Ob 40-letnici Občinska konferenca ZKS Domžale Slika A M VINJE '80 Ob 40-letnici 3. konference KPS je bila slovesno odkrita spominska plošča z napisom: V okviru priprav in volitev delegatov za peto državno konfe-renco KPJ je bila v noči od 29. na 30. junij 1940 v Judeževi do-mačiji tretja konferenca KP Slovenije. Po oceni mednarodnih in notranjepolitičnih razmer je generalni sekretar KPJ Josip Broz Tito napovedal odločilne revolucionarne spremembe. Ob dnevu borca JAIMČE '80 S Titom v boju in pri graditvi samoupravne socialistične Ju-goslavije. Strnjene bojne zastave v rokah borcev, trdno odlo-čenih stopati naprej po Titovi poti AM NAŠI LJUDJE IN NJIHOVA DELA BALADA 0 SMRTI Dva domačina sta ju vodila skozi Do-brunje, koder so hiše z bokom k cesti obr-njene in z gospodarskimi poslopji poleg hlevov nasproti, vse po enem kopitu, kakor je ukazala še cesarica Marjja Terezija, ko so delali prvo kataslrsko mapo. Enak gruntni sistem je bilo videti le še v Mostah. S hlevskim blokom so se hiše naslanjale v vrsti na hrib, vrh njega pa se je nekaj vekov že dolgočasila svetemu Urhu posvečena cerkev, ki je letos izgubljala božje ime za-radi oboroženih stanovalcev, s katerimi se je vse hudo šele napovedovalo. Opletli so jo z bodečo žico. Iz zvonika se je slišalo ra-skavo in grobo govorjenje. Vas se je raz-potegnila na levi plati bizoviške ceste. Pri Grešniku se je nehavala skrbno obdelana in z vzporednimi potmi pod kozolci plaš-čarji z glavno cesto zvezana pokrajina. Obe cesti sta se pod Golovcem sešli in na-daljevali od Božjega groba kot ena v mesto. Na visokih nogah bedi nad Bizovikom ponižna cerkvica in se ogleduje po osojni ravnini do Kašeljskih hribov prek vevške papirnice in blaznice po večno belih Ka-mniških planinah. Sem sta bela stražarja, soseda, vodila Pavlo in moža Toneta. Skraja razburjena je smelo jezikala in bodla do vseh podrob-nosti, odkrivala hibe in udarjala po njih brez prizanesljivosti. Od doma se oddalju-joče je zaupščala pfvotna ihta, zakaj za-vest, da nisi več doma, med domačimi, med znanimi in da se boš moral navajati na nekaj drugega, te spodnese. Kaj vse jima je sponesla, kaj vse preočitala! Kaj bi bilo, če bi se lotila obeh starih be-logradistov, je pomislila, toda namah je misel zavrgla, zakaj eden je bil sosed in prav njemu jih je napela kot še nikoli nihče. Kaj če, se je opravičevala sebi, otroci sp doma sami sebi prepuščeni. No, da noči bova nazaj. Milo se ji je storilo in opustila je misel, da bi se zasukala, jima puški vzela in ju mahnila po glavah ter jo ubrala na tedaj edino varno pot — k partizanom. Kaj podobnega nista nikdar s Tonetom pre-mozgala do kraja, ker bi drugače tako tudi naredila. O tem zdaj šele razmišljati je pre-pozno. Ukrepati, ukrepati, dokler si še koli-kor toliko prosta. Zdaj je prepozno, je za-vračala razburjeno vest in se izgovarjala na osamele otroke. Izgubiti pravzaprav nima več kaj. Pobrali so jima vse, kar ni bilo pritrjeno. Še glavo so sneli s pfafovke.1 Jo bo dobila kdaj nazaj ali nikoli? Kakor je prvič z belimi opravila, je bila prepričana, da jih bo tudi zdaj pošteno oprala, nato pa bosta dvignjene glave šla skozi vas domov. Toda tokrat ja v gasil- 1 Nemški šivalni slroj znamke PFAFF skem domu stopila pred drugačne belo-gradiste, čeprav je med njimi prepoznala znane osebe. Že začetek ji je izbil lahkotno misel. Zdaj grezares. Mrki obrazi, sovražni pogledi, stisnjene ustnice. In tistile duhov-nik? Glej ga, glej! So mu tu babe bolj všeč kot v spovednici? Ne, prevarila se je v njih. Niso več tiste tapice kot takrat maja meseca. Glej, v pol leta so se spremenili. Ni več začetniške neizkušenosti na njih. Navadili in izurili so se pod Gorjanci. Saj so lahko besni! Na-mazali so jih Podgorci in Beli Kranjci. Izku-pili so \o tam doli pod Ratežem, zato so lahko besni in krvoločni. Ha, Jelo, prilož-nostni sodnik! »... na smrt z ustrelitvijo!« Ni mogla več zmagati. Ni imela več za-ledja. Včeraj se ga je med potjo sem odpo-vedala. Kes jo je obšel, zakaj si ni natrdnih tleh še včeraj, pa čeprav tu v vasi, izbrala druge poti, kot kaže, ne le v svobodo, ampak v življenje. Prepozno... A vendar, glavo pokonci! Včeraj bi še, danes ne več... Nemirno se je prestopala po zane-marjenem podu. Zdraven še dva: Puljc iz Sadinje vasi in Maroltka. Ni bila več med svojimi. Ni svojim govo-rila, ni svojim očitala, ni mlačnežem odpi-rala*oči. Zadela je na sovraznika, odkrite-ga, zavedajočega se trdne, oborožene zaščite urejene okupatorske vojske. Dva nikoli ne zmagata, tudi v enakem boju ne. Eden se vznemiri — in po njem je. Sinoči je izgubila bitko. Ne bo se mogla več izkazati. Zdaj je zvezana, v mreži je in stehtana ter precenjena kakor tele, ki ga mesar prav-kar plačuje. Ce pričakujejo joka, skruše-nosti, prošenj, so se zmotili. Misel je obstala pri otrocih. Našli se bodo Ijudje, ki jih bodo odgojili. Tone je ne skrbi. Izpustili so ga. Vse je bila prevzela nase. Kar prepisala je nase kot grunt. Se bo že znašel. Ze samo od rente bodo mogli skromno živeti. Da, takrat — šestnajstega ali sedemnajstega leta — je prišel kot ameriški vojak v Francijo. Sto dinarjev do-biva pokojnine za udeležbo. Res, da zdaj nič, po vojni pa se bo spet uredilo. Dalj ni mislila. Da se na spoved pripravi in obhajilo? Kaj ji vse to pomaga? Boga ni videla ne čutila. Sama zase je. Tako je prav. Ne na levo ne na desno se ni ozirala. Delala je, kar je imela za prav in pošteno, čeprav drugim ni bilo morda prav. Je delala prav, zakaj jutri zjutraj bo še, dopoldne je ne bo več. Kako bo? Z grička jo bodo vso zastraženo vedli streljat. Kam? Tega ne ve. Bržčas ne daleč od pokopališča. Ne bodo je pokopaii na poljsko pokopališče med mater in očeta. Za konec se je raznežila. Tam so same ciprese. Bodo zvonili? Ko bi bil še stari, bronasti zvon! Pa ga ni več. Župnik Miiller se je zanj premalo zavzel. Na Janče se j« sliialo, so pravi-li, ko so ga razbijali v zvoniku in po kosih zrinili čez lino. Vse za vero, iiroko razmahnila in bo zajela še nevojskujoče se narode in države ter postala najbolj strašna za ves svet. Vojna je imela izrazit imperialistični značaj — saj je šlo za novo deiitev sveta in za nadvtado Hrtferja in Mussolinija v svetu. Zato je konferenca temu delu posvetila največ pozornosti. Komunistična partija je od Čebin (kongres KPS1.1937) nepre-stano opozarjala, da politikantje Slovenije v glavnem iz vrst Jugoslovanske narodne zajed- nice in Jugoslovanske nactonaine stranke pak-tirajo eni s tako imenovanlmi zahodnimi demo kratičnimi državami, drugi pa z nemškim naci-zmom in italijanskim fašizmom Zato je bilo poudarjeno, da mora priti v Jugo-slaviji na oUast taka resnična Ijudska vlada, ki bo dejansko organizirala zaščrto naše domovi-ne, odpravljala potitične in socialne nepravilno-sti ter se naslonila in priznala Sovjetsko zvezO. Dalje sta bila poudarjena množičnost in utrjeva-nje Partije kot vodilne sile v Ljudski fronti, v ka-teri se je kovala skupnost delavcev, kcnetov, in-telektualcev in drugih delovnih Ijudi To mno-žično organizacijo je vodil v enoten boj proti vojni za obrambo domovine in s skupnim nasto-pom proti politikantom katerekoli barve, ki pro-dajajo Jugoslavijo tujim interesom. Mnogo )• bilo govora o notranji in zunanji politiki. Za dosego naših ciljev pa je bilo potrebno datl poudarka ideološki in organizacijski usposob-Ijenosti ter številčnosti članstva komunistične partije in SKOJ. Zato je bilo tudi temu področju posvečena velika pozornost. saj je bilo treba člane usposobiti za vefike naloge. ki so stale pred nami. Posebno sta bila poudarjena disci-plina in demokratični centralizem, ker si brez tega nismo mogli predstavljati uspehov pri našem delu. Čeprav je bila bitka za Cistost Par-tije dosežena že prej. je bilo tudi na tej konfe-renci poudacjeno, da je treba bitko proti sektaš-tvu in oportunizmu nadaljevati, kjerkoli bi se po javila. Resolucija. ki je bila sprejeta na podlagi refe-ratov in razprave. je zelo poudarila naloge, ki so bile pred nami. Ko smo se po konterenci razhajali — spet vsaka skupina po svoji poti — mi je Franc Le-skošek prepustil svoje kolo, ki ga je shranH pri kmečki hiši pod Vinjim vrhom, kjer je sam moral drugam. Mislim. da je šel s tovarišem Titom v Zagreb. Kakor je bll že običaj. smo s konferenco poši-Ijali pozdrave CK KPJ. kominterni in CK VKP (b), da bi z njimi izrazili svojo povezanost in so-delovanje. Tako smo tudi tisto popoldne na Vi-njem vrhu. na soncu sede, poslušali osnutek pozdravnega pisma Stalinu. Na koncu je ena od vodnic. ki je tedai srtala na straži. pripornnila. da bi morali tovariša Stalina v pismu tikati in ne vi-kati. Razvnela se je razprava, kaj je bolj prav, in obveljala je odločitev, da Stalina tikamo. Želim še povedati, da so pri organizaciji kon-ference pomagali Ijudje, ki jim je bila sicer nalo-žena naloga za našo varnost, čeprav bi mirno lahko sedeli med delegati. Ti tovariši so oprav-Ijali nadvse odgovorno nalogo. VIKTOR STOPAR Ostankl Judeževe kmetlje na Vlnjem vrhu, kjerje konec Junlja 1940zasedata 3. kon-ferenca KPS l\laš marsovec Andrej Opisal bom svojega sošolca, kl tmo mu dall čudno ime, a vseeno se na nas ne jezl. Bilo je v tretjem razredu, ko smo za ob-vezno šolsko branje prebirali knjigo Orej-ček in trije marsovčki. Ko smo potem pri pouku knjigo obravnavali, )e nai slavni izumitelj in znanstveni domlšljavec Obšic izustil besede: »Kaj ko bi našega Andreja odslej klicall Marsovec!« Vsi smo planili v nezadržen smeh, Andrej pa je pripomnil: »Daj no, daj Usko, da te ne bom do nafte porlnil!« No, naposled nas je tovarišica le pomi-rila in nadaljevali smo s poukom. Takratpa nismo vedeli za še eno Marsovčevo last- SVOBODA Svoboda ni le delček svobode, svoboda je vse... svoboda je rojstvo, svoboda /e rast, svoboda je mladost, svoboda /e veselje, svoboda je žafost svoboda je Ijubezen, svoboda je starost, svoboda je življenje, svoboda /e smrt... Tudi zadnje dihe življenja imenujemo svoboda, svoboda, ki živi! ŠTEFKA VLAJ, 7. c OŠ VIDE PREGARC LEDENIK POLETJA Trije smo strmeli v list papirja grizli modre pomaranče bele liste papicja metali v peneče morje. Pet nas je prebilo zimo pod okni z belimi križi bel list papirja brez fabule brezdanja belina projects en l'air? Osem nas /e stab v ledeni skorji raskave lepote tipali čas za ušesi zadrževali dih pred jutriinjim question d'actualite? Sam potuje v ledeniku poletja z belim listom v ustih strmi v izhodiiče novega zelenja JANEZGRČAR nost. Kadar se je česa prestrašil. se mu je uho spremenilo v rdečo barvico in od ušesa naprej je rdečica prekrila ves obraz. Ko smo tudi to ugotovili, smo ga vedno za-frkavali, naj vendar pazl.da mu ne bo uhelj »zafarbal.« Ko smo prilezli v peti razred, se je slavni Marsovec vpisal v košarkarski krožek. Marljlvo je vadll in kmalu postal prvi mar-sovec, ki se je naučil igrati košarko, saj po domnevah znanstvenikov drugi marsovci tega ne zmorejo. Nekoč pa je prišlo med tekmo do prepira med pordečelim marsovcem in Beusom s pol zoba. Prerekala sta se in prerekala, a težko pričakovanega udarca ni in ni bilo. Samo neke čudne besede sta govorila. Beusjenaposled rekel: »Česeboššeupi-ral, ti bom spremenil rdečo barvo v zele- " no!« Marsovec pa mu ni ostal dolžan: »Jaz pa tebi odbijem še tisto polovico zoba, da ne boš več škrbast!« Tako bi se verjetno še kar naprej prepirala. če ne bi vmes posegel tovariš Dolfe-Struna. No, prepir je bil kon-čan, Obšic pa je še kar — Marsovec. TOMO GOLOB, 7. b OŠ VIDE PREGARC IZRAZI TRDNE ODLOČNOSTI Prejšnji številki naše priloge 25. MAJ se je pridružila cela vrsta glasil, namenjena izključno izrazom pri-padnosti Titu in njegovi samou-pravni poti Jugoslavije v sociali-zem.Poleg izbora zapisov iz šol v naši zadnji številki j e izšel celotni separat z naslovom Tlto. Petdeset strani spisov in risb je zbrala in ure-dila komisija za kulturo pri OK ZSMS Ljubljana Moste-Polje. Poučeni smo, da so take izredne številke svojih glasil izdali mladi na domala vseh šolah v občini, več njih glasov je bilo objavljenih tudi v osradnjlh slovenskih glasilih ali periodikah po delovnih kolektivih pa so se mladi vključili v izredne številke njihovih glasil. Vse v en glas so izzvenele njih misli: v trdno odločnost hoditi naprej po Titovi poti. NEKOČ NA STRAŽI Tovarlš Križanovskl nam je večkrat pripo-vedoval zgodbe iz svojega partlzanskega žMjenja. Med njlml se ml je najbolj vtlsnila v spomln tale. Tedaj je na Pugledu potekala ofenziva. Ko-mandant je zvečer dofočal slražo Stražarsko mesto je doletelo tudi tovariša Križanovskega Oprezno je pazil in poslušal. ko je v grmu nekaj zašumelo. Zavpil je: »Stoj!« Nič. Povedal je geslo. Zopet nič. Pomislil je: »To pomeni. da ni prijalelj, temveč sovražnik. Ustrefil je. Zaradi strela so hitro pritekli komandant in še nekaj drugih partizanov. Vprašali so ga, zakaj je stre- Ijal. Povedal je, da je po gozdu nekdo hodi. Toda čudno se jim je zdelo. ko je povedal, da ni nihče zavpil in se ni nič premaknilo, ko je ustrelil. Odpravili so se v gozd, da poiščejo sovražnika. Prispeli so do mesta, kjer je zopet nekaj zašuš-Ijajo Posvetilisoz baterijo in zagledali — ježaz mladiči Vsi so se spustili v glasen krohot. In tovarišu Križanovskemu se ob Spominu na ta dogodek usta še sedaj razvlečejo v nasmeh. Meni pa so se tudi. JASMINA FRELIH. 7 a LITERARNO-NOVINARSKI KROŽEK OŠ JOŽETA MOŠKRIČA Unlje — Foto JANEZ JUVAN Moj zvežek ima ušesa Kadar položim svoj zvezek na mizo in hočem vanj napisati nalogo. mi zvezek to prepreči in se začne pritoževati: »Oh, Bar-bara. poglej. kakšen sem. Ves umazan in počečkan. Joj. poglej. kakšna ušesa imam, velika kot slon« In tako se moj zvezek pritožuje vsak dan. T(xfa, kaj je danes? Vsi moji zvezki me gledajo postrani. Le kaj se je zgodilo? Ni mi treba ugibati, sami mi povedo: »Ojoj, Barbara, zakaj nas tako zanemarjaš. Po-glej, kakšni smo. Daj, Barbara, ovij nas.« Vsak zvezek pove svoje. Najbolj se oglaša Pisana žoga Topel jesenski dan me je zvabil na pro-sto. Povsod je bilo videti otroke, ki so se igra-li. Tu s pončkami, tam z žogo. Imeli so lepo, pisano žogo. Prav takšna je bila, kot sem si jo želela jaz. »Tudi jaz bi se rada igrala.« sem zapro-sila veselo družbootrok Z veseljem some sprejeli. Nekaj časasmo navdušeno brcali žogo. potem pa so nas začele zanimati travniške cvetice Mi smo se igrali s cvetli-cami, žoga pa je obležala sredi travnika. Čisto potiho, tako, da me ni nihče opazil, sem se splazila do nje. jo potisnita pod krilo in hitro stekla domov. Žogo sem skrila v pralni stroj. tako. da je ne bi domači opazili nato pa sem spet hitro stekla na travnik. Otroci so se še vedno igrali s cvetlicami. Tako so bili zatopljeni v svojo igro. da še ODazili niso. da me nekaj časa ni bilo. Čez nekaj časa se je mali, navihani Ton-ček spomnil, da bi se šli igrat z žogo. Vsi smo bili za to, toda žoge ni bilo nikjer. Vedno močneje mi je utripalo srce in vedno bolj sem se bala, da bi me odkrili. Kar naenkrat sem zaslišala glasen jok male Marjetke. Žoga je bila njena. Zasmilila se mi je. Hotela sem se ji opravičiti, ko je ne-nadoma iz naše kopalnice priletela pisana Marjetkina žoga. Nihče ni opazil. od kod je priletela. Mar-jetka je še močnejše zajokala, vednar sedaj od sreče. Mama mi je doma pošteno izprašila zadnoj plat. da potem nikdar nisem več vzela stvari. ki ne bi bila moja. MARTA SUŠIN. 6. č OŠ TONETA TRTNIKA-TOMAŽA Hladilnik Hladilnik je lopov — krade tistim, ki imajo malo, in daje tistim, ki imajo veliko. Hladilnik je lopov. Toda kdo mu bo sodll, ko pa nam vendar koristi?! JANEZ VI. gimnazija zvezek za spoznavanje družbe. Takole pravi: »Oh, Barbara, res je, da sem zelo učen. Saj je v meni skoraj vsa zgodovina Slovenije in Jugoslavije. Zato bi morala zame še posebej skrbeti. Ne samo zame. Poglej na polico. Tam so še drugi zvezki: za slovenščino, za spoznavanje narave, za matematiko in še mnogi drugi, ki čakajo, da jih očediš. Zavij nas spet v lep, pisan papir. Tvoje sošolske in sošolci lepo skr-bijo za svoje zvezke. Njihovi zvezki so oviti v lep, pisan papir. Ah, da bi mi imeli tako lepe obleke!« Tako nekako končajo zvezki svoj govor. Jaz pa sem se zamislila in — po pravici po-vedano — postalo me je sram. Počasi vzemem s police vsak zvezek posebej in ga položim na mizo. Najprej jih očistim, da so spet kot novi. nato pa stečem v trgovino in kupim lep pisan papir Vsak zvezek skrbno ovijem in ga spet postavim na svoje mesto na polici. Nato šele napišem naloge. BARBARA SRŠEN 5 b OŠ KETTEJA IN MURNA Veier — Foto ZORAN VOGRINČIČ Dedno obremenjeni aforizmi Konjski tatovi so se prekvalificirali v pločevinaste zbiralce razbitih avtomobilov. Miši v kaščah nimajo perspektive — požrle jih bodo podgane. Zgradimo tovarno, ki bo proizvajala kmote. »Počakaj me pod palmo!« mi jerekla nesramna opica. »koprilezem dol, se bovadaljesku-paj razvijala!« Pametna zvezda vedno ve, kda) se mora spremeniti v utrinek. Če bo šlo na onem svetu vse k hudiču, bo vladala Hudlčeva stranka. IVAN CIMERMAN Moj bodoči Da. kar predstavljam si ga že! Zjutraj bo tekal po vsem stanovanju. iskal svojo kra-vato in ves živčen čakal, da mu zlikam srajco. Nato bo hitro popil kavo. pograbil torbo in med vrati zavpil: »Pridem ob treh. Ah ne. če bo seja. bom prišel okoli pol petih. Saj veš!« Jasno! Njegova Ijuba žena bože vse uredila. Le zakaj ne? Kaj pravite. da naj bi on peljal otorka v vrtec. pomil po-sodo pospravil stanovanje? Ne. to sploh ne pride v poštev. le kaj vam je! On. ki »gara« v službi. hodi naseje. sestanke, on da bi pomagal doma. Saj bi se mu prijtelji smejali. češ da je navadna copata. Sicer pa — ura je pol šestih in odhitela bom v službo. Sevfeda pa moram pred tem peljati sina v vrtec. Ko pridrvim tja. ga je treba še pol ure slačiti. kajti mali neugnano skače sem in tja. Kondno sem že v službi. Po vsem tem cirku-su. sem zamudila le kakih dvajset minut. Ob pol treh že stojim v dolgi vrsti pred bla-gajno samopostrežne Irgovine Potem vsa obložena z raznimi vrečkami in vrečicami pohi-tim po dragega sinka v vrtec. Potem pa brž na avtobus in po polurni vožnji izstopiva: Vsa utrujena se doma sesedem na stol. »mama, lačen sem.« sitnari Mare in z vzdihom se spravim pripravljat kosilo. Kosiva ob štirih moža seveda še ni. Malo pred peto zazvoni zvonec. V stanovanje plane mož. gre kar sčevlji v kuhinjo, razgrneča-sopis po mizi in začne jesti. »To je že vse mrzlo« godrnja. »Prej bi prišel <• mu |ezno rečem. »Prej? l^ako saj sama dobro veš kako je v službi. direktorju pa ludi ne morem reči da ne grem nasejo. Saj nisem nor!« zaključi Pa še pripomni: »Tebi je lahko. Narediš svoje vslužbi. . doma malopospraviš. skuhaš. lekakšnodelo je to!« »Netakopares nebonikoli!« pomisliminse vrnem v sedanjost. Za izbiro bodočega imam še dovolj časa. In tudi premisHa bom pre|. dasi ne bom nakopala na glavo kakega sitneža. Vendar vseeno ni dobro prekmalu delati ra-čunov brez karčmarja. kajne? ŠPELA. 8. c OŠ TONETA TRTNIKA-TOMAŽA In kaj zato, če ostane morje samo. brez vode. brez rib? In kaj zato. če na travniku ni rož. ne trave, ne metuljev? In kaj zato. če dreves ni v gozdu. če ni ptic in ne živali? In kaj zato. če v gorah ni snega, nad njimi ni neba? In kaj zato? Nifrče ne bo jokal. če tebe in mene ne bo. DARJA MIHAUČ PREDLOG Ko zadnje čase tako intenzivno urejamo stvari okrog Ijudske obrambe in družbene samozaščite in vse to vedno bolj postaja redna družbena dejavnost, zraščena z vsak-danjitn našim življenjem, ko ta predmet redno in uspešno poučujemo na vseh šolah, ko itnamo za detavce na tem področju na razpolago celo že usmerjeno študijo, ko smo celotno vojaško znanost spravili tudi v okvire slovenskega jezika, ko smo dobili prvi slovenski vojaški slovar s slovenskim vojaškim strokovnim izrazoslovjem in ko govorimo. da je ves naš obrambni sistem grajen na izkušnjah NOB in revolucije, si dovoljujem avtorjem in uredništvu voja-škega slovarja predlagati, da dopolnijo ta dragoceni besednjak še z znanimi izrazi in rekli naše partizanske vojske. PREDLOG DOPOLNITEV bezec, — rezervirati, rezervacija čika, zabezecano ogorka cigarete, če si je lahko kak tovariš kaj takega privo- ščil cviren, — brezglavi Jbeg, če te sovraž- cvirnati nik preseneti , hajkati, — preganjati. " goniti. gonja; hajka, gonjači. Izraz smo v parti- hajkači zanih rabili za označevanje lokalne ali širše sovražni- kove ofenzive, ko so sovraž- nikovi vojaki pretaknili vsak grm na območju partizan- skega delovanja Matilda — podmornica — ržpete žicatj, žicanje. tolči žico smrt; če je" nekdo umrl od smrtnih ran ali padel smrtno zadet na bojišču, smo na kratko rekli, da ga je vzela Matilda urejeno podzemno bivališče (tudi bunker) za partizane, za ranjence; delavnica; shramba za hrano, orožje, municijo in podobno ponovni obrok hrane, do-datek k obroku konspirativni naziv za žganje, kajti v partizanih" je bilo pre-povedano piti alkoholne pijačt in je morala biti taka stvar »kodirana« ¦ prosifi, prosjačiti za ciga-reto, jeJačo, pijačo in po-dobno. Izraz je veljal tedaj, kadar so to delali posamez-niki; prosjačiti v partizanih. seveda ni bilo dovoljeno in je bilo treba dejanje zamaski- ISAŠA SKUPNOST - 25. MAJ Umeimfta pt U i>f nOkcm pdboru Nik, tanjo odgov*r)a M«- rati; tako »individualno akcijo« je bilo treba seveda povedati »kodirano«. Kadar pa je to delal intendam po službeni dolžnosti. je lo bila seveda nabiralna ali zbiralna akcija Nekaj originalnih izrazov za dele orožja ali cela orožja. bombe ali mine paradajzerica — italijanska ročna ofenzivna bomba barve rdečega para-dajza sifonarica — štilarica — angleška in francoska ofen-zivna in defenzivna ročna bomba z vžigalnim sistemom, podobnim onemu na nekda-njih steklenicah za sodavico nemška ročna bomba z le-senim držalom flinta. krepelce. pihalnik muštafarica puške različnih modelov, , kalibrov ali proizvodnje nemška oddskofna mina. ki je imela tri zelo obČutljtva prožila, v sebi pa več sto jeklenih kroglic. Pri vžigu je mina skočila kak meter vi-soko. se razstreščila in s krog-Iicami sejala smrt med pe-hoto In če bi bil v komisiji in fe bi imel kako besedo pri redakciji vojaškega slovarja. bi si prizadeval, da bi tudi te izkušnje prišle v našo uradno ter-minologijo, pa čeprav samo za šalo in dobro voljo v dolgodasnih trenutkih vojaškega življenja. FRANC SOTLAR Bezec! NaritalJOŠ 8