Efikonoplan induplati glasilo delovne organizacije ® induplati jarše LETO XXIV. ŠT. 10 OKTOBER 1975 CENA 0,20 DIN Naj živi naš delovni človek pod vodstvom tovariša Tita! Tako je na slavnostnem zasedanju samoupravnih organov in vodstev družbenopolitičnih organizacij ob 25-letnici samoupravljanja zaključil govor Stane Jerman, predsednik DS DO. Predsednik KOOS, Venčeslav Perko, je v uvodnem nagovoru pozdravil goste: tov. Leniča, predsednika skupščine občine Domžale, tov. Vrečka, predsednika SZDL in tov. Narata, sekretarja ZKS občine Domžale. Po govoru tov. Jermana je tov. Lenič podelil občinska priznanja 13 zaslužnim delavcem Induplati. Govor tov. Jermana objavljamo v celoti. Letos praznujemo 30-Ietnico osvoboditve in 25-let-nico delavskega samoupravljanja. V Jaršah smo 17. septembra 1950 uresničili Titovo geslo »Tovarne delavcem« in od takrat dalje delavci smelo vodimo in upravljamo našo skupno lastnino. Prva povojna leta pri obnovi domovine je prav tekstilna industrija odigrala eno glavnih nalog v našem gospodarstvu. Revolucionarni duh, izkušnje NOB in morala delovnega človeka so glavni činitelji za tako skokovit razvoj našega samoupravnega sistema. Leta 1952, je bil izglasovan zakon o volitvah delavskih svetov gospodarskih organizacij. To je bil eden najnaprednejših zakonov v gospodarstvu, ki je omogočil, da so se široke ljudske množice uveljavile po svojih predstavnikih, ne samo kot proizvajalci, pač Pa tudi kot upravljalni svojega dela. Vendar pa razvijanje samoupravnega sistema ni ostalo le pri delavskih svetih in upravnih odborih, temveč se je razvijalo še naprej in leta 1967 že pride do decentralizacije samoupravljanja: razvili so se obratni delavski sveti, ekonomske enote. S tem se je razbremenilo delo centralnega delavskega sveta, saj se je z ustanovitvijo obratnih delavskih svetov po ekonomskih enotah vse pravice in dolžnosti, ki so neposredno zadevale posamezne enote, preneslo tja. Že leta 1964 smo sprejeli svoj prvi statut. V letu 1973 nam je nova ustava prinesla spet spremembo. Delovne organizacije so se začele organizirati po tozdih. Tako smo se tudi mi organizirali prvotno v 4 tozde, vendar smo dokončno v sodni register vpisali 3 tozde: TOZD proizvodnja, TOZD trgovina in TOZD restavracija ter skupne službe, ki združujejo upravo in vzdrževanje. Nova oblika delovne organizacije pa je prinesla nujno tudi reorganizacijo v sistemu samoupravljanja. Tako imamo v Induplati sedaj delavske svete tozdov, DS skupnih služb in DS delovne organizacije. Delovna organizacija Induplati Jarše pod delavsko samoupravo beleži ogromne uspehe na področju modernizacije tovarne. Od majhne tovarne, ki je nastala leta 1923 na pogorišču Majdičevega mlina s 40 statvami za -tkanje lanenih in konopljenih tkanin, smo se v zadnjem obdobju preusmerili na tkanje modernih sintetičnih in bombažnih tkanin. Dozidana je bila predilnica, sprva za predenje lanenih in konopljenih vlaken, od leta 1963 pa ta vlakna vedno bolj spodrivajo sintetična vlakna in so jih že dokončno izrinila. Leta 1972 je bila nabavljena nova oprema za predenje sintetične preje. V tkalnici smo vse stare statve zamenjali z novimi, ki jih postopoma opremljamo z Unifil aparati. V preteklem letu smo nabavili tudi 3 pletilne stroje za izdelavo zaves. Ustanovili in razvili smo konfekcijo, z njo vzporedno pa oddelek kovinskih konstrukcij. V glavnem smo zamenjali ves strojni park, rekonstruirati je treba še oplemenitilnico. Kjer je še pred kratkim rastlo grmovje in trnje, se sedaj razprostira modema ople-menitilnica. Vsa ta modernizacija in rekonstrukcija pa je terjala seveda mnogo težko zbranih finančnih sredstev in vloženega truda ter samoodrekanja, vendar se moramo zavedati, da se nam bodo te naložbe v bližnji prihodnosti bogato obrestovale. Kljub nalogam, ki jih pred nas postavlja modernizacija in rekonstrukcija podjetja, pa na delavca-samoupravljalca nismo pozabili. Ustanovili smo splošno obratno ambulanto, kateri se je kasneje pridružila še zobna, ki pa je bila s pripojitvijo k Zdravstvenemu domu Domžale kasneje ukinjena. (Nadaljevanje s 1. strani) Za rekreacijo naših članov je bilo sprva preskrbljeno z letovanjem v šotorih, leta 1959 pa smo v Umagu zgradili svoj dom z lastnimi sredstvi. Zgrajena je bila tudi koča na Mali planini. Vsa leta je letovalo določeno število članov kolektiva brezplačno na dopustu v naših domovih (socialno ali bolezensko ogroženi). Glede prehranjevanja delavcev smo imeli sprva menzo, ki je kasneje prerasla v restavracijo, v lanskem letu pa v samostojno TOZD. Tu se zaposleni oskrbujemo s toplimi ali mrzlimi malicami, prav tako lahko tudi s kosili. Imamo tudi lastno telovadnico, ki je prav letos na novo preurejena, igrišče in v skupni lasti s Papirnico Količevo strelišče in avtomatsko tristezno kegljišče. Naša štipendijska politika je bila vedno napredna. Vsakemu članu kolektiva, ki ima željo po dodatnem izobraževanju in se v skladu s potrebami delovne organizacije odloči za nadaljnje šolanje, je to finančno omogočeno. Pri razdeljevanju štipendij imajo prednost otroci naših delavcev, še posebne ugodnosti imajo otroci mater-samohranilk. Velik poudarek smo vedno dajali reševanju stanovanjskih problemov. Spomnimo se gradnje samskega doma, bloka v Preserjah, I. in II. stanovanjske zadruge, stalnih posojil individualnim graditeljem. Zadnja leta del sredstev za stanovanjsko gradnjo dajemo za solidarnostna stanovanja in prvi, najpotrebnejši med nami, so ta stanovanja že dobili. Po sprejetju zakona o uvedbi 45-urnega delavnika smo prvič koristili prosto soboto 3. junija 1961, s 1.1. 1964 pa smo med prvimi prešli na 42-urni delovni teden. Konec leta 1972 so samoupravni organi sprejeli sklep, ki je močno razbremenil naše žene: s 1. 1. 1973 se ukine nočno delo žena. Tega sklepa delavskega sveta smo se dve leti dosledno držali, v letošnjem letu pa smo morali zaradi povečanih potreb blaga v vojaške namene delno odstopiti od tega sklepa, saj 40 žensk zopet dela v treh izmenah. Vendar je to le izhod v sili in sprejeti sklep, da ženske ponoči ne bodo delale, še nadalje drži. Kratek pregled uspehov v preteklem obdobju nam tudi v bodoče daje ugodne perspektive za razvoj samoupravljanja in nadaljnji razvoj podjetja kljub težavam, ki se v zadnjem času pojavljajo na našem Konferenca osnovnih jugoslovanskem trgu kot odraz vsesplošnih svetovnih motenj in prestrukturiranj v svetovnem gospodarstvu. Samoupravljanje kot najnaprednejša oblika ekonomskih odnosov v gospodarstvu nam daje v bodoče dobro perspektivo, samo če bomo znali pravilno in dosledno uveljavljati samoupravne odnose v gospodarstvu in to dejansko in ne samo v besedah. To vse pa pomeni, da se moramo zavedati poleg pravic tudi dolžnosti, ki nam jih samoupravljanje nalaga in z vsakodnevnim vestnim delom prispevati svoj delež k stabilizaciji v sedanjem položaju, v bodoče pa vse večjim uspehom našega podjetja, s tem pa tudi jugoslovanskemu gospodarstvu kot celoti. Stane Jerman Plaketo z znakom so dobili: Paš Ingo, Rihtar Gizela, Razpet Jože, Nolimal Pepca, Vrebec Mara, Brauhar Antonija, Kosec Terezija in Burja Pepca Medaljo za zasluge: Jeraj Franc, Giovanelli Lovro, Knep Jože, Zupan Franc in Grčar Janez organizacij sindikata SKUPŠČINA.OBČINE DOMŽALE P R i Z N A N J E MARIJA VREBEC za mreteo w požrtvovalno delo —-------y_QZD Induploti jn.. ncL_samoupravnem h drugih .področjih... 27.7. 875 Na zasedanju konference osnovnih organizacij sindikata (v nadaljevanju: KOOS), ki je bilo 28. avgusta 1975, se je zaključila sindikalna organiziranost osnovnih organizacij sindikata (v nadaljevanju: OOS) in KOOS v delovni organizaciji INDUPLATI, Jarše. Delegati OOS so na zasedanju KOOS obravnavali in sprejeli: 1. poslovnik o delu konference 2. izvolili oz. imenovali člane v delovna telesa 3. program dela konference za obdobje 1. septembra 1975 do 31. avgusta 1976 4. finančni načrt konference 1975. V pravilih, ki so jih sprejele posamezne OOS na članskih sestankih v času od 10. do 21. aprila t.l. in v poslovniku KOOS, ki je bil sprejet na tem zasedanju konference, določajo člani organiziranost in delovanje svojih organizacij sindikata, da bi v njih lahko organizirano ugotavljali, odločali, se soočali in usklajevali svoje interese in se usposabljali ter delovali za njihovo uresničevanje. Pri tem pa, da bodo poleg svojih vedno upoštevali tudi razredne interese, kot so opredeljeni v ustavi, v programskih dokumentih ZK ter v programskih in statutarnih dokumentih sindikatov in zveze sindikatov. Iz teh dokumentov pa tudi izhaja, da so organizacije sindikata kot temeljne oblike sindikalne organiziranosti in političnega delovanja delavcev v TOZD in DS sestavni del samoupravljanja v naši delovni organizaciji. Za izvajanje sprejetega programa dela OOS in KOOS za obdobje od 1. septembra 1975 do 31. avgusta 1976, ki je bil sprejet na tem zasedanju, so se izvršnim odborom OOS in KOOS pridružila še stalna delovna telesa komisij, ki jih je skladno s sprejetim poslovnikom na tem zasedanju ustanovila za po- samezna delovna področja, in to: 1. za samoupravljanje, ki jo sestavljajo: Jože Knep kot predsednik in člani: Ingo Paš, Zofija Bergant, Franc Žučko, Stane Jerman, Pavla Dimc; 2. za delitev dohodka in osebnih dohodkov, ki jo sestavljajo: Anton Ručigaj kot predsednik in člani: Ivanka Šimic, Viki Pogačar, Marija Černohorski, Marija Kisilak, Zdenka Simončič, Janez Kotnik, Franc Dolinar, Marija Jereb in Majda Vrhovnik; 3. za standard in socialno politiko, ki jo sestavljajo: Frančiška Dajčar kot predsednik in člani: Majda Škrinjar, Drago Mrdjenovič, Erika Gorjup, Fanika Zajc, Katja Kham in Erika Habjan; 4. za rekreacijo in šport, ki jo sestavljajo: Igor Pavlovič kot predsednik in člani: Franc Majdič, Franc Zupan, Janko Ukmar, Lado Kočevar, Rajko Kavčič in Marjan Zupan; 5. za izobraževanje, ki jo sestav- Proizvodnja in kvaliteta v avgustu 1975 V avgustu so proizvodni obrati delali v predvidenih delovnih izmenah. V treh izmenah je delala tkalnica z določenim številom statev in oplemeniitilnica s sušilno-razpe-njalnimi stroji. Poleg tega pa je del tkalnice in oplemenitilnice delal tudi na proste sobote. Kakor v juliju, tudi v avgustu ni bilo dodatne delovne sobote za celo podjetje. To pa se seveda odraža na manjši količinski proizvodnji, oziroma slabšem izpolnjevanju mesečnega plana. Oskrba z osnovnimi surovinami je bila zadovoljiva. Ni pa bil rešen problem nabave filament preje za art. 3180/160, 3134/85 in rustikal zavese. Prav tako še niso bila do-. bavljena barvila za barvanje sintetične preje. Zaradi tega pa so nastajale težave pri barvanju preje. V proizvodnji ni bilo bistvenih zastojev zaradi pomanjkanja osnovnih surovin. Vendar pa bi lahko rekli, da proizvodni obrati niso delali povsem normalno in to predvsem zaradi izredno visokih izostankov. Še vedno je bil vzrok visokih izostankov redni letni dopust. Ta se je gibal od 12,14% v kovinskih konstrukcijah, pa do 18,52 % v pripravljalnici. Bolniški izostanki so se gibali v višini 4,14 % v pripravljalnici. Največji pa so bili v predilnici, kovinskih konstrukcijah in konfekciji. Skupni izostanki so bili najnižji v tkalnici in sicer 22,89 %, največji pa v predilnici in sicer 27,34 %. Ob tako visokih izostankih je težko organizirati normalno obratovanje v proizvodni, posebno še, če vemo, da nimamo niti toliko delavcev, kolikor jih je predvidenih z letnim planom. Skupni izostanki pa močno presegajo višino, predvideno z letnim planom. Rezultat količinske proizvodnje je bil v mesecu avgustu razen v konfekciji še slabši kakor julijski. Vzrok za slabši rezultat je iskati samo zaradi velikih izostankov in to v vseh proizvodnih obratih. Rešitev tega problema je v zadostnem številu delavcev in pravilnem in načrtnem koriščanju rednega letnega dopusta. Posamezni obrati so v avgustu dosegli naslednje rezultate: Predilnica je dosegla 75,6 % s planom predvidene proizvodnje. Kumulativno za 8 mesecev 96,1 %. V primerjavi z letom 1974 pa je izdelala za 19,2 % več preje. Vsi ti pokazatelji so slabši, kakor so bili v juliju mesecu. Zaradi pomanjkanja predpreje je bila proizvodnja manjša za ca. 2%. Manjša proizvodnja je bila tudi zaradi višje povprečne številke in sicer za ca. 10 %. Tkalnica je izpolnila mesečni plan v t. m. — 85,8 %, v m2 — 83,7 % in v 000 votkih z 94,8 %. Tudi za obrat tkalnice lahko ugotovimo slabše rezultate za 8 mesecev in sicer v t. m. 92,7 %, v m2 — 92,1 % in v 000 votkih 97,4%. V primerjavi z letom 1974 pa je bilo več izdelanih tkanin in sicer v t.m. za 18,5%, nadaljevanje z 2. strani: ljajo: Maks Šorn kot predsednik in člani: Franc Veider, Franc Jeraj, Alojz Pušlar, Maks Kramberger, Da-liborka Podboj in Vera Habjan. Delegati OOS so na zasedanju KOOS v celoti sprejeli izhodišča za delovanje sindikata in s tem v zvezi v celoti podprli skladno s programom dela tudi stabilizacijske ukrepe oz. ukrepe za racionalnejše gospodarjenje v DO, TOZD in v DSSS, sprejete na zasedanjih samoupravnih organov. Istočasno pa konferenca sprejema tudi nalogo, da se OOS aktivno vključijo v konkretna izvajanja programa dela in v izvajanje predvidenih ukrepov za racionalnejše gospodarjenje v DO. Poleg tega se člani sindikata aktiv neje vključijo v samo obravnavanje in sprejemanje srednjeročnega programa razvoja za obdobje 1976 do 1980 — za TOZD, DSSS in DO kot celoto — za občino Domžale — za SR Slovenijo in — za SFR Jugoslavijo. Konferenca je med drugim naročila oz. priporočila, da izvršni odbori OOS, komisije izvršnega odbora in sam izvršni odbor konference v svoje izvršilne programe vključi- jo predvsem naloge z delovnega področja: 1. dograjevanja samoupravnega sporazumevanja v TOZD, DS in DO 2. delovanja samoupravnih in posebnih organov v OE, TOZD, DS in v DO 3. delitve dohodka in osebnih dohodkov 4. izvajanja sindikalne liste za leto 1975 in 1976 5. socialne varnosti delavcev in njihovih družin 6. rekreacije in športa 7. štipendiranje in izobraževanje za potrebe TOZD in DS ob združevanju dela in sredstev 8. organizacije praznovanja ob dnevu podjetja. Na istem zasedanju je KOOS sprejela tudi finančni načrt za koledarsko leto 1975. Konferenca ja zaradi prenehanja članstva v TOZD Porenta Cirilu izvolila v izvršni odbor Zdenko Kranjc in Igorja Pavloviča namesto Vrhovnik Majde, ki kot predsednica OOS ne more biti član IO KOOS. Na prošnjo za razrešitev Vesne Ma-ravič je konferenca imenovala Miro Dobravec za sekretarja konference. Maks šorn v m2 pa 16,1 % in za 27,4 % več za-tkanih votkov. Zaradi spremembe asortimana je bila tudi povprečna gostota tkanin večja in sicer je bila 16,24 % votkov/cm. Zaradi registriranih zastojev, pomanjkanja osnov in votka je bila proizvodnja manjša za 2,2%. Sukančarna je izpolnila mesečni plan z 69,1 %. Kumulativno za 8 mesecev 89,3%. V primerjavi z letom 1974 pa je bilo za 0,5 % več izdelanih raznih sukancev. Oplemenitilnica je izpolnila mesečni plan z 82,4 %. Kumulativno za 8 mesecev 96,3 %. V primerjavi z letom 1974 pa je bilo oplemenitenih za 28,3 % več tkanin. Barvarna preje je izpolnila mesečni plan barvanja preje s 64,4 «/0. To je eden najslabših rezultatov v letošnjem letu. Vzrok je predvsem v pomanjkanju barvil. Delni vzrok pa je iskati tudi v pomanjkanju XC, katere niso bile navite v predilnici zaradi pomanjkanja nikelin cevk. Ta zastoj nastaja, ker pripravljalnica pravočasno ne prazni in dostavlja cevk predilnici. Konfekcija je izpolnila mesečni plan z 82,6 %. Kumulativno za 8 mesecev je bil plan dosežen 84 %. V primerjavi z letom 1974 pa je bilo izdelanih za 5,2 % več izdelkov, merjenih v Nh. Kvaliteta izdelkov je bila glede na julij mesec precej slabša. Tako je bil mesec avgust naj slabši v letošnjem letu. Težko je razumeti, da v obdobju enega meseca pade kvaliteta od 93,3 % na 87,5%. Tudi ne more biti razumljivo, da bi bila kvaliteta izdelkov odvisna od enega človeka (kontrola kvalitete), če je res problem v tem, potem lahko sklepamo obratno, da večina mojstrskega kadra ne posveča problemu kvalitete nobene pozornosti. Iz tega pa lahko postavimo zaključek in problem, kako prevzgojiti vodstveni kader in delavce, da bi bila pri njihovem vsakdanjem delu ena od osnovnih nalog tudi vprašanje kvalitete izdelkov. Kajti na ta način ne bo prihajalo do tako možnega nihanja v kvaliteti izdelkov. Tkalnica je dosegla v avgustu I. kval. — 87,5%, II. kval. — 4,8%, III. kval. — 3,3 % in IV. kval. — 4,4%. V gotovih izdelkih je bilo I. kval. 86,1%, II. kval. — 5,2%, III kval. — 3,3 % in IV. kval. — 5,4%. Kvaliteta bombažnih tkanin je ostala na nivoju prejšnjih mesecev. V grupi sintetičnih tkanin pa je bila kvaliteta v avgustu precej slabša in sicer je padla od 8,76 % — I. kval., na 83,7 % in je to eden najslabših rezultatov letošnjega leta. V rustikal zavesah pa je kvaliteta padla od 82,3 % na 74,1 % in je tudi to eden najslabših rezultatov. Zaradi slabe kvalitete je bila vrednost naših izdelkov za 3,3 % manjša, kar predstavlja 515.316 din. Ti rezultati nam narekujejo, da je nujno čimprej rešiti problem pravilnega nagrajevanja vodstvenega kadra in delavcev in sicer tako, da bo v sistem nagrajevanja vključena tudi kategorija kvalitete. Franc Jeraj Zadovoljni kupec je Kako nastajajo kratki komadi blaga pri klasiranju V naši delovni organizaciji prevladuje mišljenje, da se klaserke v adjustirni prevečkrat poslužujejo Škarij, torej, da imamo preveč kratkih oz. nekomercialnih komadov. Pa poglejmo samo en primer, katerih je vsak dan mnogo, kako in če sploh je možno »delati« kvahteto pri zadnji fazi delovnega procesa. Vsak naj sam presodi, če ni morda tudi on s svojim delom »doprinesel« k nekomercialnim komadom. Imamo komad dolg 30 m, nekje na sredini je večja napaka (npr. luknja, redka proga, drug votek itd.) poleg še nekaterih manjših. Komada ne režemo, ampak napako bonificiramo v blagu. Kupec je to blago kupil za zavese, seveda mu trgovec ni bonificiral napake z dolžino, kot smo jo mi trgovcu, temveč mu je zaračunal vso dolžino. In rezultat? Kupljene zavese nam kupec vrne in zahteva nove. Ne moremo zanikati, da napake v blagu ni, zato moramo zavese zamenjati. Ker se nianse barv v posameznih partijah nekoliko razlikujejo, moramo zamenjati vse zavese, kolikor jih je kupec nabavil, ne le komad z napako. Vrnjene zavese lahko prodamo le kot kg-ostanke. Ali pa vzemimo drugo varianto istega primera. Ker je napaka velika, jo izrežemo. Dobili smo dva kratka nekomercialna kosa, ki jih moramo klasirati v nižjo kvaliteto. Torej v enem in drugem primeru smo iztržili za blago manj, kot bi sicer za kakovostno izdelano blago. To pa se odraža tudi na našem dohodku. Kaj pa lahko storimo, da zmanjšamo odtekanje denarja iz naših žepov? Odgovor je povsem kratek: dobro in vestno delajmo! Na klasiranje in adj us tiran j e bo prispelo blago z manj napakami, če se bo vsak delavec zavedal odgovornosti, ki jo ima na svojem delovnem mestu, ter vestno in kvalitetno opravljal svoje delo. Ni vseeno, če je preja namesto efektna, defektna, če je neenakomerna, nopasta. Ni vseeno, če se uporabi za isti artikel več barvnih partij, če so stroji neurejeni itd., itd. Naštevali bi lahko v nedogled, ker je posameznih, morda lahko rečemo drobnih napaik še in še. Vse skupaj pa povzročajo slabo kvaliteto izdelkov, zniževanje dohodka. Karolina Puhan Prijazen nasmešek prodajalke tudi povzroči zadovoljstvo kupcev največja Pred vhodom v tovarno se vsak dan drug za drugim ustavljajo avtomobili s kupci, ki prihajajo v našo trgovino po šotore, zavese, prte, blago. Prosili smo tov. Maleževo, vodjo TOZD industrijska prodajalna, za kratek pogovor. Zakaj prihajajo kupci sem in ne kupujejo v trgovskih hišah v krajih, kjer živijo? Pri nas je večja izbira kot drugod. Vse, kar je v tovarni na zalogi, lahko dobijo v trgovini. Kupijo lahko tudi poljubno velike količine, tudi 1.000 metrov, na primer za opremljanje lokalov in podobno! Imamo tudi blago z napakami, ki niso velike, znižano za 50 %, kar tudi privlači kupce. Trgovinska marža je samo 10 0 „, kar precej zniža končno ceno glede na to, da imajo druge trgovine 25 % in več zaslužka. Kakšen je bil letos promet? Promet že vsa leta močno raste. Lani smo imeli 710 milijonov starih dinarjev prometa, plan za letos je ena milijarda, v osmih mesecih smo plan presegli za 65 °/„, saj smo imeli že za milijardo 288 milijonov prometa. Po čem je največje povpraševanje? Največje povpraševanje je po ADRIA prigradah za prikolice. Tudi šotorov je vsako leto premalo. Pri-grade in šotori so kvalitetni, lepo in funkcionalno oblikovani in se lahko z uspehom merijo s tujimi. Zato je tako povpraševanje. Imamo informativno zapisane naročnike, da jim lahko sporočimo, ko imamo šotor, ki ga želijo kupiti. Že letos sprašujejo za drugo leto. Marsikdo bi šotor kupil tudi jeseni ali spomladi, ne šele v sezoni. Kaj pa prti? reklama Prtov bi prodali več, če bi imeli več izbire. Prednost naših prtov je v tem, da so raznih velikosti, česar drugje ne morejo nuditi. In kakšna je prodaja zaves? Ljudje se vse bolj navajajo na novo vrsto zaves, najlon ni več v modi. Naše zavese so izredno lepe, kvalitetne; kupci so zelo zadovoljni, posebno še, ker imamo 2,5 m široke, stranke so navajene za en ali dva kosa in jim to zelo ustreza. Odkar imamo nov katalog z vzorci rustikal zaves, je poslovanje še lažje. Ali iščejo kupci kaj, česar ni? Zelo veliko je povpraševanje po damastu. Nimamo ga že dve leti, ker so bile težave z uvozom surovin, pa tudi teh strojev v proizvodnji ni več. Prodali bi tudi več blaga za vezenje, če bi bil izbor barv večji. Kako je poskrbljeno za reklamo? Kupec je največja reklama, če je postrežen tako, kot je treba. Dokaz, da reklama pri dobrem poslovanju ni potrebna, je to, da nimamo nobene reklame, pa vendar se nam promet iz leta v leto veča. Od kod je največ kupcev? So iz različnih krajev. Iz Ljubljane, Celja, Zagreba, Trbovelj. Imamo stalne stranke, tudi take, ki kupujejo samo za dom. Pridejo od časa do časa. Ce so enkrat zadovoljni, se vračajo in pripeljejo še druge. Pa imajo kupci kakšne pripombe? Ljudje so različni. Ampak se nimajo kaj pritoževati, ker ni potrebno. Kar tovarna dela, imamo, če ne enkrat, pa drugič, prav gotovo pa nikjer drugje ne dobijo večje izbire naših izdelkov kot pri nas. Kakšni so odnosi v kolektivu? Vlada prijetno vzdušje, da vsi radi pridejo v službo. Manjše nesporazume rešujemo sami. Vsi sodelavci so resni in odkriti, če ga kdo kaj polomi, popravi in problemov res ni. Dekleta, so kakšne pripombe glede vzdušja? »Kakšne pripombe, ko je tako luštno pri nas,« zakličejo izza pultov. Imate kakšen predlog? Veste, trgovina je postala za tak promet premajhna. Grajena je brez skladišča in ga pogrešamo, ker ni zraven. Razsvetljava je sedaj dobra. Nimamo garderobe. Devet nas je, pa še dve šivilji; rabili bi prostor za odlaganje svojih stvari. Drugače je vse v redu. Nimamo nobenih težav. Ko odhajam, imam občutek, da zapuščam ne le dobro urejeno trgovino, ampak prijeten majhen kolektiv, kjer se ljudje dobro razumejo med seboj in prijetno počutijo na svojem delovnem mestu. Zato tudi imajo tak uspeh. Pa se spet vidimo Lep sončen dan je bil v sredo, 17. septembra, ko smo v okviru praznovanja 25-letnice samoupravljanja povabili upokojence na tradicionalni izlet. Pet avtobusov nas je z manjhno zamudo odpeljalo v Logarsko dolino. Na travniku, prirejenem za srečanje na prostem, so nam takoj postregli z golažem in polento. Nekateri najbolj korenjaški so se odločili, da splezajo na slap Rinke. Pa tudi tistim, ki so ostali v dolini, ni bilo dolgčas. V prijetnih gručah so posedli in ob pijači pokramljali o starih časih, o mladini, ki ni več taka kot včasih, o dogodkih enega leta, kolikor se niso videli, itd. Veliko je bilo zabave in smeha. Ko so se hribolazci vrnili z Rinke, se je vsem že prileglo »kosilo« — delavci TOZD restavracija so pripravili meso na žaru, osem članic sindikata pa se je trudilo, da so bili vsi postreženi in zadovoljni. In kaj so povedali upokojenci sami: FRANC BOHORC (letnik 1912, upokojen 1973) Letos sem prvič na izletu, lani sem bil zelo bolan. V tovarni sem popravljal stroje, preden sem šel v pokoj, sem še montiral unifile. Veste, že 39. leta sem bil organizator sindikata, ne, odbornik pa nikoli. Napišite, da je lepo tukaj, bom še šel, če bodo organizirali. CENE JAGODIC (upokojen 1971) Vse lepo pozdravljam, sem zelo zadovoljen, ker nas imate tako radi. Dan je pa zelo primeren za izlet, ko je tako lepo vreme. Postrežba je v redu. Zelo me veseli, da se vidim s sodelavci, s katerimi sem skupaj znoj prelival. Kar napišite, da je zelo lepo. Oho, za Konoplan! Prav, samo sliko nam pošljite! MARIJA PLEJ (iz Vrže j a pri Ljutomeru, upokojena aprila 1970) Kar Micka napišite, tako me vsak pozna, Micka iz kuhinje. Ja. pridem vsako leto, čeprav sem tako daleč. Pa ne zaradi gostije, zaradi ljudi, s katerimi sem delala, da jih vidim in poklepetam z njimi. Vedno se na teh izletih tako lepo počutim. Vsem organizatorjem sem zelo hvaležna za trud in se jim zahvaljujem, vse v podjetju lepo pozdravljam in upam, da se drugo leto spet vidimo. Dobivam Konoplan in vam povem, da je mož slabe volje, kadar pride pismonoša s Konoplanom. Takrat se spravim na divan in vse preberem. Moram zvedeti, kaj je novega, kaj se dogaja v Induplati. V Konoplanu vidim, da se tovarna zelo razvija. Sliko mi pa pošljite, prosim. Imam tudi sliko iz Tamarja, sva s tov. Zabukovcem tako luštno skupaj slikana. Napišite, da se še enkrat vsem lepo zahvaljujem. JANEZ VOVK (upokojen 1973) Zelo sem vesel, da se podjetje vsako leto spomni na nas in nam izkaže tako pozornost. Na srečo je tudi vreme krasno, da izlet ni pokvarjen. Smo pa upokojenci tudi zaslužili kakšno priznanje. Danes nihče več tako ne gara kot včasih. Napišite, da je lepo, vsega dovolj in da smo zadovoljni. Se spomniš? Včasih sva midva drugim pripravljala... Spraševali so me, kje je tov. direktor, zakaj ga ni in nekdo je dejal: »škoda, bilo bi bolj luštno, če bi prišel, ker je v redu dečko,« Tov. Bergantu je bilo žal, da ni mogel z njimi, toda bil je reden delovni dan in moral je ostati na delovnem mestu. Prav lepo pozdravlja vse upokojence in upa, da bo drugo leto šel lahko z njimi. Še mnogo pogovorov bi lahko zapisala, pa vsi pravijo isto — da so zadovoljni, da se imajo res lepo in vsi se zahvaljujejo organizatorjem. Hvalijo članice sindikata, ki so bile zvečer že pošteno utrujene od neprestanega tekanja in vsi upajo, da se drugo leto spet sestanejo na tako prijetnem srečanju. md PRIJETNO DOŽIVETJE Zelo sem bil vesel, ko sem letos spet dobil vabilo na izlet upokojencev. Letos je bil cilj Logarska dolina. Kolektiv je izpolnil obljubo lanskega leta, da gremo na izlet v ta gorski kraj. Težko je bilo obljubo izpolniti, ker v stabilizacijskem času že tako manjka denarja za vse zgradbe, naprave in stroje. Toda kolektiv je napel vse sile. Zato vam vsem najlepša hvala. Vodstvu podjetja pa želimo še mnogo uspeha pri nadaljnem delu. Plačilo za vse to boste dobili, ko bodo vaši nasledniki vam pripravili tako lepa srečanja. V imenu vseh upokojencev še enkrat hvala za prijetne urice. Edi Rojc Obiskali smo bolne sodelavce Nekaj dni pred 17. septembrom, ob priliki 25. obletnice samoupravljanja, smo člani delovnega telesa Komisije za standard in socialno politiko posvetili tako kot vsako leto in že vrsto let nazaj posebno pozornost našim sodelavcem, katerim je za več kot dva meseca bolezen preprečila neposredno delo v proizvodnji. Vsi, ki smo zdravi in ki imamo ustaljen dnevni urnik dela, se pogosto ne zavedamo, kako smo bogati in srečni. Pri vseh bolnikih, brez izjeme, pa smo dodobra spoznali, da jih poleg težav, ki jim jih prinaša bolezen taka ali drugačna, najbolj kali notranji nemir, občutek aktivne varnosti ter, da so z ozirom na to delovnemu kolektivu odveč. Takemu dodatnemu bremenu bolnikov je predvsem kriva naj ožja delovna okolica, ki resnično še vedno nima humanega posluha do prizadetega, saj pogrešajo obiskov naj ožjih sodelavcev. Nekatere bolnike posebno skrbi vrnitev na delo pri eventualni potrebi delovne omejitve. Nihče od bolnikov nas ni pričakoval, ker smo prišli na obisk nenajavljeni. Povsod pa je bilo presenečenje veliko. Skromnega darila se je vsakdo zelo razveselil, vendar ne v toliki meri kot ljudi, sodelavcev, članov sindikata, s katerimi sc pokramljali o njihovi delovni sredini in ki smo jim ponovno obogatili zavest, da mislimo v njihovi bolezenski odsotnosti na njih, da delimo z njimi težave, da jih pogrešamo in da jih po čimprejšnjem okrevanju z radostjo pričakujemo. Poti, ki smo jih prevozili do naših bolnikov so bile pestre, včasih NOVI UREDNIK Na razpis za delovno mesto referenta za informiranje, ki je bil objavljen v Delu 8. 6. 1975, je svet delovne skupnosti skupnih služb dne 6. 8. 75 v soglasju s SMR z dne 1. 7. 1975 in vodstev DPO z dne, 7. 7. 1975 na predlog razpisne komisije z dne 30. 6. 75 sprejel Miro Dobravec iz Ljubljane, ki je 25. 8. 1975 pridobila lastnosti delavca v združenem delu v DO in prevzela tudi uredniško delo pri Konoplanu. Delavka je študirala na filozofski fakulteti, oddelku za slavistiko in etnologijo, ima zaključen študij prve stopnje ter 5 let ustrezne prakse pri ČGP Delo. Maks Šorn težavne, in so zajele: domžalsko, ljubljansko in kamniško občino. Povsod pa je spremljalo naše oko navdih bližajoče se jeseni in nepozabno pisano cvetje, ki je krasilo še tako skromen dom. Obiskali smo: iz obrata konfekcije: Barle Ano (ker jo ni bilo doma, smo darilo oddali sestri), Zorman Kristino, Ilija Ivanko, Podgoršek Cilko, Lazar Štefko, Zaman Petra, Vončina Zofijo (darilo oddali hčerki), Iz obrata tkalnica in pripravljalnica: Učakar Alojza (darilo oddali staršem, ker je bil na obisku pri sestri), Žučko Mileno, Cerar Tončko. Iz obrata predilnica: Urbanija Ivanko, Cajhen Štefko, Semprimožnik Ano, iz vzdrževanja: Kušar Inka, Stupica Boža. Vsi bolniki se zahvaljujejo za pozornost, pošiljajo pozdrave in želijo vse lepo ob 17. septembru. Po končanih obiskih smo bili člani delovnega telesa zadovoljni in ponosni, da živimo v delovni organizaciji, ki ima visoko organizirano zdravstveno in socialno skrb do vseh delavcev, ki združujejo svoje delo v združeni organizaciji. Š.M. TONČKA CERAR, v bolniškem staležu od 17. 6. 1975. »Zahvaljujem se za pozornost. Počutim se dobro. Upam, da se bom kmalu vrnila na delovno mesto ozdravljena. Vendar me skrbi, kako bom dvigala valje.« IVANKA URBANIJA, v bolniškem stale&u od 11. 2. 1974. Zelo, zelo sem vesela, da ste prišli. Zakaj pa še drugih ni? Včasih mi pride tako težko, da sem doma in bolna, da ne morem v službo. Rada imam Jarše, preveč dobro sem se tam počutila. Bila sem trikrat udarnica. V mokri predilnici. Samo da bi bila zdrava in da bi lahko delala. Samo to si želim. Zdravniki pravijo, da je moje zdravljenje samo moja železna volja, kar čudež. Vse, prav vse lepo pozdravljam, pa pride naj še kdo na obisk. Pri MILENI ŽUČKO ' (v bolniškem staležu od 23. 5. 1975) smo bili med zadnjimi, tako da je že malo pričakovala naš prihod. Vsa vesela nam je pripovedovala o uspehih, ki jih je dosegla, pri svojem zdravljenju. »Zdravnica je zadovoljna z mojo disciplino. Vztrajen je treba biti, čeprav je težko.« Veselje pozno v noč V soboto, 20. 9. 1975, po končani slavnostni seji delavskega sveta in podelitvi občinskih priznanj, smo se zbrali v športnem parku Indu-plati, da proslavimo 25 let samoupravljanja. Ne samo kulturno ampak tudi športno. Sonce je neusmiljeno pripekalo za ta jesenski čas, ko so potekale zadnje priprave za nogometno tekmo »Oženjeni — neoženjeni«. Nekateri smo si rajši poiskali senco. Ob napovedanem času so elegantno pritekli na igrišče neoženjeni. Priznati moram, da so bili v plavih dresih videti zelo postavni. Dekletom v bližini je kar zastajal dih, kajti takih fantov se ne vidi vsak dan. Na čelu je tekel z velikansko copato kapetan moštva. Prvi trenutek nisem vedel, čemu mu bo ta služila. Vendar sem hitro dobil odgovor, ko nekdo vzklikne: »Sedaj tečejo copatarji!« Ti so bili v rdečih dresih videti še bolj rdeči. Ne vem, zakaj. Morda so morali še prej pomiti posodo, saj jih drugače soproge ne bi pustile igrati tekme. Ali pa so zardevali od sramu, kajti ob postavnih fantih niso zgledali nič kaj dobro. Kar lepo se jim je že poznal zakonski žulj. No, nekateri pa bi že lahko delali konkurenco Cvili-možku. Tudi oženjeni so prinesli darilo in sicer ogromni valar. Vendar mislim, da bi se bolj prilegel njim. Oziroma, da bi ga dali svojim ženam, ki bi ga včasih tudi uspešno uporabile. Prvi gol zabijejo neoženjeni. Med mladimi je nepopisno veselje in slišijo se vzkliki: »Dajmo, plavi!« Vendar oženjeni kmalu izenačijo. Ob odlični igri in soden ju tov. Puhana in Igorja Pavloviča kot predstavnika ene in druge strani se tekma konča neodločeno 3:3. Sodnika se odločita za penale. Tu pa se dokaže, da tudi nepogrešljivi starejši streljajo kozle. Kajti zastreljali so penale in tekma se konca s 7:6 za neoženjene. Lesen pokal pripada seveda njim. Med tem časom so Kovinarji že postavili ozvočenje in mladi smo to izkoristili, ter pozvali vse, naj se udeleže hoje v vrečah. Udeležencev tekmovanja je bilo veliko, tako da je zmanjkalo vreč in smo morali organizirati tekmovanje v dveh etapah in nazadnje še finale. Med tekmovanjem je bilo dosti smeha pa tudi padcev ter odrgnjene kože in pa nekaj strganih nogavic. No, pa nič zato, saj pravijo, da se koža zmerom zaceli, nogavice pa tudi še prodajajo. Žal se vreče niso najbolje obnesle, saj je bilo made in doma sešito. Mogoče pa bi bilo boljše iz uvoza, ko že vsako neumnost uvažamo, zakaj ne bi še vreč za take stvari. Najboljši je bil Orešek Ciril, potem žučko Boris in pa Narobe Zlatko in edina ženska predstavnica, ki je prišla v hudi konkurenci v finale — Kerč Ana. Tovarišica Breda in še kdo, so se pošteno namučili, ko so tehtali vrle može in fante, ki so se prijavili za vlečenje vrvi. Kajti kar dosti jih je bilo, ki so hoteli pokazati svojo moč. Najprej sta se pomerila obrata vzdrževanja in tkalnice, potem pa kotlarna ter kov. konstrukcije. Nazadnje je bil še finale. Končna uvrstitev pa je ta, da je prvo mesto zasedla ekipa kotlarne, potem tkalnica, sledi vzdrževanje in kovinske konstrukcije. Tekmovanje je bilo zelo živahno, nekateri se kar niso mogli zadržati, da ne bi pomagali svoji ekipi. Vrv je dobro prestala preizkušnjo, čeprav je nekdo rekel, da ne bo vzdržala, oz. da se bo pretrgala. Izgleda, da bi bilo potrebno dati tudi prvim ekipam dojenčkovo hrano za moč, ne samo zadnje uvrščenim. Mogoče pa bi se potem našli kakšni ekipi, ki bi pretrgali vrv. če pa se je že, pa naj se kar javita. Sledi visoka nagrada. Po napornem tekmovanju, pa si nismo mogli kaj, da se ne bi zavrte li ob zvokih domače in moderne glasbe, ki je prihajala izpod prstov oz. instrumentov ansambla Kovinarji. Tudi za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno. Vmes pa smo razdelili še nagrade in sicer prašičje glave in pa kar teče dobro po grlu. Zadnjim seveda, kot sem že omenil, mleko, drugim pa pss......t. Veselje je trajalo pozno v noč. No, nekateri, ki so preveč peli pesem: »Vinček, jaz te imam rad, a ti me pustiš na cedilu«, so šele proti jutru našli pot domov. No, tudi prav, kajne, saj praznik ni vsak dan. Vinko Slikajmo se z njim, dokler nam ga neoženjeni ne odnesejo! Nismo skupaj samo pri delu! Kaj ti je nerodno, pridi, bomo tekli! Kogar so zelo srbele pete, se je kmalu zavrtel ^/WW‘yVWWWWW^AAAAAA A/vywvvwvwwwwww\Ar /VVVV\AAA/VW'y', (Rezetaicana za mLade ^W‘VWWVWWVWVWVWW. AA/VVVVV^AAA/VSAAAAAA^V^VVV Podelitev članskih izkaznic na slavnostni seji ZSMS V petek, 19. 9. 1975, smo imeli vsi mladi iz Induplati slavnostno sejo, na kateri smo počastili 25 let samoupravljanja, ter pregledali dosedanje delo in si naložili nove naloge. Na sejo smo povabili oz. so prišli: predstavnici OK ZSMS Domžale in pa predstavnika podjetja tov. direktor dipl. ing. Srečo Bergant in tov. sekretar ing. Janko Ukmar, ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij v podjetju. Sredi septembra praznujemo vsako leto obletnico samoupravljanja. To je dogodek, ko je junija leta 1950 ljudska skupščina SFRJ sprejela pomemben zakon, s katerim je prenesla gospodarjenje z državnimi podjetji v roke delovnih kolektivov. Državna lastnina se je s tem zakonom začela spreminjati v družbeno in to najprej v industrijskih transportnih in trgovinskih podjetjih. Krepilo se je spoznanje, da državni aparat birokracija ne more biti ustvarjalna sila pri graditvi socializma. Namesto nje se je vse bolj uveljavil delovni človek kot proizvajalec in državljan. Delovni človek je dobil nove demokratične pravice. S tem pa se je začela nova revolucionarna razvojna stopnja, podobna letu 1945— 1946. Nesporna je tudi ugotovitev, da so se mladi vključili v vse tokove družbenega in političnega življenja, da so bili prisotni in enakopravno sodelovali pri organiziranju razprav in odločanj. Je vrsta stvari, kjer so mladi pobudniki in organizatorji, pa tudi izvajalci (lokalne delovne akcije, zakon o visokem šolstvu, štipendiranje itd.). Tudi mladi iz Induplati niso stali vse to obdobje ob strani. Zlasti skušamo biti aktivni po reorganizaciji ZSMS. Organizirali smo se v več osnovnih organizacij (OO ZSMS proizvodja, skupne službe, trgovina in restavracija), z namenom, da čimbolj aktivno sodelujemo v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejnopolitične in akcijske enotnosti mlade gene racije na temeljih programa. Svoje akcije skušamo oblikovati tako, da bi bilo čim več mladih stalno vključenih in usposobljenih za uspešno družbeno, politično in samoupravno delovanje v ZK, ZS, Socialistični zvezi in vseh sredinah samoupravnega življenja in odločanja. Vključili smo se v vse samoupravne organe v podjetju, tako da bi čimveč soodločali. Vključujemo se v vse delovne akcije v zveznem in občinskem me- Podelitev mladinskih članskih izkaznic rilu in pa tudi akcije, ki jih organizirajo predsedstva OO ZSMS Induplati. Naša stalna akcija je tudi zbiranje prosto vol j cev-mladincev za teritorialno obrambo. Skušamo se angažirati v čim več športnih tekmovanjih oz. panogah. Mislim, da moramo biti kritični in samokritični. Saj je kritika in samokritika vedno pomembno orožje v borbi za nove, naprednejše družbene odnose. Naj zapišem besede tov. Tita, ki je rekel, da predstavlja izmikanje kritike izraz težnje h kompromisu. Smatram, da smo premalo naredili na področju vključevanja mladih v ZK, da moramo biti bolj aktivni v samoupravnih organih, tako da bi naše težnje prišle bolj do izraza. Vedeti moramo namreč, da ne bodo drugi zastopali interesov mladih. To lahko in moramo storiti le mi sami. Dokazati moramo, da nismo samo formalno organizirani, da nismo samo številke, ampak, da delamo in živimo z organizacijo. Nekateri mislijo, da je delo članov ZSMS samo sestankovanje. Toda mladi imamo tudi svoje interese in cilje, ki jih želimo uresničiti, in jih tudi moramo uresničiti. Tisti izmed nas, ki mislijo, da je s tem, ko sedijo na sestanku, vse opravljeno, se motijo. Mladinec, ki želi ustvarjalno graditi našo družbo, ne hodi samo na sestanke, posebno ne na takšne dolge, ki se navadno razvijajo v brezplodne debate. Naloga predsedstva je, da organizira sestanke tako, da so čim krajši in na podlagi delegatskega sistema. S tem bi delno že prispevali tudi k stabilizaciji našega gospodarstva. Kljub temu, da so nekatere naloge stabilizacijskih ukrepov začrtane v programu stabilizacije podjetja, bi bilo potrebno, da napravimo še svoj program stabilizacije. Povsod tam, kjer lahko vplivamo, moramo delati z vso zavzetostjo, da bomo trenutno stanje zares izboljšali. Ni prav, da se vsi zavedamo samo svojih pravic. Zato mislimo, da je zadnji čas, da začnemo izpolnjevati tudi vse naše obveznosti, ki se jih tako radi izogibamo, tako tisti za stroji kot tisti v pisarni. Na koncu pa -nam je predsednica aktiva mladih delavcev iz OK ZSMS Domžale Marjana Jemec podelila težko pričakovane članske izkaznice in pa značke. Vinko POROČILO s sestanka Osnovnih Organizacij ZSMS Induplati, ki je bil v sredo 17. septembra 1975 ob 13.30 uri v sejni sobi podjetja: — uredništvo Konoplana odstopilo MO eno stran našega glasila za mladinske prispevke — v petek 19. 9. 1975 bomo podelili mladinske izkaznice in značke. Povabili bomo tudi predstavnike posameznih družbenopolitičnih organizacij — v okviru praznovanja 25. obletnice samoupravljanja je MO organizirala pohod na Grintovec. Odhod bo v soboto 27. 9. 75 ob sedmih zjutraj. Pogoj: obvezna oprema — MO podarila kg ostanke za vezenje osnovni šoli Puconci. — MO bo organizirala izlet v Kumrovec, in sicer preko agencije Mladi Turist. Stroške krije MO, vendar samo polovico. Brigadirji in udeleženci delovnih akcij imajo izlet brezplačno. — MO bo organizirala v soboto, 20. 9. 75 šaljivo tekmovanje med posameznimi obrati in sicer hojo v vreči in vleko vrvi. Sekretar Tatjana Štefan D. Mrdženovič: Zapustila nas je športna sreča Radomlje, 7. sept. Dvajset desetin, med njimi ena ženska iz Tosa-me na Viru, se je zvrstilo v nedeljo točno ob 8. uri v zboru. Po ra-portu predsednika občinske gasilske zveze tovarišu Sandiju Rihtarju se je začelo tekmovanje, ki je dolga leta bilo v znamenju zmag za Jaršane. Sredi poletja smo v Induplati organizirali dve novi gasilski desetini. Eno moško, ki jo imenujemo »mladi gasilci« in drugo, ki še ni prav zaživela. Če je krivda le v uniformah, ki jih še nimajo, ali v kakšnemu drugemu zadržku, nisem preverjal. Prepričan sem, da bi tudi naša dekleta šla v »ogenj« športnega tekmovanja z enako vnemo, kot so to naredile tekmovalke iz Tosa-me, ki so zmagale. Prvo mesto jim ni ušlo tudi zato, ker so bile edine tekmovalke ženskega spola. Ko so sodniki povabili našo mlajšo desetino k nastopu, smo držali pesti. Prvo vajo so opravili zelo dobro, zato so imeli dobre obete, da bodo zmagovalci. Pri drugi je eden od sodnikov ocenil za po-mankljivo, ker napadalec Pavle Hafner, na vrhu lestve, ni bil pripet s pomočjo karabinarja. Dovolj, da so postali zmagovalci drugi in naše prehiteli za vsega 5 točk. Starejši, poprečje njihove starosti je 34 let, so nastopili v dežju, ki se je okrog enajste ure neusmiljeno spustil nad Radomlje. Našim veteranom se je zataknilo pri polaganju črpalne cevi. Zasuk se je zataknil, kar se še ni nikdar primerilo, in izguba dragocenih sekund je pomenila tudi izgubo prvega mesta. Zadovoljiti so se morali s četrtim mestom, kar je vsekakor zadovoljivo in pohvale vredno. Vodja desetine in vseh naših gasilcev na tem tekmovanju je rekel po končanem tekmovanju: Zapustila nas je športna sreča, ki je bila z nami dolga leta. Napaka se je primerila ravno tam, kjer sta nastopila dva naša najmočnejša moža in če jo nista mogla odpraviti ta dva (Albin Hribar in Tone Hren), potem jo tudi nihče drugi ne bi. Znano je, da služba za varstvo pri delu, ki skrbi tudi za protipožarno varnost in za gasilsko dejavnost, vestno spremlja pripravljenost naših gasilcev, ve, da je treba kdaj zmago na športnem polju prepustiti tudi drugim. Boljšim. Naši gasilci pa so že sedaj odločeni, da se na naslednjem tekmovanju zapet povzpnejo na prvo mesto in potrdijo, da zmage pred leti niso bile slučajne, ampak sad trdega dela. Za trdo delo pa sproti prijemljejo, zato bo treba le nekatere stvari ponovno vaditi in imeti na nastopu več športne sreče. Za dosežene uspehe so zaslužni vsi nastopajoči. Posebne zasluge za uspeh mlajše desetine pa ima tov. Bleje Franc, ki jih je v rekordnem času pripravil na tekmovanje. Otmar Lipovšek Naša mlajša gasilska desetina v akciji med tekmovanjem Naša starejša gasilska desetina pred tekmovanjem, žal brez desetarja, Draga Mrdženoviča Rajko Kavčič Namizni tenis V času od 15.—17. septembra 1975 je bil v počastitev 25-letnice samoupravljanja in 30-letnice osvoboditve namiznoteniški turnir članov in članic zaposlenih v naši tovarni. Tekmovanje je bilo v naslednjih disciplinah: ekipno med enotami ter posamezno člani, članice in veterani. V ekipnem tekmovanju je, izmed devetih pripravljenih ekip, dosegla prvo mesto ekipa EOP cen- tra (v sestavi Svetec, Puhan), druga je bila ekipa Mehanične delavnice, tretje in četrto mesto pa sta si delila ekipa Uprave I in ekipa Oddelka kovinskih konstrukcij. Med člani posamezno je dosegel prvo mesto SVETEC Stanko, drugi je bil KAVČIČ Rajko in tretji KOŽELJ Janez. Pri članicah posamezno so si razdelili naslednja mesta: prva Breda KURZVVEIL, druga Mija GORJAN ter tretja Vesna MARAVIč. Po pričakovanju je bila disciplina posamezno veterani, to je tekmovalci v starosti nad 35 let, ena naj zanimivejših disciplin turnirja Po izenačenih tekmah si je priboril prvo mesto ing. Franc JERAJ pred Alojzem KLANČARJEM in Dragom ŠARCEM. Na zaključku tekmovanja je bila izražena želja vseh, da bi takih in podobnih tekmovanj bilo več. Končni rezultati športnih srečanj v počastitev 25-letnice samoupravljanja v Induplati Našim bralcem smo dolžni posredovati končne in uradne rezultate športnih tekmovanj, ki so bila v Jaršah 30. avgusta letos v počastitev 25. letnice samoupravljanja v Induplati. Kegljanje — članice: 1. STOL Kamnik; 960 kegljev 2. BPT Tržič; 897 kegljev; 3. SVILANIT Kamnik; 895 kegljev, 4. INDUPLATI Jarše; 871 kegljev, 5. DEKORATIVNA Ljubljana; 862 kegljev Kegljanje člani: 1. BPT Tržič; 2463 kegljev, 2. STOL Kamnik; 2461 kegljev, 3. SVILANIT Kamnik; 2247 kegljev, 4. DEKORATIVNA Ljubljana; 2228 kegljev, 5. INDUPLATI Jarše; 2197 kegljev, Mali nogomet: 1. INDUPLATI Jarše; (razlika v zadetkih 8:3) 2. DEKORATIVNA Ljubljana; 4:4, 3. BPT Tržič; 1:4, 4. SVILANIT Kamnik; 2:3, 5. STOL Kamnik; 0:3. Streljanje — članice: 1. BPT Tržič; 367 krogov, 2. SVILANIT Kamnik; 344 krogov, 3. DEKORATIVNA Ljubljana; 320 krogov, 4. INDUPLATI Jarše; 288 krogov, 5. STOL Kamnik; 174 krogov, Streljanje — člani: 1. INDUPLATI Jarše; 1005 kro-gov, 2. STOL Kamnik; 961 krogov, 3. BPT Tržič; 925 krogov, 4. SVILANIT Kamnik; 887 krogov, 5. DEKORATIVNA Ljubljana; 801 krog, Šah: 1. STOL Kamnik; 14,5 točk, 2. INDUPLATI Jarše; 9 točk, 3. SVILANIT Kamnik; 7 točk, 4. BPT Tržič; 6,5 točk, 5. DEKORATIVNA Ljubljana; 3 točke. Namizni tenis — članice: 1. DEKORATIVNA Ljubljana; 6:2, 2. INDUPLATI Jarše; 5:5, 3. SVILANIT Kamnik; 2:6. Namizni tenis — člani: 1. BPT Tržič; 12:3, 2. SVILANIT Kamnik; 10:5, 3. INDUPLATI Jarše; 9:6, 4. STOL Kamnik; 4:9, 5. DEKORATIVNA Ljubljana; 0:12. Odbojka: 1. STOL Kamnik; 2. SVILANIT Kamnik, 3. INDUPLATI Jarše, 4. BPT Tržič. Balinanje: 1. STOL Kamnik, 2. DEKORATIVNA Ljubljana, 3. INDUPLATI Jarše, 4. BPT Tržič, 5. SVILANIT Kamnik. V malem nogometu, v šahu, v odbojki in v balinanju so nastopili samo moški tekmovalci. Že v septembrski številki našega glasila smo napisali, da je tekmovanje potekalo v lepem, za merjenje športnih moči zelo primernem vremenu. Tudi do nesporazumov ni prišlo (to omenjam, ker sem v zadnjem zapisu omenil možnost, da bi se to lahko zgodilo, ker do časa poročanja tekmovanje v balinanju še ni bilo zaključeno). Gre torej za zaokroženo oceno: zelo uspela športna prireditev. ~ J2a pet minut taznedtita ~ »Zelo sem ponosna na svojo lepoto. Je to greh?« je vprašala neka dama Paula Claudela. »To sploh ni greh, madame,« je odvrnil poet in diplomat, »pač pa samo pomota.« Angleški biolog Thomas Huxley (brat slavnega pisatelja) je mnogo potoval. V manjšem italijanskem hotelu se je vpisal v knjigo tujcev in pri tem našel v njej stenico. Besen je vprašal hotelirja, kaj naj to pomeni. Lastnik se je na vse krip-lje izgovarjal, Huxley pa ga je pobil z naslednjo ugotovitvijo: »Ne samo, da morate imeti precej teh živalic, vaše stenice so celo dobro organizirane; tale je šla v vpisno knjigo gledat, v katero sobo pojde ta ali oni gost.« Gašper prisopiha v službo. Ves zaskrbljen reče sodelavcu: »Joj, čisto sem pozabil!« »Ja, kaj pa?« vpraša sodelavec. »ženi naročiti, naj gre pod streho, če bo deževalo.« Jožko, novopečeni srednješolec se pobaha doma pri kosilu: »Pri nas v šoli profesorji vsakemu dijaku rečejo VI.« »Uh, važič,« se oglasi sestrica osnovnošolka. »Saj tudi nam tovarišice rečejo »VI OTROCI!« LEPO SE UJEMATA — Mo/ mož je čudovit: vedno hvali mojo postavo, moje lase, moje.. — In kaj je tebi všeč na njem? — Njegov okus. NASVET V odmoru med dvema rundama slabši boksar vpraša svojega trenerja: — Ali imam kakršnokoli možnost, da zmagam? — Kako da nel Kolikor boš še naprej tako mahal z rokami, bo tvoj nasprotnik zaradi prepiha dobil pljučnico. Obvestila iz kadrovske službe TOZD proizvodnja: VSTOPILI: 1. Hribar Marija, šivilja, dne 1. 9. 1975 2. Tič Frančiška, tkalka, dne 1. 9. 1975 3. Burja Vinko, del. v oplemen., vstopil 2. 9. 1975 4. Korošec Branko, del. v oplem., vstopil 2. 9. 1975 5. Ogreševič Jasminka, vstopila 4. 9. 1975 6. Zelko Bernarda, tkalka, vstopila 8. 9. 1975 7. Strehar Anica, šivilja, vstopila 15. 9. 1975 8. Birk Vera, šivilja, vstopila 23. 9. 1975. S 16. 9. 1975 smo prevzeli od Konfekcije ROG Novo mesto, obrat v Mokronogu, kjer so zaposlene naslednje delavke: 1. Abina Olga 2. Bartelj Slavka 3. Berk Štefanija 4. Bevc Roza 5. Bijec Olga 6. Borštnar Francka 7. Borštnar Nada 8. Florjančič Marija 9. Gačnik Milena 10. Hren Darinka 11. Hribar Zora 12. Jakoš Stanislava 13. Jakoš Milena 14. Jevnikar Ljudmila 15. Juvančič Breda 16. Kodrič Antonija 17. Kodrič Boris 18. Kos Jerneja 19. Kos Marjanca 20. Kos Marija 21. Kovačič Alojzija 22. Ljubešek Angela 23. Lenarčič Nada 24. Miklavčič Marta 25. Mojstrovič Jožica 26. Mikec Karolina 27. Mikec Marija I., 28. Mikec Marija II., 29. Meserko Ivanka 30. Nahtigal Anica 31. Povšič Marica 32. Repše Magda 33. Renko Martina 34. Sinur Pavla 35. Saje Lidija 36. Skušek Vida 37. Slak Milena 38. Stanič Stanislava Osebni dohodki POROČILO ZA AVGUST 1975 Razred TOZD proizvodnja TOZD TOZD Rest. Trgov. pred. prip. tkal. oplem. kov. k. teh. s. Del. sk. sk. sl. 1500 — 1700 1 1 1700 — 1900 1 1900 — 2100 2 10 2 12 12 1 2 2100 — 2500 20 28 72 29 71 3 27 3 2500 — 3000 39 68 30 22 124 10 8 69 5 3000 — 3500 6 8 25 12 13 6 2 43 6 6 3500 — 4000 2 16 5 1 2 14 4 — 4000 — 4500 3 1 1 14 3 1 4500 — 5000 1 1 1 4 10 5000 — 5500 1 1 7 1 5500 in več 2 15 1 skupaj 71 115 200 dl 224 23 17 201 22 8 naj nižji OD 1607 1974 1952 1938 1607 1920 2524 1974 2205 3022 najvišji OD 4768 5181 5028 4948 4085 4948 6812 9056 5637 5119 poprečni OD 2672 2625 2757 2622 2586 2955 3809 3406 3358 3549 Pri izplačilu osebnih dohodkov za mesec avgust ni bilo sprememb, niti v vrednosti točke, kakor tudi ne v izračunu menjajočega dela osebnih dohodkov. Poprečno izplačani osebni dohodki so se gibali sledeče: TOZD proizvodnja in IS skupne službe din 2.845,83 tj. v enaki višini kakor pretekli mesec. TOZD restavracija in počitniški domovi — din 3.358. TOZD industrijska prodajalna din 3.549. Vera Habjan 39. Sternad Marta 40. Strmole Vera 41. Škarja Drago, vodja obrata Mokronog 42. Sere Marta 43. Štrimpfel Marija 44. Tršinar Alojzija 45. Uhan Alojzija 46. Verhovšek Zdenka 47. Vavtar Milena 48. Zakrajšek Marija 49. Zore Milena 50. Žagar Emilija 51. Mikec Marinka 52. Krivic Tončka 53. Oblak Marija — snažilka — zaposlena honorarno IZSTOPILI: 1. Mihajlovič Gordana, predilnica, izstopila 14. 8. 1975 2. Vidic Franc, kovinske konst., izstopil 11. 8. 1975 3. Mal Maks, pom. tkal. moj., izstopil 2. 9. 1975 4. Veit Marjan, del. v oplem., izstopil 8. 9. 1975 5. Grubešič Ljubica, previjanje, izstopila 13. 9. 1975 6. Forjan Marija, tkalka, izstopila 15. 9. 1975 7. Volčini Rudolf, predilnica, izstopil 5. 9. 1975 Delovna skupnost skupnih služb: V delovni skupnosti skupnih služb ni bilo kadrovskih sprememb. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega moža in očeta IVANA JARCA se iskreno zahvaljujemo za podarjeno cvetje in poslovilne besede kolektivu »Induplati« Jarše in njegovim sodelavcem. Družina Jarc Izdaja v 1000 izvodih delovna organizacija INDUPLATI Jarše n. sol. sub. o. Uredniški odbor: Jelka KOČEVAR, Vida KOŽELJ, Cilka MRDENOVIC, Ingo PAŠ, Janko UKMAR, Lado ZABUKOVEC in Mira DOBRAVEC —odgovorni urednik. Natisnila tiskarna Ljubljana. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421-1/72 od 8. aprila 1974).