TRGOVSKI LIST
Časopis asa trgovino, industrijo in obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za XU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69.
Leto XV.
V Ljub ljani, v soboto, dne 10. decembra 1932.
štev. 142.
Seia pcedseddva 2vvze
V petek, dne 9. t. m. se je vršila v celjskem Narodnem domu seja predsedstva Zveze trgovskih združenj. Seja je bila zelo dobro obiskana in so bili na njej zastopana skoraj vsa združenja iz Dravske banovine. Sejo je otvoril in vodil predsednik Zveze
g. Josip J. Kavčič, ki je po prisrčnem pozdravu navzočih delegatov in po kratkih uvodnih besedah podal obširno predsedniško poročilo. Iz njegovega poročila po-sraemamo na kratko te glavne misli:
[tftcocila predsednika J,. Ičat/aca
Od zadnje predsedstvene seje se je zvezno gibanje sukalo zlasti v smeri zaščite po zakonodaji ogroženih interesov naše trgovine. Radi neugodnega finančnega položa-jja, ki je |povzročal vladi vsakomesečne težkoče, je kr. vlada z rigorozno potezo zviševala dosedanje davščine. Naš trgovski živelj je tekom letošnjega poletja tri poleg drugih težkoč, ki so se izražale v skrajno nizkem prometu, k tlom posebno kmečki moratorij. Zveza je na iniciativo mariborskega združenja sklicala v Maribor vseslovensko trgovsko zborovanje, na katerem je iznesla vse težkoče slovenskega trgovca. Zal, da odmev te solidarne manifestacije ni pokazal pozitivnih uspehov in smo na jesen ostali v položaju, ki je tako iz notranje, v še večji meri pa iz zunanje trgovinskega pogleda nad vse nevše-čen,
V notranji gospodarski politiki opažamo forsirano skrb za naš kmečki živelj; manj razumevanja kaže naša gospodarska politika za trgovino, kljub temu, da se baš v trgovini manifestira vsa gospodarska delavnost naroda in da je trgovina odraz gospodarskega stanja v državi.
Mnogo nade na vsaj delno izboljšanje položaja smo stavljali v ukinitev kmečkega moratorija, ki bi se morala izvršiti za časa sezone poljedelskih pridelkov. Kmečki moratorij je bil do 20. decembra t. 1. podaljšan; žetvena in sadna sezona pa kljub sorazmerno dobremu pridelku v splošnem tudi ni prinesla posebnega olajšanja. Zlasti trpi naše podeželsko trgovstvo, ki ima milijone Din znašajoče zaledenele terjatve kmečkih dolžnikov; pri tem pa jo nakup Iblaga vezan na težke plačilne kondicije.
Neugoden finančni položaj je povzročil nasilno izterjavanje davkov, statistika prisilnih poravnav in stečajev postaja gospodarstvu nevarna.
Naša izvozna trgovina je še vedno v opa-danju. Ovirajo jo mednarodne prometne ovire, agrarni protekcionizem industrijskih držav, kontingentiranje, v poslednjem času pa zlasti težkoče v plačilnem prometu, ki postajajo vedno večje. Z vedno novim uvajanjem kliringov je tudi naša devizna politika v nevšežnem stanju, ker so s tem vrši velik del naše zunanje trgovine brez deviz, katere bi mogli uporabiti v gospodarstvu in za kritje anuitet za inozemske dolgove, ki znašajo za termin 1. novembra in 1. decembra t. 1. 230 milijonov Din. Na sporazume o plačilnem prometu je vezanih preko 80% našega izvoza in dobivamo devize le za okrog 15% izvoza. Razumljivo je potem, da je devizna zaloga vedno v neravnovesju z našimi plačilnimi obveznostmi.
Te devizne omejitve v svetu so dejansko le smer novi gospodarski politiki — nacionalni avtarkiji. Naša država se politike nacionalne avtarkije doslej ni oprijela, kar dokazuje v sorazmerju z jako padlo vrednostjo izvoza, neodgovarjajoč padec uvoza.
Bilanca naše zunanje trgovine izkazuje za tri četrtletja tekočega leta 902.848 ton oziroma 1.648,624.869 Din padca na izvozu napram istemu razdobju v letu 1931; — uvoz pa izkazuje 229.687 ton za dinarjev 1.679,250.283 padca.
Z oktobrom t. 1. je stopil v veljavo tudi klirinški sporazum z Italijo, z še edinim dobrim odjemalcem, s katerim doslej nismo imeli klirinškega sporazuma. Klirinški promet z Italijo nas bo prizadel tudi kljub morda hitremu obračunavanju, zlasti
zato, ker je plačilni promet med Italijo in nekaterimi državami, ki se pojavljajo na italijanskem tržišču kot naši konkurenti, — ostal prost. Prizadeta bo posebno zopet lesna trgovina, ki je imela v Italiji doslej prosto in nekontingentirano tržišče. S .tem bo naša izvozna trgovina z Italijo izgubila svojo dominantno vlogo.
Ker je tako stanje, s katerim izgubljamo zunanje trge, za naš izvoz nevarno tudi za časa normalizacije prilik, pričakujemo od kr. vlade, da skuša usmeriti našo zunanjo trgovinsko politiko na princip kompenzacije in racionalnega pospeševanja domače industrijalizacije agrarnih proizvodov, ki predstavljajo v našem uvozu znatno previsoko postavko.
Kar se tiče našega državnega zakonodajnega dela imamo na vidiku upravno izpremembo z zakonom o samoupravah in olbčinah. O perspektivah k tej upravni iz-premembi je danes težko govoriti, vendar pa zgleda, da se bo o nekaterih naših zahtevah, kakor 11. pr. glede trošarinskih predpisov, monopolizacij in dobav moglo doseči ob izvedbi samouprave pozitivnejše uspehe.
Začetek novembra se je izvrSila izpre-memba vlade. Z obžalovanjem smo zaznali za izstop iz vlade ministra za trgovino dn industrijo g. Ivana Mohoriča, ki se je mnogo prizadeval za interese našega gospodarstva. Zveza mu je v imenu slovenskega trgovstva čestitala k visokemu odlikovanju in se mu zahvalila za njegova prizadevanja.
Sporočiti mi je nadalje, da je urednik »Trgovskega lista« g. dr. Ivan Pless odložil uredništvo lista. Po pogodbi z upravnim odborom tiskarne /Merkur«, kot izdajateljem lista, pa ima Zveza pravico po svojem redakcijskem odboru odnosno po osebi svojega zaupanja določati smer pisave lista. Istotako se nastavi urednik sporazumno. Zveza je na seji redakcijskega odbora predlagala za urednika Aleksandra Železnikarja, za glavnega urednika in osebo svojega zaupanja pa g. dr. Ivana Plessa.
Generalni tajnik Zbornice za TOI gospod dr. Fran Windischcr je bil za zasluge na gospodarskem polju pred kratkim odlikovan z redom Sv. Save. Zveza mu je v imenu vsega trgovstva čestitala k zasluženemu odlikovanju.
Izmed organizatoričnih akcij, ki jih ima Zveza na osnovi sklepov zveznega občnega zbora v programu, bo v kratkem predložila ministrstvu za trgovino in industrijo osnutek uredlbe o socialnem zavarovanju trgovstva; sestavila je zakonu o obrtih prilagodene smernice za administrativno vodstvo združenj, ki naj bo v bodoče enotno, in ki jih je predložila zbornici v odobritev. Istotako je predložila Zbornici v odobritev tudi osnutek preizkuševalnega reda za vajeniške preizkušnje.
V Ljubljani se je osnovalo Društvo izložbenih aranžerjev dravske banovine. Zveza, zavedajoč se pomena društva, je pristopila k društvu kot ustanovni član.
Po glasnem odobravanju predsednikovega referata se je razvila živahna debata, v kateri so zastopniki združenj v precej ostrih Ibesedah orisali vedno težji položaj slovenskih trgovcev. Videlo se je, da slovenska trgovina že komaj zmaguje sedanja bremena in da je nujno potrebno, da se na merodajnih mestih vse drugače uvalujejo potrebe slovenskega trgovstva.
Nato je podal tajnik g. Kaiser podrobno poročilo o delovanju gremijev. Iz njegovega poročila posnemamo:
fiocožito tajnika. !Caisec{a
Od zadnje predsedstvene seje je izvršila Zveza razne akcije v zaščito gospodarskih in socljalnih interesov trgovstva.
V gospodarskem pogledu
iV smislu sklepov zveznega občnega zbora je predložila Zveza predsedništvu ministrskega sveta, raznim ministrstvom, banski upravi, Zbornici in ministru Mohoriču obširno in podrobno razloženo spomenico o konzumnem zadružništvu. Zahtevala je, da so konzumno zadružništvo izloči iz konzumnega zakona tin da se ob-dači tako, kakor je obdačena zasebna tr-' go vina. Protestirala je tudi proti oprostitvi nabavljalnih zadrug državnih nameščencev od skupnega davka na mlinske proizvode, zlasti 1141 moko. Na to obvestilo je prejela Zveza obvestilo, da bo finančno ministrstvo ob priliki revizije uredbe o skunem davku izločilo določbo, ki oprošča zadruge od skupnega davka na nvoko.
Na inicijativo nekaterih združenj je Zveza ponovno intervenirala pri finančni direkciji radi prodaje zadružnega blaga nečlanom. Akcija Zveze je že toliko uspela, da uvede finančna direkcija v vsakem primeru postopek in o poteku postopka obvešča Zvezo. Oib priliki razprave o novem zadružnem zakonu, ki se že nekaj let pripravlja, bo Zveza ponovno zahtevala, da se konzumno zadružništvo izloči iz zadružnega zakona.
Zaradi novih trošarinskih predpisov je Zveza predložila vladi in Zbornici pred-stavko, da se nujno izvrši revizija troša-rinskega zakona. Po informacijah, ki jih je Zveza prejela, se namerava urediti vprašanje trošarinskih predpisov v zvezi z dekoncentracijo državne uprave. Po tem
načrtu prevzame banska uprava pretežen del poslov, ki jih vrši sedaj centralna uprava. Zato bo dobila banska uprava pretežen del dohodkov iz neposrednih davkov, trošarin in taks.
V smislu sklepa zveznega občnega zbora je nadalje predložila Zveza prizadetim ministrstvom in Zbornici spomenico z zahtevo, da se odpravi monopol šolskih zven,-kov. Po informacijah, ki jih je Zveza dobila, se bo tudi to vprašanje rešilo pri izvedbi decentralizacije uprave.
Trgovinskemu ministrstvu in ministrstvu za socijalno politiko je poslala Zveza obširno utemeljeno spomenico o štiri urnem delovnem času ob nedeljah. Vsled oddaljenosti podeželskega prebivalstva je nujno potrebno, da so trgovine v nedeljo dopoldne ina deželi odprte. Zlasti je to potrebno v obmejnih krajih, ker so v tujini oib nedeljah dopoldne trgovine odprte.
Prometne zadeve
Na inicijativo g. Cvenkla je Zveza intervenirala pri banski upravi zaradi popravila betonskega mostu čez Savinjo na Grobljem. Intervencija je imela popoln uspeh.
Zveza je nadalje intervenirala pri poštni direkciji, da se vpostavi telefonska proga Podčetrtek — Kozje -• »režice. Prošnji Zveze se je pridružila Zbornica. Na predlog sreskega združenja v Celju je nadalje Zveza intervenirala glede odprave in dostave pisemske pošte na progi Šmartno ob Paki — Mozirje — Gornji grad, odnosno Ljubno — Solčava — Logarska dolina. Poštna direkcija pa je obe prošnji odbila.
Na inicijativo združenja v Slovenjgradcu
je Zveza intervenirala 'pri gen. direkciji železnic v Beogradu, da se dovoli nekaterim postajam v Savinjski dolini ugodnostim tarifa za prevoz oglja. Gen. direkcija je nato dovolila ugodnostne tarife za prevoz iz postaj: Dovže, Dravograd-Meža, Gornji Dolič, Mislinje, Slovenjgradec, Šmartno ob Paki, Šoštanj-Topolšica, Prevalje in Vedenje.
Na inicijativo združenja v Ljutomeru je Zveza posredovala pri železniški direkciji radi brezplačnega tariranja vagonov. Železniška direkcija je prošnji ugodila in odredila, da morajo železniške postaje željam transportantov ugoditi, brezplačno pa ta-rirati, če se razlikuje teža za več ko dva odstotka.
V pogledu zakona o obrtih
Trgovinski minister je poslal Zvezi v izjavo uredbo o ustroju in postopanju raz-sodniških odborov. Zveza je uredbo preštudirala in ugotovila, da povsem odgovarja potrebam trgovstva.
Trgovinsko (ministrstvo je nadalje pozvalo 'Zvezo, da pove svoje mnenje o teh vprašanjih: Kaj je trgovina z mešanim blagom in kaj branjarija? Kaj naj obsega trgovina z mešanim blagom in kaj branjarija?
'V svoji izjavi je Zveza zavzela to stališče:
Trgovina z mešanim blagom je po sedanji obrtno pravni praksi trgovina. 1 vsem v prostem prometu dovoljenim blagom.
Na podlagi obrtnega dovoljenja za trgovino z mešanim blagom more izvrševati vsak tudi trgovinske posle, za katere bi bil z ozirom na naravo posla potreben poseben dokaz strokovne usposobljenosti. Zakon o obrtih trgovine z mešanim blagom ne pozna in zahteva za vsako stroko posebej izdajo posebnega obrtnega dovoljenja. Praktično življenje, zlasti na deželi, pa zahteva, da se pojim trgovine z mešanim blagom tudi v bodoče ohrani. Zato naj se v pravilniku pojim trgovine z mešanim blagom definira.
Trgovina z mešanim blagom naj- vsebuje vse blago, dovoljeno v prostem prometu v detajlni stroki. Ne spadala pa bi v področje trgovine z mešanim blagom prodaja na debelo, zlasti prodaja lesa, sadja, žitnih in deželnih pridelkov brez posebnega dokaza strokovne usposobljenosti. Za izvrševanje trgovine na debelo naj bi se brezpogojno zahteval dokaz strokovne usposobljenosti.
Delokrog branjerij je s pravilnikom omejiti. Branjarije naj bodo v bodoče stojnice, na katerih se sme v podrobni prodaji razpečevati kruh, klobase, slaščice in povrtnina. Branjarije v mestih in trgih naj bi se dovoljevale le po predhodnem zaslišanju združenja.
Ponovno je Zveza intervenirala zaradi nedovoljenega posečanja zasebnikov po potnikih. Ker se je to posečanje silno razpaslo, je Zveza tudi v časopisih opozorila občinstvo na določbe § 143 zakona o obrtih, Opozorila pa je občinstvo tudi na nesolid-nost tako prodajanega blaga.
V zadnjem času se večkrat dogaja, da nastavljajo trgovci v svojih podružnicah povsem neusposobljeno osebje kot p »sl 1-vodje, Po zakonu pa je to prepovedano m Zveza je podvzela akcijo, da se bo zaiton spoštoval.
Zveza je nadalje intervenirala pri finančnem ministrstvu, da se trošarina na vino ne zniža, ker je drugače nevarnost, da občine ne bodo mogle zmagovati svojih finančnih dolžnosti in bodo morale uvesti nove davke na neposredne davke.
Banska uprava pripravlja spremeni00 uredbe o odpiranju in zapiranju obratova-lišč. Po razpisani pismeni anketi je Zveza stavila svoje predloge. Pripomniti je, da po novi uredbi še ne bo mogoče uveljaviti zahteve po štiriumem delavniku v nedeljah.
Na vprašanje ministrstva za socijalno politiko, če je v banovini katero podjetje, ki je uvedlo 40 urni tednik in če bi se mogel ta uvesti, ne da bi se mezde znižale, je odgovorila Zveza negativno.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri trgovinskem niinistaslvu namerava prirediti pomladi prihodnjega leta na pa-robrodu našo mornarice razstavo vzorcev naših izvoznih predmetov. Ta potujoča ra zastava bi obiskala Albanijo, Grčijo, Turčijo, Sirijo, Palestino in Egipt. Ekskurzija hi bila strogo poslovnega značaja. Vsak, kdor na tej razstavi izloži svoje pridelke, se mora ali sam ali po zastopniku udeležiti ekskurzije.
Glede pospeševanja tujskega prometa je Zveza v zmislu na zveznem občnem zboru sprejetega referata stopila v stik 'z Zvezo za tujski promet. Zveza bo stremela za tein, da bodo posamezna trgovska združenja v najožjem stiku z lokalno tujsko-prometai-nu društvi tor da bo vsaj po en dlan združenja zastopan v odbo.ru dotične-ga tujsko-p-rometnega društva. Za skupno sodelovanje med Zvezo in Zvezo za tujski promet je. Zveza na željo Zveze za tujski promet imenovala v odbor svojega zastopnika in sicer zveznega tajnika.
Ministrstvo za finance je pred kratkim odredilo kontrolo o skupnem davku na Poslovni	tudi pri vseh trgovcih, ki
prodajajo kupljeno blago. Zveza je opozorila združenja na to odredbo, ker je obstojala nevarnost, da se bo kontrola razširila preko odredbe ministrstva financ. Po poročilih, ki jih je prejela Zveza, so finančne kontrole poleg pregleda faktur, za katerega so ipo naredi)i upravičene, popisovale tudi v trgovini in skladiščih nahajajoče $e 'zaloge. Ministrska odredlba govori izieČno le o pregledu faktur, ne pa tudi o
Stanislav Vdovič:
kakem popisu zaloge. Zveza je intervenirala'pri Dravski finančni direkciji, da se vrši kontrola točno po min. odredim.
Sledilo je poročilo o proračunu za leto 1933/34. Proračun znaša 185.1.00 Din in je za 4000 Din manjši od letošnjega. Proračun je bil soglasno in brez debate odobren. Zvezna doklada za leto 1933/34 se bo odmerila po določbah zvezinih pravil.
Četrta točka dnevnega reda o težnjah in zahtevah trgovstva v pogledu monopolske-ga zakona se je odstavila z dnevnega reda, ker se je izkazalo, da treba izvršiti še nekatere priprave, da se bo moglo dokončno razpravljati o tem načrtu.
Nato se je razpravljalo o domači industriji in smeri naše gospodarske politike.
Sledile so nato slučajnosti. Najprej se je razpravljalo o posledicah zakona o zaščiti kmeta. Na vrsto so prišle tudi nekatere interne zadeve.
Nameravana razprava o izvedbi socialnega zavarovanja v smislu novega obrtnega zakona se bo vršila na prihodnji seji, ki Ibo meseca januarja.
Ostro so po vrsti skoraj vsi delegati kritizirali postopanje davčne uprave pri izter-javanju davkov potem rubeži. Še ostreje pa se je kritizirala neprimerna intervencija odposlanca finančnega ministrstva.
Seja se je končno' tudi odločno izjavila za imenovanje gospodarskega sveta, ki naj bi čim preje pričel poslovati.
Po izčrpanem dnevnem redu je predsednik Kavčič zaključil v vsakem oziru pozitivno sejo.
ffte{o- med ofctfo it* Utdustciia
ii.
Vsled specijaliziranja se je pa proizvodnja nekaterih izdelkov tako izpopolnila in 'postala navezana na razne stroje in posebne delavne pripomočke, da se proizvajanja danes ne more nihče več z uspehom, lotiti v skromnem obsegu in z majhnim kapitalom.
Tako so nastale čiste industrijske panoge: n. pr. izdelovanje vijakov, papirja, pnevmatike, steklenic, sukna, valjanega železa, varenje piva itd. V teh panogah prvotna mala obrt niti več ne obstoja, ali je pa industrija izdelovanje predmeta že popolnoma odvzela obrti. Takih industrij ni težko določiti in dobro bi bilo, če bi jih naš zakon o olbrtih zaradi jasnosti imenoma navajal.
Med čiste industrije moramo uvrstiti tudi večino obratov, ki proizvajajo predmete, kateri sami zase še niso porabni, temveč jih potrebujejo druge obrti ali industrije za izdelavo svojih proizvodov; nadalje obrate, ki opravljajo samo delne manipulacije pri izdelavi ali dovršitvi kakega blaga ali predmeta, n. pr. čiščenje, barvanje itd.
Ne bi bilo koristno, če bi industrije, ki danes že po svoji naravi zahtevajo večje obrate, vezali na obrtniški dokaz usposobljenosti, čeprav je treba zanje posebnih sposobnosti, ki so pri nas redke, ker imamo še premalo industrijske tradicije. Tu se je treba držati načela, da mora industrija harmonično nadomestovati ali dopolnjevati obrt, ki je vsled napredovanja tehnike izginila ali pa izgubila nekaj svojega delokroga. V takih industrijah je primerno polje za udejstvovanje kapitala. Seveda je financiranje čistih industrij dosti Ibolj riskantno in veliko kapitala je šlo že v nič, ker podjetja niso bila ustanovljena v pravem obsegu, ali ker so bili izdelki vsled tehnično pomanjkljivega proizvajanja preslabi in predragi. Toda kar moramo imeti, moramo ustvariti; in če si hočemo ohraniti kapital, kolikor ga imamo, ga moramo po kakem načrtu investirati.
Italija -namerava baje svojo industrijsko proizvodnjo in vse industrijske investicije podvreči državni kontroli. Nekaj takega bi bilo tudi pri nas potreba, sicer kapital ne najde zlahka prave poti.
Glede polizdelkov, ki so marsikateri obrti in industriji v olajšavo, je treba pa omeniti nesmotrenost naše carinske tarife. Niso redki slučaji, ko je carina na polizdelek, ki ga moramo uvažati, tako visoka, da tujina kar z dovršenim konzumnim predmetom lahko konkurira našemu obrtniku. Tu je pač treba revizije, če hočemo zavarovati domačo obrtno delavnost, in Se drugih ukrepov, če hočemo zaščititi razvoj in izpopolnitev naše industrije.
Nekatere obrti so že od davnih časov tako omejene na ozek delokrog da so
vsled tega posebno prikladne za izvrševanje v večjem obsegu, če so tudi drugi pogoji za to ugodni. N. pr. strojarska ali: mlinarska obrt. V takih strokah je prehod iz malega podjetja v veliko najlažji; zato imamo v njih tudi pri nas največja in najstarejša podjetja. V teh panogah moramo obrtniški obrat ločiti od industrijskega le po znakih, ki jih našteva olbrtni zakon.
Napačno je pa mnenje, da mora v takih panogah industrija definitivno izpodriniti, malo ali srednjo obrt. Tehnični napredek* nudi v marsikateri stroki tudi malemu obrtniku pripomočke, da lahko konkurira s tovarno. Če je njegov dobiček manjši, pa riziko ni tako velik. Zato je treba reči, da je pri nas malo preveč zaljubljenosti v naslov tovarnarja in industrijalca. Marsikdo bi storil bolje, da bi bil ostal velik obrtnik, zakaj vsak napredek je jalov, če ne prinaša pametne gospodarske koristi.
Isto velja pri nas za podjetja, ki nastajajo z združitvijo več obrtnih panog v gotovo svrho. To niso prava industrijska, temveč samo velika obrtniška podjetja. Cesto celo prevelika, ker ne izdelujejo kakega novega predmeta, temveč samo iz špekulacije in osebne dobičkaželjnosti to, kar že drugi obrtniki izvršujejo. Kapital se pa trajno ne ohrani in ne obrestuje, če ne koristi splošnosti. Včasih je gospodarski razvoj taka podjetja favoriziral, danes jim nasprotuje. Zato vidimo, da jih toliko piopade. Marsikatera tovarna bi še obratovala, če bi ne lbila imela napačne častihlepnosti, da mora prav vse sama izdelo--vati in postati do zadnjega žebljička samostojna in neodvisna.
Končno imamo obrti, ki se ne morejo razviti v industrijo. N. pr. brivska, črko-slikar-ska, dimnikarska ali fotografska obrt. Zanje industrija izdeluje potrebščine in pripomočke, obrti same pa ne more izpodriniti ali nadomestiti. A lahko jo omeji, oškoduje ali uniči nova moda, drugačen način življenja, nova iznajdba ali nova obrt. To se pa lahko primeri vsaki obrtni panogi, in zato je v socijalnem oziru važen 'prestop iz ene obrti v drugo.
V obče bi se morali pri tem držati načela, da je treba olajševati prestop v drugo sorodno obrt, ki se je razvila iz prve in ne obratno. Čisto nove obrti, ki nastajajo z razvojem tehnike, kakor n. pr. svojčas fotografska, in ki od začetka naravno ne morejo Ibiti vezane na dokaz usposobljenosti, bi morale biti pa predvsem rezervirane poklicnim obrtnikom, ki morda v svoji stroki ne najdejo več zaposlitve.
Treba bi bilo torej obrti razporediti strogo po njih razvoju in naravni sorodnosti, v čemer je pa § 23. našega obrtnega za kona precej pomanjkljiv.
Če smatramo po specijaliziciji proizvodnje za industrijske vse obrate, katerih obrt ni vezana na dokaz strokovne izobrazbe,
so seveda -tudi kropovski žebljarji ali do-l^njsid Skalarji iudustrijalci, in je torej čisto prav, če govorimo o domačih hišnih industrijah. Ker pa vsaka obrtna delavnost sčasoma stremi po zaščiti, bi bilo treba ludi marsikatero domačo industrijo proglasili za samostojno obrt, vezano na dokaz usposobljenosti. Tako bi se tudi najlažje ognili sporov, ki nastajajo včasih med poklicnimi olortniki in hišno industrijo.
Kakor je iz teh izvajanj razvidno, ne moremo določevati meje med obrtjo in industrijo p j enotnih kriterijih. Tudi ni mogoče meje končnoveljavno določiti, ker se pač v gospodarstvu vse spreminja in se s spremembami premika tudi meja med obrtjo in industrijo. Treba je torej zmerom upoštevati vse okoliščine in izvrševati razmejitev tako, da je v korist splošnemu gospodarstvu in napredku.
3? iuMb cmmdi
Združenje trgovcev za mesto Celje opozarja vse svoje cenj. člane in kupujoče občinstvo, da so trgovine v nedeljo pred božičem to je na dan 18. decembra 1932 v mestu Celje odprte od pol 8. do pol 13. ure, medtem ko na državni praznik dne 17. decembra 1932 vsako delo počiva ves dan.
ZOBNI ATELJE — DENTIST
BITENC LUDVIK
se je preselil s Kongresnega trga 8 v Škofjo ulico št. 12, I. nadstropje (v hišo kavarne Tabor) ORDINIRA od 8—12 dopoldne od 2— 5 popoldne
KMEČKI MORATORIJ PODALJŠAN
Na konferenci -med zastopniki vlade, senata in skupščine je bil dosežen sporazum, da se -sedaj veljavni zakon o zaščiti kmeta z nekaterimi izpremembami -podaljša za nedoločen čas, ker ni mogoče do 20. decembra zaključiti razprave o tem zakonu. Zakonski načrt o novem podaljšanju za-” kona o zaščiti kmeta bo vlada že ta teden predložila Narodni skupščini v sprejem.
Viktor Meden
veležganjarna tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71.	Telefon	20-71.
PROMET POŠTNE HRANILNICE V NOVEMBRU
Število vlagateljev v -Poštno hranilnico se je v novembru povečalo za 3.727 in znaša sedaj 213.771. Vsota vseh vlog je narasla za 7,500.000 in je znašala koncem novembra 409,961.497 Din.
V čekovnem računu je 120 novih imeji-teljev računov in je naraslo na 21.787. Promet v čekovnem računu je znašal novembra 5.461 milijonov. Stanje vlog po čekovnem računu je znašalo koncem novembra
1.001 milijon Din. Vse vloge pri Poštni hranilnici so torej znašale koncem novembra 1.411 milijonov Din.
Obiščite aulomaiični bule#
D A | - D A M
ZA ZAŠČITO NAŠE VALUTE
Poleg cele vrste odredb za zaščito naše valute je izdala vlada isedaj še novo. Vsi uradniki -morajo ob priliki službenega potovanja v tujino kupiti vozne listke pni »Putniku« in njegovih podiružnicah, kjer se plačajo te karte v dinarjih. Kante morajo kupiti tudi za povratek.
%4>vctu
Klirinški sporazum med Italijo in Jugoslavijo je italijanski parlament uzakonil.
Poštna hranilnica bo začenši s 1. januarjem 1933. obrestovala vse vloge s 4%.
V zemljiški knjigi ljubljanskega okrajnega sodišča je bilo v novembru vknjiže-uih skupaj 4,832.375 Din na raznih hipotečnih posojilih in terjatvah. OUZD se je vknjižil za 125.093 Din. Vse leto je bilo izvršenih vknjižb za 119,177.022 Din.
Iz Vrbaske banovine se je izvozilo v tujino češpelj 154 vagonov. Doma pa je bilo prodanih 674 vagonov. Povprečna oena za češplje se je gibala med 2 do 3 Din za kilogram.
Občinski proračun mesta Subotice znaša za leto 1933./23. 32 milijonov Dčn in je za 4 milijone manjši ko letošnji.
Ker je bilo v Trogiru porušenih nekaj starih kamnitih spomenikov z beneškimi levi, so priredili fašisti v Zadru velike demonstracije, ki so se končale z razbitjem šip na oknu našega poslaništva in na stanovanju našega poslanika.
Voznih olajšav bodo po nOvem pravilniku ministrstva za socijalno politiko deležni tudi duševni delavci ter brezposelni trgovski, industrijski in obrtni nameščenci.
V Češkoslovaško smo po češkoslovaški statistiki v oktobru izvozili za 44, uvozili iz Češkoslovaške pa za 29 milijonov Kč.
Vsled oderuških obresti je bil na tožbo nekega trgovca obsojen neki oderuh v Ku-manovem na 3 leta robije, trajno izgubo državljanskih časti, na globo 20.000 Din v korist fonda za gradbo kaznilnice in na 3000 Din odškodnine trgovcu, od katerega je zahteval oderuške obresti.
Vsled slinovke in šena je prepovedan uvoz živine v Novi Sad.
Za predsednika švicarskega Narodnega sveta je bil za 1. 1933. izvoljen konservativni katoličan D-ollfuC, za podpredsednika pa socijalist Hubert.
Francija bo založila dne 15. decembra zapadli obrok vojnega posojila Ameriki pri Banki za mednarodna plačila v Baslu. Če bo Amerika odklonila moratorij, potem bo Francija obenem z Anglijo zahtevala sklicanje mednarodnega razsodišča.
Nemški parlament bo po sporazumu vlade s centru-mom in hitlerjevci odgoden najbrž do srede januarja.
Grška vlada namerava izvesti konverzijo notranjih posojil.
Francosko-avstrijska trgovinska pogajanja so se pričda dne 5. t. m. zaradi uvoznih kontingentov, ki jih bo Francija dovolila Avstriji.
Dne 26. novembra je znašal leteči dolg Anglije 885,6 milijonov funtov napram 661 milijonom koncem oktobra 1. 1.
Javna dela, ki bi veljala 180 milijonov zlotih (poldrugo milijardo Din), namerava izvesti Poljska; na ta način bi bilo zaposlenih 100.000 brezposelnih delavcev.
Število brezposelnih na češkoslovaškem je znašalo 2. oktobra 601.488, dočim koncem prejšnjega -meseca le 533.616.
Število brezposelnih je v Angliji naraslo sredi novembra za 52.800 na 2,799.806.
Njujorška občina je pred bankrotom, ker ne more plačati v Ibližnjih dneh zapadlih plačil.
Prometna stavka v Grčiji se je razširila na vsa mesta. V znak solidarnosti so pričeli stavkati tudi delavci drugih panog.
Zlate denarne zaloge U. S. A. so v zadnjem novemberskem tednu narasle za 18 milijonov dolarjev in so znašala koncem novembra 4.388 milijonov dolarjev, dočim v novembru lani 4.417-1.
Ruska produkcija zlata je znašala letos okoli 59 do 60 tisoč kil v vrednosti 68 milijonov mrk. V primeri z lanskim letom je produkcija narasla za 17%.
Brezposelne opozarjamo na današnji oglas tvrdke Domača pletarska industrija I Kališ, Maribor, Trubarjeva 2.
>BUDDHA<
"Ti*
T RADE MARK
99
BUDDHA“
čajne mešanice so najboljše
TEA IMPORT, LJUBLJANA
Telefon 26-26 Večna pot 15
Telefon 26-26
SLOVENIA TRANSPORT
LJUBLIANA - TELEFON 27-18
Tli BIH
listov etc.
v vseh carinskih in železn'šk'h zadevah. Tarifi Proračuni — Kontrola carinskih
____________ deklaracij,	tovornih
Reklamacije — Inkaso — Vse
tovrstne informacije brezplačno.
Zfež. fatOHcz v oldobcu
Izdatki državne uprave v oktobru so znašali 556 milijonov Din ali 88-08% od preračunanih. Na osebne izdatke je šlo 311 milijonov, na materijalne pa 244-7 milijonov. Prihranjena vsota iznaša 75-2 milijonov Din. V vsem je bilo v oktobru več izplačano ko v septembru za 98 milijonov.
Vseh dohodkov je Ibilo 538-5 milijonov dinarjev ali za 17-4 milijonov manj ko izdatkov. Z ozirom na proračun so se dohodki zmanjšali za 92-7 milijonov ali na 85*31 odstotkov. Od vseh dohodkov je bilo izročeno državni blagajni 514-9 milijonov, dočim je bil ostali denar zadržan za november, oziroma so ga državna podjetja zadržala za tekoče izdatke.
Finance v dobi od aprila do oktobra
V vseh prvih sedmih mesecih proračunskega leta je bilo vseh izdatkov 3.411-5 milijonov Din ali za 77-21% od preračunane vsote. Od vseh izdatkov je šlo za osebne izdatke 2.163-6, za materijalne pa 1.247-9 milijonov Din. Prihranjena je torej bila vsota od 1.007 milijonov Din. Omeniti je še, da so bile v oktobru plačane anuitete za tuja posojila v znesku 107-6 milijonov dinarjev.
Dohodki so dali v tej dobi za 1.087-7 milijonov ali za 75-38% manj, kakor pa je bilo preračunano. Dejansko pa so dohodki nekaj večji, ker v njih še niso vštete voza-rinske takse železnice za dobo avgust-oktober in pa dohodki državnih podjetij.
Če se primerja skupna vsota dohodkov (3.331 milijonov) s skupno vsoto izvršenih izdatkov (3.311-5 milijonov), potem se vidi, da je bilo za 80-4 milijonov več izdatkov.
Izdatki državnih podjetij in ustanov so znašali v oktobru 317-2 milijonov Din, dočim so bili preračunani na 312-3 milijone. Izdatki so bili torej večji za 4-8 milijonov. Ker so znašali izdatki v avgustu le 88-9%, v septemlbru pa 98-86% od proračunanih, se more sklepati, da so mogla državna podjetja v oktobru zadostiti vsem svojim obveznostim.
Dohodki državnih podjetij in ustanov so bili za mesec oktober preračunani na 375 milijonov, dejansko pa so znašali samo 302-1 milijonov in so bili torej manjši za 19-44%. Višek izdatkov se pokriva z viškom dohodkov v dobi april-september, ki je vnašal 55-8 milijonov Din.
Vseh prihrankov na izdatkih je bi]o pri državnih podjetjih in ustanovah v dobi april-oktober 216-6 milijonov Din. Vsi do hodki državnih podjetij in ustanov v tej dobi pa so znašali 2.010-4 milijonov Din ali 615 milijonov manj kakor je bilo preračunano.
Konkurzi in prisilne poravnave
Razglašen je konkurz o imovini:
trgovca Petra Maurija v Arclinu, pošta Vojnik. Konkurziii sodnik dr. Dolničar, upravnik mase dr. Ogrizek, odvetnik v Celju. Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju dne 24. XII. olb 9. Oglasitveni rok do 24. XII. Ugotovitveni narok dne 28. XII. ob 8-30.
Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini trgovca Sime Karla v Peklu pri Poljčanah. Poravnalni sodnik dr. Kovča, poravnalni upravnik dr. Gozani, odvetnik v Mariboru. Narok za sklepanje poravnave dne 16. I. 1933 ob 10. soba št. 84 pri mariborskem sodišču. Rok za oglasitev do 11.1. Poravnalna ponudba 40%.
26oe Godnikov UcuMtiške^a ekca\a
Na praznik se je vršilo v Domžalah veliko zborovanje obrtnikov kamniškega okraja. Zborovanja se je udeležilo okrog 250 obrtnikov. Zborovanje je otvordl in vodil mizarski mojster in zbornični svetnik Janez Vrečar. Pozdravil je vse udeležence, zlasti pa podpredsednika Zbornice za TOI in načelnika obrtnega odseka Rebeka, tajnika Zbornice dr. Pretnarja, zborničnega svetnika in načelnika gremija v -Kamniku Stergarja, načelnike raznih obrtniških zadrug tako gg. Humarja iz Kamnika, Vidmarja, Končana, Fajdigo in druige. Predsednik zborovanja je na kratko razložil namen shoda, ki naj obravnava razna za obrtništvo važna vprašanja, obenem- pa tudi pove obrtniške -želje in zahteve, da bo te že mogla obravnavati plenarna seja Zbornice za TOI, ki se vrši v kratkem.
Nato je zbornični podpresednik Rebek v stvarnih besedah opisal položaj obrtnika in njegovo prizadevanje, da pride do zboljšanja. Omenjal je prizadevanje Zbornice, da v vsakem pogledu pomaga obrtništvu in zato naj obrtniki povedo vse svoje želje in kar je le v moči Zbornice jim bo skušala ta ustreči. Na drugi strani pa je potrebno, da ima Zbornica vso zaslombo v obrtništvu, ker je na ta način tudi njena avtoriteta večja. V sedanjih težkih časih je bolj ko kdaj potrebno, da so vsi obrtniki složni i-n solidarni, ker le -tako bodo imeli oni ugled, ki -ga za uveljavljanje svojih zahtev potrebujejo. -Treba je opustiti vse spore in razprtije, ki se pojavljajo žalibog baš v sedanjih težkih časih. Vsi obrtniki se marajo združiti in biti prav tako solidarni, kakor so delojemalci. Glasno odo-oravanje je nagradilo ta apel na solidarnost obrtnikov.
Zbornični tajnik dir. Pretnar je nato v temeljitem referatu poročal o posledicah, ki jih je za obrtništvo povzročila gospodarska kriza. Obširno je navedel vse akcije, ki jih je izvršija Zbornica, da pride do zboljšanja.
Poročilom je sledila debata, ki je prinesla celo vrsto inieijativnih in stvarnih predlogov obrtnikov. Sedlarski mojster Mali iz Domžal je opozarjal na občutno škodo, ki jo delajo razni šušmarji in predlagal več predlogov, kako to šušmarstvo odpraviti. Za decentraliiacija delavskega J-
zavarovanja in proti povišanju zavarovalnih prispevkov sta govorila usnjarski mojster Pollak in Hojak. Trgovec Senica je govoril za boljše zastopstvo obrtnikov v davčnih odborih in večje upoštevanje obrtnikovega -težkega položaja pri odmeri davkov. Menard iz Kamnika je nastopil proti postopanju -organov pri izvrševanju rubeži zaradi zaostalih davkov trgovcev in obrtnikov. Pred preri-gcroznim zahtevanjem dokazil o plačanih davkih je opozarjal g. Brecelnik. Pavšaliranje gostilniških taks pretežko obremenjuje gostilničarje, o čemer sta govorila gg. Cerar iz Moravč in Fajdiga iz Kamnika. Avtobusne vožnje se ne bi smele podraževati s poviševanjem avtonomnih doklad. Proti krošnjarstvu pa je govoril g. Menard.
Pred zaključkom zborovanja je predlagal sedlarski mojster Mali, da izreče zbir svoje popolno zaupanje Zbornici za TOI, čemur je zbor pritrdil z navdušenjem in z glasnimi vzkliki skupni zbornici.
Sprejete so bile resolucije:
Na vse prijave o šušmarjih je treba uvesti postopanje, ne pa- jih. metati v koš. Kaznovati bi bilo treba tudi one, -ki podpirajo z naročili šušmarje;
Dajatve za socijalno zavarovanje naj se ne povečajo, če se že ne morejo zmanjšati.
Odpravi naj se zgradaidna pri podeželskih obrtnikih ali se naj; vsaj odpravi pobiranje iste za obratne prostore.
Davčni odbori naj se volijo od davkoplačevalcev samih, ne- pa od občinskih odborov.
Zakon o zaščitil kmeta naj se raztegne tudi na trgovino ih obrt.
Trošarina na električni -tok naj -se odpravi ali se naj za razsvetljavo obratov -pobira ista trošarina ko za -pogonski tok.
Pavšalirane trošarina na alkoholne pijače naj se odpravi -in zopet uvede trošarin-ska naklada- od litra.
Za udeležbo pri državni tieitaoiji in za potovanje v tujino naj se ne zahteva potrdila o plačanem davku.
Jetniki naj se puščajo vsled varčevanja na svobodo na spomladi z nakazilom na delo, ne pa na zimo.
Pouk vajencev naj se uredi sporazumno z mojstri, ne pa samo po odredbi voditeljev o brtno-nadatjeva loih šol.
Anglija sc v gaspodacsk&n ovitu obcdca od Čvcapt
Analiza britanske zunanje trgovine za prvih devet mesecev letošnjega leta potrjuje tendenco, da se Anglija vedno bolj od Evrope oddaljuje in se približuje v gospodarskem oziru izvenevrepskim državam, še posebej pa prekomorskemu imperiju. Medtem ko je celoten uvoz napram primerjanemu času preteklega leta padel za 16-3%, je nazadoval import iz Evrope za 31‘5%. U-voz iz ostalih tujih držav je -padel le za 105%, iz ameriškega imperija pa se je celo povečal za poldrugi odstotek.
'Podobna slika se izkazuje tudi z ozirom na eksport. Celoten izvoz je nazadoval za 75%, od tega pa odpade na Evropo
10-25%, na oslale inozemske države VU%, na prekomorski imperij pa 4%%. Od evropskih držav so -mogle povečati svoj izvoz v Veliko Britanijo .le Finska, Norveška, Grčija in Rumunija, Vse ostale države so utrpele težko izgubo, kar velja posebno za Nemčijo, katere delež na angleškem uvozu je padel cd 7-3% na 4-3%, pa tudi za Francosko in Rusijo. Ugodno se je obdržal ameriški delež, ki je od 1.T7 padel na
11-3 odstotka. Nemški -uvoz iz Anglije se je zmanjšal -v mnogo manjši meri (od 4-6% na 3-9), poddbno tudi francoski in argentinski uvoz. Močno pa je narasel uvoz britanskega blaga, zlasti industrijskih in kolonialnih izdelkov in pridelkov na Dansko.
Pomembna je tudi razlika v -razvoju britanske zunanje trgovine -med državami z zlatim standardom in državami, ki so bližje funtu šterlingu.
Prva vrsta držav obsega Zedinjene države, Nemčijo, Francosko in Italijo. Drugo vrsto pa tvorijo države na Skandinavskem polotoku, Argentina, Vzhodna Azija in ves anglosaški amer. imperij. Mnogo močneje kot bi utegnili pričakovati, je padel uvoz v one države, ki imajo zlati standard, kakor pa v ostale države. V prvem primeru je padel od 227 na 147 milijonov funtov šterlingov, v drugem pa od 273 na samo 260 -milijonov funtov šterlingov. Tema nasproti pa je na prvi pogled presenetljivo, da je britanski eksport močneje nazadoval v države z zlatim standardom, kot pa v druge države. Vzroke temu je iskati -v po-sehno slabih gospodarskih razmerah in v vsakovrstnih izredno visokih carinah, ki jih -ima uvedene večina držav z zlatim standardom.
Že v 24 ura k K-”.!-.!:::
klobuke itd. Skroht in aretlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši. monsra in lika dnmaše perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4—6. — Selenburgora ni. 8.
Telefon št 22-72
©:
ciiccanA
Wai pravi domači izdelek!
OKTOBRSKA TRGOVINSKA BILANCA V U. S. A.
Ameriški vladni odsek za trgovino poroča, da izkazuje mesec oktober 1. 1932 ugodno trgovinsko bilanco, Meseca oktobra se je izvozilo za 153,000.000 dolarjev, uvozilo pa le za 106,000.000 dolarjev. Porast v znesku 47,000.000 dolarjev je letos z ozirom na razliko -med uvozom in’ izvozom napram oktobru lanskega leta za 11 milijonov dolarjev višji. Zlata je bHo importi-ranega za 20,674.000 dol:, in za> 57.000 dolarjev eksportiranega. Srebra se je preteklega meseca uvozilo za 1,305.000 dolarjev, izvozilo pa za 1,316.000 dolarjev.
LETOŠNJA ŽITNA LETINA V NEMČIJI
Nemški državni statistični urad je po poročilih uradnih zapisovalcev ugotovil o celotni letošnji letini v Nemčiji sledeče rezultate:
Pridelalo se je 8,271.000 ton ozimne rži,
93.000 t. jare rži, 4,356.000 t. ozimne pšenice, 647.000 ton jare pšenice, 155.000 ton pirjeviee (Spelze), 624.000 ton ozimnega ječmena, 2,590.000 ton -jarega ječmena,
6.650.000 ton ovsa.
V primeri s končno veljavnimi rezultati lanskega leta je izpadla po teh cenitvah letošnja žetev vseh žitnih vrst znatno bolje kot lani. Pri rži prekaša letošnji prinos > lanskega za 25 odstotkov, pri pšenici za 18 odstotkov, pri jarem ječmenu za 3 odstotke, pni ozimnem za 23 odstotkov ter prt ovsu za 7 odstotkov.
AMERIŠKA INDUSTRIJA SE SELI V KANADO
Število ameriških podjetij, ki so se preselila v Kanado, da se na ta način izognejo visokim carinam, je vedno večje. Nekateri celo propagirajo, da bi se ameriške firme popolnoma preselile v Kanado in iz Kanade uvažale svoje blago v Združene države. V vladnih krogih pripravljajo že' ostre odredbe proti temu preseljevanju. Med drugim se namerava vsem voditeljem teh preseljenih fabrik vzeti ameriško državljanstvo.
TEŽKI GOSPODARSKI POLOŽAJ SLOVAŠKE
Te dni se je vršilo v Banski Bistrici zborovanje trgovske in industrijske zbornice, na katerem je bilo konstatirano, da stoji na Slovaškem 90 odstotkov vseh žag. Nujno potrebna bi bila sklenitev kompenzacijske pogodbe z Madjarsko za les. Papirnice in fabrike celuloze delajo samo na polovico. Izvoz na Madjarsko je nemogoč, prav tako pa tudi v Nemčijo in severne države. Vsled deviznih težkoč je balkanski trg izgubljen. Zelo neugoden je položaj lesno kemične industrije, ki je večinoma morala popolnoma ustaviti svoje obrate.
rceva
I Dr. Pi
sladna Itava
je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke.
Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom.
C<£'ž-
Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 15. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 500 m zemeljskega kabla.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. decem-Ibra 1. 1. ponudbe glede dobave instalacijskega inaterijala.
Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 29. decembra 1. 1. ponudbe glede dobave elektromotorjev; do BO. decembra t. 1. glede dobave spiralnih pil, svedrov, medeninastih cevi, bakrenih cevi in bronze; do 2. januarja 1933 pa glede dobave kalorifernih členov.
Dne 10. januarja 1938 se bo vršila pri ekonomskem oddelku Uprave državnih monopolov v Beogradu licitacija glede dobave življenskih potrebščin (moka, mast, kava, milo, sveče, poper, paprika).
(Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Oddaja železnih mostovnih konstrukcij v pleskanje se bo vršila potom ofertne licitacije dne 10. januarja 1933 pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku.)
^Fritu poročila
TRŽNE CENE V CELJU, dne 1. decembra 1932.
Govedina: 1 kg volovskega mesa I. vrste
10, II. vrste 8, III. vrste kravje 0—8, kravjega mesa 6—8, vampov 5, pljuč 6, jeter 7, ledvic 8, loja 6 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 12, II. vrste 10, jeter 12, pljuč 10 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 16, II. vrste 14, pljuč 10, jeter 12, glave 8, slanine I. vrste 18—19, II. vrste 16, na debelo 16—17, suhe slanine 19—20, mast: 20, šunke 18, prekajenega mesa I. vrste 18,
11. vrste 16, prekajenih parkljev 6, prekajene glave 10, jezika 20 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa L vrste 4 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 24, debrecin-skih 24, hrenovk 26, safalad 18, posebnih 18, tlačenk 18, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, braunšviških 12, salami 60 Diin.
-Perutnina; 1 kos, piščanec majhen 12, večji 13—15, kokoš 20—25, petelin 25—30, gos 50 puran 60, domači zajec, manjši 10, večji 15 Din.
Divjačine: 1 kos, divji zajec 20—25, 1 kg srne 12—14 Din.
Ribe: 1 kg krapa 12 Din.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mileka 2—2-50, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 26, čajnega masla 28—32, masla 22, bohinjskega sira 24, trapistovskega 16 do 20, ementalskega sira 26, sirčka 12, eno jajce 1'50 Din.
Pijače: 1 liter starega vina 12—16, novega 8—12, piva 10, 'žganja 25—30 Din.
Kruh: 1 kg belega kruha 4-30, polbelega kruha 3'80, črnega kruha 3-30, žemlja mala
0-50 Din.
Sadje: kg luksuznih jabolk 4, jabolk 1-vrste 4, II. vrste 3, III. vrste 2, luksuznih hrušk 8, hrušk I. vrste 6, II. vrste 5, navadnega kostanja 2, orehov 5, luščenih orehov 20, suhih češpelj 4*50—7‘50, suhih hrušk 8, 1 kos limone 1 Din.
Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko 70—76, Santos 52—54, Rio 46, pražene kave 1. vrste 94, II. vrste 62, III. vrste 56, ča> 76—100, kristal belega sladkorja 15, sladkorja v kockah 17, medu 18—20, kavne primesi 18, riža I. vrste 11, II. vrste 8*50,
111.	vrste 4-50, 1 liter namiznega olja 13, olivnega olja 17, bučnega ojla 12, vinskega kisa 4’50, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita denat. 10, 1 kg soli 2-50, celega popra 38, mletega popra 40. paprike 22, sladke paprike 24, testenine I. vrste 11, II. vrste 7-50, mila 13, karbida 7, sveč 17, kvasa
25—34, marmelade 18—28, sode za pranje 2 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št, 00 3‘50, št. 0 3-50, št. 2 3-20, št. 4 3'05, št. 5 2*90, št. 6 2-75, ržene enotne moke 3, pšeničnega zdroba 3-75, koruznega zdroba 2-60, pšeničnih otrobov 1-20, koruzne moke l-90, ajdove moke 4-50, kaše 3, ješprenja 3'80, ovsenega riža 7 Din na drobno.
Žito: 100 kg pšenice Din 170, rži 160, ječmena 180—200, ovsa 145, prosa 180, koruze 150, ajde 160, fižola 300—400, gra-ha 1200, leče 1200 Din.
Kurivo: 100 kg premoga, črni trboveljski 42, zabukovški 43—45, rjavi 24, m3 trdih drv 75, 100 kg trdih drv 24, mehkih drv 20 Din.
Krma: 100 kg sladkega sena 80, polsladkega sena 70, kislega sena 65, slame 45, prešana stane 8 Din več.
Zelenjava in gobe: 1 kg endivije 6, 1 krožnik motovilca 1'50,	1 kg radiča 10,
poznega zelja 1*50, kislega zelja 4, ohrovta 3, karf ijola 10, 1 komad kolerabe 0'50, kolerabe podzemljic 0’50, 1 krožnik špinače 1-50, 1 kg čebule 3, česna 10, krompirja 1-25, repe 0-50, kisle repe 3 Din.
*
ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM
Sejem z dne 7. t. m. je bil bolj slabo obiskan, deloma vsled deževnega vremena, deloma vsled bližnjega Miklavževega sejma v petek. Kupovalo se je večinoma le za domače potrebe. Na trg je bilo prignanih 28 bikov, 278 krav, 36 junic, 104 voli, 15 juncev, 101 telet, 140 konj in žrebet, 285 svinj in 184 pujskov. Cene so bile te: biki po 3-25, krave za klanje po 2 do 2'50, voli I. vrste po 4'50 do 5, II. po 3T)0 Din za kg žive teže. Junci po 3-25 do 3-50. Pitane svinje po 8'50 do 9-25, nepitane po 6-50 do 7-25 za kg živo teže. Pujski po 60 do 120, konji po 750 do 2500 par, žrebeta po 350 do 500. Konji za klanje po 0-50 do
ANTOM FUCHS
kleparska delavnica
Gosposvetska cesta St. 16, „I*ri Levu"
IzvrSule vsa kleparska In lesocemenlna dela pri novih zgradbah, kakor tudi pri starih. n«]soUdne|e, po pmernlh cenah.
0-70 Din. Živa teleta po 6 do 6-50, zaklana po 8 do 10 Din. Debele zaklane svinje po 10 do 10-50, mršave po 9-50 do 10 Din.
Detelje je bilo 163 voz in se je prodajala po 60 do 90 Din za 100 kg, otave 67 voz po 50 do 85, sena 425 voz po 45 do 75, slame za steljo 25 voz po 40 do 45 Din. Drv 267 voz po 95 do 110 Din za meter. *
DUNAJSKI ŽIVINSKI TRG
Na dunajski živinski trg je bilo v ponedeljek prignanih 2366 glav živine, od teh iz Jugoslavije 138. Cene so bile te: najboljši voli od l-80 do 1'85, prve vrste od 1*55 do 1*70, II. vrste od 1*10 do 1-45, III. od 0-80 do 0'90, krave I. vrste po 0-95 do 1*10, II. od 0-70 do 0'85, biki po 0*80 do
1-10, živina za klanje po 0-45 do 0*68 šilingov za kilogram žive teže.
Narodno gledališče v Ljubljani
Draina.
Začetek ob 20.
Sobota, dne 10. decembra: Carjevič Aleksej. Red B.
Nedelja, dne 11. decembra ob 15.: Jurček. Mladinska predstava. Izven, Znižane cene.
Nedelja, dne 11. decembra ob 20.: Roksi.
Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 12. decembra: Kar hočete. Red A.
Opera.
Začetek ob 20.
Sobota, dne 10. decembra: Viktorija in njen huzar. Na korist Udruženja gledaliških igralcev. G oslu je gospa Vera Mi-sita iz Gradca. Izven.
Nedelja, dne 11. decembra ob 15.: Erika.
Izven. Znižane cene.
Nedelja, dne 11. decembra ob 20.: Adel in Mara. Izven. Znižane cene.
Ponedeljek, dne 12. decembra: Zaprto.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 20.
Sobota, dne 10. decembra: Zemlja smehljaja. Red B.
Nedelja, dne 11. decembra ob 15.: Moje dete. Znižane cene.
Nedelja, dne 11. decembra ob 20.: Boc-cacoio. Znižane cene.
lire, zlatnina, optični predmeti
L VILHAR
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 36
J. HLEBS. LJUBLJANA
DRUiBA Z O. Z.
CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 19
Sobo-črkoslikarstto in pleskarstvo
Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, točno po naročilu, solidno in pod garancijo. — Telefon 30-70
vseh i^šlTlKi&i^l<^yctdhe j^kh
KUVERTA«
UUB11ANA
TVORN1CA KUVERT [N KONFEKCIJA PAPIRJA
PRVA IN PREMOG
pri Iv- Schumi
Dolenjska cesta
Telefon St. 2951
MEDNARODNA PETROLEJSKA KONFERENCA
V Pari7.u se vrši mednarodna petrolejska konferenca, ki bo skušala doseči zinanšanje produkcije, da bi se na ta način omogočilo povišanje cen za 25%. Sovjetska Rusija na tej konferenci ni zastopana.
IVgcvci? ^arečajie blago pri Ivvdkaht, katere oglašajo v ,Tr0cvsfeem lista** ?
Delo
& trm dobi v teh težkil>
iSL časih vsal< Se na*'
lažte’ ako si 8a!tl
doma uredi pletil-nico. Damo vsakomur tekoče delo, s tem, da mu odjemljemo izgotovljene pletenine, da mu dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje — kar dokazujejo mnoga zahvalna pisma^ — Ako hočete delati in zaslužiti, obrnite se, prosim, zaupno za gratis-prospekte na tvrdko: Domača pletarska industrija Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva 2, odd. 32.
KLIŠE) E
por
vse/i vrsl
1hjogra.
ali risbah.
iz v'#* it •#/*
naj sol id n ejše
ki iiarna
ST-DIU
LJUBLJANA
DALMATINOVA 13
Izšla |e
Blasnikova
\fELIKfl PRATIKA
za navad?o leto 1933
ki ima 365 dni.
»VELIKA PRATIKA« je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še danes najbolj obrajtan.
V »Veliki Pratiki« najdeš vse, kar človek po trebuje \sak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solnčnimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne in lunine mrke; — lunine spremembe; — poštne do ločbe za Jugoslavijo; — lestvic« za kolke, ^ za pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih držav v Ljubljani In Zagrebu;
— vse sejmi* na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Prekmurju, Medžimurju in v Julijski Benečiji; - pregled o koncu brejosti živine; —■ popis vseh važnih domaCih in tujih dogodkov v preteklem letu; —	fa	r*}'
čunanje obresti; — življenjepise važnih in odločilni!) opeb s slikami; — oznanila predme tov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hifii. — Cena 5 Din.
»VELIKA PRATIKA« se dobi v vseh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založniku:
tiskarni J. Blasnika nasl. d. d. v Ljubljani.
Motvoz Grosuplje
Jomal slovenski izdelek -s- Svoji k svojim!
Tovarna motvoza in mama d- «L
Grosuplje pri Ljubljani
Ureja ALEKSANDER
ŽELEZNIKAR. — Za Trgovtvko-industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Lju j