, kako, s kom, za koliko, si preberite na zgoraj omenjeni internetni strani. Nekaj dni kasneje boste prišli na vrsto vsi, ki radi pomagate sočloveku s krvodajalsko akcijo. Mesec bomo zaključili z dobro družbo in bowlingom, pred tem pa se lahko vpišete v tečaj francoščine.
Najbrž pa vas poleg vseh aktivnosti zanima tudi kaj se dogaja za »štirimi stenami«, o menjavi administratorjev smo že govorili, tokrat pa je bila na vrsti še sprememba pri organizaciji potopisnih predavanj. Našega dolgoletnega sodelavca Jurija je zamenjala simpatična Petra. Želimo ji veliko uspehov in veselja pri delu, Juriju pa miren pokoj in čim večjo pokojnino. Prve rezultate Petrinega dela boste lahko preverili že v oktobru v Matični knjižnici Kamnik.
V bližnji prihodnosti je na dnevnem oziroma kar letnem načrtu dela Študentskega kluba Kamnik tudi sestanek upravnega odbora. O tem, da se bo na sestanku govorilo o pomembnih stvareh, ni treba dvomiti. In tudi o tem ne, da boste vsi člani s temi pomembnimi zadevami in odločitvami seznanjeni, če boste le spremljali naše objave.
Za prihajajoče hladnejše dni vam poleg vsega naštetega pripravljamo še nekaj presenečenj. Če vas zanima, kakšna so, lahko od ponedeljka do četrtka obiščete klubske prostore na Glavnem trgu 23 od 10. do 18. ure, v petek do 15.00. Še vedno pa se oglašamo na telefonski številki 041/753-572 in 01/839-73-42.
Mirta Kadivec pr-kamnik@studentski-klub.com
Država nima posluha za vojne invalide
Že topel nasmeh in prijazen pozdrav je nekaj lepega, kar danes vsi pogrešamo. To ugotavlja dolgoletna tajnica Društva vojnih invalidov Domžale Pododbora Kamnik Ivanka Jevšnik. DVI Pododbor Kamnik, ki šteje 48 članov, deluje uspešno že nekaj let, Ivanki pri delu pomaga predsednik pododbora Stane Aupič in mož Albin. Ivanka organizira prevoz za vsakoletno srečanje ZDVI Slovenije iz sedmih občin: Kamnik-Komenda-Menge.š-Tr-zin-Lukovica in Moravče. Letos smo se 4. junija udeležili v Šenta-nelu že 6. srečanja vojnih invalidov in družinskih članov iz vse Slovenije. Večkrat letno obišče bolne člane v DSO in na terenu, jih skromno obdari in se z njim pogovori. Obiskala je tudi tri člane 90-letnike. Ysako leto ima DVIrDomžale, kjer je sedež društva, Občni zbor. Ker pa je precej članov bolanih in ostarelih, sc srečanj in občnih zborov ne morejo udeležiti. V DVI - pododbor - Kamnik so včlanjeni invalidi s statusom WI; CIV; MVI, Voj. vdove iz vojne za Slov. 1991 in družinski člani vojnih invalidov. Kdor še ni član in ima status, naj
se včlani s pristopnico, ki jo lahko dobi vsak ponedeljek od 9. do 11. ure na občini Kamnik v pisarni OOZB, soba 14.
Naj omenim, da država nima posluha za vojne invalide in bi Zakon o vojnih invalidih najraje spremenila čez noč, češ da smo predragi za ministra Drobnica. Temu zakonu se je predsednik ZDVIS Ivan Pivk odločno uprl. V DVI Domžale-Kamnik imamo 100% slepe in vojne vdove iz vojne za Slovenijo 1991.
Ivanka z dobro voljo in požrtvovalnostjo dela v humanitarnih organizacijah in društvih že preko 35 let, za kar je prejela že več priznanj in pohval. Leta 2000 je prejela Republiško priznanje ZDVI Slovenije. Dobila je tudi priznanje KOZB Kamnik, kjer je tajnica že 15. let. Na vsa priznanja je Ivanka zelo ponosna, posebno pa na priznanja Turističnega društva Kamnik za vzorno prizadevanje pri urejanju okolja in olepšavi Kamnika. Ivanki in njenemu možu Albinu želimo še naprej veliko zdravja in uspešnega dela.
JOŽE NOVAK
Dobro razpoloženi »starejši« kamniški plavalci skupaj s trenerjem
Na odprtem prvenstvu Slovenije »MOBITEL 2005« v 50-metrskem bazenu
KAMNIŠKE PLAVALKE IN PLAVALCI ZNOVA USPEŠNI
prijateljskim medsebojnim odnosom staršev, trenerjev, plavalcev..., skratka vseh. ki tvorijo kamniški plavalni klub. Starši so si namreč v neposredni bližini bazena postavili šotor in vse štiri dni vzpodbujali svoje otroke, jim kuhali in skrbeli za dobro razpoloženje vseh obiskovalcev. Niti slabo vreme ni uspelo pokvariti enkratnega vzdušja v kamniškem taboru.
Plod večmesečnega trdega dela tekmovalcev ter velike predanosti in požrtvovalnosti trenerjev in staršev so bili tudi uspehi in osebna zadovoljstva tekmovalcev in njihovih navijačev ob odplavanih osebnih rekordih. Kar 15-krat pa se jim je uspelo uvrstiti v finala, to je med 8 najboljših v posameznih kategorijah. V absolutni finale sta se uvrstila: Te-ja Koželj (3x) in Aleš ku-har(lx); v mladinski finale: Gaja Lorenci (3x), Gašper Lu-žar (2x), Saša Štele (lx) in Živa Lavrinc (lx) ter v kadetski finale: Aleš Kuhar (lx), Uroš Grilj (lx) in Špela Čolnar (lx). V kadetski finale se je uvrstila tudi štafeta 4x100 prosto v sestavi: Uroš Grilj, Anže Kumar, Aleš Kuhar in Martin Plaznik.
Najuspešnejša kamniška plavalka je bila Teja Koželj, ki je v disciplini 100 metrov prsno kot mlajša mladinka osvojila 3- mesto v absolutni kategoriji in 2. mesto med mladinka-
Teja Koželj - dobitnica medalj v absolutni in mladinski kategoriji
Letna plavalna sezona se je zaključila v Radovljici, kjer je od 4. do 8. avgusta potekalo državno absolutno, mladinsko, kadetsko in hkrati tudi odprto prvenstvo Slovenije Tu so se zbrali najboljši slovenski plavalci in plavalke ter nekaj tekmovalk in tekmovalcev iz tujine.
Prvenstva se je iz kamniškega kluba udeležilo 6 plavalk in S plavalcev pod vodstvom trenerja Vlada llanžckoviča. Kljub temu, da plavalni klub sodi po številu tekmovalcev med manjše klube, je svojo veličino znova izkazal z dobro organizacijo, gostoljubnostjo in
mi. Uspeh je dopolnila še s 4. mestom v absolutni kategoriji in z 2. mestom med mladinkami na 50 metrov prsno ter 4. mestom med mladinkami na 200 metrov prsno. Zelo blizu osvojitvi medalje je bil tudi Aleš Kuhar in sicer v disciplini 200 metrov prsno, kjer je med kadeti osvojil 4. mesto.
Ne smemo prezreti, da je od 29. do 31. julija na Ravnah potekalo tudi državno prvenstvo za dečke in deklice. V finale A so se uvrstili Timotej Pire - Podobnik (5x), Zupan Nejc (4x), Zupan Patricija (lx) in Anže Tekavčič (1 x), v B finale pa Anže Tekavčič (4x), Tirno tej Pire - Podobnik (lx), Barbka Kosec (lx), Patricija Zupan (2x) in Nejc Zupan (2x). Najuspešnejši plavalci so bili: Timotej Pire - Podobnik, ki je osvojil tri srebrne medalje v disciplinah 400 m prosto, 200 m mešano, 50 m prsno in bro nasto medaljo na 100 m prsno;
Predstavitev in ogled ivozil Chevrolet tudi v Mercator Centru Kamnik
24. in 25.09.2005
Nejc Zupan, ki je za 3- mesto na 200 m delfin prejel bronasto medaljo in Patricija Zupan, ki je prejela dve diplomi v mlajšem letniku za tretji mesti v disciplinah 200 m prsno in 400 m mešano.
Teden dni prej pa so se v Mariboru med seboj na državnem prvenstvu pomerili mlajši dečki in mlajše deklice. Najuspešnejša kamniška predstavnica tega tekmovanja je bila Tina Tekavčič, ki se je sedemkrat uvrstila med deseterico najboljših.
Vsi ti uspehi potrjujejo, da imamo v kamniškem klubu otroke, ki dokazujejo, da se z delom, vztrajnostjo in disciplino lahko marsikaj doseže. Ne smemo pozabiti, da so šolarji in med njimi kar nekaj srednješolcev - gimnazijcev, ki morajo znati uskladiti šolanje in plavanje. Ni jim lahko, saj veliko časa porabijo za treninge in prevoze do bazena in nazaj. Potrebno pa je narediti še domače naloge in se učiti. Vsi si namreč želijo biti uspešni tako v plavanju kot tudi v šoli. Veliko lažje bi jim bilo, če bi v Kamniku imeli pokriti bazen in se jim ne bi bilo potrebno večino leta voziti na treninge v Kranj ali v Ljubljano, kar jim vzame veliko dragocenega
m : ■
Mercator Center Kamnik
AHAC&CO., d.o.o., Domžale
Mala Loka 15, 1230 Domžale
Tel: 01/56 27 100 ahac.pizem.si
RAČUNOVODSKE
STORITVE IN SVETOVANJE
za fizične in pravne osaba
iHIBOId.o.o.
Kamnik, Zikova ul. 4 tal.: 01/831-45-15. 031/305-451
PRVI MESEC BREZPLAČNO!
Na Šipku - delegacija ZB Kamnik je položila venec pred spomenik NOR, med njimi sta tudi ustanovna člana Tone Poljanšek - Branko in Jože Župančič.
62 LET ŠLANDROVE BRIGADE
Srečanje na Šipku nad Špitaličem, je letos potekalo prav na dan ustanovitve brigade pred 62. leti, 6. avgusta leta 1943.
Šlandrova brigada je s svojim delovanjem veliko prispevala k osvoboditvi naše domovine.
Na lepo urejenem prostoru na Šipku je bilo dovolj prostora za nekaj sto udeležencev, ki so prišli iz Celja, Maribora, Domžal, Ljubljane, Kamnika, domačini iz Tuhinjske doline in od drugod. Ob spomeniku je bilo kar 22 praporščakov s prapori.
Odbor Šlandrove brigade je pripravil zanimivo kulturno prireditev. Tako kot vsako leto je nastopil moški pevski zbor Solidarnost z izbranimi partizanskimi pesmimi, Marija Golobova je prireditev povezovala z veznim tekstom in recitacijami, Jože Kopač iz Črnuč pa je s Prešernovim Uvodom krstu pri Savici očaral prisotne.
Predsednik odbora Šlandrove brigade Božo Matičič je nagovoril borce, simpatizerje in vse prisotne: »V II. svetovni vojni so nacifašis-tične sile želele pokoriti Slovenijo in ji vriniti svoje vrednote. Temu smo se odločno uprli in v skupnem zavezništvu tudi zmagali.« V nadaljevanju je orisal zgodovino Šlandrove brigade, njeno pot, oborožitev in vodstvo, še posebej pa je izpostavil pomembne dogodke in uspehe v boju proti sovražniku. Pomembne žrtve, ki so padle v boju za našo svobodo, nam bodo ostale v trajnem spominu.
Delegacija borcev je položila pred spomenik venec. V delegaciji so bili Branko-Anton Poljanšek in Jože Zupančič, ustanovna člana Šlandrove brigade, Matevž Baloh in Božo Matičič.
Božo Matičič je na harmoniki zaigral venček partizanskih nape-vov, harmonikar iz vrst udeležencev pa je zaigral več borbenih pesmi.
Razpoloženje je bilo na Šipku zelo prijetno. Tu se vsako leto srečujejo številni borci in udeleženci NOB, ki ohranjajo prijateljske vezi, vezi, ki kljub letom ne gredo v pozabo.
STANE SIMŠIČ
ŠE EN ODLIČEN VZPON PREZLJA V PERUJU
Po uspehu v Sfingi in Cayeshuje Marko Prezelj skupaj z Američanom Stevom Housom nameraval preplezati še direktno smer v južni steni Tulliraja (5830 m), vendar so bile razmere neugodne. Zato sta raje prosto ponovila 800 m visoko in do M6+ težko Italijansko smer v zahodnem stebru južne stene. Naslednji dan sta še enkrat bivakirala in to samo 15 m pod vrhom. Sestopila sta po francoski smeri.
ŠPORTNI PLEZALCI V KAMNIKU
V kamniškem alpinističnem odseku, ki velja za enega od najboljših v Sloveniji, športno plezanje kar ne more in ne more doseči enake kvalitete kot čisti alpinizem. Sicer je bilo nekaj talentov, kot npr. tIroš Perko, ki so drugod našli boljše pogoje za svoje delovanje^ In tudi vsakoletna j)lezalna šola, ki jo je že nekaj časa vodil Matjaž Zavbije »jninesla« kar nekaj dobrih plezalk in jdezalcev, vendar kljub temu šjnirtno plezanje ni doživelo tistega razmaha, kot bi ga lahko.
Ker se matično PD in tudi A(> zavedata pomena š/)ortnega frfeza-nja, jmstavljata šjjortno jdezalno steno, ki bo, j>o ocenah strokovnjakov, ena od večjih in boljših v Sloveniji. Tako bodo izjmlnjeni osnovni pogoji, da se bo tudi to plezanje lahko razvilo v kaj več kot samo rekreativno dejavnost. Svoj delež j>a bodo morali j)risj>evali tudi šjmrtni jdezalci sami in vzpostaviti neko osnovno formalno minimalno organiziranost, (dede na to, da jih je v zadnjih dveh letih v Kamniku ta nazivl>ridobilo kar osem (Ambrož Hajde, Martin Bombač, Sašo Hribar, Ana Podj>ečan, Miloš Pogačar, Simon Rutar, Rajko Zajec in Rok Zore), verjetno to ne bo težko.
USPOSABLJANJE ČLANOV GRS ZA DELO Z GPS
Tudi GRS sledi tehničnemu razvoju. Tako je začela uvajali ujmra-bo satelitske navigacije jx> ameriškem sistemu GPS. Ta seje j>okaza-la kot zelo koristna p primerih slabe vidljivosti, posebej še v zasneženi j)ok.rajini, jmnoči in v megli. Daje od te navigacije kakšna korist, jejtolrebno obvladati uj>orabo pripomočkov, to je samega ajmrata in celotno računalniško j>ripravo. Zalo je jmstaja GRS Kamnik organizirala za svoje člane 11. avgusta na Malt Jdanini kratek tečaj porabe GPS ajmratov. V Domžalskem domu je /predaval sf>ectalist za satelitsko navigacijo Klemen Volonlar z Jesenic. Po teoretični j>rij)ravi je sledil še l>raklični jireizkus, kije /Hikazal nekaj />rednostt in slabosti take navigacije jned klasično z zemljevidom in kom/jasom. Tečaja se je udeležilo 12 članov jmstaje GRS Kamnik.
BOJČ
ALPINISTIČNA ŠOLA 2005
Alpinistični odsek Kamnik znova orgarnizira alpinistično šolo, ki jo bo vodil Matjaž Serkezi. Vpis bo v torek, 27. septembra, ob 18. uri v prostorih Planinskega društva Kamnik (Šutna 42, SI -1240 Kamnik, 2. nadstropje) Vsi, ki vas zanimajo nova znanja, vonj po pustolovščinah in raziskovanje neznanega, vljudno vabljeni.
S podrobnostmi boste seznanjeni ob vpisu. Kontaktna številka: 040 893 180.
Kamniški OBČAN
22. septembra 2005 15
MATIČNI PODATKI ZA JULIJ IN AVGUST
POROKE V JULIJU:
- SEHF.R TOMAŽ, Kranj, l II. Rudija Papeža 4, koordinator gradnje BP, star 28 let, in KI.AVORATINA, Medvode, liogatajeva ul. 8, poslovna sekretarka, stara 26 let
- ZALETEL ANTON, Blato 23, ing.agronomije, star 28 let, in MELE MAJDA, Kamnik, Kranjska c. 41), zdravnik, stara 29 let
- STERPIN DINO, Ljubljana, Pokopališka ul. 1, svetovalec, star 28 let, in DRAGAR ŠPELA, Ljubljana, Japljeva ul. 15, svetovalka, stara 28 let
- KASTELIC ANDREJ, Ljubljana, (ioriška ul. 55, športnik, star 34 let, in ČADEŽ URŠKA, Spodnje Pirniče 20A, novinarka, stara 25 let
- KVAS ZDENKO, Kamnik,I.evstikova ul.HA, orodjar, star 34 let, in KVAS ANA, Kamnik, Levstikova ul,. 14A, bAisilka, stara 26 let
- BI/JAK [URE, Trzin, Jemčeva C.16A, vodja projekta, star 29 let, in ĆULAFK: TAN|A, Trzin, Jemčeva cl6A, tajnica, stara 28 let
-GRUDNIK GREGOR, Zakrlž 35, tehnolog, star 29 let, in SELJAK ANDREJA, Zakriž 35, soei.delavka, stara 29 let
REMIH I)AM|AN, Laze v Tuhinju 201!, aplikativni ing., star 24 let, in HRIBAR TANJA, Bela 29, študentka, stara 23 let
- GMAJNAR MIHA, Radovljica, Gradnikova c.103, področni vodja prodaje, star 29 let, in B LAGANJE MIJA, Ljubljana, Poljanska c. 19, zdravnica, stara 28 let
- DlIP1.JAK ŠEFIK, Novi Pazar, kej.Skop.Zrt.56, star 26 let, in ZARNIK MARTINA, Košiše 7A, natakarica, stara 20let
- ALILOVIĆ ASAD, Kamnik, Klavčičeva ul. 9, ing.strojništva, star 27 let, in MURATOVIĆ JASMINA, Petnjiea, slaščičarka, stara 21 let
POROKE V AVGUSTU:
-ŠTADER DRAŽEN, Ljubljana, Naz.orjevaul. 2, filmski režiser, star 30 let, in ŽNIDARIČ VIT< )M1RA, Ljubljana, Nazorjcva ul. 2, prevajalka, stara 29 let
- ŠTUPAR BOŠTJAN, Godič 49A, viličarist, star 27 let, in KADUNC BARBARA, Zgornji Tuhinj 25, labo.tehnolog, stara 25 let
- MIHALIC ŽELJKO, Županje Njive 31C, skladiščnik, star 33 let, in KERMAVNER NATAŠA, Županje Njive 31C, posl.sekretar-računovodja, stara 30 let
- MAJHEN K: K.()R, Domžale, Ljubljanska c.68, voznik-inštruktor, star 26 let, in SMOI.EJ KATRIN LI.INOŠ, Zaboršt, Šemberška c.38, študent, stara 23 let
- ARBI DEJAN, Zvarulje 2A, uradnik, star 29 let, in MEJAK TEJ A, Ljubljana, Erbcžnikova ul.35, svetovalka, stara 30 let
- MLAKAR MIHA, Laniše 4, strojnik, star 33 let, in SUŠNIK ERIKA, Gozd 5, administrator, stara 37 let
- KUZNIK ANTON, Kamnik, Ul. Matije Blejca 10, komercialist, star 37 let, in
- URBANI)A MAGDALENA, Kamnik, UI.Matije Blejca 10, komercialist, stara 33 let
- BOLTAR MIHA, Kamnik, Bevkova ul.16, direktor, star 29 let, in SITAR NIVES, Košiše 9A, samostojni komercialist, stara 33 let
- VRHOVNIK MATEVŽ, Mengeš, Baragova ul.3, absolvent arhitekture, star 25 let, in VRHOVNIK MAŠA, Mengeš, Baragova ul. 4
EARAZIN ANDREJ, Kamnik, Zikova ul. 6, razvojni inž., star 29 let, in TRI INK URŠKA, Kamnik, Perkova ul. 8, strokovna sodelavka, stara 27 let
SMRTI V JULIJU:
- DROLC FRANČIŠEK, Hruševka 5, upok., star 86 let -JAGODIC PAVLA, roj. Plahutnik, Kamnik, Medvedova ul. 15A, upok.,
stara 84 let
- RESNIK CIRIL, Šmarea, Radomeljska c. 16, upok., star 76 let
- ZORMAN PETER, Komenda, Zadružna ul. 7, upok., star 65 let
- FERJUC MARIJA, roj. Juhant, Gmajnica 124, stara 83 let
-KALI IDEROVIC DRAGO, Murska Sobota, Ul. Ob Kapelici 25, star44 let -ŠUŠTAR MARIJA, roj. Zalaznik, Šmarca, Kamniška c. 24, upok., stara 95 let
SMRTI V AVGUSTU:
- HAJDE IVAN, Kamnik, Jakopičeva ul. 23, upok., star 61 let
Naša STVCI si napolnil z ljubeznijo in dobroto. H\aUl, Dušan, da bil si drl nas.
ZAHVALA
V 47. letu življenja nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, mož, ali, brat in stric
DUŠAN PLEVEL
Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, njegovim in našim sodelavcem, podjetju KIK Kamnik za vso pomoč v težkih trenutkih, za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za svete maše in denarno pomoč ter spremstvo našega
Dušana na njegovi zadnji poti. Zalivala gospodu župniku Pavlctu Piberniku in g. Janezu Juhant u za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Stranj, flavtistki Klementini in govornikom za besede slovesa.
Žalujoči: žena Irena, sin Dejan z Vesno, hči Karmen s Simonom, mama Majda, brat Bojan z družino
Kršič, september 2005
Srce tvoje ji' zaspale zvon v slovo ti je zapel. Misel note ho ostala, spomin -.o večno ho Uvel.
ZAHVALA
V 62. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil nas dragi mož, oče, dedi, brat in stric
JANEZ BAJDE
z Duplice
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sodelavcem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki sle ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se njegovemu osebnemu zdravniku Logarju in zdravnici Jermanovi za vso skrb in podporo v zadnjih dneh. Hvala fantom PGD za ganljive poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred slovesa in sveto mašo, pevcem kvarteta Krt za zapete pesmi ter fantom, ki so ga ponesli k večnemu počitku. Sc enkrat hvala vsem skupaj in vssikcmu posebej, ki ste mu v življenju stali ob strani, ga obiskovali v času, ko so mu pešale moči in ste ga imeli radi.
Žalujoči vsi njegovi
September 2005
- SUŠNIK LEOPOLD. Godič ril. upok., 66 let
- KOR ITN IK JOŽEFA, roj. Komatar, Spodnje Stranje 16. slaru 82 let
- ERJAVŠEK HEDVIKA. roj. Ribič. Godič 65C. upok.. shira W ki
- ŠPENKO MARIJA, roj. Prijatelj, Komenda. Čebul jeva ul. I H. upok.. slaru 69 let
- REPN1KMARIJA, roj. Rode. Hudo, Prešernova c.75, upok.. Mara H9let
MALI OGLASI
Instruiram matematiko in fiziko. Tel.: 723-81-57. 041/322-571, 051/359-483.
Nudim pomoč pri raznih opravilih starejši urejeni gospe v Kamniku. Tel.: 031/31 00 22.
Oddam 2-sobno stanovanje v Kamniku. Tel.: 031/450-419.
Iščem mlajšo upokojenko za pomoč v gospodinjstvu in družbo. V zameno nudim stanovanje in hrano. Tel.: 01/ 7237-992.
Prijetno dopoldne z domačima umetnikoma
Rad bi vedel, kdo ju sploh ne pozna? In to ne samo v Domu starejših občanov za Nevljico, kjer pač praviloma koncertirala večkrat na lelo. pač pa ludi povsod v Kamniku in daleč izven njega, celo tja doli do Avstralije, ali pa le -preko luži'" sirom Severne Amerike, kjer sta oba nastopala in razveseljevala naše in tuje ljubitelje muzike, šc posebej pa naše izseljence vseh generacij.
Rožo s svojo harmoniko, ki seji reče kromatična (iz grščine: clmmta = barva, vrsta glasov), Janez pa s svojim blagim in negovanim, zvočno bogatim baritonom.
Redkim je poznano, kaj »kromatiz.em« sploh pomeni, in kakšna je razlika med navadno diatonično in kromalično harmoniko. Božo največkrat le pove, da je kromalično harmoniko v slovenski prostor vpeljal najin oče Polde in da si je legendarni luirmonikašAvgust Stanko prw ure tovrstnega igranja pridobil pri njem. No. to je sicer popolnoma res in prvi, kije na »kromalično« v Sloveniji zaigral, je bil najin oče »Mlinarjev Polde«, sicer pleskar pri železnici in dolgoletni igralec bas instrumentov in pozavne pri ž.elezničarski godbi slovenskih železnic v Ljubljani, tla ne omenjam tudi dobrega pol Stoletja trajajočega igranja pri kamniški mestni pihalni godbi, začenši še v letih pred prvo svetovno vojno.Iz.raz. »kromatični« pa sam \)o sebi ni nič drugega kot igranje dvunujstlonske lestvice, s čimer se osemtonsko (kar se dosega z »navadno ali diatonično«) razširi na vseh dvanajst tonov, s tem pa se široko odpre paleta igranja tudi mmigofonskih stavkov.
Program, ki ga izvaja Božo, je res veslranski. saj posega tudi daleč nazaj, ne da bi ob tem zanemarjal prijetne melodije polpreteklega in predvsem sedanjega časa. Zaigra umirjene, pa kakšno veselo in celo razna južnjuška kola, stare in na žalost le še obrobno znane partizanske pesmi. Leta mu kar prehitro odtekajo, in naslednje leto bo že polagoma odprl sedaj še tesno zaprta vratu devetega desetletja.
Janez je precej mlajši, pa čeprav tudi on že vstopa v osmo desetletje pestre glasbene, a tudi poklicne kariere. Tako, kot se letom spodobi, je tudi on že v penziji, česar pa glasovno ni ravno opaziti. Lahko bi namreč celo zatrdil, da je prav na tem vokalnem področju celo napredoval, saj je. ob verjetno močno vokalnih vajah pregnal, premagal in izgubil neprijetno moteči Iremolo. No, glede lega bi mu moral Zaklicali »Bravo June:.« kajti to uspeva le malokomu, le tistim redkim, ki se znajo temeljito disciplinirati.
KLINIKA
ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
Ti ne veš, kak/t pogrešamo te mi, V8t šr enkrat hvala ti.
ZAHVALA
. septembra je za vedno zatisnil oči
JERNEJ VIDER
iz Raven v Šmarinem 3
Hvala vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
Dragi naš ati, prezgodaj si nas zapustil, ohranili te bomo v najlepšem spominu.
Žalujoči: vsi njegovi
September 2005
Ko ljubezen svojo vso je razdala, trudno, tiho je ZOSpalo
ZAHVALA
V 84. letu nas je zapustila našu draga mami
MIHAELA JAN
rojena Lotrič
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
September 2005
In da končno še odgovorim na vprašanje, kaj sta nam oba umetniku tako lepega pokazala, da jima je ploskal celoten avditorij v dvorani DSO?
Nič posebno novega, bi rekel povpečni poslušalec, le nekaj naših domačih, pa tudi nekaj tujih narodnih pesmi. Za povprečnega poslušalca je to sicer res, vendar tudi popolnoma »ne res«. Njuna medsebojna vpetost, harmoničnost in skladnost namreč temeljito presega to, kur običajno slišimo in doživljamo. Bita je skladnost nežnih, a skrbnih in pretehtanih akordov tonike, dominunte, suhdominante in še dru gih harmoničnih, pa ludi pretehtanih disharmoničnih akordov, ki niso nikoli preglasili Janezovega kulliviranega petja. To je bila soglasnost, ki se je vedno zaključila s harmonično spevno kodo, s katero sla umela potrkati nu odprta vsebinska in srčno skrita doživetja, ter odpreti pot priznavanju doživete umetnosti vseh navzočih poslušalcev. In prav takšnih trenutkov si poslušalci še želimo. Priditu ponovno med nas. z veseljem vaju pričakujemo.
CENE MATIČIČ
uutiu svoj pmr momi ha jam?!
TEHNIČNA TRGOVINA i
Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
AKCIJSKA PONUDBA 1.9.-30. 9.!
• PRALNI STROJI IN SUŠILCI PERILA 10% GOTOVINSKI POPUST
RADIOKASETOFONI, GLASBENI STOLPI - 20%
MALI GOSPODINJSKI APARATI -12% />
www.pernecom.si
TILA 'VODOVODNE ARMATURE-10%
UGODEN NAKUP RAČUNALNIKOV, MONITORJEV na obroke do 24 mesecev
AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG
UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI
■ BREZPLAČNA DOSTAVA KREDIT NA MESTU - NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24, do 12 mesecev obresti podarimo!
ZASEBNA
ZOBOZDRA VSTVENA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h'18rh torek, petek 9h-12h
ZAHVALA
V 80. letu življenja je nepričakovano odšla draga sestra in teta
ANICA DIMNIK
rojena Iskra
Iskreno se zahvaljujemo gospodu Janezu Repanšku za pomoć, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in svece. Prisrčna hvala gospodu župniku Tonetu Dularju za zvonjenje in sveto maSo. ter gospodu župniku Pavletu Piberniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem za zapete pesmi in trobentaču Marjanu. Hvala vsem, ki ste našo Anico pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
September 2005
V SPOMIN
20. septembra je minilo deset let, odkar nas je zapustila nasa draga mama in babica
SONJA VIDERVOL
Zahvaljujemo se vsem, ki prižigate svečke na njenem grobu in se je spominjate.
Njeni otroci Leja, Igor in Darja z družinami
Kamnik, september 2005
Gradnja novih stanovanj in lokalov ob Ljubljanski cesti - stanovanja velikosti od 45 do 82 m2
POSLOVNO STANOVANJSKA OBJEKTA V DUPLICI PRI KAMNIKU
4iMNfe
(I |/t UZ INŽENIRING d.d.Vumikova 2,Ljubljana, ^#ir   td.:0U344O62. www.llr4n»nlringjl
UtMftKMM.4«. Vu,nlhov»i,t.|ubtJ«i. ELEOA mtonMng d.oe
SALON POHIŠTVA dabor
Kranjska 3a, Kamnik UGODNA PONUDBA!
• PROGRAM ALPLES - spalnice, dnevne in otroške sobe, predsobe -10% gotovinski popust, brezplačna montaža in dostava, RAČUNALNIŠKI IZRIS
• KUHINJE SVEA - 10% gotovinski popust, brezpl. montaža in dostava, RAČUNALNIŠKI IZRIS
• JOGI PROGRAM -10% popust in brezplačna dostava
• SEDEŽNE GARNITURE do 15% popust BREZPLAČNA DOSTAVA DO 20 KM.
PRI IZBIRI IN NAKUPU VAM PRIJAZNO SVETUJEJO IZKUŠENI PRODAJALCI.
Brezobrestni kredit do 24 mesecev
artice!
051/399-577 01/831-04-81
•PUBLICUS
ŠIIŠŠKZ
JESENSKI
ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV
Ponedeljek, 19. septembra Četrtek, 22. septembra Ponedeljek, 26. septembra Četrtek, 29. septembra Ponedeljek,3. oktobra Četrtek, 6. oktobra Ponedeljek, 10. oktobra Četrtek, 13. oktobra Ponedeljek, 17. oktobra Četrtek, 20. oktobra Ponedeljek, 24. oktobra Četrtek, 27. oktobra Ponedeljek,7. novembra Četrtek, 10. novembra
Motnik, Špitalič, Pšajnovica Šmartno, Srednja vas Tuhinj
Vranja Peč, Sela Kamniška Bistrica Godič Črna
Podsorje, Šmarca, Volčji Potok
Nevlje
Mekinje
Tunjice, Zaprice Novi trs, Perovo Center Duplica
Krajane prosimo, da pred svojimi zsradbami ob cesti do 6. ure zjutraj pripravijo odpadni kosovni material. Odlagajte sortirano.
Avtomobilskih delov, gum in gradbenega materiala ne bomo pobirali, ampak bomo odvažali samo odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih - bela tehnika, zimnice, peči in podobno.
Informacije po telefonu-. 01 7238-242
Občani imajo možnost, da sami pripeljejo kosovni material v zbirni center CROS PUBLICUS, d.o.o., CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SUHADOLE - ZBIRNI CENTER.
Obratovalni čas zbirnega centra:
Od 1. maja do 30. septembra od ponedeljka do petka od 6. do 18. ure, od 1. oktobra do 30. aprila od ponedeljka do petka od 6. do 16. ure, ob sobotah celo leto od 8. do 13. ure.
Ob nedeljah in praznikih zaprto.
Stanovanjski kredit NLB
Za več prostora in udobja
Nakup, gradnja ali obnova nepremičnine je velika stvar. Tako velika, da jo brez svetovanja finančnih strokovnjakov in pomoči stanovanjskega kredita posameznik le stežka izpelje.
Stanovanjski kredit NLB lahko najamete v tolarjih ali v evrih. Pripravljene imamo kredite za vse namene, med njimi je prav gotovo tak, ki bo prilagojen vašim željam in potrebam.
Vabimo vas, da se oglasite v naših poslovalnicah in skupaj z našim strokovnjakom izberete kredit, ki vam bo najbolj ustrezal.
Poslovalnica Glavni trg, Glavni trg 10, tel. 8318-524, 8318-529,
Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, tel. 8318-371, 8318-372.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Kamnik
sam
Velika izbira peči na trda goriva iz kvalitetne sive litine
Dodatni 10% popust za gotovino do 24. 9. 2005
Mere: VxSxD: 100x38x42 cm Teža: 88 kg Nazivna moč: 6kW
"D to pel o m
skupina
Sam na toplem sem rad
SAM d.o.o. Domžale Preserska cesta 1. 1235 Radomlje
PRODAJNI CENTER SAM JARŠE
Preserska cesta i. Zg. Jarše. 1235 Radomlje tel.: 01/729 88 02; fax: 01/729 88 32
Ti Mercator Center Kamnik
vabi z veselimi dogodki v septembru
v petek. 23. septembra, od 16. do 20. ure Promocijski dogodek VROČE IZ AL PI IME
Na novo »vročo« kolekcijo obutve, ki vas bo grela prihajajočo jesen in zimo, vas bomo opozorili kostanjem, ki ga bomo pekli pred Mercator centrom Kanui
rudi
inik
v petek, 23. septembra, od 17. ure ZAPLEŠIMO V JESEN
Za vse otroke, ki jih srbijo pete, bodo poskrbeli člani plesne šole
v sredo. 28. in četrtek. 29. septembra, ves dan LUMPIJEVA VARNA POT V ŠOLO
Pridruži se nam pred Mercator centrom Kamnik, kjer boš na posebnem poligonu spoznal vse, kar moraš vedeti za varno pot v šolo in pravilno obnašanje v prometu. Lahko se boš preizkusil v vlogi šolarja, voznika avtomobila ali prometnega policaja.
v petek. 30. septembra, od 17. do 19. ure OTROŠKA USTVARJALNA
DFtAVSrTrA Sadai jogurt Vovttaiid
Dobra ideja!
Brez dvoma najboljša cena
Keksi Linške marjetice
500 g, Skupin/i Zim
50r
www.sam.si
Morski sadeži
Mmraijcni, 600 g rrigfymur.
674r
V akciji od 15. 9. do 27. 9. 2005
NOVA OTROŠKA TRGOVINA U KAMNIKU
na Šutni 37 fbivša MetalkaJ
Poučne igrače, nepogrešljiva otroška oprema, modna oblačila
Kupujte tudi na spletu www.pikaPolonica.com
PIKAPOLONICA
OTROŠKI SVIT
Delovni čas: pon.-pef. od 8. do 19. ure. sobota: od 8. do 13. ure