PoSfnfna plrfana t folorlnl. Ljubljana, dne 22. avgusta 1934. tefo XVI. - 'Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon Inter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Pcdkupovanje Kmetsko gospodarstvo je dobro in trdno, če ^Sj, gospodar in njegovi posli, pošteno sodelujejo. Gospodar ukazuje, posli pa morajo zvesto irfpošteno izvrševati gospodarjeve odredbe. Kjer tega ni in kjer hlapci in dekle ne delajo zvesto in pošteno, temveč kradejo ali raznašajo bla-v svoj prid, tam mora tudi najbolj trdna ietija v nič. Nesrečen je gospodar, če takega početja ne opazi, do skrajnosti neumen pa je, tako početje mirno gleda in mu ne napravi konca. Tudi v državnem gospodarstvu je tako. Gospodarji — ti so polnopravni državljani — ukazujejo, osebje pa, ki je v državni (javni) službi, mora naredbe gospodarja (vladarja, naroda) spoštovati, mora se jim pokoriti in jih vestno in pošteno izvrševati. Kjer tega ni, mora državno gospodarstvo propasti z državo vred. Naredbe državnega gospodarja so zakoni ali postave, postave pa so zapisane v paragrafih. (Človeški jezik pa ima že to slabost, da ne pove in ne more povedati vselej tega čisto natančno, kar si je postavodajalec mislil takrat, ko je postavo delal. Odtod pa sledi možnost, da izvršujoči organ, ako le hoče, postavo tolmači tudi drugače, če ima iz kakršnegakoli namena voljo za jto, zlasti pa takrat, če v svoji službi ne išče ko-jristi za skupnost, ampak — za sebe. V človeško razumljivi nejasnosti postav leži .eden glavnih vzrokov »korupcije«, ki v bistvu ni nič drugega kakor izkoriščanje takih nejasnosti v lastne sebične namene. Dogaja se pa tudi, da izvršilni organ — uradnik — obrača ta ali oni paragraf namenoma v lastno korist, da torej ne izvršuje volje postavodajalca v duhu po- stave, ampak jo namenoma krši, samo da dobi za to kršitev v prilog tega ali onega nepoštenega državljana nagrado v katerikoli obliki: ta sprejema denar (tajno seveda), drugi se da zapeljati na kriva pota z obljubo napredovanja v službi, tretjega premami dobra postranska služba pri kakšnem velikem podjetju. Oblike podkupnine so silno različne, a vse so enako nepoštene in umazane. Podkupnine pa so to, kar imenujemo »korupcijo«. Kaj bi rekel kmet svojemu hlapcu, ki bi mu delal konkurenco na svoj račun in po možnosti še za gospodarjev denar? Kaj bi rekel hlapcu, ki bi gospodarjevo živino slabo redil, samo da prejme nagrado od gospodarjevega nasprotnika? Ali ga ne bi pri priči napodil? Takih nepoštenih uslužbencev so imeli — in jih še imajo — v vseh državah dovolj; saj je rekel že makedonski kralj Filip 400 let pred Kristusom, da noben zid ni tako visok, da ga ne bi prelezel z zlatom natovorjen osel. Blesku zlata pa se je težko upirati. Zato pa imajo povsod zakone proti korupciji — proti podkupovanju in proti izkoriščanju javnih koristi v sebične namene — in tudi pri nas ga imamo. Zlo je samo v tem, da se ti zakoni le preredkokrat upoštevajo! Zato pa mora biti glavna briga vsake vlade, da neizprosno zatira plevel korupcije in da sc nc ustavi pri tem čiščenju pred nikomer. Naravnost želja vsake vlade mora biti, da vsak slučaj nepravilnosti pride do njenega znanja, a če za kakšen tak slučaj izve, potem je dolžnost, da i neizprosno in brezobzirno strogostjo napravi red, če noče sama tirati države v propast! ZEakcm hm*teloiM Vlada je izdala, kakor smo že poročali, nekaj novih uredb gospodarskega značaja, a med iemi se nam zdi najvažnejša uredba proii kartelom. Kaj so karieli? Karteli so združenja obrtnih ali industrijskih podjetij, ki imajo namen preprečevati znižanje cen tega ali onega industrijskega blaga vsled svobodne konkurence, karteli hočejo cene vsaj držati, če jih že ne morejo zviševati. V to svrho določijo karteli za Vsako podjetje določno količino izdelka in tudi kraj, kjer naj svoje izdelke brez skrbi pred konkurenco prodajajo. Če smatrajo za potrebno, produkcijo tudi omejijo, zato pa dvignejo cene lako, da noben član kartela ne trpi škode. Ne-katori karteli imajo tudi posebne organizacije p skupno prodajo blaga. Karteli, v katerih je ^družena navadno tudi velika finančna moč, znajo večinoma s svojim časopisjem ali pa s jjsYojimi zvezami z vplivnimi politiki doseči za svoje izdelke tudi visoko carinsko zaščito, da so njihovi dobički še večji. Račune plača seveda tisti, ki rabi in kupuje izdelke karteliranih podjetij, pri nas navadno in večinoma kmet. , Karteli so znali konzumente brez usmiljenja izkoriščati. Ne samo Dri nas. ampak tudi dru- god. Zato klic po posebnih zakonih proti kartelom ni utihnil prej, dokler se niso razne države odločile odločno nastopiti proti kartelom, zlasti pa proti možnosti neomejenega navijanja cen. Mnogi so tudi zahtevali, naj se karteli popolnoma ukinejo. To pa na eni strani ni tako lahko mogoče, na drugi strani pa tudi ni po-terbno. Možnost sporazumevanja v trgovskih poslih imajo podjetniki vedno in sporazumi, ki se nanašajo n. pr. na boljšo ureditev obratov itd., so lahko celo koristni: Preprečiti pa je treba na vsak način čezmerno navijanje cen in to je tu dosegljivo s primerno kontrolo. Naš novi zakon proti kartelom n. pr. določa, da bo v vsaki kartelirani organizaciji sedel vladni komisar, ki bo, sposoben in pošten, prav lahko izračunal, s kakšnimi dobički »dela« kartel, in če bo vlada smatrala, da so ti dobički ne le previsoki, ampak oderuški, bo lahko primerno nategnila davčni vijak, ali bo cene lahko maksimirala ali pa znižala zaščitno carino in spustila nad kartel tujo konkurenco. Sredstev bo imela torej po novem zakonu vsaka vlada dovolj, da doseže vsaj znosno znižanje cen karteliranih industrijskih produktov in da iih spravi vsaj nekoliko v sklad s cenami kmetijskih proizvodov, da bo mogel dihati tudi kmet. V novem zakonu vidimo mi važen in pomemben znak, da bodo odgovorni činitelji polagoma krenili v gospodarski politiki na novo pot. Doslej so narekovali našo gospodarsko politiko samo interesi veleindustrije in z njimi združenih velebank, kmetski interesi pa so bili povsod in vedno zapostavljeni na korist industrije, čeprav vsako dete pri nas ve, da nismo in da tudi še nekaj stoletij ne bomo industrijska, ampak da smo in da bomo še dolgo kmetijska (agrarnal država. Na ta način je moralo priti v našem gospodarstvu do nevarnega trenja, ker smo industriji — večinoma tuji — na ljubo izgubili skoraj ves naš vnanji trg za naše kmetske proizvode, da je ostal kmet brez denarja, na drugi strani pa so od nas zahtevali razni »jugo-industrijci« pod varstvom visokih carin tako nečloveške cene za svoje blago, da je ostal kmet brez denarja in brez blaga. V tem je bistvo naše gospodarske krize, ki je ne moremo rešiti in je tudi ne bomo rešili drugače, kakor samo s tem, da postavimo vse naše gospodarstvo na realno, t. j. na agrarno podlago. Naša država je agrarna in zato moramo vodili le agrarno gospodarsko politiko, če hočemo gospodarsko cbstaii. Zato vidimo v novi zakonodaji skromen začetek nove politike. ____ Shodzs. vsled. neurja v Deli Krajini Kmetijski odsek banske uprave je prejel od sreskega načelstva v Črnomlju kratko brzojavno poročilo o posledicah strahovite vremenske katastrofe, ki je preteklo nodeljo ob 11. dop. besnela nad Starim trgom ob Kolpi in njega okolico. Silovit orkan je pribesnel nad okolico od zapada ter je zavzel pas, širok 5 do 10 km. Orkan je od Starega trga naprej hrumel proti Metliki ter je tudi v metliškem srezu napravil po raznih kulturah, osobito po sadovnjakih in vinogradih ogromno škodo. Brzojavka črnomaljskega sreskega načelnika veli, da so bili po tem neurju najhuje prizadeti naslednji kraji in vasii: Stari trg, Predgrad, So-devci, Dol, Jelenja vas, Paka, Deskova vas, Močile, Kot, Prelesje, Laze in Hlevi. V teh krajih So uničeni vsj poljski pridelki razen krompirja, in vinogradi do 100 odst., vsi sadovnjaki pa do 75 odst. Brzojavka dalje kratko navaja, da je orkan polomil drevje, da je trgal strehe in da je naliv odplavil mnogo plodne zemlje. Komisije so ocenile po tej brzojavki škodo v omenjenih krajih na 2 milijona dinarjev. Bela Krajina, ki do konca junija ni trpela po vremenskih katastrofah in so vse kulture kazale, da bodo kmetu bogato rodiile, je od julija dalje utrpela že silno škodo po lokalnih nevihtah. Tako je julija metliški okraj imel na vinogradih in sadovnjakih blizu 1 milijona Din škode, zdaj pa je poleg črnomaljskega spet trpel ob neurju, ki je naravnost kruto pustošilo. Revna Bela Krajina spet zove na pomoč, saj bo sioe* med prebivalstvom zavladala lakota, Veličasten kmetski praznife v CvmoŽM Pokret kmetske mladine osvaja deželo — 5000 glava množica pozdravlja svojega bana Ptujski okraj še ni doživel tolikega slavja, kakor ga je priredila preteklo nedeljo organizirana kmetska mladina v Ormožu. Proslava kmetskega dela, kmetskega trpljenja in s tem življenja sploh je tako globoko zajela dušo kmetskega prebivalstva, kakor doslej še nobena druga prireditev. Na tisoče in tisoče ljudi se je zgrnilo z vseh krajev na travnik ponosnega kmeta Kralja v Pavlovcih in dalo duška svojemu razpoloženju, svoji zvestobi do rodne grude, svobodne domovine, kmetske zavesti in narodnega vladarja. Ves Ormož je bil v zastavah. Nestrpno je pričakoval na prihod pokrovitelja kmetskega praznika, na ljubljenega bana g. dr. Draga Marušiča. Narod je napolnil ves prostrani trg. Grabljice, kosci, kolesarji, prelepo okrašeni vozovi z raznimi skupinami so se postavili v vrsto pod slavolokom, ki je velel dobrodošlico prijateljem kmetskega stanu. Okrog tretje ure popoldne je stopil g. ban iz avtomobila. V imenu ormoške občine ga je pozdravil podžupan g. Kuharič, v imenu kmetske mladine krepak in stasit fant, predsednik ptujskega Pododbora Zkfid tov. Tomašič, a v imenu najmlajših je izrekla dobrodošlico mala deklica in mu izročila krasen šopek rož. Za tem so bili predstavljeni g. banu vsi okoliški župani. Po banovi zahvali se je formirala dolga povorka in odkorakala z zvezinim praporom na čelu in vrlo središko godbo na tekmovalni prostor. Pred pričetkom tekme se je vršilo ljudsko zborovanje. Na govorniški oder so stopili g. ban, narodna poslanca Lovro Petovar in Milan Mravlje, tov. dr. Igor Rosina, predsednik Zkfid tov. Kronovšek in predsednik ptujskega pododbora tov. Tomažič, ki je zborovanje otvoril in vodil. Ogromne množice naroda so se kakor reka valile na travnik in se razvrstile okrog odra. Veselje in zadovoljstvo je igralo na licih vseh, veselje in zadovoljstvo zato, ker je prireditev kmetske mladine uspela nad vsako pričakovanje, čeprav so morali fantje in dekleta premagati nešteto ovir in težkoč, čeprav se je razvila V naši sadni, zlasti izvozni trgovini so se cesto pojavljali primeri, ki so v prvi vršil oškodovali sadne pridelovalce, bili so pa neprilični iudi poštenim izvoznikom. Da bi se ta zadeva končno uredila, so se letos zbrali v Mariboru sadni irgovci in sadni pridelovalci, vsaka skupina v varstvo svojih koristi. Kazalo je, da bo uspeh tega posvetovanja imel ugodne posledice. Takoj po shodu pa se je razširila neverjetna vest, da si je izvozna družba »Prizad« v Beogradu pridobila samoiržno pravico za izvoz sadja v Nemčijo. Kako je mogoče, da si v de-mokraiski pravni državi more zasebno društvo izposlovati samotršivo? »Prelom« nam je v 30. štev. pojasnil io zadevo s iem, da je obelodanil upravo »Prizada«, pišoč: »Končno navajamo še upravo Prizada, ki je na zadnjem občnem zboru sestavljena takole: predsednik Milivoj Pilja, načelnik ministrstva irgovine, podpredsednik dr. Juraj To-mišič, šef zavoda za pospeševanje zunanje irgovine, člani pa so: Milan Novakovič, načelnik kmetijskega ministrstva, dr. Avgust Pavlelič, anšpekior trgovinskega ministrstva, Zarja Siaf-čevič, višji svetnik finančnega minislrsiva in Bora Siefanovič, direktor zračne plovbe. To so sami visoki vladni uradniki, ki so si znali pridobik samoiržno gravico, Jo je umevno. proti njihovemu delu strupena gonja in protiv-nost in čeprav so še zadnje jutro nasprotniki nastlali vse ceste s hujskajočimi letaki, v katerih so pozivali na bojkot in borbo. V zavesti velike moralne zmage je kmetska mladina pela in vriskala, odločena da gre naprej ne oziraje se na nergače in kritikastre. Komur se hoče resničnega dela, ta naj vstopi v njene vrste, kjer "je dovolj prostora za vse dobre in poštene ljudi. Kdor hoče napredek in srečo naroda, naj koraka za njimi in dela, poje in vriska. Kdor pa zabavlja in nerga, ta naj ostane zunaj in naj gleda kako gre življenje mimo njega. Kmetska mladina ve kaj dela in kaj hoče. Ona z delom ustvarja bodočnost. Prvi je govoril g. ban. Navdušeno je bil pozdravljen. Njegove besede so bile odmerjene in tehtne. Kmetski stan predstavlja v svojem bistvu narod sam. Najosnovnejša funkcija naroda pa je delo. Iz njega izvira moralno in fizično zdravje. Zato so proslave kmetskega dela najlepše proslave narodove. Drugi je govoril domači poslanec Petovar. Iskreno je čestital kmetski mladini na njenem uspehu in dal priznanje njenemu delu. Nobene fare ne sme biti brez agilnega društva kmetskih fantov in deklet. Ostro je še obsodil zaplotnike, ki so izdali grd letak. Poslancev govor je bil navdušeno sprejet. Tov. dr. Rosina je z njemu lastno ognjevitostjo veličal kmetsko delo, posebno košnjo, ki jo opravljajo fantje vriskajoč in pojoč. Tudi dekleta so ob košnji veselejše razpoložene. Ona preganja mrak in tugo, žalost in zamišljenost. Po govorih predsednika Zkfid in tov. poslanca Mravljeta je tov. Tomažič najavil tekmo koscev. Pred tem pa je pokazal sveženj žic, ki so jih hudobni nasprotniki podtaknili med travo, da bi ovirali tekmo, glasno in odločno je ves narod obsodil tako početje. Kosci so odkorakali vriskaje na svoje prostore, za njimi so prepevale grabljice in množice so obstopile tekmovališče in napeto sledile krepkim zamahom mladih fantov. Že pozno v mrak so bila razdeljena darila. Ni pa umevno, zakaj se tako visoki državni uradniki bavijo z izvozno irgovino. Beda jih menda ne sili k temu, ker imajo gotovo zadosti visoke plače; če pa imajo premalo službenega opravila, naj se jim vzame ioliko uradnikov, da bodo sami primerno zaposleni. Ne gre pa, da tisti vladni organi, ki bi morali skrbeti za pravično razdelitev blaginje med državljani — v našem primeru med sadnimi pridelovalci in Irgovci — potisnejo ie državljane v siran. Naloga narodnih zastopnikov je, da s primernim zakonom onemogočijo lake primere. Sadna trgovina se mora pusiiii prostim družbam sadjarjev in njih medsebojnemu dogovoru s trgovci. I^rcfecipčevtiiijc Med pojave, ki našim kmetom zlasii na jesen največ škodujejo, spada prekupčevanje. Nekdaj, ko še nismo imeli dovolj prometnih zvez, je bil prekupec na kmeiih jako dobro došel gost, ker je on bil edini, ki je spravljal kmetske pridelke v denar. Kmet, ki je zapustil svojo domačijo kvečjemu takrat, če je imel kaj opravka na bližnjem okrajnem glavarstvu, navadno ni vedel ne kam naj proda svoj pridelek, še manj pa je poznal cene. Zato so bili kmetje iakrai jarekupcev zelo veseli, ker so jim prinesli vsaj nekaj denarja v hišo, koliko pa so kmelje izgubili, iega sami niso vedeli. Danes je pa položaj precej drugačen. Danes imamo povsod dobre cesle, imamo železnice in avtomobile in kmei se ne drži več svojega doma kakor klošč kože. Kljub temu pa prekup-čevalslvo še vedno bujno cvele zlasii pri trgovini s sadjem, z živino in z lesom, a baš io iroje daje našim kmetom edini dohodek. Cene, ki jih ponujajo prekupci, so naravnost sramotne, dočim si služijo prekupci iežke tisočake. Priznati moramo sicer, da je uspehov, ki jih dosegajo prekupci, mnogo kriva malomarnost kmetov — a ne povsod — še več pa je kriva nepoučenosi kmetov o tržnih razmerah. Staro pravilo pravi, da je za krnela in za potrošnika njegovih pridelkov najboljša pot prodaja pridelkov od proizvajalca do potrošnika. Ta pot pa ni vedno lahko dosegljiva. To je mogoče navadno le v najbližnji okolici večjih mest. Za oddaljene kraje pa je še vedno potreben posredovalec. Gre iorej le za vprašanje, kdo naj bo ta posredovalec? Običajni prekupec lo ne more biti ali bi vsaj ne smel bili, ker ia ne gleda na korist proizvajalca in tudi ne gleda na korist potrošnika, ampak samo na svojo lasino korist. Treba je lorej najti nesebičnega posredovalca, a tak posredovalec morejo bili samo zadruge, ki dajejo kmetu najvišje cene, prodajajo pa blago po najnižjih mogočih cenah. Dokler pa lakih zadrug nimamo ali jih vsaj nimamo dovolj in dovolj organiziranih, bo kmet še vedno ostal žrtev prekupčevalstva. dzvcz gpozd/a v Nemčijo Dr. Nemec, načelnik oddelka Ptniviligiranega izvoznega društva je izjavil časnikarjem, da je uvoz groadija v Nemčijo svoboden, to je, da ni podvržen nadzorstvu »Prizada«. Carina za uvoz v Nemčijo znaša 7 mark za 100 kg. Izgledi za prodajo so v Nemčiji zelo dobri in cene so razmeroma visoke. S premijo bo Jugoslavija izvozila v Nemčijo 100 majhnih vagonov grozdja. Tudi to količino bodo izvozili trgovci ali zadružne organizacije. Dr. Nemec je dodal, da ima premij^ namen, da se ohranijo cene na domačem trgu. 2Zanitt$ive stvari iz Španije Odkar imajo v Španiji republiko, se položaj republikanske vlade še ni utrdil, ker se javlja pokrajina za pokrajino, ki hoče imeti svojo samoupravo (autonomijo), zlasti v finančnem oziru. Najprej se je uprla centralni vladi Katalonija, potem Baski, sedaj pa pokrajina Galicija (v Španiji, ne na Poljskem). Prvi dve pokrajini sta že dosegli, kar sta hoteli, zato ni dvoma, da bq tudi tretja pokrajina dosegla svoj uspeh. Sedem žrtev planin Pretekli teden — v nedeljo — so zahtevale lepe Kamniške planine kar sedem žrtev naenkrat: pod stenami Grintovca je našla smrt 28-letna uradnica Tilda Kohnova iz Zagreba, ostale ponesrečence pa so z velikimi napori rešili in jih odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Vs} ponesrečenci so iz Zagreba. Nesrečo je zakrivilo slabo vreme. V nedeljo je ves dan deževalo in na polzkem skalovju se izletniki niso mogli obdržati v ravnotežju. Na srečo je večina poškodb, ki so jih dobili ponesrečenci, lažje narave, tako da bodo kmalu zopet zdravi. Ta nesreča naj bo resno svarilo za vse prijatelje planin, naj ob mokrem vremenu ne tvegajo svojih življenj! Kmetska mladina, naročaj in citaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«/ Pojasnjeno* pcz vendai? neiiitievno Kmetski tabor te pokroviteljstvom g. bana dr. Draga Marusiča Novem mestu priredi v nedeljo, dne 2. s^p-abra t. 1. Zveza kmetskih fantov in deklet lodbor novomeški s sledečim dnevnim redom: ob 8'BO uri dopoldne razstava živine in premovanje konj; ob 10. uri dopoldne ogled Kmetijske šole pa Grmu; ob 13'SO sprevod z godbe skozi mesto; ob 15. uri kmetski tabor na Loki in govori. Po zaključnih govorih prava domača kmetska zabava. * Kmetje iz prostrane novomeške okolice iu ostale Dolenjske vabljeni vsi, da skupno glasno manifestiramo za svoje kmetske pravice in slož-noist vsega podeželja! * Pri organizaciji kmetskega tabora bodo sodelovali poleg številnih društev: Kmetska pro-sveta, Sreski kmetijski odbor, Konjerejsko društvo, Kmetijska podružnica in Selekcijsko živinorejsko društvo. J z, vsemivjCL — v l*vebmu.vj& V najnovejši dobi se bavijo letalci najbolj z vprašanjem »stratosfere«. Kaj je stratosfera? Mi vemo, da obdaja zemljo debela zračna plast. Zrak, ki obdaja zemljo, pa ni povsod enako gost, ampak postaja vedno osirejši in redkejši, čim višja je plast, in iudi mraz je v višinah vedno hujši. Kolikor redkejši pa je zrak, toliko manjši je njegov odpor proti letalu in toliko hitreje leti lelalo. Če bi se torej posrečilo doseči še neznane zračne višine, toliko hitreje bi se dalo leteli. Tiste višine okoli zemlje, kjer je zrak že silno redek, — ali pa ga mogoče sploh ni več, imenujejo učenjaki »stratosfero« ali po naše »vsemirje«. Te višine pa so nam doslej ostale neznane in zato poskušajo učenjaki te višine doseči s posebnimi baloni, da prouče, kakšna temperatura vlada v teh višinah, kako je z vetrovi iid., da bi bilo na podlagi teh opazovanj zgraditi »vsemirsko letalo«, ki bi nas prepeljalo V par urah n. pr. iz Evrope v Ameriko. Poskusov, doseči s posebnimi baloni vsemirje, je bilo že precej. Najbolj znan je poskus profesorja Piccarda (reci: Pikar), ki se je dvignil v stratosfero že dvakrat (l. 1931. in 1. 1932 in ki je dosegel prvič višino 15.780 m, drugič pa 16.500 ml. Lela 1933. so se dvignili v zrak trije ruski letalci, Prokopjev, Birnbaum in Godunov, ki so dosegli višino 19.000 m, 1. 1934. pa so dosegli to višino zopet trije Rusi, ki so se pa dvignili na 20.600 m. Te dni pa se je dvignil v stratosfero belgijski učenjak profesor Cosyns s svojim spremljevalcev van der Elstom. Zapustila sla Belgijo — 700 kilometrov daleč od Prekmurja — v soboto zjutraj, potem pa je zaneslo balon preko Nemčije in Avstrije nad Prekmurje, kjer se je začel polagoma spuščati nad vasjo Že-navlje, ki je vsled tega zaslovela po vsem svetu. Kmetje, ki so opazili, kako se balon spušča nad vasjo, so takoj prihiteli na pomoč in zagrabili za vrvi, da se je zrakoplov lahko brez škode spustil na tla. Oba letalca sta bila skrajno izmučena. Odpeljali so oba k tamošnjemu nadučitelju Škergeiu, kjer sia se takoj podala k počiiku. Kakor hitro se je razvedelo, da sta oba učenjaka srečno pristala na našem ozemlju, so se takoj oglasili telefoni in brzojavi z vsega sveta z vprašanji o usodi obeh mož. Naše oblasti pa so takoj odredile vse potrebno, da bodo zrakoplov z dragocenimi pripravami vred, ki so ostale nepoškodovane, lahko prepeljali v Belgijo. Clnjinve dLolmmike bi-potebca.z»ne beimlke Upravni odbor Državne hipotekarne banke Je skušal vedno olajšati položaj svojih dolžnikov s tem, da jim dovoljuje čim ugodnejšo obrestno mero in čim daljši rok za povračilo. Tako je že dvakrat iz lastne pobude in za ceno znatnih žrtev dovolila svojim dolžnikom znatne olajšave. Od leta 1927 je Državna hipotekama banka znižala obrestno mero z 10 na 9 odstotkov in leta 1931 z 9 na 8 odstotkov letno. Vzporedno p tem znižanjem obrestne mere je podaljšala odplačilne roke od 12 in 15 na 25 in 30 let. S tem so se iznižale tudi anuitete. Vrhu tega je zdaj upravni odbor Državne iipotekarne banke, v skladu s stremljenji kralj, vlade, naj se dolžnikom olajšajo njihove obveznosti, sklenil na svoji seji dne 16. t. m., da v okviru svojih možnosti dovoli zavodovim dolžnikom nove olajšave glede povračila dolgov. Teh olajšav pa bodo deležni samo tisti dolžniki, ki so svoja posojila najeli pred 31. marcem 1931., jtorej tisti, ki so se zadolžili v dobi ugodne kon- junkture in ki predstavljajo največji del zavo-dovih dolžnikov. Zaradi teh olajšav se morajo dolžniki obrniti s prošnjami na Državno hipotekarno banko v Beogradu, oziroma na njene podružnice in agencije, kjer vodijo knjige o njihovih dolgovih, in sicer v roku in na način, kakor to predvideva sklep zavoda z dne 16. avgusta 1934, ki se glasi v celoti: I. da se vsem hipotečnim dolgoročnim posojilom, najetim pri Državni hipotekami banki do 31. avgusta 1931, zniža obrestna mera na 7 odstotkov, in sicer od prvega anuitetnega roka, ki zapade po 1. septembru 1934 dalje; II. da se na podlagi prošenj dolžnikov vsem dolgoročnim hipotečnim posojilom na 25 let, dovoljenim po 9. maju 1927 in pred 31. marcem 1. 1931, podaljša odplačilni rok za 5 let čez dogovorjeni rok. To podaljšanje roka pa ne velja za dolžnike, ki jim je rok posojila že bil podaljšan s kakšnim prejšnjim sklepom upravnega odbora. III. Da se na podlagi prošenj dolžnikov glede hipotečnih dolgoročnih posojil z dogovorjenim rokom do 12 ali 15 let podaljša rok povračila na 25 let, računajoč pri tem od dne prevzema. IV. Da se lahko na podlagi prošenj dolžnikov glede menično hipotečnih posojil, dovoljenih od dneva tega sklepa z dogovorjenim rokom do pet let, podaljša rok povračila na 10 let, računajoč pri tem cd dne zadolžitve, tako, da posojilo tudi vnaprej ostane menično hipotečno in z dogovorjenimi obrestmi. V. Da se na podlagi prošenj dolžnikov ka-pitalizirajo neplačane obresti: a) če znesek neplačanih anuitet dospelih posojil ne presega 20 odstotkov prvotne zadolžitve; b) če znesek nove zadolžitve, in sicer glavnice s kapitaliziranimi obrestmi ne presega prvotnega posojila. Plačilne olajšave tega sklepa se nanašajo samo na fizične osebe, hipotečne dolžnike. Plačilne olajšave tega sklepa pa ne veljajo za dolžnike dolgoročnih hipotečnih posojil, odobrenih po 31. avgustu 1931. leta. Plačilne olajšave h točke 1, 2 in 3 ne veljajo za dolžnike, ki za svoja posojila ne morejo zahtevati kapitalizacije dolžnih anuitet zato, ker vsota neplačanih anuitet presega 20 odstotkov prvotne zadolžitve. Dolžniki, ki lahko na podlagi tega sklepa zahtevajo olajšave, morajo v šest mesecih, od 1. septembra 1934 dalje, oziroma najkasneje do 1. marca 1935 predložiti Državni hipotekami banki ali njenim glavnim podružnicam ali agencijam, kjer so zadolženi, prošnjo na obrazcih, ki jih je upravni odbor predpisal. ,tVcjnu med 'Rusije in Jo-pomshc) j& nei&csgibmu — pi?uvi Tvocki Bivši ruski vojni minister in eden glavnih organizatorjev velike ruske revolucije, Trocki, piše v nekem velikem poljskem listu: »Trdno sem prepričan, da je vojna med Rusijo in Japonsko neizogibna. Toda naša severna armada je zelo močna. 900.000 vojakov imamo stalno pod orožjem. Vsako leto imamo po 900.000 novih rekrutov, tako da bi mogli v primeru mobilizacije postaviti pod orožje 16 milijonov ljudi. Imamo nad 13 milijonov bajonetov, nad 10.000 topov, 300 bombnih in 3000 drugih vojnih letal. Stvarno stanje ruske vojske je 287 pešpolkov, 79 konjeniških polkov, 123 polkov raznih vrst specialnega orožja, 150 baterij, šest oklopnih vlakov, 300 tankov in 10 polkov za kemično vojno. V skrajnem primeru lahko postavimo armado, ki bo štela 18 milijonov moderno oboroženih vojakov. Vojne si ne želimo, a Japoncev se tudi ne bojimo.« Mr. ph. ANTON USTAR lekarnar v Ljubljani, naznanja, da je PRESELIL SVOJO LEKARNO 79 PRI SV. PETRU' V POSLOPJE TVRDKE BAT'A V ŠELENBURGOVI ULICI ŠT. 7, NASPROTI GLAVNE POŠTE Ustanovitev nove gorenjske selekcij site zveze V nedeljo, dne 12. avgusta t. 1. se je na ustanovni skupščini v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani ustanovila nova »Zveza selekcijskih organizacij za gorenjsko cikasto govedo v Ljubljani.« Skupščino je vodil načelnik kmetijskega cddelka ing. Josip Zidanšek s sodelovanjem banovinskega živinorejskega referenla ing. Josipa Wenkota. — Zveza bo obsegala območje cikaste pasme v okrajih Radovljica, Kranj, Kamnik, Ljubljana in Logatec. Zveza ima svoj sedež v Ljubljani. K zvezi bo pristopilo 12 selekcijskih edinic iz kranjskega, 8 iz kamniškega, 4 iz radovljiškega in 1 iz ljubljanskega okraja, kupno 25 članic. Za načelnika je izvoljen Josip Burgar iz Hraš, za podnačelnika Ivan Ažman iz Lesc, za tajnika kmetijski referent Josip Sustič. Zveza ima uradne dneve vsak prvi četrtek v mesecu pri kmetijskem oddelku v Ljubljani, Gosposka ulica 15 v pritličju, v Kranju pa vsak ponedeljek dopoldne pri okrajnem načelstvu soba štev. 7. Naslov za dopise je: »Gorenjska selekcijska zveza, kmet. referent, v Kranju.« Nova zveza bo priredila v letošnji jeseni po odredbi kr. banske uprave 6 rodovniških premovanj goveje živine, in sicer dne 25. septembra na Brdu, 26. septembra v Komendi, 28. septembra v Ratečah pri Kranjski gori, 11. oktobra na Velesovem, 12. oktobra v Naklem in 13. oktobra v Škofji Loki. K premovalnim nagradam prispevajo kr. banska uprava in pristojni okrajni kmetijski odbori. Gorenjska selekcijska zveza bo imela zelo pomembno gospodarsko nalogo, da zboljša živinorejo samo iz sebe s smotreno plemensko od-bero po principu samopomoči. Njeno delo je obsežno in tudi zelo težavno, znatni pa bodo tudi stroški. Zato je potrebno, da upoštevajo pomen selekcijske zveze vsi merodajni činitelji, poleg banovine pa v prvi vrsti okrajni kmetijski odbori in občine. Vsa Nemčija za MMl.emja V nedeljo 19. t. m. so imeli v Nemčiji plebiscit (ljudsko glasovanje) o tem, ali naj Hitler postane tudi predsednik nemške republike, ali pa naj ostane samo kancler. Vlada je sicer že sklenila poseben zakon, naj Hitler združi v svoji osebi obe časti, toda Hitlerju se to še ni zdelo dovolj; on je hotel imeti tudi odobritev naroda. Agitacija za nedeljsko glasovanje je bila Dgromna. Vse nemško časopisje, radio, predavanja itd. — vse je agitiralo, naj ljudje glasujejo z »da«. Uspeh je bil tudi tej silni agitaciji primeren: 38 in pol milijona glasov za Hitlerja, 4 in pol milijona glasov pa proti! Hitler je dobil za sebe torej 90 odstotkov oddanih glasov, vseh volilcev pa je bilo nad 45 milijonov. Proti Hitlerju so glasovali v prvi vrsti nemški katoličani, v velikih mestih pa delavci, tako da je bilo v delavskih krogih oddanih do 25 odstotkov glasov proti Hitlerju. To za Hitlerja ni posebno dobro znamenje. Neamje mad čiom 14. avgusta je doletela Beograd strašna nevihta, kakršne že dolgo let ne pomnijo. Nevihta je napravila velikansko škodo, ker je ni skoro hiše, ki bi ne bila poškodovana. Vihar je po drevoredih polomil vse drevje, odnašal reklamne in napisne table, rušil dimnike in odnašal cele dele streh. Neko predmestno hišico je vihar podrl, pod razvalinami pa je našla smrt neka starejša ž°:iska. Posebno mnogo škode je napravil vihar na kopališčih ob Savi in Donavi. iimedska mladina "Desetletnica in ebčni zber Iveze je 8. septembra ped. pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Vsa tov. društva opozarjamo, da pokrenejo čim številnejšo udeležbo. Ta dan moramo pokazati vso silo našega gibanja, zakaj po naših nastopih nas sedijo in cenijo oni, ki nas poznajo kot oni, ki nas komaj slutijo. Vsem je treba šele predstaviti disciplino in pravo moč naše organizacije. Zato naj stori vsako društvo v tem pravcu svojo dolžnost, čeprav je to v zvezi z večjimi ali manjšimi žrtvami. — Dovoljena je polovična vožnja. Nadaljnja navodila bodo sledila pravočasno. * Delo in napredek naših deklet Z ustanovitvijo »Ženskega odseka« pri nas v Orli vasi so se tudi naša dekleta začela bolj z veseljem udejstvovati v svojem delokrogu. Zlasti so se naši sestanki pomnožili, ko so se pričele priprave za prireditev. Ob takih večerih smo spletale zelenje, šivale zastave, one pa, ki še niso imele letnih krojev in zavijač, so si pripravljale iste, tako, da imamo zdaj za zvezino prireditev pripravljene vse enake. Taki večeri so najbolj pripravni za debatiranje, saj so tu navadno zbrane vse tovarišice. Na takem večeru smo se tudi me odločile, da ustanovimo »Dekliški krožek«, kamor bomo privabile naše mlajše sestrice, in sicer od 12. do 16. leta. Namen krožka je pred vsem, dati že v šolski dobi našim deklicam prvo vzpodbudo za poznejše javno udejstvovanje. In res že danes šteje naš krožek 12 deklet. Vsako nedeljo popoldan se zberejo v društveni sobi, kjer jih sprejme vedno kaka starejša članica. Tu se jim prečitajo razni poučni članki iz »Grude«, »Zdravja« in »Ženskega sveta«. Razdelijo se jim tudi mladinske knjige, ki jih mora vsaka do prihodnjega sestanka prečitati in tako izmenjajo pripovedujejo kratko vsebino prečitane knjige. Ob solnčnih popoldnevih pa se gremo tudi skupno kopat v Savinjo. Seveda se na takih potih sklene mnogo načrtov za prihodnje sestanke. Tako so se že same odločile, da si bodo pričele delati letne kroje z zavijačkami. V nedeljo, 5. avgusta, smo združene priredile pešizlet na 2 uri oddaljeni hrib Sv. Jedert. Tega izleta so bile vesele zlasti naše mlajše tovarišice. Delovanje »Ženskega odseka« pa smo razdelile po sledečem načrtu: dvakrat mesečno bomo imele sestanke. Na teh sestankih bodemo vkuhavale sadje in s tem pokazale, kaj smo se naučile na lanskem tečaju, ki ga je priredil celjski pododbor na gospodinjski šoli v Sv. Jurju ob juž. žel. Vadile se bomo tudi v pripravi miz, ser-viranju itd. V zimskem času nameravamo prirediti prikrojevalni tečaj, za drugo leto pa razstavo cvetMc-lončaric. Taiko smo si razdelile delo. Veliko ga je, hočemo ga pa tudi izvršiti, da ne bo ostalo samo pri besedah. Vse drugo na stran — le delu pot in naš obračun bo razveseljiv. Želele bi, da bi tudi drugi »Ženski odseki« poročali o svojem delovanju in o »Dekliških krožkih«, da se še od njih kaj naučimo. (Op. ur. Prav veseli smo gornjega poročila, ki kaže, da nekatera dekleta z resno voljo in polnim razumevanjem skrbijo za svoje izpopolnjevanje z izobrazbo in vzgojo. V tem vidimo velik uspeh kmetsko-mladinskega gibanja tudi pri ženskih vprašanjih. Tudi mi iskreno želimo, dal bi se oglasila zavedna dekleta še iz drugih krajev s takšnimi poročili.) * Bloke. Pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet za Notranjsko okrožje priredi v nedeljo dne 26. avgusta v Starem trgu pod pokroviteljstvom gospoda bana tekmo koscev. Gospod ban se bo prireditve tudi osebno udeležil. Zbirališče je ob 2. uri popoldne pred Bravcetm v Ložu. Tov. društva vabljena, da so prireditve udele~> z vsem članstvom na okrašenih vozovih, s konjeniki in kolesarji. Vsi prijatelji vabljeni, da se prireditve udeleže v čim večjem številu. Društvo kmetskih fantov in deklet v Sv. Jurju ob Taboru priredi dne 2. septembra 1934. kmetsko-mladinski praznik z veliko konjsko dirko. Po dirki kmetska veselica. Godba na pihala in ples. Krasne nagrade. Prijave dirkačev sprejema društvo do 31. t. m., podrobnejši spored pa objavimo s plakati in v prihodnji številki »Kmetskega lista«. Ižansko okrožje Društev kmetskih fantov in deklet priredi v nedeljo, dne 26. avgusta 1934 ob drugi uri popoldne na Igu konjsko dirko s sledečim sporedom: 1. sprejem gostov, 2. povorka na dirkališče, 3. mladinsko zborovanje, 4. dirka in 5. razdelitev nagrad dirkačem. Nato kmetska veselica. Igra godba na pihala. V slučaju slabega vremena se prireditev preloži na 2. septembra 1934 z istim sporedom. Na našo zanimivo veliko prireditev iskreno vabljeni vsi prijatelji od blizu in daleč! Društvo kmetskih fantov in deklet v Slovenski Bistrici priredi v nedeljo, dne 26. t. m. tekmo koscev s kmetsko veselico. Vsi na to našo kmetsko prireditev! Podzemelj. Zadnjič smo poročali kako lepo uspeva pri nas domača kmetska sokolska četa. Danes pa poročamo v našo mladinsko rubriko, kako uspeva Društvo kmetskih fantov in deklet. Ne da bi se hvalili, moramo priznati, da uspevati obe društvi prav lepo, tako, da zre kmetska mladina v obe ustanovi z nekim optimizmom v bodočnost. Tekma žanjic, ki jo je priredilo tukajšnje društvo v teku meseca junija je uspela nad pričakovanje vsestransko zadovoljivo. Tekme se je udeležilo vse kar leze in gre. Ocenjevalno ko-, misijo sta imela v rokah kmetijska referenta; gg. Ivan Konda iz Metlike in Emeran Stoklas iz Črnomlja ter domači župan g. Peter Pezdirc. Prvo nagrado si je priborila pri tekmi tovarišica črnič Bara iz Boginje vasi. Drugo nagrado tov. Jožefa Kralj iz Boginje vasi. Tretjo nagrado tov. Štravs Marija iz Boršta. Četrto nagrado tov. šu-štarič Bara iz Prilozja. Peto nagrado tov. Klepec Jožefa iz Prilozja. Po tekmi je lepo nagovoril mladino sreski kmetijski referent gogp. Emeran Stoklas, pojasnil pomen mladega kmetskega pokreta ter zavrnil vsa zlobna in grda obrekovanja, ki jih širijo o naši mladini in njenem pokretu razni lumpi, kii se pojavljajo od časa do časa med narodom in mu jemljejo njegovo čast in poštenje. Zato kmetska mladina naprej! Zaplana pri Vrhniki. Naše mlado a agilno Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo v nedeljo, dne 19. t. m. prvo tekmo tesačev v našem kraju. Ob lepi udeležbi občinstva od blizu in daleč je tov. Nanut podal uvodoma potrebna pojasnila o tekmi sami, na kar je Zve-zin delegat tov. Tomšič iz Ljubljane v svojem nagovoru podčrtal važnost kmetskega dela v človeški družbi ter dolžnost kmetske mladine, da pribori temu najtežjemu, a neobhodno potrebnemu delu dolžno čast in spoštovanje. Temu namenu naj služi tudi ta tekma. Tekmovalci so s svojim delom dokaz? Ii, da so v tesanju pravi mojstri. Prvo nagrado je dobil tovariš Trček Anton, drugo tov. Leskovec Andrej, tretjo tov. Trček Jakob, četrto tov. Lampe Franc, peto tov. Malovrh Janez in šesto tov. Čamernik Janez. Po tekmi se je razvila v idilični gozdni dolinici nad vse prijetna zabava, ki bo vsem udeležencem ostala še dolgo v spominu. Kmetijski tečaj. Podružnica Zveze absolventov kmet. šole Noto mesto, priredi dne 27. in 28. avgusta t. 1. na Kmetijski šoli na Grmu dvodnevni splošni kmetijski tečaj. Predavali bodo najboljši kmetijski strokovnjaki o gospodarskih smernicah za izboljšanje kmetijstva. Vabljeni so predvsem absolventi kmetijskih šol, učenci kmetijskih nadaljevalnih šol in vsi naprednejši kmetski gospodarji. Za hrano in stanovanje je preskrbljeno. Prijave je poslati na »Podružnico Zveza absolventov kmetijskih šol, Novo mesto, Prešernova ulica. Živinorejci in trgovci, pozor! V Žerovnici pri Cerknici bosta poleg že znanih starih sejmov še dva nova, in sicer: 7. septembra in 20. julija vsakega leta, če pade na ta dan praznik, se vrši semenj naslednji dan. Na prvem sejmu, ki bo dan pred praznikom Malega Šmarna, se bodo razdelile za najlepše na sejmišče prignane konje in živino sledeče nagrade: za par najlepših konj Din 80'—, za par najlepših volov Din 80-—, za najlepšo kravo Din 40-—, za najlepšo telico Din 40-—, za najlepši par plemenskih prašičev Din 40. Hribar Franc, načelnik. SVevice Ban dr. Marušič se je vrnil z dopusta in zopet prevzel svoje uradne posle. 10.000 vagonov pšenice bodo kupili Čehi v Jugoslaviji. Pšenična letina letos na Češkem ni bila dobra. Cena za vso to pšenico bo znašala nad 100 milijonov dinarjev. Mrlič s 100.000 Din. V Beogradu je umrla te dni v bolnišnici bivša učiteljica Katarina Kon-stantinovič iz Bitolja. Ko so je nesli uslužbenci bolnice v mrtvašnico, so opazili na njenem vratu verižico in nanjo privezano mošnjico podobno denarnici. Uslužbenci so najprej mislili, da gre za kako brezpomembno stvar in so že hoteli vreči mošnjico proč. Na svoje veliko presenečenje pa so ugotovili, da je Obilo v njej zvitih sto tisočdinarskih bankovcev. 1 milijardo dinarjev je prinesel Jugoslaviji tujski promet preteklo leto. Tako poroča ministrstvo za trgovino. 22 panjev čebel so uničili neznani lopovi v vasi Bukovce pri Ptuju na posestvu g. Jar.žeko-viča. Čebele sta pripeljala tja na ajdovo pašo dva čebelarja iz Ptuja. Ureditev naših pristanišč. Ministrstvo za javna dela javlja, da bo septembra licitacija za ureditev pristanišča na Sušaku. Načrti so gotovi in denar pripravljen. Za Sušakom prideta na vrsto Bakar in Šibenik. Proslava 15-letnice osvoboditve Prekmurja se bo vršila letos 8. in 9. septembra pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja. Za prireditev proslave se je sestavil poseben odbor, ki je že razposlal vabila na udeležbo, ki obeta biti prav številna. Prah in znoj, ki tvorita največkrat umaza-nost perila, sta strup za vsako tkanino. Razjedata jo in če ju dodobra ne spravite iz nje, jo predčasno raztrgata. Obila, gosta in nežno bela pena Zlatorog-ovega mila pa pobere do vseh potankosti vlakna perila vsake nesnage tako, da dobi zopet svojo prvotno odpornost lin sijaj. Zlato-rog-ovo milo je izdatno in zato poceni. Zahtevajte pri svojem trgovcu izrecno vedno le Zlato-rog-ovo milo! Požari in požari... V nedeljo zjutraj je pogorel v Zavogljem pri Sostrem kozolec poln žita. V Podkrajniku pri Cerknici pa je pogorela hiša nekega v Kamniku zaposlenega železničarja. Podoba je, da so v obeh slučajih ogenj zanetili zlobni ljudje. Vlak je povozil v nedeljo med postajama Slov. Bistrica in Pragersko mladega tesarja Franca Sajko-ta. Nesreča na cestni železnici v Ljubljani. V ponedeljek se je peljal 27-letni delavec Lazar Jerman mimo škofije v Ljubljani. S kolesom pa je zavozil v tračnico, iz katere ni mogel takoj ven, tako da ga je voz cestne železnice podrl na tla. Jerman je vsled težkih poškodb na glavi umrl. Domači izumi. Mariborski tehnik g. Bogomir Šolar je izumil nove vrste plinsko peč (za kopalnice), ki je znatno boljša in cenejša kakor so tuji izdelki, izumil pa je tudi plinski avtomat, ki omogoča napeljavo tople vode po celem stanovanju. Velik požar pod Sv. Goro pri Vačah je uničil domačijo posestnika Kovača na Avšah. Škodo cenijo na 70.000 Din. izlet tijskih šol Dne 4. avgusta smo se člani podružnice iVeze absolventov kmetijskih šol Sv. Jurij ob j. ž. pod vodstvom našega vrlega predsednika g. Korberja podali na poučni izlet v Prekmurje. Lepo število, 35 absolventov se ras je zbralo na kmetijski šoli v Sv. Jurju, da pohitimo z avtobusom, čez Vojnik, Konjice, Slovensko Bistrico, Maribor, Slovenske Gorice, Radgono na banovinsko posestvo in kmetijsko šolo Rakičane in na semenogojsko postajo v Beltincih. V Mariboru smo izstopili da si ogledamo ugledno vinarsko in sadjarsko šolo. Skozi izredno bogato obložen trg, uprav sobota je, mimo polnih miz lepega sadja in zdrave zelenjadi, se podamo proti šoli, kjer sta nas prijazno sprejela g. ravnatelj Priol Ln g. profesor Stifter. Pokazala sta nam mično in lepo urejen zavod; pogledali smo si zbirko Učil, hleve, sadovnjak, drevesnico, vinograd in končno tudi klet, kjer smo bili počaščeni z izborno kapljico renske graševine. Zavod je prav vzorno urejen in mu gre v resnici sloves, ki ga tudi uživa. Iz Maribora smo odbrzeli preti Rušam, da si ogledamo tamošnjo tovarno za apnodušik. G. inž. Teržan nam je pojasnil način proizvajanja apnodušika ter nas je vodil po zanimivih oddelkih obširne tovarne, da smo mogli zasledovati vso zamotano pot, ki vodi od apna in zraka do dragocenega umetnega gnojila. Hvaležni smo bili g. inženjerju za njegova poučna izvajanja Po ogledu tovarne nas je ravnateljstvo prijetno iznenadilo z izborno zakusko. Naslednji cilj je banovinska trsnica in vini-čarska šola v Pekrah. Gospod upravitelj Šu- mecjak nas je vodil po obširnih matičnjakih ameriških trt, po vinogradu, trsnici itd.; vse je v najlepšem redu ter v čast svojemu skrbnemu upravitelju. Odlično vino, slavni Pekrčan, nam je na mah potrojil veselje, razigrani s pesmijo v grlu, smo se skorajda težko poslovili od našega dičnega gostitelja. Gostoljubne Pekre in Ruše sta povzročili nemalo zamude, ki smo jo morali popraviti, če nismo hoteli zamuditi četrte postaje »Jareninski dvor«, zato smo si razstavo v okvirju »Mariborskega tedna« le po mačehovsko ogledali. Navzlic temu, da smo se žurili, smo prispeli šele na noč s precejšnjo zamudo v Jarenino. G. upravitelj Šmarčan nam menda ni zameril, sicer nas ne bi tako očetovsko prijazno sprejel. Na Jareninskem dvoru se nismo mogli načudili lepi in rejeni govedi. Tu je selekcijska postaja za belo slovensko govedo. Da smo mogli prvi dan našega izleta tako lepo zaključiti, je zasluga g. Šmarčana, ki nam je gostoljubno nudil ne le udobno prenočišče, marveč še večerjo in zajtrk. Za dobro voljo je skrbelo odlično jareninsko vino in naš tovariš Pišek. Drugo jutro smo zavili na veliko cesto proti Št. Ilju in od tam po novi cesti mirno Marije Snežne v dolino Mure. Spotoma se ustavimo v Črncih, da si ogledamo grajščinsko posestvo Freidenau, katerega lastnik je Meinel, trgovec s kolonialnimi pridelki na Dunaju. G. pristav Hropot nam razkaže hleve. Čudili smo se snagi, ki vlada po hodnikih in stajah. Svetli, skrbno beljeni hlevi so kakor sobe za premožne ljudi. Iz rodovniških tablic razbiramo razne podatke, zanima nas zlasti mlečnost, ki je izredno visoka. Krave so montafonske. Živini se tu izborno postreže, večji del dneva je na paši, povrh še dobi tečna pridatna krmila. V orodnici so nas zanimali razni stroji, zlasti traktor, elevator, ameriška brana, kultivatorji, kosilni stroj za žito, široka 19-cevna sejalnica itd., na gnojišču pa električne in ročne sesalke za gnojnico. Našo pozornost je vzbudila tudi oprema mlekarne: hladilnice, pinje, gnetilniki itd. Tu smo kupili izborno čajno maslo, ki smo ga malo pozneje med kratkim odmorom v Apačah snedli s kruhom in poplahnili s pivom. Za hip se ustavimo tudi v Radgoni, ki je obhajala uprav ta dan gasilsko slavnost, da vidimo veličasten sprevod gasilcev. Točno opoldne se poslovimo od Radgone in kratek čas pozneje smo že na brodu blizu kopališča Radenci, ki nas prepelje čez Muro. Po vodoravni cesti, mimo Murske Sobote, brzimo proti cilju. Levo in desno širna ravnina, lepa polja, cvetoča ajda, visoka koruza, ob cesti na novo zasajeno sadno drevje, mično dolga obcestna naselja, s slamo krite hiše, jate gosi, gruče otrok, prema cesta, stoletni jagnedi, črnobele štorklje, žgoče sonce, prijazni ljudje, prekmursko narečje, harmonika — — — so prvi vtisi. »Banovinska kmetijska šola Rakičani« blesti iz bele table na pritlični hiši. Malo da nismo šli mmo. Šola bre/, učencev in brez pouka! Napredka željni Pff' murci že težko čakajo, da se jim končno otv ta šola. Podali smo se najprej v drevesnico; i i je na obširni ploskvi posjanih nad 150000 sadnih drevesc. Največjo pozornost je vzbudil svinjski hlev. V Rakičanih goje simendolsko govedo in jorkširsko svinjo. Ugajala sta nam tudi ko-košnjak, silo in tekališče za mlado govedo in svinje. Okoli šole je več sto ha njiv in travnikov, tu je tudi travnik za umetno namakanje. Po izprehodu skozi angleški park grofa M. Julien Razpis službe. Gorenjska selekcijska zveza razpisuje dve službeni mesti za zadružne molzne nadziratelje. Pogoji: absolvirana kmetijska šola, razločna pisava in spretnost v računstvu. Plača mesečno Din 800-— in deloma prosta hrana. — Lastnoročno pisane prošnje s potrebnimi prilogami je poslati na naslov »Gorenjska selekcijska zveza, kmetijski referent, Kranj«. Rok za predložitev prošenj je do 15. septembra t. 1. Legitimacije za polovično voznino. Prometno ministrstvo je uvedlo posebne legitimacije po 5 Din, ki jo mora kupiti vsak, kdor se hoče poslužiti polovične voznine na kako prireditev. 200-letnico obstoja svoje farne cerkve bodo začeli še letos praznovati v Kamniku. 1200 novih učiteljev bo v najkrajšem času nastavljenih na ljudskih šolah po celi državi. Iz naše banovine jih bo nastavljenih okoli 200. Tako je povedal minster za prosveto dr. Šumen-kovič na učiteljskem kongresu v Beogradu. Odlikovani gasilci. Povodom proslave 60 letnice gasilske čete v ljubljanski tobačni tovarni je Nj. Vel. kralj odlikoval tri gasilce omenjene čete. Kathreiner Kneippova sladna kava je s svojo kakovostjo in izdatnostjo nenadkriljival Pazite na tovarniški znak! Absolventom kmetijskih šol! V soboto, na praznik, dne 8. septembra ob 2. uri popoldne se vrši v Mariboru na Vinarski in sadjarski šoli članska skupščina »Zveze absolventov kmetijskih šol in vseh letnikov iz cele Slovenije.« Na to zborovanje se vabijo vsi absolventi vseh kmetijskih šol in vseh letnikov iz cele Slovenije; tako člani, kot tudi tisti, ki še niso člani, pa želijo pristopiti k svoji stanovski organizaciji, katera šteje že nad 550 članov. Tovariši absolventi, prihitite ta dan vsi v Maribor, bodisi s kolesi, bodisi z železnico, kjer se lahko poslužite polovične vožnje ob proslavi »Maribora«. Absolventke kmetijskih - gospodinjskih šol pa imajo svoj sestanek v soboto, dne 8- septembra ob 7. uri dopoldne v telovadnici v samostanu čč. šolskih sester v Mariboru. Vse, ki se zanimajo za ustanovitev lastne organizacije, vljudno vabljene! smo se poslovili in odhiteli v Beltinci. Tam nas je pričakoval ravnatelj beltinske semenogojske postaje g. inž. Mikuž. V obsežni žitnici nam je razkazal razne stroje za prebiranje in čiščenje žita. Ogledali smo si tudi goveje in svinjske hleve, dopadle so se nam zlasti lepe in rejene jorkširske svinje. Tu je selekcijska postaja za simendolsko govedo. Ko smo stopili v avto, nas je obdala gruča vaških otrok in deklic, ki nam je prijazno mahala v slovo. Nismo se čudili kopici zagorelih otrok, kajti na strehi hleva semenogojske postaje je čepela jata dolgokljunih štorkelj. Tudi te so nam klopotale v slovo. Poslednji cilj je značilna prekmurska vas Nedelica. Tu si ogledamo kmečko hišo in vzorno majhno posestvo g. Bakana. Njive, hiša, hlevi, živina, čebelnjak, kurnik, drevje, vse priča, da domujeta tu vzoren gospodar in marljiva gospodinja. G. Bakan vodi tudi opazovalno postajo čebelarskega društva. V Nedelici so nas pozdravili vaščani in odborniki živinorejske selek-cijske organizacije, lendavski sreski kmetijski odbor nam je pa priredil v Turnišču izvrsten »bed. Prekmurska kuhinja bogme ni slaba, obed nam je teknil, da že dolgo ne tako. Točilo se je lendavsko vino. Peli in pili smo, bili veseli, kaj ne bi bili, ko je vendar tako lepo v Prekmurju. Treba bi bilo že davno domov, kajti daleč je še Rifnik in Sv. Jur, ali nikomur se ni mudilo, ker donela je milo tam nekje v kotu harmonika in vabila na ples. Zasukali smo se z brhkimi prekmurskimi dekleti. Pozno je že bilo, ko je zadonela zadnja pesem: »Hvala lepa, živeli!« Slovo od Prekmur-ja nam je bilo težko. Pristopajte h Kmetijski Matici. Huda toča v Belokrajini. V nedeljo teden je zadela Stari trg in njegovo okolico strašna nesreča. Toča, debela kakor orehi, je padala skoraj pol ure in uničila vse, kar je dosegla. Ponekod je ležala skoraj za tretjino metra na debelo. Največ so trpeli vinogradi, potem ajda in pa vrtovi, kjer je uničeno vse sadno drevje. Dva nevarna vlomilca, Frana Jugiča in Alberta Ulriha, je zaprla zagrebška policija. Dol-žijo jih 25 velikih vlomov; največji izmed teh so bili vlom v »Evropa«-kino v Zagrebu, kjer so dobili 60.000 Din, tvrdki Haag so odnesli 34.000 Din, Jugoželezari pa so odnesli 5000 Din v gotovini in vložnih knjižic za 100.000 Din. Čuden samomor. V vasi Čeluga si je neki kmet vzel življenje na ta način, da si je zabil v glavo dva debela žeblja. Nesreča na cestni že]eznici. Voz cestne železnice, ki vozi iz Ljubljane v Št. Vid, je v soboto zjutraj povozil delavca Alojzija Stareta. Mož zapušča ženo in 5 nepreskrbljenih otrok. Razstava ovac in koz na jesenskem velesej-mu v Ljubljani bo zanimiva zlasti za rejce teh živali, ker bodo te živalce ocenjene po strokovnjakih. Vsak rejec bo lahko primerjal vrline svojih živali z drugimi ter bo mogel točno razločevati boljše živali od slabših, kar je za vsakega rejca največjega pomena, če stremi v reji za izboljšanjem. Za obiskovalce Velesejma pa bo razstava privlačna, ker mnogi mislijo, da je rod ovac in koz že izumrl. Vsak bo prišel na svoj račun, rejci in obiskovalci. Razstava se vrši od 3. do 10. septembra. Popravljamo. V članku o likvidaciji agrarne reforme, ki smo ga objavili v zadnji številki našega lista je treba popraviti napako, da se po zakonu odplačuje odškodnina za agrarno zemljo v 30 letnih obrokih in ne v 3 letih. Dopisi Gesla 'Mrzli sludenec — Srednja vas Iz Radovljice nam poročajo: Radovljiški srez se je pričel prav naglo zavedati, da je tudi tujski promet jako važen del kmetijskega gospodarstva. 0 tem pričajo zlasti ceste. Kdor se spominja nekdanjih naših cest in jih primerja z današnjima, mora priznati velik napredek. Odkar si je cestni odbor nabavil svoj valjar, ki se kuri z lesom, so postale ceste res tako kakor jiih zahteva tujski promet. Naš srez spada po svojih prirodnih lepotah med najlepše v državi, zato pa moramo tujcem, ki prihajajo k nam, dati vse možnosti, da to lepoto čim ugodneje uživajo. Ena številnih možnosti je zgraditev avtomobilske ceste v naš »gorenjski Sem>maring«. Ta cnsta bo spajala Mrzli studenec s Koprivnikom in Srednjo vasjo ob Bohinjskem jezeru. Zavedajoč se te potrebe je pozval leški župan g. Ivan Ažman, član starešinstva cestnega odbora, v soboto 11. t. m. načelnika cestnega odbora, g. Do-bravca, da obiščeta bana dr. Marušiča, ki se je mudil Slučajno v kranjsko-gorsiki dolini. V dve uri trajajočem pogovoru sta mu razložila najvažnejše potrebe sreza in g. ban je zagotavljal, da bo oesta Mrzli studenec—Bohinj dogotovljena do srede prihodnjega lota. Ta pogovor pa ne bo ostal le na papirju, ampak bo dejstvo, ki bo znova dokazalo, da je ban dr. Marušič pravi ljudski ban, ki je znatno dvignil gospodarstvo zlasti radovljiškega sreza. Poleg svetovno znane zim-sko-sportne skakalnice v Planici bo tudi nova cesta pričala o globokem razumevanju g. bana za ljudske potrebo. Trebeljeve Nedavno se je vršil sestanek zaupnikov in odbornikov JNS za občino Trebeljevo v gostilni pri Janezu Marriu v Štangi. — Na tem sestanku Javen shod v Križevcih pri Ljutomeru. Sreska organizacija Jugoslovanske nacionalne stranke za srez ljutomersko-radgonski, sklicuje za nedeljo, dne 26. avgusta 1934 ob 8. uri javen shod na Glavnem trgu v Križevcih. Na shodu bodo govorili minister n. r. in nar. poslanec g. Pucelj, senator dr. Miroslav Ploj, ter narodni poslanci gg. Petovar Lovro, Dolbrovoljac Milan in Zemljič Jakob. Vabimo vse pristaše, kakor tudi vse one, ki danes še ne stoje v naših vrstah, da se zanesljivo udeleže shoda, na katerem boste slišali resnico, o splošnem političnem in gospodarskem položaju, o delu JNS in narodnih poslancev v. parlamentu in med narodom. Sprejem v finančno konceptno službo. Finančno ministrstvo sprejme v finančno konceptno službo 30 (trideset) pripravnikov, ki imajo diplomo pravne ali ekonomsko-finančne fakultete. Kandidati morajo biti jugoslovanski državljani in morajo izpolnjevati vse pogoje uradniškega zakona. To dokažejo z izvirnimi listinami po § 3 uradniškega zakona, katere morajo priložiti svojim lastnoročno napisanim, s 5 dinarjev kolkovanim prošnjam. Prošnje je predložiti občnemu oddelku finančnega ministrstva v Beogradu najkasneje do 1. septembra 1934. Prošnje se morejo predložiti tudi preko Dravske finančne direkcije v Ljubljani. — Ne bodo se upoštevale prošnje, ki bi ne bile vezane glede kraja postavitve ali sicer na kak pogoj. Sprejeti kandidati se postavijo za uradniške konceptne pripravnike pri finančnih direkcijah. — Že doslej vložene prošnje se bodo obravnavale le, če prosilec z vnovično vlogo izrecno zaprosi, da se njegova prejšnja prošnja obravnava v smislu tega natečaja. (Razpis fin. ministrstva, občni oddelek, od' 11. avgusta 1934, št. 34.150/1). je bilo dano obširno poročilo o delu bivše občinske uprave, občinskem domu, in zunanjem in notranjem političnem položaju. Zborovalci so enoglasno sklenili izraziti v resoluciji zaupanje kr. vladi, vodstvu JNS in narodnemu poslancu tov. Milanu Mravljetu; ter energično obsodili vse klevetnike, ki trosijo klevete o novem običnskem domu ter skušajo s pomočjo nove občinske uprave doseči, da bi se sedež občine prestavil na Prežganje, kar se jim ne bo posrečilo nikdar. Novi občinski dom bo stalen spomenik dela bivše občinske uprave, katera je pod predsedstvom tov. Petra Končarja častno izvršila dolžnost do vseh občanov Trebeljevske občine. Tudi v naših srcih so na tem sestanku zagoreli kresovi za našo obč. organizacijo, katere odbor bo tudi v bodoče budno pazil na vse javno-gospodarsko in politično gibanje v občini. Naš soglasni sklep je: vsi v organizacijo JNS, ker le v tej stranki je predpogoj in smiseJ v smoter, ki ki vodi v boijšo bodočnost. Od nove občinske uprave zahtevamo, da vodi jugoslovansko nacijo-nalno politiko, kakor predvideva zakon — drugače bodo zagoreli po naših gorah še svitlejši kresovi kot zadnjič. Tahe je prav 1 Poročali smo že, da so se nekatera rudniška podjetja v južni Srbiji težko pregrešila nad rudarji s tem, da jim niso izplačevala njihovih krvavo zasluženih mezd, tako da dolgujejo danes ta podjetja rudarjem že milijone. Po dolgem čakanju so se rudarji končno le odločili za pritožbo, ki je rodila dober uspeh: oblasti so imenovale posebno komisijo za upravo dotičnih rudnikov, ki bodo vodile vse poslovanje tako dolgo, dokler ne bodo delavci prejeli vseh mezdnih zaostankov in dokler ne bodo poravnani vsi dolžni zneski za socialne dajatve! Tako postopanje oblasti je vse hvale vredno in če se bodo vsi ukrepi s primerno energijo tudi izvajali, se bodo razni podjetniki že naveličali delavstvo protizakonito izkoriščati. ^espedarsžve 'Sheehvana naših rastlin Rastlina sprejema iz zemlje vsa potrebna mineralna hranila: kalij, losfer, apno, magnezij, ižveplo in železo, razen tega pa še dušik in vodo; edino ogljik kot osnovna prvina organske snovi ne prihaja iz zemlje, temveč iz zraka. Iz tega Bledi, da imajo rastline sposobnost sprejemati iz lastne najbližje okolic mineralne snovi in jih spremeniti v organsko sestavino lastnega telesa. Ta sprememba (presnavljanje) mineralne snovi v organsko snov rastlinskega telesa imenujemo asimilacijo. Snovi same, ki jih rastline proizvajajo potom asimilacije, naziivamo asimi-late, snovi pa, ki se rastlini oziroma njenemu življenju nujno potrebne in služijo za asimilacijski matemijal, imenujemo rastlinsko hrano. Ko je kal (klica) zagledala svetlobo, je dobilo zeleno barvo - klorofil (listno zelenilo). Klo-roflil se nahaja v listnih stanicah, ne topi se v vodi, temveč v alkohoilu; njegova prisotnost pri ogljikovi asimilaciji je nujno potrebna. Da se razvije klorofil, so potrebna svetloba, povoljna temperatura, kisik, železne spojine in magnezij. Y slučaju, da se razvijejo organi gospodarske rastline v temi (mraku), zadobijo abnormalne oblike, nimajo prave barve ali pa sploh nobene barve; o teh oblikah pravimo, da so etiolirane; nadalje je potrebno železo za proizvodnjo klorofila; ako žeileza ni v zemlji, se pojavlja rumena bolezen — kloroza. Svetoba za ogljikovo asimilacijo je trdno vezama na klorofilni razvoj, t. j. brez svetlobe se 'klorofil ne more razviti. Vse rastline sicer ne pokazujejo enake svetlobne potrebe, nekatere uspevajo tudi v senci (takih je malo), večina rastlin zahteva svetlobo, v prvi vrsti vse gospodarske rastline. Predvsem nas zanima, pri kateri temperaturi se vršii asimilacija; spodnja meja je 00 C, zgornja 450 C, najugodnejša toplota je 260 C. Ogljik se nahaja v zraku v obliki ogljikove kisline (0'G3 %) in ta majhna količina je zadostna za ves organski svet. Ogljikovo kislino v prirodi nadoknadimo: 1. z gorenjem lesa, premoga^ petroleja, ben-'cina in organskih snovi sploh; 2. z dihanjem ljudi, živali in rastlin; 3. z alkoholnim vrenjem in 4. s trohnjenjem in gnilobo organskih snovi y zemlji in gnoju. Rastline lahko sprejemajo ogljikovo kislino tudi potom korenin, večino odnosno vso količino dobiva rastlina s pomočjo listov. Voda je za rastlinsko življenje neobhodno potrebna in zavzema v rastlinski prehrani važno in odločilno mesto, kajti voda daje matemijal za ogljikovo asimilacijo, potrebna je za razne procese (n. pr. uporaba reziervne hrane), z njeno pomočjo je rastlina elastična in je voda nadvse važno prometno sredstvo v rastlinskem življenju (rastlina sprejema vodo samo s koreninami). Iz listja voda izhlapi in to skozi listne reže, promet vode skozi rastlino v atmosfero imenujemo transpiracijo. Transpiracija je hitrejša: 1. čim večja (višja) je temperatura, 9. čim je zrak mam j zgoščen vsled vodnih par; 3. čim je močnejše zračno valovanje in 4. čim je asimilacija hitrejša. Gospodarske rastline potrebujejo različne ,vodne količine; znano je, da rabijo rastline (pred vsem gospodarske) za proizvodnjo 1 kg suhe snovi 300 do 500 kg vode. Pri vodnem prometu v rastlini razlikujemo troje pojavov in to: 1. Vpijanje vode iz zemlje. To vpijanje se vrši s pomočjo sile, ki ima svoj izvor v koreninskih stanicah (koreninski tlak jo imenujemo). 2. Vodna pot od korenine do listov; voda prispe precej visoko na svoji poti (n. pr. navadno 2—3 m, poznamo pa slučaje do 50— 70 metrov, da celo do 140 metrov, vsekakor danes še ne po-Ipolnoma pojasnjena višina); 3. Izhlapevanje vode v listju. Kisikova prisotnost pri sami asimilaciji ni potrebna, ker se kisik osovbodi pri asimilaciji, rabimo ga le poprej, t. j. pred asimilacijo za izgradnjo klorofila. Ugoden vpliv na asimilacijo imajo zemeljske mineralne snovi, ki služijo kot rastlinska hrana (v prvi vrsti fosfati in dušikove spojine), škodljivo delujejo pa različni strupi (soli težkih kovin, močne kisline itd.). Do danes še ni znan prvi produkt asimlacije, mislimo na škrob, ki ga povsod smatrajo za prvi produkt, škrob pa je ogljikov hidrat, iz ogljikovega hidrata rastlina ustvarja s pomočjo duška, žvepla in fosforja drugo organsko spojino in to je beljakovina ali protein. Tlo zzi njegova plodnost Na podlagi dosedanjih preiskav je dognano, da tlo ni mrtva snov, ki se je enkrat za vselej razkrojila; gruda daje rastlinam hrano, njo orjemo in gnojimo in ona nam daje plod: na drugi strani pa zemlja doživlja neprestano spremembo, zakladnica hranil je za naše kulturne rastline, končno ne daje samo drugim življenje, temveč tudi sama živi. S pomočjo korenin se rastlina utrjuje v tlu in sprejema iz grude mineralna (rudninska) hranila. Zemlja, ki jo danes lahko obdelujemo, je nastala na ta način, da so razpadle in se razkrojile ogromne količine različnega kamenja in da so se pod vplivom vode razdrobile in usedle; šele takrat, ko so prišle do svoje zadnje faze, je začel razvoj in rast našega rastlinstva. Rastline so trohnele in dale zemlji organsko snov. Obdelovalna gruda je sestavljena iz ilovice (gline), peska, humusa (črne zemlje) in apnenca. S pomočjo vode lahko sestavino razdelimo; mi vemo, da se pesek vsede na dno posode, ilovica napravi vodo samo kalno, humus pa (ostanki rastlinskega razpada) plava na površini. Zato imamo in razlikujemo ilovna, peščena, laporna in humozna tla. S tem, da orjemo, jo gnojimo (prirodna in umetna gnojila) in obdelujemo vsestransko, zemljo popravljamo in zvišujemo njeno plodnost. Z ozirom na to, da se ogljikova kislina s pomočjo gorenja in dihanja vrača v ozračje in si rastlinstvo prisvaja (asimilira) kisik iz ogljikove kisline — teh hranljivih sestavin je namreč dovolj v zraku — ne obstoja in ne bo obstojala nikdar nevarnost, da bi jih zmanjkalo. Radi tega se na tem mestu ne bomo bavili s snovmi, ki jih imamo v dovoljni količini na razpolago, namreč v ozračju, pa tudi ne z onimi, ki jih zemlja poseduje v obilni meri. Hranila, ki jih gruda nima v izobilju in ki so neobhodno potrebna kulturnim rastlinam, so tale: dušik, kalij, fosforjeva kislina in apno. Mi sicer vemo, da se nahaja po dosedanjih ugotovitvah (analizah) v 1 ha zemlje v globočini 33 cm 10.000 kg kalija, 10.000 kg dušika in 10-000 kg fosforjeve kisline (to je namreč povprečna količina najvažnejših hranil), vendar nam ne bo prišlo nikdar na um, da ne bi vkljub temu gnojili, kajti omenjena hranila niso vsa rastlinam dostopna. S tem pa, da orjemo postopoma vedno globlje in večkrat, postanejo hranila šele dostopna rastlinstvu. Gruda pride na ta način z zrakom v tesnejšo zvezo in razpadanje zemlje je pospešeno. Rastlina sprejema hranila v obliki raztopin; radii tega je važno, da se voda zbira in prodira, to pa je mogoče samo na ta način, da te-mejito orjemo zemljo in opravljamo vsa opravila, ki so potrebna. Z večkratnim in postopoma globljim oranjem skrbimo in moramo skrbeti za to, da rastlina dobiva čim več hranil; tukaj moram omeniti tudi to, da postanejo zemlje brez potrebnega dovažanja prirodnega in umetnega gnojila neplodne Hranila, ki se nahajajo v zemlji, so temeljni kapital (glavnica) vsakega kmetovalca; zato je glavna skrb kmeta, da so hranila vedno v dovoljni količini zemlji na razpolago. To doseže s tem, da ima dovolj krme, s krmo lahko prehranjuje živino, ki mu daje gnoj; v slučaju pa, da mora živino in krmo radi tega ali onega vzroka prodati, se poslužuje umetnega gnojila. Primanjkljaj dušika nadoknadi z gojitvijo rastlin, ki dajejo zemlji dušik, a to so t z. »zbiratelji dušika« (n. pr. detelja). Kmetovalec mora končno paziti, da so vsi talni deli v zadovoljivem plodnostnem stanju in da je plodored upoštevan. ?0 6t)(?tu Oficirska zarota na Grškem. Na Grškem so prišli na sled zaroti častnikov, ki so hoteli proglasiti diktaturo. — Vlada je dala zapreti dva generala, tri polkovnike in več nižjih častnikov. Sneg v Bolgariji. Po nenavadni vročini je nastopil nenaden preokret v vremenu: na gori Višal je padlo 10 centimetrov snega. Velike povodnji v Turčiji. V severnem delu Male Azije je divjalo te dni silno neurje; nad 50 hiš je voda podrla, 13 oseb je pa utonilo. Kmetje so se uprli v neki vasi na Irskem rubežni živine. Med kmeti in policijo je prišlo do krvavega spopada, v katerem je bilo 25 oseb ranjenih. V zrak je zletelo veliko municijsko skladišče v La Rochu. Eksploziji je sledil požar, ki je uničil velik del mesta. 20 milijard dolarjev za popravila hiš V Zedinjenih državah imajo okoli 20.000 bank. Na pobudo predsednika Roosevelta so banke sklenile, da posodijo vsakemu hišnemu lastniku do 500 dolarjev za popravilo hiše. Na ta način hočejo zaposliti večino obrtnikov in obrtniških delavcev v celi državi. Angleški princ na Gorenjskem. 16. avgusta se je z letalom pripeljal v Ljubljano drugi sin angleškega kralja Jurij s svojim spremstvom. Na letališču v Ljubljani so visokega gosta pozdravili zastopniki oblasti, nakar se je princ z avtom odpeljal v Bohinj, kjer je gost princa Pavla. Zaradi poneverbe v smrt. V Beogradu se je usmrtil te dni uradnik zagrebške bolniške blagajne »Merkur«, Čedomir Kliska, ker je društvu poneveril okoli 70.000 dinarjev. Nesreča v planinah. Pri nabiranju planink pod Mrzlo goro se je smrtno ponesrečil dijak Franc Kropej. Njegovo truplo so prepeljali v Konjice. Velik političen proces v Bolgariji. Pred vojaškim sodiščem v Plovdivu se zagovarja te dni 123 oseb zaradi komunistične propagande. Zaslišanih bo okoli 400 prič. Brezposelnost v Nemčiji. V Nemčiji, kjer so imeli še pred 2 leti okoli 6 milijonov ljudi brezposelnih, znaša sedaj število brezposelnih samo še 2 in pol milijona. Prebivalstvo Italije. V Italiji je živelo v prvi polovici letošnjega leta nekaj nad 42 milijonov ljudi. 191 milijonov knjig imajo vse knjižnice v Evropi. Nemške knjižnice imajo 160 milijonov knjig, francoske 20, angleške pa 17 milijonov. Prometne nesreče v Angliji. Pretekli teden je bilo v Angliji 160 prometnih nesreč s smrtnim izidom, ranjenih pa je bilo 5505 oseb. Sedanji avstrijski kancler dr. SchuSchnigg je po svojem rodu slovenske krvi. Še njegov stari oče je bil trden Slovenec in se je pisal pravilno slovensko šušnik. Mož je bil trden kmet, toda šolanje njegovih 6 sinov ga je prisililo, da je svojo domačijo prodal. Njegove otroke pa je že šola ponemčila in njegov vnuk, današnji avstrijski kancler, je že trden in »pristen« Nemec... Higijenska razstava »Mati in dete« Spoznavaj svoj© telo! Spoznavaj vzroke bolezni! Spoznavaj način pravilnega življenja. Ti trije izreki so vodili Higijenski zavod pri organizaciji te razstave, ki se vrši v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani od 1. do 10. septembra. Zdravje naroda ni v rokah poedinca, ampak nas vseh. Najbolje pa moramo čuvati nad zdravjem naših najdražjih, to je matere in deteta. Razstava bo imela 21 oddelkov, ki nazorno prikazujejo nego matere in deteta in ukrepe za njih zdravje. Od dojenčka preko otroških bolezni do šolske higijene nas bo vodila razstava. Tudi o postanku človeštva, o spolnih bolezni itd. bo mnogo prikazanega. Redovi, ki se pripenjajo na prsi, so igrača za velike otroke. Domišljavost se nahaja le v praznih glavah; v polni glavi ni prostora zanjo. * Napačno je, če se prestopniki krivičnih zakonov izročajo sodišču; na sodišče sodijo zakonodajalci. Žlcidfi© PROGRAM RADIJSKE ODDAJNE POSTAJE LJUBLJANA Nedelja, 26. avg.: 8.30: Gimnastika (Pusti-šek Ivko) — 9.30: Versko predavanje (dr. Guido Rant) — 16.00: Obiranje in spravljanje sadja (Martin Humek). Ponedeljek, 27. avg.: 19.00: Iz ruske književnosti: Taras Ševčenko ob 120 letnici (dr. Preobraženski) — 19.30: Zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna). Torek, 28. avg.: 19.00: Otroški kotiček (Mirko Kunčič) — 19.30: Referat o knjigi Jo-sepha Marža »Die Adriafrage« (Ciril Kočevar). Sreda, 29. avg.: 19.00: O verstvih (Franc Terseglav) — 19.30: Literarna ura (prof. Fr. Vodnik). Četrtek, 30. avg.: 19.30: Salzburške slavnostne igre (Ciril Debevc). Petek, 31. avg.: 19.30: Slike iz narave (Joža Herfort). Sobota, 1. sept.: 19.00: Primorska ura (g. Venturini) — 19.30: Zunanji politični pregled (dr. Jug). Sodobno No kaj praviš Peter? Nič ne pravim, ker ne smem, mislim si pa, če bi se še enkrat rodil, bi ovc ne pasel več, temveč bi se posvetil politiki in izvozu jabolk v Nemčijo. Sejmi 26. avgusta: v Velikem Gabru; 28. avgusta: v Pricerkvi, v Strugah; 29. avgusta: Dobrovi, Zagorju ob Savi, Muti, Poljčanah, Žalcu, Sv. Filip v Veračah; 30. avgusta: Veliki Loki, Hajdini; 31. avgusta: Dobrepoljah, Ptuju, Konjicah; 1. septembra: Krškem, Livoldu, Izlakah, Planini, Št. Ilju pri Velenju, Žigarskem ^rhu pri Sevnici, Križevcih. Valute 1 ameriški dolar Din 33-40 Din 13-40 Din 11-10 Din 172— Din 2-24 Din 1-41 Din 2-92 1 nemška marka 1 švicarski frank 1 angleški funt 1 francoski frank 1 češkoslovaška krona 1 italijanska lira Tem kurzom, ki veljajo za čas od 15. maja 1934, se mora do nadaljnje odredbe dodati še 28 Yi% na ime >prima«. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8-10 dinarjev. Vrednostni papivji 2K°/o Vojna škoda 1% investicijsko posojilo 7% Drž. hipotek, banka 6°/o begluške 4% agrarne 7% Blair posojilo 8% Blair posojilo Privilegirane agr. banke Din 340—343 Din 71—72 Din 67—68 Din 60—61 Din 39—40 Din 56—57 Din 65—66 Din 218—219 Ko prečitaš Kmetski list, d