C" Sladko Srce Jezusovo, bodi moja ljubezen! (300 dni odpustkov enkrat na dan. Sv. Kongr. odp. z dne 21. maja 1892.) Dulce Cor Jesu, sis amor meus! (Indulgentiae 300 dierum semel in die. S. Indulg. Congr. die 21. Maii 1892.) VaU i □□c O □ Obiskovanje presvetega Zakramenta in vselej neomadeževane Device Marije za vsaki dan meseca od sv. Alfonza Ligvori. Po italijanskem izvirniku poslovenil in založil Karol Tribnik V Ljubljani 1912. Natisnila Katoliška tiskarna. Imprimatur. Kn.-šk. Lavantinski ordinariat v Mariboru, 9. prosinca 1912. -f- Mihael 1. r knezoškof. Duhovno obhajilo. oj ljubi Jezus! živo verujem, da si v zakramentu presvetega Rešnjega Telesa resnično pričujoč; ljubim te nad vse in obžalujem zato vse svoje grehe; rajši hočem vse pretrpeti, kakor tebe kdaj z grehom izgubiti; želim te prejeti v svoje srce; ker te pa zdaj v Zakra¬ mentu ne morem prejeti, pridi vsaj duhovno v moje srce! Objamem te in združim se s teboj z nado, da si že prišel v moje srce. Ne dopusti, da bi se kdaj ločil od tebe! Amen. Molitev pred vsakim obiskom presvetega Zakramenta. Moj Gospod Jezus Kristus! iz ljubezni do nas ljudi si pričujoč vedno, noč in dan v tem najsvetejšem Zakramentu; čakaš, kličeš in sprejemaš z milostljivim srcem vse, ki te pridejo obiskat; verujem, da si pričujoč v najsvetejšem Zakramentu oltarja; molim te iz globočine svoje nevrednosti. Zahvalim se ti za toliko milost, katero si mi naklonil po¬ sebno s tem, da si mi daroval samega sebe v tem Zakramentu, da si mi dal kot priproš- njico svojo presveto Mater in ker si me poklical, da te v tej cerkvi pobožno obiščem; 1 * n zato pozdravljam danes tvoje ljubeznipolno Srce; želim ga pozdraviti iz trojnega namena: prvič, da se tu dostojno zahvaljujem za ta neprecenljivi dar, drugič, da ti zadostujem za vsa zaničevanja, tretjič pa te želim s tem obiskom spodobno moliti obenem na vseh krajih celega sveta, kjer te v tem Zakramentu najmanj častijo, kjer si tedaj najbolj zapuščen. O moj Jezus! ljubim te iz vsega srca; žal mi je, da sem do sedaj tolikokrat razžalil tvojo neskončno dobroto; s pomočjo tvoje milosti sklenem trdno, da te naprej nič več žalil ne bom; za zdaj se pa vsega tebi da¬ rujem ter izročujem, dasiravno sem ves reven in se odpovem vsej lastni volji, vsem željam, vsemu nagnjenju, sploh vsemu, kar je moje; vse darujem tebi. Stori zanaprej z menoj in z vsem, kar imam, po svoji naj¬ svetejši volji. Nič drugega ne iščem in ne želim od tebe, kakor tvojo sveto ljubezen, stanovitnost do konca in zvesto izpolnjevanje tvoje najsvetejše volje. Priporočam ti duše v vicah, zlasti tiste, ki so imele posebno pobožnost do presvetega Zakramenta in do prebl. Device Marije. Pripo¬ ročam ti tudi vse uboge grešnike; poslednjič pa sklenem, o moj ljubi Zveličar, vsa svoja čuvstva s čuvstvi tvojega ljubeznipolnega Srca in tako sklenjena darujem jih tvojemu večnemu Očetu ter ga prosim v tvojem imenu, da jih sprejme in usliši iz ljubezni do tebe! Amen. (300 dni odpustkov vsakikrat; popolen odpu¬ stek enkrat v mesecu z navadnimi pogoji, če se moli celi mesec vsaki dan. Pij IX., 9. sept. 1854. Prvi obisk. Cjlcj! tukaj je izvir vsega dobrega; Jezus v sp Zakramentu, ki nam kliče: »Si quis sitit, veniat ad me.« Ioan. 7, 37. »Če je kdo žejen, naj pride k meni.« Jan. 7, 37. Oh kako bogate milosti so zaje¬ mali svetniki vselej iz tega studenca naj¬ svetejšega Zakramenta, kjer nam deli Jezus vse zasluženje svojega trpljenja, kakor je prerok napovedal: »Haurietis aguas in gau- dio de fontibus Salvatoris.« Is. 12, 3. »Z veseljem bodete zajemali iz studencev Zveličarja.« Iz. 12, 3. Grofinja Ferija, ta sloveča učenka častitljivega očeta Avile, je molila, ko je postala redovnica sv. Klare, prav pogosto in dolgo časa pred najsvetej¬ šim Zakramentom; imenovana je zato nevesta najsvetejšega Zakramenta; vprašana, kaj vendar dela toliko časa pred Najsvetejšim, je odgovorila: »Vso večnost bi hotela tukaj biti. Mar ni tukaj bistveno pričujoč tisti Bog, ki se daje uživati v nebesih zveličanim? Dobrotljivi Bog! kaj vpričo njega delam? Molim, hvalim, zahvaljujem se in prosim. Kaj dela revež pri bogatinu? kaj dela bol¬ nik pri zdravniku? kaj dela žejen pri stu¬ dencu? kaj dela lačen za bogato mizo?« O moj preljubeznivi, presladki, preljubljeni Jezus! življenje, upanje in edina ljubezen 6 moje duše; oh, koliko si moral prestati, da bivaš zdaj med nami v tem Zakramentu! Moral si umreti, da si pričujoč na naših oltarjih; in koliko zaničevanja si moral pre¬ trpeti v tem Zakramentu, v katerem nas braniš s svojo pričujočnostjo! Pa tvoja lju¬ bezen in hrepenenje po naši ljubezni je vse premagala. Zatorej pridi, o Gospod, pridi in prilasti si moje srce, zapri njegova vrata za vselej, da se ne more udeležiti nobena stvar tiste ljubezni, katera gre samo tebi in katero vso hočem izkazovati le tebi. Ti sam, ljubi Odrešenik, me vladaj, ti sam me poseduj vsega; in če ti marsikaterikrat nisem popol¬ noma pokoren, strahuj me resno, da si prizadevam prihodnjič tebi dopasti, kakor zahtevaš. Uči me, da ne iščem in ne želim nič drugega, kakor tebe razveseljevati, tebe prav pogosto obiskovati tukaj na oltarjih, se s teboj pogovarjati in te prejemati v svetem obhajilu. Naj išče, kdor hoče, drugih dobrin; jaz pa ne želim in ne ljubim nič drugega, kakor zaklad tvoje ljubezni; to je edino, kar iščem pri vznožju tvojih oltarjev. Stori, o Jezus, da popolnoma pozabim sa¬ mega sebe in se vedno spominjam tvoje neskončne dobrote. Vi blaženi serafini, ne zavidam vas zavoljo vaše velike časti, za¬ vidam vas pa zavoljo ljubezni, katera vas vnema do vašega in mojega Boga: učite me, kaj naj storim, da ga prav ljubim in služim le njemu! 7 V z d i h 1 j g j: Moj Jgzus! tebe samega hočem ljubiti, tebi samemu želim dopasti. Sedaj sledi duhovno obhajilo (kakor na str. 3); potem obisk pri Mariji kleče pred kako podobo. Pozdrav Mariji. Drugi za nas toliko zveličavni studenec je Marija, naša preljubezniva Mati, tako bogata milosti in dobrot, da ga — po be¬ sedah sv. Bernarda — ni človeka na svetu, ki bi jih ne bil prejel: »De plenitudine ejus accepimus omnes.« »Od njene obilnosti pre¬ jeli smo vsi.« Presveta Devica Marija je bila polna milosti, oblagodarjena od Boga samega, kakor jo je pozdravil nadangel Gabriel: »Ave, gratia plena!« »Češčena, mi¬ losti polna!« Pa ne le za se, pravi sv. Peter Krizolog, temveč posebno za nas je prejela neskončno obilnost milosti, da bi jih delila svojim otrokom: »Hanc gratiam accepit Virgo sa- lutem saeculis redditura.« V z d i h 1 j e j: Causa nostrae laetitiae, ora pro nobis! Začetek našega veselja, prosi za nas! Molitev po vsakem obisku k Materi božji, da bi za- dobil njeno pomoč in priprošnjo: Presveta, neomadeževana Devica, moja preljubezniva Mati Marija! Ti si mati mojega 8 Gospoda in Zveličarja, ti Kraljica, priproš- njica, upanje in pribežališče vseh grešnikov. Pred’teboj, o mogočna Kraljica, se priklonim ter te ponižno počastim; prisrčno se ti za¬ hvalim za vse mi do zdaj skazane dobrote: posebno pa, ker si me tolikokrat obvarovala s svojo mogočno priprošnjo peklenskega ognja, katerega sem že tolikokrat zaslužil s svojimi pregrehami. Ljubim te, o preljubezniva Mati in Gospa, in trdno sklenem iz čiste ljubezni do tebe, tebi zmeraj in zvesto služiti ter hočem, ko¬ likor premorem, tudi druge napeljevati, da bodo tebe ljubili, tebi služili. Za Jezusom, tvojim ljubim Sinom, stavim vse svoje upanje na te in si upam s tvojo pomočjo tudi za- dobiti večno zveličanje. Vzemi me med svoje služabnike, o Mati milosti božje, in ohrani me v svojem mo¬ gočnem varstvu! Ker vem, da vse premoreš pri Bogu, zato zdihujem in milo kličem k tebi: Reši me vseh skušnjav, ali mi pa vsaj izprosi potrebno pomoč, da jih zamorem premago¬ vati do konca svojega življenja! Od tebe pričakujem prave ljubezni do Jezusa; upam tudi, da bodem s tvojo po¬ močjo srečno sklenil svoje življenje. O moja preljubezniva Mati 1 Pri tvoji veliki ljubezni do Boga te prosim: stoj mi vedno na strani, zlasti pa v moji zadnji uri, ko bo šlo za moje večno zveličanje! Ne’ zapusti me, dokler m? ne vidiš med izvoljenimi tam v nebesih! Tam te bom ča- 9 stil, tam ti bom večno slavo prepeval zato, ker si mi milost izkazala; tako upam, tako tudi naj bo! Amen. (300 dni odpustkov vsakikrat; popolnoma odpustek enkrat v mesecu z navadnimi pogoji, če se moli celi mesec vsaki dan. Pij IX., 7. sept. 1854.) Drugi obisk. S ogoljubni Niremberg pravi, da je kruh jed, katera se zamore takoj uživati, pa se tudi shranjuje: zato je hotel Jezus v podobi kruha na zemlji med nami bivati, da ljube¬ čim dušam ni le v hrano pri sv. obhajilu, ampak, da nas, v tabernaklju shranjen, vedno opominja s svojo pričujočnostjo svoje ne¬ skončne ljubezni do nas. Sv. Pavel pravi: »Se- metipsum exinanivit formam servi accipiens.« Phil. 2, 7. »Samega sebe je ponižal, podobo hlapčevsko sprejemajoč.« Fil. 2, 7. Kaj pa porečemo, ko ga vidimo »formam panis accipientem«, .^»podobo kruha spreje¬ majočega?« Nobeden jezik ni v stanu do¬ povedati, pravi sv. Peter Alkantarski, kako neskončno ljubi Jezus vsako dušo, ki se nahaja v stanu milosti božje; zato je zapustil ta najljubeznivejši Ženin, ko se je ločil s tega sveta, samega sebe v najsvetejšem Za¬ kramentu v spomin, da bi njegova odsotnost ne dala povod njega pozabiti, ker ni hotel zastaviti v medsebojni spomin druge zastave, kakor samega sebe. 10 Ker si tedaj, o moj Jezus, pričujoč v tem tabernaklju, da slušaš prošnje rev in ubogih, ki se k tebi zatekajo, poslušaj danes ponižno prošnjo najnehvaležnejšega grešnika na svetu: Skesan se vržem k tvojim nogam in spoznam, da sem grešil, da sem te raz¬ žalil. Prosim te, odpusti mi, v kolikor sem te razžalil! Oh moj Bog, da bi te nikoli ne bil razžalil! In kaj še zahtevam ? Spoznavši tvojo neskončno ljubezen, kipi moje srce ljubezni do tebe ter zelo želim le tebe lju¬ biti in le tebi dopasti; pa k temu mi pri¬ manjkuje moči, če mi ti ne pomagaš. O veliki Gospod! naj spoznajo še danes nebesa in zemlja tvojo neskončno moč in tvojo neiz¬ merno dobroto; stori, da te, ki sem se tudi puntal zoper tebe, sedaj ljubim nad vse; ti zamoreš, pa tudi hočeš to storiti; nadomesti v meni vse, česar mi primanjkuje, da te pri¬ srčno ljubim, ali vsaj ljubim toliko, kolikor sem te poprej žalil. Ljubim te, o moj Jezus, ljubim te nad vse; bolj kakor svoje živ¬ ljenje, ljubim tebe, moj Bog, moja ljubezen, moje vse! Vzdih 1 j e j: Deus meus et omnia! Moj Bog in moje vse! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. »Hdeamus cum fiducia ad thronum gratiae: ut misericordiam consequamur et gratiam in- veniamus in auxilio opportuno.« (Heb. 4 , 16.) 11 »Stopimo zaupno k sedežu milosti: da do¬ sežemo usmiljenje in najdemo milost ob času pomoči.« (Heb. 4, 16.) Sveti Antoniu pravi, da je ta sedež milosti Marija, po kateri nam Bog deli milosti. O preljubezniva Kraljica! če toliko želiš pomagati ubogim grešnikom, glej tukaj ve¬ likega grešnika, ki te prosi: pomagaj mi in kar hitro mi pomagaj! V z d i h 1 j e j: Unicum refugium peccatorum, miserere mei! (s. Aug.) Edino pribežališče grešnikov, usmili se me! (sv. Avg.) Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Tretji obisk. »'CTVliciae meae esse cum filiis hominum.« Prov. 8,31. »Moje veselje je bivati s člo¬ veškimi otroci.« Prip. 8, 31. Glejte našega Zveličarja, ki nikakor ni bil zadovoljen, da je umrl iz ljubezni do nas, še po svoji smrti hotel je ostati pri nas v najsvetejšem Za¬ kramentu ter nam pokazati, da je njegovo veselje bivati med človeškimi otroci! »O ljudje«, kliče sv. Terezija, »kako zamorete žaliti svojega Boga, ki tako slovesno zago¬ tavlja, da je njegovo veselje stanovati pri nas!« Jezus ima veselje med nami in mi bi ne čutili nobene radosti pri njem? Posebno pa še mi, ki imamo čast stanovati v njegovi 12 palači? Kako srečne se čutijo tisti podlož¬ niki, katerim je dano stanovati v kraljevi palači! Tukaj pa je palača najvišjega Kralja, tukaj je hiša, kjer mi stanujemo z Jezusom Kristusom; bodimo mu hvaležni in učimo se zaupljivo se pogovarjati z Jezusom Kri¬ stusom v naš dušni blagor. Glej me tukaj, o moj Gospod in Bog, pred tem oltarjem, kjer si pričujoč noč in dan iz ljubezni do mene! Ti si studenec vsega dobrega; ti zdravnik vsega hudega, ti za¬ klad vsakega siromaka. Glej pred svojimi nogami danes grešnika, izmed vseh grešni¬ kov najrevnejšega in hudobnega, kateri išče pri tebi usmiljenja, usmili se me! Daši je moja revščina velika, vendar nočem obupati, ker vidim v tem Zakramentu tistega, kateri je prišel iz nebes na zemljo delit meni do¬ brote. Hvalim te, častim te, ljubim te in če dovoliš, da te prosim kake miloščine, je ta-le: nikdar več te nočem žaliti, prosim te, da me razsvetljuješ s svojo milostjo in mi dodeliš moč, te ljubiti z vsemi močmi. Gospod! Ljubim te iz vse svoje duše, ljubim te iz vsega svojega srca; stori, da se bodo uresničile moje besede sedaj v življenju in tam v večnosti! Presveta Marija, vsi angeli in svetniki v nebesih, pomagajte mi, da ljubim svojega preljubeznivega Boga! V z d i h 1 j e j: Bone pastor, panis vere, Jesu, nostri miserere, Tu nos pasce, nos tuere, Tu nos bona fac videre, In terra viventium! 13 Jezus, naš pastir premili, Nam pomagaj v vsaki sili; Ti nas hrani, ti nas brani, Vedno stoj nam ti na strani, Vodi nas v nebeški raj! Duhovno obhajilo, str. 3. > Pozdrav Mariji. »Vincula ejus alligatura salutaris.« Eccli. 6, 31. »Njene vezi so vezi zveličanja.« Preg. 6, 31. Pobožni Palbert pravi: »Češčenje Marije je veriga, ki nas pelje v večno živ¬ ljenje.« Prosimo tedaj svojo nebeško Gospo, da nas veže vedno nase z verigami svoje ljubezni, na veliko zaupanje v njeno pomoč! V z d i h 1 j e j: O clemens, o pia, o dulcis Virgo Maria! O usmiljena, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Četrti obisk. »pp|° n habet amaritudinem conversatio illius, nec taedium convictus illius.« Sap. 8.16. »Občevanje z njo nima nič grenkosti in nje družba nič zopernosti.« Modr. 8, 16. 14 Med prijatelji tega sveta je tako veselje, da so cele dneve skupaj. Komur je dolgo¬ časno pred Jezusom v Zakramentu, ta ga ne ljubi; svetniki so našli svoj pozemeljski raj pred najsvetejšim Zakramentom. Sv. Te¬ rezija je po svoji smrti v neki prikazni rekla še živi redovnici svojega reda: »Tisti, ki so v nebesih, in tisti, ki so na zemlji, si mo¬ rajo biti popolnoma enaki v čistosti in v ljubezni; mi v veselju, vi pa v trpljenju; kar mi delamo v nebesih z božjim bitjem, to morate delati vi na zemlji z najsvetejšim Za¬ kramentom.« Najsvetejši Zakrament je tedaj naš pozemeljski raj. O neomadeževano, za nas na križu da¬ rovano Jagnje, spomni se, da sem jaz ena tistih duš, katero si ti odrešil z neizrečenimi bolečinami svoje smrti! Stori, da ostaneš moja last in te ne izgubim nikdar več; kajti meni si se daroval in se še daruješ vsak dan iz ljubezni do mene na oltarjih; stori, da sem ves tvoj; jaz se vsega tebi darujem, delaj z menoj, kar hočeč: tebi darujem svojo voljo; naj bo na te vezana s takimi vezmi tvoje ljubezni, da postane večna sužnja tvoje volje. Nočem več živeti, da bi stregel svoji volji in svojemu hudemu poželjenju, ampak da bi zadostoval tvoji neskončni dobroti. Uniči v meni vse, kar ti ne dopade; daj mi milost, da ne mislim nič drugega, kakor le tebi dopasti, nič drugega ne želeti, kakor le to, kar želiš ti sam. Ljubim te, o dragi moj Zveličar, iz vsega svojega srca; ljubim te, ker hočeš, da te ljubim; ljubim te, ker si 15 vreden vse moje ljubezni; žal mi je, ker te ne ljubim tako, kakor ti zaslužiš. Hotel bi umreti iz ljubezni do tebe; sprejmi, o Gospod, to mojo željo in nakloni mi svojo ljubezen! •ftmen. Tako naj bode. V z d i h 1 j e j: O presveto dopadenje mojega Boga! tebi se vsega posvetim. Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. »Ego mater pulchrae dilectionis.« Eccli. 24, 24. »Jaz sem mati čiste ljubezni.« Preg. 24, 24. Jaz sem mati čiste ljubezni, to je tiste ljubezni, katera krasi naše duše z nebeško lepoto. Sv. Marija Magdalena Paciška je gledala v neki prikazni Marijo, kako je ho¬ dila okoli in delila sladek balzam; ta sladki balzam je bila ljubezen božja; ta dar deli le samo Marija, pri njej ga iščimo. V z d i h 1 j e j: O Mati moja, upanje moje, vlasti me vsega Jezusu! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. 16 Peti obisk. »-M/iasser invenit šibi domum et turtur nidum šibi, ubi ponat pullos suos: /Utaria tua, Domine virtutum: Rex meus et Deus meus.« Ps. 83, 4. »Vrabec si najde hišo in grlica svoje gnezdo, kjer izvali svoje mladiče: Tvoje oltarje, Gospod vojskinih trum: moj Kralj in moj Bog.« Ps. 83, 4. Vrabček, pravi David, najde stanovanje v naših hišah in grlica v svojem gnezdu: Ti pa, o moj Kralj in Bog, si si pripravil stanovanje na naših oltarjih, da bi bival vedno med nami in da bi te vselej tahko našli. Gospod! treba je govoriti, da je tvoja lju¬ bezen do ljudi prevelika, ko že ne veš, kaj bi jim še storil, da bi te ljubili. Pa stori, o moj preljubeznivi Jezus, da te tudi mi srčno ljubimo; ne spodobi se, da bi bilo mrzlo naše srce do Boga, ki nas tako goreče ljubi. Vleci nas na se s sladko milino svoje lju¬ bezni ; stori, da spoznamo tvojo lepoto, ki te dela tako ljubeznivega! O neskončno veličastvo, o neomejena dobrota, ti ljudi toliko ljubiš, si storil toliko zanje, da bi te ljubili; kako vendar to, da je tako malo ljudi, ki te ljubijo? Jaz nočem biti več v nesrečnem številu teh nehvalež- nežev, kakor do sedaj; sklenil sem te lju¬ biti, kolikor le premorem in ničesar ljubiti, kakor le tebe; to ti zaslužiš; ti mi to tudi vele¬ vaš s tolikim hrepenenjem; jaz te hočem popolnoma ubogati. Daj, o Bog moje duše, 17 da te po vsem zadovoljujem! Tega te pro¬ sim po zasluženju tvojega bridkega trpljenja ter upam, da me tudi uslišiš. Dobrine tega sveta daj njim, ki jih poželjujejo; jaz ne iščem in ne poželim nič drugega, kakor pre- žiahtnega sadu tvoje ljubezni. Ljubim te, o moj Jezus, svojo neskončno dobroto; ti si moje bogastvo, moje upanje in moja ljube¬ zen. V z d i h 1 j e j: Moj Jezus! meni si se vsega dal in jaz se darujem vsega tebi. Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Moja Gospa! Sv. Bernard te imenuje ro¬ parico src, »raptrix cordium«: pravi, da hodiš okoli ter si uropaš s svojo krasoto in mi¬ lino srca človeška; upleni, prosim te, tudi moje ubogo srce in mojo voljo; jaz ti ga dam, vsega dam; voljo pa daruj, združeno s svojo, Bogu! Vzd i h 1 j e j: Mater amabilis, ora pro me! Mati ljubezniva, prosi za me! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. 2 18 Šesti obisk. »f|||bi thesaurus vester est, ibi et cor ve- strum erit.« Luk. 12, 34. »Kjer je vaš zaklad, tam bo tudi vaše srce.« Luk. 12, 34. Jezus Kristus pravi, da je obrnjeno tje, kjer kdo misli, da ima svoj zaklad, tudi njegovo srce. Svetniki božji ne poznajo in ne ljubijo drugega zaklada, kakor Jezusa Kristusa, zato pa je obrnjeno vse njihovo srce do najsvetejšega Zakramenta. O moj preljubeznivi Jezus, o presveta skriv¬ nost, ki si iz ljubezni do mene pričujoč noč in dan v tem tabernaklju, potegni, prosim te, moje srce tako na se, da bo v prihod¬ nje mislilo samo na te, le tebe ljubilo, le tebe iskalo in poželelo; dodeli mi to milost, jaz jo zaupljivo pričakujem po neskončnem zasluženju tvojega bridkega trpljenja. .Ah moj v Zakramentu skriti Zveličar, božji Ženin; kako ljubeznive ter nežne so iz¬ najdbe tvoje ljubezni, pridobiti si srca člo¬ veška ! O večna, učlovečena Beseda, ni ti zadostovalo, za nas trpeti in umreti, postavil si še povrh ta Zakrament, nam v druženje, v hrano in zastavo večnega zveličanja. Ti se prikazuješ med nami, zdaj kot dete v hlevu, zdaj kot revež v delavnici, zdaj kot obsojenec na križu in zdaj v podobi kruha na oltarju; povej mi, kaj bi še žarno- gel izmisliti, da bi nas vnel še bolj za lju¬ bezen do tebe? O neskončna in ljubezniva dobrota, kdaj bom vendar začel povrače- vati tvojo preveliko ljubezen? O Gospod! 19 edino le tebe hočem ljubiti, dokler bom živ. Cernu mi je tudi življenje, če ni v tvoji lju¬ bezni, če ni tebi dopadljivo, o moj ljubljeni Odrešenik, ki si dal svoje življenje za me! In kaj hočem ljubiti, če ne tebe, ki si po¬ vsem lep, povsem prijazen, povsem dober, mil in ljubezniv! Moja duša živi le v lju¬ bezni do tebe; raztopi se v večnem plamenu tvoje ljubezni; in če le slišim besede: jaslice, križ, zakrament — vselej naj se vname v meni stčna želja, o moj Jezus, iz ljubezni do tebe vse žrtvovati, ker si ti toliko za me pretrpel. V z d i h 1 j e j: Gospod, dodeli mi milost, da preden umr- jem, storim kaj dobrega za te! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. »Quasi oliva speciosa in campis.« Eccli. 24, 19. »Kakor krasna oliva na polju « Preg. 24,19. Jaz sem, pravi Marija, tista krasna oliva, iz katere teče neprenehoma olje usmiljenja; in jaz rastem na poljih, da me vsi vidijo in pribežijo k meni. Kličimo k njej s sv. Av¬ guštinom: »Memorare, piissima Maria, a saeculo non esse auditum, quemquam in tua praesidia confugientem esse derelictum « »Spomni se, premila Marija, da se še nikdar ni slišalo, da bi ti katerega zapustila, ki je pribežal v tvoje varstvo.« Moja usmi¬ ljena Kraljica! Ni bilo slišati, da bi bil za- 2 * 20 puščen, kdor je pri tebi iskal pomoči. Nočem biti prvi nesrečnež, ki je k tebi pribežal, pa bi ga ti zapustila. V z d i h 1 j e j: O Marija, nakloni mi milost, da iščem vsaki čas pri tebi zavetja. Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Sedmi obisk. *l§f cce vobiscum sum omnibus diebus usque ad consummationem saeculi.« Math. 28, 20. »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« Mat. 28, 20. Ta naš ljubeznivi Pastir, ki je daroval svoje življenje za nas, svoje ovčice, se po smrti ni hotel ločiti od nas. Glejte, moje ljubljene ovčice, pravi, jaz sem vedno z vami; za vas ostal sem na zemlji v tem Zakramentu, tukaj me najdete vsaki čas, kadarkoli hočete, da vam pomagam in vas tolažim s svojo pričujočnostjo; dokler bo stal svet, dokler na zemlji živite, vas ne bom zapustil. Božji Ženin, pravi sv. Peter Alkan- tarski, hotel je svoji nevesti zapustiti v tej veliki oddaljenosti nekako druščino, da ne bi bila osamljena; zato je pa postavil ta Zakrament, v katerem je zapustil samega sebe kot najboljšega tovariša. 21 O predobrotljivi moj Gospod, preljubez- nivi moj Odrešenik, jaz stojim danes tukaj obiskajoč te na tem oltarju; pa ti povračuješ moj obisk z veliko večjo ljubeznijo, kadar prideš pri sv. obhajilu v mojo dušo; takrat nisi samo v meni pričujoč, ampak si mi v dušno hrano, se zediniš z menoj in se mi vsega daješ, tako da res zamorem reči: moj Jezus! sedaj si ves moj. Ker se mi t^daj vsega daješ, je celo prav, da se tudi jaz darujem vsega tebi. Jaz ubogi črvič zemlje, ti pa neskončno veličastni Bog. O Bog lju¬ bezni, o ljubezen moje duše! Kdaj napoči čas, ko ne bom le v besedi ves tvoj, marveč v dejanju? Ti sam to zamoreš storiti; utrdi in pomnoži v meni zaupanje v neskončno zasluženje tvoje presvete krvi in dodeli mi milost, da še pred svojo smrtjo samemu sebi odmrjem ter se tebi popolnoma darujem. Gospod! ti slišiš prošnje vseh ljudi; usliši danes ponižno prošnjo uboge duše, ki te želi resnično ljubiti. Hočem te ljubiti z vsemi svojimi močmi; v vsem, kar mi zapovedu¬ ješ, hočem biti pokoren. V" ljubezni ti hočem služiti, samo da tebi dopadem, samo da razveseljujem tvoje presveto Srce, ki me toliko ljubi. O presladki Sin Marije, o ljubljeni Sin večnega Očeta! Prejmi mojo prostost in mojo voljo, prejmi vse, kar sem in kar imam ter mi daj sebe. Le tebe ljubim, le tebe iščem, le po tebi hrepenim, le po tebi zdihujem, le tebe poželim, le tebe poželim, le tebe po¬ želim. 22 Vz d ihlj ej: O Jezus, naj sem ves tvoj! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Preljubezniva naša Gospa! Vesoljna Cer¬ kev te imenuje: »Špes nostra«, »upanje naše«. O Marija, ki si tedaj upanje vseh ljudi, bodi tudi moje upanje! »Tota ratio spei meae.« »Edini pripomoček mojega upa¬ nja« te je imenoval sv. Bernard. In ta svet¬ nik je rekel: »In te speret, qui desperat.« »V te naj zaupa, kdor obupa.« In tako hočem tudi jaz prositi: O Marija, ako rešiš vse, celo obupajoče, usmili se tudi mene, ki stavim vse svoje zaupanje v tebe. Vz d i h 1 j e j: Marija, Mati božja, prosi za me! Presveta, neomadeievana Devica itd., str. 7. Osmi obisk. #jpsaki duši, katera obišče Jezusa v najsve- tejšemZakramentu, govori besede, katere je govoril sveti nevesti v visoki pesmi: »Surge, propera, amica mea, formosa mea et veni.« Cant. 2, 10. »Vstani, hiti, moja prijateljica, moja zala, in pridi.« Vis. pes. 2, 10. Duša, ki me obiščeš, »surge,« »vstani«, vzdigni se iz 23 svoje revščine: jaz sem tukaj, da te obo¬ gatim z milostmi. »Propera,« »hiti« se mi približat, ne ustraši se mojega veličastva, ki se ponižuje v tem Zakramentu, da ti od¬ vzame vso boječnost in pomnoži zaupanje. »Arniča mea«, »prijateljica moja«, nisi mi več sovražnica, ampak prijateljica, ker ti mene ljubiš in tudi jaz tebe ljubim. »Formosa mea«, »zala moja«, moja milost te je okrasila z nebeško lepoto. »Et veni«, »in pridi« sem, objemi me ter si zaupljivo izprosi od mene, karkoli hočeš. Ta veličastni Kralj, pravi sv. Terezija, je zakril svoje veličastvo v tem Zakramentu v revne podobe kruha, da nas osrči, bližati se s tem večjim zaupanjem njegovemu presve¬ temu Srcu. Približujmo se torej Jezusu z velikim za¬ upanjem in ljubeznijo, združimo se z njim in prosimo ga milosti! Kdo bo dopovedal moje veselje, o večna, učlovečena Beseda, v svetem Zakramentu za me pričujoča, ko čutim, da stojim pred teboj, ki si moj Bog, neskončno "veličastvo in ne¬ skončna dobrota, ki me toliko ljubi! O duše, ki ljubite Boga, ste v nebesih ali na zemlji, ljubite ga tudi za me. Marija, Mati moja, pomagaj mi ga ljubiti; in ti preljubeznivi Gospod, bodi edini izvir moje ljubezni, vladaj mojo voljo in posedi me vsega. Posvetim ti svoj razum, da se vedno spominjam tvoje dobrote; posvetim ti tudi svoje telo, da mi pomaga tebi služiti; posvetim ti svojo dušo, da bi bila vsa tvoja. 24 O ljubljenec moje duše, želim, da bi vsi ljudje spoznali, kako mil in ljubezniv sl do njih, da bi vsi živeli in želeli le tebe častiti in tebi dopasti, kakor ti to želiš in zaslužiš. O, da bi vsaj jaz, prešinjen od tvoje neskončne lepote, tako živel. V prihodnje hočem po svojih močeh razveseljevati tvoje Srce; trdno sklenem vse opuščati, kar tebi ne dopade, če bi mi bilo to še tako težavno in če bi izgubil tudi življenje. Blagor mi, četudi vse izgubim, da le tebe pridobim, moj Bog, moj zaklad in moje vse! V z d i h 1 j e j: Jezus, moja ljubezen, sprejmi me, vladaj me vsega! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. »Si quis j 2 st parvulus, veniat ad me.« Prov. 9 , 4. »Če je kdo majhen, naj pride k meni.« Preg. 9 , 4 . Marija vabi vse otroke, ki matere potrebujejo, da pridejo k njej, ki je izmed vseh mater najljubeznivejša Mati. Pobožni Niremberg pravi: »Ljubezen vseh pozemeljskih mater skupaj je le senca proti ljubezni, s katero ljubi nebeška Mati Marija vsakterega izmed nas.« Mati moje duše, Mati moja, za Bogom me nihče bolj ne ljubi, kakor ti, za Bogom nihče bolj ne želi mojega večnega zveličanja, kakor ti; o Mati moja, »monstra te esse matrem«, pokaži, da si naša Mati! 25 Vz dih lj e j: Preljuba Mati, stori, da se vselej tebe spominjam. Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Deveti obisk. ||iv. Janez evangelist pravi, da je videl Gospoda opasanega čez prsi z zlatim pa¬ som. »Vidi praecinctum ad mamillas zona aurea.« (flpoc. 1, 13.) Tako je Jezus v Za¬ kramentu oltarja pričujoč. Njegove prsi so polne mleka, to je polne nebeških milosti, katere želi razdeliti po svojem neskončnem usmiljenju med nas. Kakor išče mati z mlekom obteženih prs dojenčke, da se olehkoti, tako nam On go¬ vori: »Rd ubera portabimini.« (Is. 66, 12.) Častitljivi oče Alvarec je videl v prikazni Jezusa v Zakramentu z rokami polnimi ne¬ beških milosti, iskajočega duše, med katere bi jih razdelil. O sv. Katarini Sienski se pri¬ poveduje, da je bila vsa prešinjena svete ljubezni, kadar se je bližala najsvetejšemu Zakramentu ter bila podobna detetu, ki hre¬ peni in steguje svoje ročice po maternih prsih. O edinorojeni, najljubeznivejši Sin večnega Očeta, spoznam, da si edino le ti vreden naše ljubezni; želim te tako ljubiti, kakor zaslužiš, ali vsaj tako, kakor je kdaj želela kaka bogoljubna duša te ljubiti. Dobro vem, da nisem vreden te ljubiti; izdal sem te, se 26 spuntal zoper te, nisem vreden stati tukaj v tej cerkvi v tvoji bližini; slišim pa, da iščeš ti vendar moje ljubezni; slišim, kako me sam kličeš: »Praebe, fili mi, cor tuum mihi.« (Prov. 23, 26.) »Diliges Dominum Deum tuum ex toto corde tuo.« (Matth. 22, 37.) »Moj sin, daj mi svoje srce.« (Preg. 23,26.) »Ljubi Gospoda, svojega Boga iz vsega svo¬ jega srca.« (Mat. 22, 37.) Dobro vem, da si me zato še pri življenju ohranil in me nisi pahnil v pekel, da se spokorim in te zopet ljubim. Ker tedaj hočeš, da te spet ljubim, glej, tukaj sem, o moj Bog, vsega se ti iz¬ ročim in darujem; ljubim te, o Bog, ne¬ skončna dobrota in neskončna ljubezen; iz¬ volim te za edinega Kralja in Gospoda svo¬ jega revnega srca; ti je poželiš in jaz ti je dam; mrzlo je in nagnusno to srce; če je pa ti sprejmeš, je boš izpremenil in prenovil. Izpreminjaj me, o Gospod, izpreminjaj 1 No¬ čem še dalje živeti tako nehvaležno kakor dozdaj brez vsake ljubezni do tvoje ne¬ skončne dobrote, ki me tako ljubi in ki je vse ljubezni vredna. Stori, da zanaprej na¬ domestim vso ljubezen, katere ti dosedaj nisem izkazoval. Vzd ihljej: Moj Bog, moj Bog! hočem te ljubiti. Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Vsa enaka svojemu Sinu Jezusu je nje¬ gova Mati Marija. Ona je Mati usmiljena; 27 zato je njeno veselje, revnim in žalostnim pomagati ter jih tolažiti; in hrepenenje te Matere, izkazovati vsem milost, je toliko, da pravi o njej Bernardin Bustiški: »Plus enim desiderat ipsa facere tibi bonum et largiri gratiam, quam tu accipere concupiscas.« »Ona bolj želi tebi dobro storiti in milo¬ sti deliti, kakor jih ti želiš prejemati.« Vz d i h 1 j e j: Špes nostra, salve! Naše upanje, bodi češčena! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Deseti obisk. rM nespametni in revni posvetnjaki, kliče sv. Avguštin, kam zahajate nasičevat svoje srce? Pridite k Jezusu, le On zamore po¬ miriti vaša srca: »Miseri, quo itis? bonum, quod amatis, ab illo est.« Duša moja, ne bodi tudi ti tako nespametna; išči Boga sa¬ mega: »Quaere unum bonum, in quo sunt omnia bona.« In če ga hočeš takoj najti, glej, blizu tebe je; povej mu, česar poželiš, ker On je pričujoč v tem tabernaklju, da sliši tvoje prošnje in te okrepča. Sv. Terezija pravi: »Ni vsakemu dopu¬ ščeno, govoriti s svojim kraljem, kvečemu se da to doseči po tretji osebi«; da pa s teboj, o Kralj večne slave, zamorem govoriti, 28 mi ni treba tretje osebe; vedno si pripravljen v Zakramentu oltarja, da vse uslišiš; kdor¬ koli hoče, te tukaj najde in zamore s teboj zaupljivo govoriti. In četudi se komu posreči s kraljem osebno govoriti, koliko si mora pri¬ zadevati ! Kralji le ob časih sprejemajo svoje podanike, ti pa poslušaš v tem Zakramentu noč in dan vsakega, kdorkoli hoče k tebi priti. O Zakrament ljubezni! bodisi, da se nam daješ v svetem obhajilu, bodisi, da si pričujoč na oltarjih: vselej vabiš po svoji neskončni ljubeznivosti in dobrotljivosti člo¬ veška srca tako milo k sebi, da le za te gorijo in le na te mislijo; vleci pa nase tudi moje revno srce, ki hrepeni ljubiti te in ži¬ veti v službi tvoje ljubezni; odzdaj naprej izročim v tvoje predobrotljive roke vse svoje dejanje in nehanje, vse svoje upanje, svoje hrepenenje, svojo dušo in svoje telo. Sprejmi me, o Gospod, in ravnaj z menoj, kakor ti dopade. Nikdar več nočem tožiti, o moja ljubezen, o tvojih pravičnih naredbah; dobro vem, da izhajajo iz tvojega preljubeznivega Srca v moj blagor; zadostuje mi, da ti tako hočeš in tako hočem tudi jaz sedaj in v večnosti. Stori z menoj in v meni, kakor ti je všeč; strinjam se s tvojo voljo,’ ki je vsa sveta, vsa dobra, vsa lepa, vsa popolna, vsa ljubezniva. O presveta volja mojega Očeta, kako si mi ljuba! S teboj sklenjen hočem živeti in umreti. Tvoje veselje bodi moje veselje; tvoje želje naj bodo moje želje. Moj Bog, moj Bog, pomagaj mi' Stori, da odsihmal le za te ži- 29 vim; samo da hočem, kar ti hočeš, samo da ljubim tvojOi ljubeznivo voljo. O, da bi zamogel umreti iz ljubezni do tebe, ker si iz ljubezni do mene umrl in se mi dal v hrano; prekolnem tiste dneve, ko sem stregel le svoji hudi in popačeni volji ter te s tem hudo žalil; ljubim te, o sveta božja volja, ki si to, kar je Bog sam, ljubim te tedaj z vsem svojim srcem, tebi se vsega darujem. V z d i h 1 j e j: O sveta božja volja, ti edina si moja ljubezen. Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Naša velika Kraljica pravi: »Mecum sunt divitiae..., ut ditem diligentes me.« (Prov. 8, 18. 21.) »Pri meni je bogastvo ..., da jih obo¬ gatim, kateri me ljubijo.« (Preg. 8, 18. 21.) Ljubimo Marijo, ako hočemo obogateti v milostih. Idiota imenuje Marijo »Thesauraria gratiarum«, »zakladnico milosti«. Blagor mu, ki pribeži z ljubeznijo in zaupanjem k Mariji! Marija, Mati moja, upanje moje; ti me zamo- reš storiti svetega, po tebi tudi upam svet postati. V z d i h 1 j e j: Mater amabilis, ora pro me! Mati lju¬ bezniva, prosi za me! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. 30 Enajsti obisk. »ffgodimo skrbni,« pravi sv, Terezija, »da se ne oddaljimo od svojega dobrega Pastirja Jezusa in ga ne izgubimo izpred oči, kajti pastir ima vedno raji tiste ovčice, ki so bliže njega; do njih je tudi bolj darežljiv ter jim daje še kak poseben grižljaj od svoje hrane. Če se prigodi, da pastir zaspi, se pridna ovčica ne odstrani od njega, dokler se ne prebudi, ali ga sama ne zbudi in takrat jo še bolj boža ter jo zopet obdaruje.« O moj v tem Zakramentu pričujoči Odrešenik! Glej, blizu tebe sem; nič drugega ne zahtevam od tebe, kakor goreče in stanovitno te ljubiti. Zahvaljujem se ti, o sveta vera, ti me učiš in me zagotavljaš, da v božjem Zakra¬ mentu oltarja, v tem nebeškem kruhu, ni navaden kruh, ampak da je v njem pričujoč iz ljubezni do mene moj Gospod Jezus Kristus. Moj Gospod in moje vse! Verujem, da si resnično pričujoč v najsvetejšem Zakramentu; čeprav te ne vidim s svojimi telesnimi očmi, gledam in spoznam te vendar z lučjo svete vere v posvečeni Hostiji kot vladarja nebes in zemlje, kot Odrešenika sveta. Oh presladki moj Jezus! kakor si ti moje upanje, moje zveličanje, moja moč in moja tolažba, tako hočem tudi jaz edino le tebe ljubiti, le na te misliti, le tebe poželeti in le po tebi hre¬ peneti. Veselim se tvoje neskončne blaženosti, katero uživaš in boš užival vekomaj bolje, 31 kakor vse dobrote, katere bi kdaj mogel do¬ seči v tem ali večnem življenju. Moja največja sreča je, moj ljubljeni Od¬ rešenik, da si popolnoma blažen in da je tvoje blaženstvo neskončno. Vladaj, vladaj, o Gospod, mojo dušo! tebi jo vso posvetim; ti jo za vselej poseduj! Moja volja, moji počutki in vse moje moči naj bodo sužnji tvoje ljubezni in naj na tem svetu vedno le tebi služijo, tebi dopadejo in le tebe slavijo; tako si živela ti, o prebla- žena Devica Marija, prva in največja ljubi¬ teljica in Mati mojega Jezusa Kristusa; timi pomagaj, ti mi izprosi milost, živeti v prihod¬ nje tako, kakor si ti vedno živela, vsa srečna v Gospodu, svojem Bogu. V z d i h 1 j e j: Moj Jezus, naj bom ves tvoj in ti bodi ves moj! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. »Beatus homo, qui vigilat ad fores meas quotidie, et observat ad postes ostii mei.« Prov. 8, 34. »Blagor človeku, ki bedi vsak dan pri mojih vratih in streže pri podbojih mojih duri.« Preg. 8, 34. Blagor mu, ki bedi, enak beraču, stoje¬ čemu pred vratmi bogatina, vsak dan pri vratih Marijinega usmiljenja in tam prosi miloščine božjih dobrot! Pa veliko bolj blagor 32 tistemu, ki si prizadeva Marijine čednosti po¬ snemati, zlasti pa njeno čistost in njeno po¬ nižnost ! V z d i h 1 j e j: Marija, moje upanje, pomagaj mi! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Dvanajsti obisk. »|Heus charitas est: et qui manet in cha- HP ritate, in Deo manet et Deus in eo.« I. Ioan. 4, 16. »Bog je ljubezen: in kdor ostane v lju¬ bezni, ostane v Bogu in Bog v njem.« I. Jan. 4, 16. Kdor ljubi Jezusa, ostane v Jezusu in Jezus ostane v njem: »Si quis diligit me . .. et Pater meus diligit eum et ad eum venie- mus et mansionem apud eum faciemus.« Ioan. 14, 23. »Če me kdo ljubi... ljubil ga'bo moj Oče in prišli bomo k njemu, in nastanili se bomo pri njem.« Jan. 14, 23. Ko je bil sv. Filip Neri previden s sveto popotnico, je zaklical, zagledavši presveti Zakrament: »Glejte mojo ljubezen, glejte vso mojo dobroto, dajte mi hitro mojo ljubezen!« Pravtako naj vzklikne vsak izmed nas pred Jezusom, pričujočem v najsvetejšem Zakra¬ mentu. Glej, tukaj je moja edina ljubezen, tukaj je predmet vsega poželjenja mojega srca v tem življenju in tam v večnosti! 33 Moj Gospod in moj Bog! ti si tedaj rekel v evangeliju, da, kdor tebe ljubi, ljubiš ga tudi ti, prideš k njemu in sc pri njem na¬ staniš, tako da se nikoli več ne ločiš od njega; jaz te ljubim nad vse; ljubi me torej tudi ti, kajti tvoja ljubezen mi je dražja, kakor vsa kraljestva tega sveta. Pridi tedaj in nastani se v revni hišici mojega srca, nastani se tako trdno, da je nikoli več ne zapustiš, ali bolje rečem, da te nikoli več ne preženem; ti se ne ločiš, če nisi pregnan in kakor sem te nekdaj pre¬ gnal, tako te zamorem vnovič pregnati. Oh! ne pripusti še kdaj na svetu take zlobnosti in take grde nehvaležnosti, da bi te vnovič izgnal iz svojega srca, ki si me s tolikimi milostmi oblagodaril! In vendar se to lahko zgodi; zato pa, o moj Gospod, želim umreti, če je tvoja volja, da bom, umirajoč s teboj sklenjen, živel s teboj vekomaj. Da, o moj Jezus, to upam. Objamem te, pritisnem te na svoje ubogo srce: Stori, da te vedno ljubim in da ti ljubiš mene! Da, moj preljubeznivi Odrešenik, vedno te hočem ljubiti in tudi ti me boš vedno ljubil. Upam, o Bog moje duše, da se bova vedno ljubila, ljubila na vse veke. Tako bodi! V z d i h 1 j e j: O Jezus! vedno te hočem ljubiti in od tebe ljubljen biti! Duhovno obhajilo, str. 3. 3 Pozdrav Mariji. »Qui operantur in me, non peccabunt.« Eccli. 24, 30. »Kdor si prizadeva častiti me«, pravi Ma¬ rija, »prejel bo dar stanovitnosti.« »Qui elu- cidant me, vitam aeternam habebunt.« Ibid. 31. »In kateri se trudijo, da me drugi časte in ljubijo, bodo prišteti izvoljenim.« Obljubuj, kolikor le premoreš, govoriti očitno in za¬ sebno o Marijinem češčenju in o lepoti Ma¬ rijini! V z d i h 1 j e j: Dignare me laudare te, Virgo sacrata! Stori me vrednega, o sveta Devica, da oznanujem tvojo slavo. Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Trinajsti obisk. »grunt oculi mei et cor meum ibi cunctis diebus.« III. Reg. 9, 3. »Moje oči in moje srce so tamkaj vse dni.« III. Kralj. 9, 3. Glej, Jezus je to tolažljivo obljubo izpolnil v Zakramentu oltarja, kjer je noč in dan med nami pričujoč. Moj Gospod, bi li ne bilo do¬ volj, da bi bil le samo po dnevu pričujoč v tem Zakramentu, kadar pridejo bogoljubne duše molit te in se razveseljevat tvoje dru¬ ščine? Čemu si še tudi vso noč tukaj pričujoč, 55 ko zapirajo ljudje cerkve, gredo v svoje hiše ter te puste samega? Pa že umevam: ljubezen je storila, da si postal naš jetnik; prevelika ljubezen do nas te je tako navezala na ta svet, da se niti po dnevi niti po noči ne moreš ločiti od nas. Oh, preljubeznivi Odrešenik! samo že ta tvoja prevelika ljubezen naj bi vse ljudi zavezala, da se neprenehoma in tako dolgo vzdržujejo pred najsvetejšim Zakramentom, dokler bi se jih šiloma ne odgnalo; odhajajoči pa naj bi zapustili še vsi ob vznožju oltarjev vsa svoja čuvstva učlovečenemu Sinu božjemu, ki sta¬ nuje osamel in zaključen v tabernaklju ter gleda naše težnje in nadloge, nam pomaga in nas neizrečeno ljubi, čakaje prihodnjega dne, da bi ga spet obiskale njegove ljubljene duše. Da, moj Jezus! tvoji volji hočem ustrezati; tebi posvetim vso svojo voljo, vse misli in čuvstva svojega srca. O neskončno veličastvo mojega Boga! v tem božjem Zakramentu si se nam daroval ne le zato, da si nam pri¬ čujoč, ampak posebno zato, da se v svetem obhajilu zedinjaš s svojimi., ljubljenimi du¬ šami. Pa, Gospod! kdo se predrzne se tebi bližati ter prejeti presveto tvoje Telo? ali nasprotno, kdo bi se te zamogel ogibati? Zakril si se zato v posvečeni Hostiji, da bi nas posedoval in stanoval v naših srcih; ti se veseliš in hrepeniš, da te prejmemo ter se združimo s teboj. Pridi torej, moj Jezus, pridi! Želim te prejeti, ker si Bog mojega srca in moje volje; vse, kar sem in imam, moj ljubi Odrešenik, naj se umakne tvoji ljubezni; ve- 3 * 36 selje, razveseljevanja, lastna volja, vse naj bo darovano tebi. O ljubezen, o Bog lju¬ bezni, vladaj me zmagoslavno, uniči v meni vse, kar je mojega in kar ni tvojega; ne dopusti, moja ljubezen, da bi moja duša, okrašena pri sv. obhajilu z veličastvom bož¬ jim, za naprej ljubila kako stvar še bolj, ko tebe! Tebe ljubim, moj Bog, tebe ljubim, le tebe hočem vedno ljubiti. Vz d i h 1 j e j: Trahe me vinculis amoris tui! Vleci me z vezmi svoje ljubezni! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Sv. Bernard nas opominja: »Quaeramus gratiam et per Mariam quaeramus.« Iščimo milosti, pa po Mariji jo iščimo; ona je, pravi sv. Peter Damijanski, »Thesaurus divitiarum, zakladnica bogastva«; ona nas zamore in ho¬ če obogatiti; zato nas vabi in nam kliče: »Si quis est parvulus, veniat ad me.« Prov. 9, 3. »Če je kdo majhen, naj pride k meni.« Preg. 9, 4. O prevzvišena, preljubezniva Gospa, ozri se na ubogega grešnika, ki se tebi pri¬ poroča in v te zaupa! Vzd i h 1 j e j: Sub tuum praesidium confugimus, sancta Dei Genitrix. Pod tvojo pomoč pribežimo, o sveta božja Porodnica! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. 37 Štirinajsti obisk. Spreljubeznivi Jezus! slišim te govoriti v sP tem tabernaklju, kjer si pričujoč: »Haec requies mea in saeculum saeculi: hic habitabo, quoniam elegi eam.« Ps. 131, 14. »Tukaj je moje počivališče vekomaj in vekomaj: tukaj bom stanoval, ker sem si je izvolil.« Ps. 131, 14. Ako si si tedaj izvolil svoje stano- vališče med nami na oltarjih, kjer si pričujoč v najsvetejšem Zakramentu, ako te ljubezen do nas toliko žene, da tukaj stanuješ, spo¬ dobi se, da tudi naša srca stanujejo s teboj tukaj ter tukaj najdejo nebeškega miru in veselja. Oh ve srečne ljubeče duše, ki ne poznate na celem svetu slajšega kraja miru, kakor pri svojem Jezusu v najsvetejšem Za¬ kramentu! Blagor meni, moj Gospod, če ne iščem v prihodnosti drugega veselja, kakor tega, da se pri tebi vzdržujem in na te mis¬ lim, ki pričujoč v najsvetejšem Zakramentu vedno misliš na me in moje zveličanje! Oh Gospod! zakaj sem ižgubil toliko let, ko te nisem ljubil? Nesrečna moja leta, pre¬ klinjam vas, tebe pa, o neskončno potrpljenje, mojega Boga, hvalim in poveličujem, da si mi toliko let prizanašal, ko sem bil tako ne¬ hvaležen do tvoje neskončne ljubezni; če¬ ravno pa sem bil tako nehvaležen, me vendar še čakaš! In zakaj, o moj Bog, zakaj? Da bi se vendar enkrat vsega tebi vdal, premagan od tvoje ljubezni in tvojega usmiljenja! O moj Gospod! nočem se ti več ustavljati ter 38 biti nehvaležen; spodobi se, da še vsaj ta čas svojega življenja tebi posvetim, ki mi še ostaja, naj si bode kratek ali dolg. Upam, moj Jezus, da mi podeliš milost, da se vsega darujem tebi; tako prijaznega si se mi izka¬ zoval, ko sem bežal pred teboj in te zani¬ čeval; koliko prijazneje me sedaj sprejmeš, ko te spet iščem ter želim ljubiti! Dodeli mi tedaj milost, da te ljubim, o neskončne lju¬ bezni vredni Bog! Ljubim te iz vsega svojega srca, ljubim te nad vse, ljubim te bolj, kakor samega sebe, bolj kakor svoje življenje; žal mi je, da sem tebe, svojo neskončno dobroto, razžalil; odpusti mi ter mi podeli z odpu- ščenjem vred po svojem najsvetejšem imenu milost, da te srčno ljubim do smrti v tem in celo večnost v onem življenju. Naj gleda ves svet, o vsemogočni Bog, ta čudež tvoje mogočnosti, da je duša, tako nehvaležna kakor moja, postala ena tistih duš, ki te najbolj ljubijo; stori to, o moj Jezus, po svojem neskončnem zasluženju! Tako želim in tako sklenem delati vse svoje žive dni; ti pa, ki budiš v meni te želje in te sklepe, daj mi tudi moč jih izvrševati. V z d i h 1 j e j: Moj Jezus! zahvaljujem te, da si me do sedaj čakal! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. »Nullus est«, pravi sv. German, govoreč s presveto Marijo, »qui salvus fiat, nisi per 39 te; nemo, qui liberatur a malis, nisi per te; nemo, cui donum concedatur, nisi per te.« »Nikdo se ne zveliča, razen po tebi; nikdo ni rešen hudega, če ne po tebi; nikomur se ne deli milosti, razen po tebi.« Rko mi torej ti, moja Gospa in upanje moje, ne pomagaš, izgubljen sem ter te ne bom v nebesih hvalil. Svetniki mi pa pravijo, da še nobenega nisi zapustila, ki je le k tebi pribežal, pogublja se le ta, ki te ne pokliče na pomoč. Ubogi grešnik prihitim tedaj k tebi ter stavim v te vse svoje zaupanje. V z d i h 1 j e j: Haec tota mea fiducia: haec tota ratio spei meae. Ta je vse moje zaupanje: ta je povod mojega zaupanja. Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Petnajsti obisk. » • Mgnem veni mittere in terram, et quid volo, nisi ut accendatur?« Luc. 12, 49. »Prišel sem, da vržem ogenj na zemljo in kaj hočem, kakor da se vžge.« Luk. 12, 49. Častitljivi o. Frančišek Olimpij, teatinec, pravi, da ni stvari na svetu, ki bi bolj go¬ reče vnemala ogenj božje ljubezni v člove¬ ških srcih, kakor ravno najsvetejši Zakrament oltarja; zato se je prikazal Gospod sv. Kata- TO rini Sijenski v najsvetejšem Zakramentu kot razbeljena peč, iz katere so se vdrli goreči va¬ lovi ljubezni božje,’ki so zalili vso zemljo; zato se je svetnica kar začudila, da ljudje še za- morejo živeti, ne da bi se vnemala njih srca v goreči ljubezni do Boga, ki jih tako ljubi. O moj Jezus, vžgi v mojem srcu ogenj svete ljubezni do tebe; stori, da ne mislim, ne hrepenim, ne želim ter ne iščem nič drugega kakor tebe! Oh blagor mi, če me ta ogenj vsega prešine, da z ginevanjem let mojega življenja uniči v meni ta sveti ogenj tudi vsa moja po¬ svetna nagnjenja! O večna Beseda, o moj Jezus! vidim te na oltarju vsega darovanega iz ljubezni do mene; prav je torej, da se tudi jaz tebi popolnoma darujem, ki si se dal iz ljubezni do mene v klavni dar. Da, moj Bog in moj najvišji Gospod, tebi darujem danes vso svojo dušo, vso svojo voljo, vse svoje življenje, vse, kar sem in kar imam! Svojo rev¬ no daritev združim z neskončno daritvijo, s katero je tebi, o večni Oče, daroval enkrat na zemlji tvoj Sin in moj Odrešenik Jezus Kristus, samega sebe na križu, katera da¬ ritev se ponavlja vsak dan na nebrojnih oltarjih; sprejmi jo tedaj zavoljo neskončnega zasluženja Jezusa Kristusa ter mi podeli milost, da jo ponavljam vsak dan svojega življenja; vsega se ti darujem tudi še ta čas, ko od¬ potujem. Hrepenim po milosti, ki je bila po¬ deljena tolikim mučenikom, umreti iz ljubezni do tebe; če pa nisem vreden tolike milosti, podeli mi vsaj to milost, o moj Gospod, da ti popolnoma posvetim svojo voljo in 41 vse svoje življenje; da objamem z veseljem smrt, katero si mi odločil! Te milosti te prosim, o Gospod, umreti hočem, da tebe častim in tebi dopadem; za naprej pa izročim v tvoje roke svoje življenje in svojo smrt, kakoršnakoli bo in kadarkoli pride. Vz d ihl j ej: Moj Jezus! umreti hočem, samo da ti dopadem. Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Dovoli, najsladkejša Gospa, da te nago¬ vorim spet s tvojim sv. Bernardom: »Tota ratio spei meae«, »Vse svoje upanje stavim v te«. »Edino sredstvo mojega upanja« in s svetim Janezom Dam.: »Totam spem meam in te collocavi«; »Vse upanje stavim v te«. Ti mi zamoreš izprositi odpuščenje grehov ter stanovitnosti do smrti; ti me zamoreš rešiti vic; vsi, ki so rešeni, rešeni so po tebi: ti, o Marija, me tedaj zamoreš zveli¬ čati. »Quem vis, salvus erit« Sv. Bon: »Kogar hočeš, bo zveličan«; izvoli me tedaj rešiti in rešen sem; ti pa rešiš vse, ki te kličejo na pomoč. Glej! na pomoč te kličem, rekoč: O salus te invocantium, salva me! O sreča, te pomoči prosečim, reši me! Presveta, neotnadeževana Devica itd., str. 7. Šestnajsti obisk. |f|j, da bi pribežali ljudje vselej k najsvetej- Hs 3 šemu Zakramentu ter tam iskali pomo¬ či v svojih potrebah, gotovo ne bi bili tako revni, kakor so! Prerok Jeremija toži: »Num- quid resina«, ali kaldejsko: »Numquid balsa- mum non est in Galaad? aut medicus non est ibi.« Jerem. 8, 22. »Ali ni več balzama v Galaadu? ali ni tam zdravnika.« Jerem. 8, 22. Galaad, gora v Arabiji, bogata dišečih mazil, pravi Beda, je pripodoba Jezusa Kristusa, ki ima pripravljena v tem Zakra¬ mentu vsa zdravila za naša zla. Dozdeva se mi, kakor da bi govoril naš Odrešenik: čemu tožite, o Adamovi otroci, o svojih revah in nadlogah, ko imate v tem Zakra¬ mentu najboljšega zdravnika in najboljša zdravila zoper vsako zlo? »Venite ad me omnes, et ego reficiam vos.« Math. 11, 28. »Pridite . vsi k meni in okrepil vas bom.« Mat. 11, 28. Kakor Lazarjeve sestre, kličem tudi jaz k tebi, o moj ljubeznivi Zveličar: »Ecce, quem amas, infirmatur.« Ioan. 11, 3. »Glej, bolan leži, ki ga ljubiš.« Jan. 11, 3. Jaz, o Gospod, sem tisti revež, ki ga ljubiš; moji storjeni grehi so hudo ranili dušo mojo. O nebeški zdravnik ! k tebi prihitim, da zaceliš moje dušne rane in me ozdraviš; če le hočeš, me zamoreš ozdraviti: »Sana animam meam, quia peccavi tibi.« Ps. 40, 5. »Ozdravi mojo dušo, ker grešil sem zoper tebe.« Ps. 40, 5. 43 O moj presladki Jezus, vleci me vsega k sebi s svojo neskončno ljubeznivostjo! Rajši sem s teboj združen, kakor bi postal gospod celega sveta; nič drugega ne želim na svetu, kakor le ljubiti te; malo je, kar ti dam in če bi tudi imel vsa kraljestva sveta, hotel bi jih posedovati le za to, da bi se jim odpovedal iz ljubezni do tebe. Iz ljubezni do tebe se odpovem tedaj vsemu, kar premo¬ rem : vsem sorodnikom, vsem ugodnostim, vsemu razveseljevanju, ah, vsemu dušnemu tolažilu; odpovem se tudi svoji prostosti in svoji volji; tebi hočem darovati vso svojo ljubezen; ljubim te, o neskončna dobrota, ljubim te bolj, kakor samega sebe in upam, da te bom ljubil vekomaj. Vz d i h lj e j: Moj Jezus, tebi se darujem: sprejmi me! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Moja Gospa! Sv. Brigitr si rekla: »Quan- tumcunque homo peccat, si ex vera emen- datione ad me reversus fuerit, statim parata sum recipere revertentem; nec attendo quan- tum peccaverit, sed cum quali voluntate venit: nam non dedignor ejus plagas ungere et sa- nare, quia vocor et vere sum : Mater miseri- cordiae.« »Kolikorkoli "človek greši, če se povrne k meni z resničnim poboljšanjem, kar hitro sem pripravljena ga sprejeti; ne gledam na to, koliko je grešil, ampak na to, s kakšno voljo je prišel: ne branim se maziliti in celiti njegovih ran, ker me kličejo ter sem v resnici Mati usmiljenja.« Ker me tedaj zamoreš in želiš ozdraviti, glej, k tebi pri¬ bežim, o nebeška zdravnica; zaceli moje hude dušne rane: reci le besedo svojemu Sinu in ozdravel bom! V z d i h 1 j e j: O Marija, pomiluj me! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Sedemnajsti obisk. p§jubeče duše ne najdejo nikjer večjega veselja, kakor v pričujočnosti ljubljenih oseb; če tedaj resnično Jezusa ljubimo, bodi¬ mo v njegovi pričujočnosti. Jezus v Zakra¬ mentu nas sliši, nas vidi. Mu mar nič nimamo povedati? Tolažimo se v njegovi družbi; veselimo se njegove slave in tiste ljubezni, katero izkazuje toliko zvestih, bogoljubnih duš najsvetejšemu Zakramentu; poželujmo vsi, ljubiti Jezusa v presvetem Zakramentu in mu posvetiti svoja srca; ljubimo ga vsaj mi z vsem svojim srcem; le On naj bo naša ljubezen in naše poželenje! Oče Zalezij iz Jezusove družbe čutil je v sebi neko nebeško radost in tolažbo, če je samo slišal govoriti o najsvetejšem Za- 45 kramentu; ni sc mogel nasititi njegovega obiska; če je bil poklican k vratom, če se je vračal v svojo celico, ali če je hodil po samostanu, vsekdar je pri tej priliki obiskal tudi svojega ljubljenega Zveličarja; tako ni bilo ure dneva, kakor se je opazovalo, da Ga ne bi bil obiskal; zato pa si je tudi za¬ služil milost, da so ga krivoverci umorili, ker je zagovarjal resnično in bistveno pri- čujočnost Jezusa Kristusa v najsvetejšem Zakramentu. O, da bi bil tudi jaz tako srečen, umreti iz tako zveličavnega povoda, zagovarjajoč resničnost Jezusove navzočnosti v presvetem Zakramentu, s katerim si nam, o ljubeznivi Jezus, pokazal, kako prisrčno nas ljubiš! Pa, moj Gospod, ki delaš toliko čudežev v tem Zakramentu, stori še ta čudež, da me potegneš vsega k sebi! Ti želiš, da bi bil ves tvoj in to tudi zaslužiš. Dodeli mi tudi moč, da te ljubim iz vsega svojega srca; dobrine tega sveta nakloni komur hočeš, jaz se jim popolnoma odpovem; želim edino le, da me ljubiš; le to ljubezen iščem ter je bom vedno iskal. Ljubim te, o moj Jezus, stori, da te vedno ljubim! Le to želim in nič drugega. V z d i h 1 j e j: O moj Jezus! kdaj te bom resnično ljubil? Duhovno obhajilo, str. 3. 46 Pozdrav Mariji. O presladka Kraljica! kako lepo je ime, s katerim te pozdravljajo tvoji častilci: »Ma¬ ter amabilis«. »Mati ljubezniva.« Da, moja Gospa, ti si preljubezniva naša Gospa in Mati; tvoja nebeška lepota si je pridobila tudi srce tvojega Boga: »concupivit Rex speciem tuam«. Sv. Bonaventura pravi, da je samo tvoje ime tako prijetno vsem tvojim častilcem, da se vnamejo, ko ga slišijo izgovarjati, v njih srcih goreče želje te lju¬ biti: »O dulcis, o pia, o multum amabilis Maria! Tu nec nominari potes, guin accen- das; nec aurium aditus ingredi potes, quin recrees affectus diligentium te.« Spodobi se tedaj, moja preljubezniva Mati, da te ljubim; s tem pa še nisem zadovoljen: biti želirn tukaj na zemlji in tam v nebesih eden tistih, ki te za Bogom najbolj ljubijo; in če je to moje poželjenje tudi zelo predrzno, zakrivila je to tvoja ljubeznivost; ko bi bila ti manj ljubezniva, manjša bi bila tudi moja ljubezen do tebe. Sprejmi tedaj, o Gospa, to mojo željo! V znamenje, da si jo sprejela, izprosi mi od Boga tisto ljubezen, katero zahtevam; kajti ljubezen, katero imamo do tebe, je Bogu vedno dopadljiva. V z d i h 1 j e j: Moja preljubezniva Mati! neizrečeno te ljubim. Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. 47 Osemnajsti obisk. Oezus bo sedel enkrat v dolini Jozafat na ^ prestolu svojega veličastva, sedaj pa sedi na tronu ljubezni v najsvetejšem Zakramentu. Če bi prišel kak kralj, ki hoče izkazati svojo ljubezen kakemu ubogemu pastirju, stanovat v vas, kjer stanuje, kakšna nehvaležnost bi bila, če bi opuščal ta revni pastir, ga pogosto obiskati, dobro vedoč, da ga želi kralj videti in z njim govoriti, kajti podal se je k njemu z namenom, da bi imel priliko ga večkrat videti! O moj Jezus! že umevam: iz ljubezni do mene si prišel iz nebes in stanuješ tukaj v Zakramentu oltarja; hotel bi tedaj klečati, če bi mogel, noč in dan v tvoji pričujočnosti; ako se nebeški angeli ne utrudijo, moj Go¬ spod, te moliti v tem Zakramentu in strmijo nad tvojo ljubeznijo do nas, spodobi se, da te tudi jaz vsaj obiščem in hvalim tvojo lju¬ bezen in neskončno dobroto do mene, ker dobro vem, da si zavoljo mene na oltarju pričujoč: »In conspectu Angelorum psaltam tibi: adorabo ad templum sanctum tuum et confitebor nomini tuo, super misericordia tua, et veritate tua.« Ps. 137, 19. »Vpričo angelov ti bom peval: molil bom proti tvojemu svetemu templu in slavil tvoje ime zaradi usmiljenja in zvestobe tvoje.« Ps. 137, 19. O v Zakramentu pričujoči Bog, o angel¬ ski kruh, o božja hrana, ljubim te! Moja lju¬ bezen pa ne zadovoljuje niti tebe, niti mene; ljubim te, pa premalo te ljubim. Stori, o moj 48 Jezus, da prav spoznam lepoto in neskončno dobroto, katero ljubim; stori, da izbrišem iz svojega srca vse posvetno nagnjenje, da je poseduje le božja ljubezen! Da bi vnel moje srce ljubezni do tebe in da bi se z menoj združil, prideš vsak dan iz nebes sem dol na naše oltarje; spodobi se, da ne mislim nič drugega, kakor te ljubiti, te moliti in ti dopasti. Ljubim te z vso svojo dušo, z vsem svojim srcem. Če mi hočeš poplačati to mojo ljubezen, daj mi več ljubezni, več gorečnosti, da te še bolj ljubim ter ti še zvestejše služim! V z d i h 1 j e j: Jezus, moja ljubezen, dodeli mi ljubezen! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Kakor se sprehajajo revni bolniki, ki so vsled svojih hudih bolezni od vseh zapuščeni, le še v javnih bolnišnicah, tako tudi največji grešniki, dasiravno od vseh zapuščeni, ven¬ dar od Marije, Matere usmiljenja, niso za¬ puščeni. Bog jo je dal svetu kot pribežališče grešnikov, kot javno bolnišnico grešnikov, kakor pravi sv. Bazilij: »Aperuit Deus peccatoribus publicum valetudinarium«; zato jo imenuje sv. Efrem tudi »Diversorium peccatorum«, »stanovišče grešnikov«. Ko tedaj, o moja Kraljica, pribežim k tebi, me ne boš zavrgla zavoljo mojih gre- 49 hov, marveč čim revnejši sem, tem večjo pravico imam pri tebi pomoči iskati, ker te je Bog ustvaril v pribežališče tudi največjih grešnikov. Pribežim torej, o Marija, k tebi, ogrni me s svojim plaščem! Ti si pribeža¬ lišče grešnikov, ti si torej upanje mojega zveličanja; če me ti zavržeš, kam naj se obrnem? V z d i h 1 j e j: Marija, pribežališče moje, reši me! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Devetnajsti obisk. iKekaj sladkega in radostnega čuti vsak v svojem srcu, kadar se nahaja v družbi svojega dragega prijatelja; za nas uboge reve v tej solzni dolini pa ne bi bilo sladko, ko imamo med seboj najboljšega prijatelja, kateri nam zamore dati vse dobro, ki nas tako ljubi in ki je zato vedno med nami pričujoč? Glejte! z Jezusom v najsvetejšem Zakra¬ mentu se zamoremo pogovarjati, kakor ho¬ čemo, zamoremo mu odkriti svoje srce, po¬ tožiti mu svoje revščine in nadloge, prositi ga njegove milosti, skratka: mi zamoremo v tem Zakramentu z vso zaupljivostjo go¬ voriti s Kraljem nebes in zemlje brez vsake sile. Kako srečen je bil Jožef, ko je prišel Bog s svojo milostjo k njemu v ječo ga n 50 tolažit, kakor pripoveduje sv. pismo: »De- scendit cum illo in foveam et in vinculis non dereliquit eum.« Sap. 10. 13. »Šel je z njim v ječo ter ga tudi zvezanega ni zapustil.« Modr. 10. 13. Srečnejši še pa smo mi, ker imamo v tej solzni dolini vedno med nami učloveče¬ nega Boga, kateri nam stoji tako ljubeznivo na strani ter pomaga s svojo pričujočnostjo vse dni našega življenja. Kako potolaženega se čuti ubogi jetnik, ko najde resničnega prijatelja, ki se z njim pogovarja, ga tolaži, mu daje upanje, mu streže ter si prizadeva olajšati njegov revni stan! Glejte! tukaj je naš dobri prijatelj Jezus Kristus, ki nas osrčuje v tem Zakramentu, rekoč: »Ecce, ego vobiscum sum omnibus diebus.« Math. 28, 20. »Glejte, jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« Mat. 28, 20. Tukaj sem, pravi, iz nebes sem prišel v to vašo ječo, da vas tolažim, da Vam pomagam, da vas zveličam; sprejmite me, držite se me vedno, oklenite se me in ne bodete čutili več svojih rev in nadlog; potem pa pojdete z menoj v moje kraljestvo, kjer bodete srečni vekomaj! O Bog, o nezapopadljiva ljubezen! Ker stanuješ v naši bližini na naših oltarjih, sto¬ rim tudi jaz trden sklep, te prav pogosto obiskovati; kolikor le premorem, hočem se gibati in razveseljevati v tvoji najsvetejši pričujočnosti, katera osrečuje svetnike v ne¬ besih. Oh, da bi zamogel vedno pred teboj stati, te moliti, te ljubiti! 51 Zdrami, te prosim, mojo dušo, kadarkoli bi bila mlačna, zapletena preveč v posvetne reči in bi te ne hotela obiskovati! Vnami v meni srčne želje, da bi se vedno gibal v bližini tega presvetega Zakramenta! Oh, moj ljubi Jezus, da bi te vedno ljubil, da bi ti vedno dopadel! Tolažim se, da mi čas dopušča to storiti, ne samo v onem življenju, ampak še v sedanjem. To hočem storiti: hočem te resnično ljubiti, moja neskončna dobrota, moja edina ljubezen, moje bogastvo, moje vse! Hočem te ljubiti z vsemi svojimi močmi. V z d i h 1 j e j: Moj Bog, pomagaj mi, te ljubiti! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Pobožni Bernardin Bustiški pravi: »O pec- cator, non diffidas, sed secure ad istam Dominam recurras: invenies eam in manibus plenam misericordia et largitate!« »Grešnik, kdorkoli si, nikar ne obupaj, ampak pribeži z velikim zaupanjem k tej Gospe: našel jo bodeš z rokami, polnimi pomilovanja in milosti!« »In pomni«, pristavlja nato, »ta pre- blažena Kraljica bolj želi izkazovati tebi dobrote, kakor jih ti hrepeniš prejemati.« »Plus enim ipsa desiderat facere tibi bonum, quam tu accipere concupiscas.« O moja ljuba Gospa ! zahvaljujem svojega Boga za milost, da mi je dal spoznati tvojo moč in tvojo 52 milost; nesrečen bi bil, ako te ne bi poznal, ali bil pozabil na te; gotovo bi bil pogub¬ ljen ; jaz pa, o ljuba moja Mati, te hvalim, te ljubim ter stavim toliko zaupanje v te, da izročim v tvoje roke vse svoje upanje, svoje zveličanje in vso dušo svojo. Vz d ih lj e j: O Marija, blagor mu, ki te spozna in v te zaupa! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Dvajseti obisk. \)n illa die erit fons patens domui David sP et habitantibus Jerusalem in ablutionem peccatoris.« Zach. 13, 1. »Tisti dan se bo odprl studenec Davidovi hiši in jeruzalemskim prebivalcem v očišče¬ nje grešnika.« (Cah. 13, 1.) Jezus v Zakramentu je ta od preroka na¬ povedan in vsem odprt studenec, kjer zamo- remo očistiti, kadarkoli hočemo, svoje duše vseh vsakdanjih grešnih madežev. Če je kdo storil kak pregrešek, kaj mu more bolj ko¬ ristiti, kakor hitro pribežati k najsvetejšemu Zakramentu! Da, moj Jezus, tako hočem vedno storiti, dobro vedoč, da me voda tvojega studenca samo ne opere, ampak, da me ta voda tudi razsvetljuje ter daje moč, da ne padem, da 53 voljno prenašam vsakdanje zopernosti, da vname moje srce v ljubezni do tebe. Vem, da me zato pričakuješ, da te obiščem in da svoje ljubeče obiskovalce s tolikimi dobro¬ tami oblagodariš. Operi tedaj, moj Jezus, mojo dušo vseh pregreškov, katere sem danes storil, obža¬ lujem jih, ker sem te z njimi razžalil; po¬ magaj mi, da ne padem več ter vnemaj moje srce, da te ljubi! Marija Diak, ki je živela ob času sv. Terezije, imela je od Kbulan- skega škofa dovoljenje stanovati na cerkve¬ nem koru, kjer je bila takorekoč vedno pred najsvetejšim Zakramentom, svojim ljubim so¬ sedom, kakor je dejala, in ni šla odtod, kakor le takrat,' kadar je šla k sveti izpovedi in k svetemu obhajilu. Kadar je šel častitljivi oče Frančišek iz reda Karmelitov mimo kake cerkve, se ni mogel zdržati, da ga ne bi bil obiskal, rekoč: ne spodobi se, da se prijatelj ne bi zglasil svojemu prijatelju, gredoč mimo njegove hiše ter ga vsaj z eno besedo ne pozdravil; njemu pa ni bila dovolj ena beseda, ampak ostajal je kolikor mogoče vedno pri svojem ljublje¬ nem Gospodu. O ti moja edina, neskončna dobrota! Vem, da si postavil le zato Zakrament in si pričujoč na naših oltarjih, da bi te ljubil; v ta namen si mi dal pripravno srce, da te ljubim. Pa zakaj te jaz nehvaležnež ne lju¬ bim? ali zakaj te tako malo ljubim? Ne, ni prav, da se tako malo ljubi ljubezniva, ne¬ skončna dobrota, kakor si ti. Ljubezen, s 54 katero me ljubiš, moral bi vračati z na¬ sprotno ljubeznijo. Ti si neskončno večni Bog in jaz ubogi črvič zemlje; če bi tudi za te umrl ter dal svoje življenje za te, bilo bi to le malo; ker si poprej zame trpel in umrl, si pričujoč za me v svetem Zakramentu in se daruješ iz ljubezni do mene vsak dan na naših oltarjih svojemu nebeškemu Očetu: vreden si neskončne ljubezni, ljubiti te ho¬ čem nad vse; pomagaj mi, moj Jezus, po¬ magaj mi, da te ljubim, da vse izvršujem, kar ti dopade in kar od mene zahtevaš! V z d i h 1 j e j: Dilectus meus mihi et ego illi. Moj ljubljenec je moj in jaz sem njegov. Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Moja presladka, premila, preljubezniva Kraljica! Oh, koliko zaupanje mi daje sveti Bernard, kadar iščem pri tebi pomoči! On pravi, da ne gledaš na zasluge tistih, ki sc priporočajo tvojemu usmiljenju, ampak si pripravljena pomagati vsem, ki iščejo pomoči pri tebi in te prosijo: »Maria non discutit merita, sed omnibus se exorabilem praebet.« flko te torej prosim, usliši me milost¬ ljivo! Slušaj tedaj, česar te prosim: ubogi grešnik sem, tisočkrat sem že zaslužil pekel; prosim te, pomagaj mi! Svoje življenje ho¬ čem poboljšati, hočem spet ljubiti svojega Boga, katerega sem tako hudo razžalil; tvoj suženj hočem biti, tebi se darujem, dasiravno 55 sem tako reven in ubog. Reši, milo te prosim, tistega, ki je tvoj in ne več svoj! O moja Kraljica! si slišala mojo prošnjo ? Upam, da je nisi samo slišala, ampak tudi uslišala. V z d i h 1 j e j: O Maria, tuus ego sum, salvum me fac! O Marija, tvoj sem, reši me! Presveta, neomadeževana Devica itd., str.7. Enindvajseti obisk. »Kbicurngue fuerit corpus, illic congre- gabuntur et aquilae.« Matth. 24, 28. »Kjer je truplo, tam se bodo zbirali tudi orli.« Mat. 24, 28. Bogoljubni kristjani ume¬ vajo sploh v tem truplu Jezusovo telo, orli so pa duše, ločene od tega sveta, ki se kakor orli vzdigujejo nad pozemeljske reči in letijo proti nebesom, svojemu pravemu domu; svoj pozemeljski raj pa imajo ti orli tam, kjer je Jezus v najsvetejšem Zakramentu pričujoč in je videti, da se ne morejo nasititi v njegovi pričujočnosti. Če izvohajo orli, pravi sveti Hieronim, kako mrtvo truplo, priletijo od daleč in je iščejo; mi pa mar ne bomo urno tekli k Jezusu v najsvetejšem Zakramentu, ki je najdražja hrana naši duši? Zato so svetniki v tej dolini solz zmeraj prihiteli kakor zevajoči jeleni k temu nebeškemu studencu. Oče Baltazar Alvarec iz družbe Jezusove je pri svojih opravilih obračal vedno svoje oči 56 tja, kjer je vedel, da je bil shranjen najsve¬ tejši Zakrament; obiskaval ga je pogosto, mnogokrat je molil cele noči pred Jezusom. Razjokal se je, ko je videl kraljeve palače polne ljudi, uklanjajočih se človeku, ki jim nudi le nekoliko minljivih dobrot, nasproti pa prazne cerkve, kjer kraljuje najvišji Kralj nebes in zemlje kakor na tronu ljubezni, bogat na nebeških, neskončnih, večnih do¬ brotah; dejal je, da so srečni redovniki v svojih samostanih; oni zamorejo obiskovati, kadarkoli hočejo, podnevi ali ponoči, tega velikega Gospoda v najsvetejšem Zakramentu, kar posvetnim ljudem ni dano. Moj prelju- beznivi Gospod! Daši me vidiš tako nehva¬ ležnega in grešnega, me vendar tako do¬ brotljivo vabiš, naj pridem k tebi; pridem tedaj in se ti približujem. Prestvari me vsega, uniči v meni vso ljubezen, katera ni tebi na¬ menjena, zatri vsa nagnjenja, vse želje, ki ne iščejo tebe! Moj Jezus, moja ljubezen, moj zaklad! Tebi samemu hočem služiti in dopasti; ti sam si vreden vse moje ljubezni; tebe sa¬ mega hočem ljubiti iz vsega svojega srca. Odvračaj me od vseh posvetnih reči, o moj Gospod, in pritegni me vsega k sebi; pri¬ kleni me pa tako, da se ne bom mogel ni¬ kdar več od tebe ločiti, niti v tem, niti v onem življenju! V z d i h 1 j e j: Jesu mi dulcissime, ne permittas me se- parari a te! 57 O presladki Jezus, ne pripusti, da bi se ločil od tebe! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Dionizij, kartuzijan, imenuje Marijo: »Ad- vocata omnim iniquorum ad eam confugien- tium.« »Besednica vseh hudobnežev k njej se zatekajočih.« Ker je tedaj tvoja služba, o velika Mati božja, zagovarjati največje grešnike, iskajoče pomoči pri tebi, glej me danes tukaj pred svojimi nogami! K tebi pri¬ bežim in kličem s sv. Tomažem Vilanov- skim: »Ea ergo, Advocata nostra, officium tuum imple!« »Izpolnjuj tedaj, Besednica naša, svojo službo!« Brani me, zagovarjaj me! Res, da sem se zelo zadolžil pred svojim Gospodom ter ga hudo žalil, ko sem vendar prejel od njega toliko dobrot in milosti; pa zlo je storjeno; ti me pa zamoreš rešiti: samo le reci svojemu Bogu, da me zago¬ varjaš, odpustil mi bo in rešen bom. V z d i h 1 j e j: Moja ljuba Mati, ti me moreš rešiti! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. 58 Dvaindvajseti obisk. fKj\evesta v Visoki pesmi je hodila okoli iskaje svojega ljubljenca; in ko ga ne najde, povprašuje: »Num quem diligit anima mea vidistis ?« Cant. 3, 3. »Ste li videli, kate¬ rega ljubi duša moja?« Vis.pes. 3, 3. Takrat še Jezus ni bil na zemlji; ako pa sedaj kaka lju¬ beča duša išče Jezusa, ga vselej najde v naj¬ svetejšem Zakramentu. Častitljivi oče Avila je rekel, da ne pozna izmed vseh svetišč lju¬ beznivejšega, kakor je hiša božja, kjer je shranjen presveti Zakrament. O neskončna ljubezen mojega Boga! vredna si neskončne ljubezni. Moj Jezus, kako si se vendar mogel tako ponižati, da si 'se zakril v revno podobo kruha, da bi bil vedno med ljudmi in prebival v njihovih srcih? O učlovečena Beseda! tvoja ponižnost je bila prevelika, zato je tudi tvoja ljubezen neskončna; kako bi te tudi jaz popolnoma ne ljubil, dobro vedoč, koliko si storil, da si pridobil moje srce! Ljubim te nad vse in zato mi je tvoje dopadenje dražje, kakor vse, kar bi mi zamoglo koristiti, ali me zado¬ voljiti. Veselje moje je tebi dopasti, o moj Jezus, moj Bog, moja ljubezen, moje vse! Obudi v meni srčne želje, stati neprenehoma pred teboj v najsvetejšem Zakramentu in te po¬ gosto prejemati v svetem obhajilu! Res je, tvoje veličastvo in moja revščina me plašita, da bi se ti bližal, osrčuje me pa tvoja do¬ brotljivost, s katero me ljubeznivo kličeš in vabiš, naj te prejmem in se razveseljujem v 59 tvoji družbi. Bil bi zelo nehvaležen, če se ne bi odzval tvojemu tako sladkemu in pri¬ jaznemu povabilu. Oh Gospod! uniči v meni vse nagnjenje do ničemurnih stvari! Ti hočeš, da si samo ti, o moj Stvarnik, cilj vsega mojega hrepenenja in moje ljubezni. Ljubim te, preljubezniva dobrota mojega Boga! Ne iščem ničesar drugega na svetu, kakor tebe samega; nočem, da bi se moje želje izpol¬ nile, ampak da se ti zadovoljuješ in to mi zadostuje. Sprejmi, moj Jezus, to dobro voljo revnega grešnika, ki te hoče ljubiti! Pomagaj mi s svojo milostjo in stori, da postanem, dozdaj revni suženj pekla, za na¬ prej srečen suženj tvoje ljubezni. V z d i h 1 j e j: Ljubim te, moj Jezus, objamem te in se te oklenem! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Moja presladka Gospain Mati! grdo sem se spuntal zoper tvojega božjega Sina; s skesanim srcem pa pribežim k tvojemu usmi¬ ljenju, da mi izprosiš odpuščenje mojih gre¬ hov. Ne reci, da tega ne premoreš, saj te imenuje sv. Bernard služabnico sprave: »Mi¬ nistra propitiationis.« Gre ti tudi, pomagati tistim, ki so v nevarnosti; zato te imenuje sv. Efrem »Opitulatrix periclitantium«, »Po¬ močnica v nevarnostih se nahajajočih«. 60 Gospa moja! Kdo je v večji nevarnosti kakor jaz ? Izgubil sem svojega Boga ter je gotovo, da sem pekel zaslužil; ne vem ter si nisem na jasnem, če mi je Bog že odpu¬ stil; mogoče je, da ga spet izgubim; ti pa mi zamoreš pomagati, od tebe upam vse dobro; odpuščenje, stanovitnost in nebesa. V kraljestvu božjem upam biti enkrat med tistimi, ki najbolj hvalijo tvoje usmiljenje, kajti po svoji priprošnji, o Marija, si me rešila. V z d i h 1 j e j: Misericordias Mariae in aeternum can- tabo! Marijino usmiljenje hočem slaviti na veke! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Triindvajseti obisk. M nogo kristjanov se izpostavlja velikim nevarnostim in težavam, kadar se na¬ potijo v sveto deželo obiskavat kraje, kjer je bil rojen naš preljubeznivi Odrešenik, kjer je trpel in umrl. Nam ni treba se podajati na tako daljno in nevarno pot; blizu nas je ravno tisti Gospod, v cerkvi stanuje in je oddaljen od naših hiš le nekoliko stopinj. Romarji se štejejo srečnim, pravi sv. Pavlin, če prinesejo iz svetih krajev le nekaj prahu od jaslic ali od groba, kamor je bil položen Jezus. S kako gorečnostjo bi morali mi ob- 61 iskovati najsvetejši Zakrament, kjer je Jezus sam osebno pričujoč, ko to zamoremo lahko storiti brez težav in brez nevarnosti! Neki redovnik, kateremu je Bog naklonil posebno veliko ljubezen do Jezusa v pre¬ svetem Zakramentu, zabilježil je v nekem pismu med drugimi ta-le prisrčna čuvstva: »Spoznal sem,« pravi, »da mi dohaja vse dobro, kar imam, od najsvetejšega Zakra¬ menta; daroval sem se in posvetil popolnoma Jezusu v presvetem Zakramentu; vidim brez¬ številne milosti, ki se pa ne delijo, ker se opušča obiskovanje tega božjega Zakramenta; vidim, kako močno poželjuje Jezus deliti svoje milosti v tem presvetem Zakramentu. O sveta skrivnost! O sveta Hostija! Kje nam je razodel Bog bolj svojo moč, kakor ravno v tej Hostiji? Kajti ta Hostija je vsebina vsega, kar je storil Bog kdaj za nas. Ne za¬ vidamo svetnikov, ker imamo tukaj na zemlji ravno tistega Gospoda po največjem čudežu njegove ljubezni. Prizadevajte si, da se vsi, do katerih o tem govorite, posvetijo najsve¬ tejšemu Zakramentu! Govorim tako, ker me ta presveti Zakrament vsega prevzame; ne morem nehati govoriti o tem najsvetejšem Zakramentu, ki je toliko vreden, da ga vsi ljubimo. Sam ne vem, kaj bi počel iz ljubezni do Jezusa v presvetem Zakramentu.« Tako konča pismo. O serafini, vi stojite vneti go¬ reče ljubezni krog vašega in našega Gospoda in vendar ta nebeški Kralj ni pričujoč iz lju¬ bezni do vas, ampak iz ljubezni do nas v tem presvetem Zakramentu. O ljubeči angeli, 62 vnemajte tedaj tudi moje srce, da z vami skupno gori v ljubezni do Boga! O moj Jezus, daj, da spoznam tvojo veliko ljubezen do vseh ljudi, da te bom še bolj ljubil ter želel le tebi dopasti! Ljubim te, vse ljubezni vredni Bog, hočem te vedno ljubiti, samo da ti dopadem. V z d i h 1 j e j: Moj Jezus! v te verujem, v te upam, tebe ljubim in tebi se darujem. Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Preljubezniva Devica! Sv. Bonaventura te imenuje: »Mater orphanorum«, »Mati ubogih sirot« in sv.Efrem: »Susceptio orphanorum«, »Sprejem ubogih sirot«. Oh, te uboge sirote so ubogi revni grešniki, ki so izgubili Boga! Glej tedaj, o presveta Devica! k tebi pri¬ bežim; izgubil sem očeta, ti si pa moja Mati, ki mi bo pomagala, da ga spet najdem. V tej veliki nesreči te kličem na pomoč, po¬ magaj mi! Me boš li pustila brez pomoči in brez tolažbe? Nikar. Papež Inocencij III. mi pravi o tebi: »Quis invocavit eam et non est auditus ab ipsa?« »Kdo jo je klical na pomoč in ga ni uslišala ?« Kdo je bil kdaj še pogubljen, ki se je zatekel zaupljivo k tebi, o Marija? Samo tisti se pogublja, ki ne išče pri tebi pomoči. Rko me tedaj ho¬ češ, moja Kraljica, rešiti, stori, da te vedno na pomoč kličem in v te zaupam! 63 V z d i h 1 j e j: O moja preljubezniva Mati, daj mi veliko zaupanje do tebe! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Štiriindvajseti obisk. »Ilpere, tu es, Deus absconditus.« Is. 45,12. Ms- »Resnično, ti si pravi, skriti Bog.« Iz. 45,12. V nobenem činu ljubezni božje se ne potrjujejo te besede bolj, kakor v tej skrivnosti presvetega Zakramenta, kjer je pričujoč skriti Bog. Ko se je večna Beseda učlovečila, za¬ krila je svoje božanstvo in se prikazala na zemlji kot človek; vtem Zakramentu priču¬ joča, zakrije tudi svoje človeštvo in nam kaže, kakor pravi sv. Bernard, samo podobo kruha, da bi nam razodela svojo neskončno ljubezen. »Latet divinitas, latet humanitas, sola patent viscera caritatis.« »Skrito je bo¬ žanstvo, skrito je človeštvo, samo neskončna ljubezen se razodeva.« Če premišljujem, o moj preljubljeni Od¬ rešenik, tvojo neskončno ljubezen do nas ljudi, ves začuden in iznenaden ne vem, kaj bi govoril, o moj Gospod. Iz ljubezni do nas se v tem Zakramentu tako ponižuješ, da za- kriješ tudi svoje veličastvo in svoj sijaj. Na oltarjih stanujoč si tam le pričujoč, da ljubiš ljudi in očitno razodevaš svojo neskončno ljubezen do njih. In kako ti povračujejo tvojo ljubezen, o veliki Sin božji? O Jezus, dopusti, da se tako izrazim: tvoja ljubezen do ljudi je pre- strastna, ker ceniš višje njih blagor, kakor svojo čast. Mar nisi vedel, koliko zaniče¬ vanja in žalitve bo zadelo to skrivnost tvoje neskončne ljubezni? Vidim in ti si videl že naprej, da te večina ljudi ne bo hotela spo¬ znati in moliti v tem presvetem Zakramentu kot pravega, živega Boga. Vem, da so se taki ljudje dostikrat zbirali ter z nogami teptali v svoji brezbožnosti posvečene hostije, jih metali ob tla, v vodo in v ogenj; vidim celo, o moj Bog, da večina takih ljudi, ki verujejo v te, ne storijo ničesar, da bi po¬ pravili tako grozno oskrunjenje. Prihajajo v cerkev, tam se pa še nespodobno obnašajo in te žalijo; puste te samega na oltarjih, dostikrat brez večne luči in potrebnega ozalj- šanja' oltarjev. O moj presladki Odrešenik! ko bi zamogel očistiti s svojimi solzami ali pa s svojo krvjo tiste nesrečne kraje, kjer je bilo tako žaljeno tvoje ljubeče Srce v tem presvetem Zakramentu! Ker pa tega ne premorem, želim vsaj in sklenem, o moj Bog in Gospod, te pogosto obiskati in moliti, kakor te molim danes, da bi vsaj nekoliko popravil zaničevanje, ki je storjeno tebi po hudobnih ljudeh v tej najsvetejši skrivnosti. Sprejmi, o večni Oče, to moje, to moje slabo počastenje, katero ti izkazujem danes kot najnevrednejši izmed ljudi, v zadoščenje vsega oskrunjenja, katero se je storilo kdaj tvojemu ljubečemu Sinu v 65 tem presvetem Zakramentu! Sprejmi to za¬ dostitev, sklenjeno z neskončno častjo, ka¬ tero ti je izkazal Jezus Kristus na križu in katero ti izkazuje še vsak dan v najsvetejšem Zakramentu! O moj v Zakramentu pričujoči Jezus, ko bi mi bilo mogoče povzročiti, da bi te vsi ljudje na svetu ljubili v tem najsvetejšem Zakramentu! Vz d ih 1 j e j: O ljubi Jezus, daj, da te vsi ljudje spo¬ znajo in ljubijo! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. O moja premogočna Gospa, strah me je, če mislim na svoje večno zveličanje; navdaja me pa veliko zaupanje, kadar te kličem na pomoč in pomislim, da si ti Mati moja, tako milosti polna, da te imenuje sv. Janez Da- maščanski: »Pelagus gratiarum«, »Morje milosti«. Sv. Bonaventura pa: »Congregatio gratiarum«. »Združitev vseh- milosti«. Sveti Efrem: »Fons gratiae totius consolationis«, »Studenec milosti in vse tolažbe«. Sv. Ber¬ nard: »Plenitudo omnis boni«, »Izobilje vsega dobrega«. Tako si pripravljena izkazovati dobrote vsem, da te razžali, kakor pravi sv. Bonaventura, kdor ne išče pri tebi po¬ moči in milosti. »In te, Domina, peccant, qui te non rogant.« O prebogata, preusmiljena, premila Kraljica! Vem, da bolje poznaš po- 5 66 trebščine moje duše, kakor jaz sam ter me ljubiš bolj, kakor te jaz zamorem ljubiti; po¬ slušaj tedaj, katere milosti te danes prosim: Izprosi mi milost, katero spoznaš za najbolj zveličavno za dušo mojo! To milost mi iz¬ prosi od Boga iri srečen sem! Vz d i hlj e j: Moj Bog, nakloni mi tisto milost, katero Marija zame prosi! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Petindvajseti obisk. So v. Pavel hvali pokorščino Jezusa Kri- stusa, rekoč, da je bil pokoren večnemu Očetu do smrti: »Factus obediens usque ad mortem.« Phil. 2, 8. V tem Zakramentu je pa Jezus še več storil, kajti hotel je biti pokoren tukaj ne le samo svojemu večnemu Očetu, ampak tudi človeku in ne le samo do smrti, ampak dokler bo stal svet, da se sme reči: »Factus obediens usque ad consummationem saeculi«. On, Kralj nebes, pride, pokoren človeku, iz nebes na naše oltarje, kakor bi hotel biti ljudem pokoren na njih. »Ego autem non contradico.« Is. 50, 5. »Jaz pa ne ugovarjam.« Iz. 50, 5. Tukaj prebiva, ne da bi se ganil; pri¬ pušča, da ga izpostavijo, kamor ga hočejo izpostaviti, bodisi očitno v monštranci, bodisi zaključenega v tabernaklju; pripušča, da ga 67 nesejo, kamor ga hočejo, po hišah, vaseh in cestah; daje se v svetem obhajilu, komur ga hočejo podeliti, bodisi grešniku, bodisi pravičniku. Ko je živel tukaj na zemlji, pravi sv. Lukež, bil je pokoren Mariji najsvetejši in svetemu Jožefu; v tem Zakramentu je pa pokoren tolikim stvarem, kolikor je duhov¬ nikov na svetu: »Ego autem non contradico«, »Jaz pa ne ugovarjam«. Dovoli, o preljubeznivo Srce mojega Je¬ zusa, iz katerega izvirajo vsi Zakramenti, posebno pa ta Zakrament ljubezni, da go¬ vorim danes s teboj! Rad bi te častil in po¬ veličeval ravnotako, kakor ti častiš in po¬ veličuješ po svoji zakramentalni pričujočnosti v naših cerkvah svojega večnega Očeta. Vem, da me ljubiš tukaj na oltarju s tisto ljubeznijo, s katero si me ljubil, ko si s tolikim trpljenjem izročil na križu svoje božje življenje. Raz¬ svetljuj, o božje Srce, vse, ki te še ne spo¬ znajo, naj bi te spoznali! Po svojem ne¬ skončnem zasluženju in usmiljenju reši verne duše vic, ali jim vsaj olajšaj njihovo trpljenje, ker so že tvoje večne neveste! Molim te, zahvaljujem te, ljubim te”z vsemi dušami, katere te ljubijo v tem trenutku v nebesih in na zemlji. O najčistejše Srce, očisti moje srce vsa¬ kega nagnjenja do posvetnih reči in napolni je s svojo sveto ljubeznijo! Poseduj, o presladko Srce, moje revno srce tako, da je od danes naprej celo tvoja last, da zamorem vedno reči: »Quis ergo nos separabit a caritate Christi?« Rom. 8, 35. »Kdo 68 tedaj bonas ločil od ljubezni Kristusa?« Rom. 8, 35. Vtisni, o presveto Srce, v moje srce vse bridkosti, katere si prestalo na zemlji iz ljubezni do mene, da hrepenim pri njih pogledu za naprej po njih, ali da jih vsaj potrpežljivo ter vdan v voljo božjo prenašam! O najpo- nižnejše Srce Jezusovo, nakloni mi svojo po¬ nižnost! O najpohlevnejše Srce, stori moje srce svojemu enako, da okusi tvoje sladke, nebeške milote! Odstrani iz mojega srca vse, kar ti ne dopade! Izpreobrni je popolnoma k sebi, da ne bo poželelo ničesar drugega, kakor le to, kar sam hočeš! Stori skratka, da živim, le tebe ubogati, le tebe ljubiti, le tebi dopasti. Spoznam, kolika dolžnost me veže na te in koliko sem ti dolžan; le malo je, če sebi celo odmrjem ter se darujem in izročim vsega tebi. V z d i h 1 j e j: O Srce Jezusovo, edino le ti vladaj moje srce! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Sv. Bernard pravi, da je Marija tista ne¬ beška barka, po kateri bomo rešeni potopa večnega pogubljenja, če pribežimo k njej o pravem času: »Arca, in qua naufragium evadimus«. Barka, v kateri se je rešil Noe občnega potopa, bila je pripodoba Marije. Sv. Hezihij pa pravi, da je Marija veliko večja, močnejša in milostljivejša barka: »Arca 69 Noe largior«. Le malo ljudi in živali je bilo sprejetih in rešenih v Noetovi barki; naša rešiteljica pa sprejema vse, ki pribežijo pod njeni plašč in vsem gotovo pomaga. Sveti Jožef Kalezancij pravi, da je bil uslišan vse- kdar, kadar je klical Marijo na pomoč; ne¬ kega dne pa se mu je izkazala posebno milostljivo, ko je prosila, naj njeni nebeški Sinček sam blagoslovi njega in njegove otro¬ čiče, šolarje, ki so se njej priporočali. Kako ubogi bi bili, če Marije ne bi imeli! In vendar, o moja Kraljica, se jih toliko večno pogubi! In zakaj ? Ker ne iščejo pomoči pri tebi. Kdo se je še kdaj pogubil, ki je k tebi pribežal? Vzdih 1 j ej: Presveta Marija, da vselej k tebi pribežim! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Šestindvajseti obisk. »Penita et lauda habitatio Sion, guia mag- nus in medio tui sanctus Israel«. Is. 12, 6' »Poskakuj in raduj se prebivalstvo Sion¬ sko, zakaj velik je v tvoji sredini sv. Izrael.« Iz. 12, 6. O Bog, kako bi morali biti navdani ve¬ selja, upanja in ljubezni, če pomislimo, da biva v sredini naše domovine v naših cer¬ kvah, blizu naših domov, v najsvetejšem Za¬ kramentu Sveti vseh svetih, pravi, živi Bog! Tisti, ki blagruje s svojo pričujočnostjo zve¬ ličane v nebesih! Tisti, ki je ljubezen sama! 70 »Amorem non tam habet, quam ipse est« pravi sv. Bernard. Ta Zakrament ni le Za¬ krament ljubezni, temveč je ljubezen sama, je Bog sam, ki se imenuje in je zavoljo ne¬ skončne ljubezni do svojih stvari »ljubezen sama«. »Deus caritas est.« 1. Ioan. 4, 16. Čutim pa, o moj v Zakramentu pričujoči Jezus, da te boli: »Hospes eram et non col- legistis me.« Matth. 25, 43. »Gost sem bil, pa me niste sprejeli.« Mat. 25, 43. Prišel si na svet kot naš gost, nas zveličal, mi te pa nismo sprejeli. Prav imaš, Gospod, prav, da se pritožuješ. Med tistimi nehvaležneži sem, ki so te pustili samega ter te niso obiskali. Kaznuj me, kakor hočeš, le s tem ne, da bi bil oropan tvoje pričujočnosti, kakor sem za¬ služil; hočem se poboljšati ter ne bom več tako trdosrčen in neprijazen do tebe. Hočem te za naprej pogosto obiskovati in se po¬ govarjati s teboj v goreči molitvi. O moj naj¬ milejši Odrešenik, dodeli mi milost, da ti ostanem vedno zvest in da privabim s svojim zgledom še druge, da te obiščejo ter molijo v tem najsvetejšem Zakramentu ! Nebeškega Očeta slišim govoriti: »Hic est filius meus dilectus, in quo mihi complacui.« Matth. 3, 17. »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam dopadenje.« Mat. 3, 17. Sam Bog ima tedaj dopadenje nad teboj, jaz ubogi zemeljski črv se pa ne bi veselil tvoje pričujočnosti v tej solzni dolini? O vse pokončujoči ogenj božje ljubezni, uniči v meni vse nagnjenje do stvarjenih, ničemurnih 71 reči, ker te mc le storijo nezvestega ter me ločijo od tebe! To zarnoreš, če le hočeš: »Domine! si vis, potes me mundare.« Matth. 8, 2. »Gospod! ako hočeš, zamoreš me očistiti.« Mat. 8, 2. Toliko si storil že za mene, še to stori. Iztiraj iz mojega srca vso ljubezen, ki ne' izvira od tebe! Glej, vsega se ti darujem; danes posvetim vse dni svojega življenja, kolikor mi jih še da Bog preživeti, najsvetejšemu Zakramentu. Ti, moj Jezus v presvetem Za¬ kramentu, bodi moja moč, moja ljubezen v življenju in ob uri moje smrti; kadar prideš k meni kot sveta popotnica, me pa pelji v svoje večno kraljestvo! Amen, amen. Tako upam, tako naj bo! Vz d i h 1 j e j: Kdaj, o moj Jezus, bom gledal Tvoje lepo obličje? Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Pri tebi, o presveta naša Mati, najdemo zdravilo zoper vse svoje dušne rane: pri tebi najdemo okrepčavo za svoje slabosti, zato te imenuje sv. German: »Potentia debilitatis nostrae«. Pri tebi najdemo mir in zdravje: »Quies tuta hominum« imenuje te ravno isti. Pri tebi najdemo tolažbo v bridkostih tega življenja; pri tebi najdemo vrata, skozi katere uidemo sužnosti greha, kakor te ime¬ nuje sv. Bonaventura: »Porta libertatis«. 72 »Solatio peregrinationis nostrae« te ime¬ nuje sv. Lavrencij Justinijan. Skratka, pri tebi najdemo milost božjo in Boga samega: »Thronus gratiae Dei« te imenuje sv. Bona¬ ventura. Prokl. pa: »Pons, per quem Deus ad homines descendit«; most, po katerem hodi vsled greha razžaljeni in izgnani Bog spet s svojo milostjo na stan v naša srca. V z d i h 1 j e j: O Marija! ti si moja moč, rešitev, mir in moje zveličanje. Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Sedemindvajseti obisk. §S V- cer ^ ev poje v svojih duhovnih molitvah o najsvetejšem Zakramentu: »Non est alia natio tam grandis, quae habeat deos appropinquantes šibi, sicut Deus noster adest nobis.« Mois. 4. 7. »Ni nobenega še tako velikega naroda, ki bi imel bogove, kateri se mu sami bližajo, kakor je naš Bog navzoč pri naših prošnjah.« Mojz. 4. 7. Ko so slišali pogani, kaj je storil naš Bog iz ljubezni do nas, vzkliknili so osup¬ njeni : »O kako dober je vendar Bog krist¬ janov!« Prav so imeli; pogani so si izmišljevali svoje bogove in jih slikali po svojih domiš¬ ljijah; naj pa kdo prečita vse popise in basni o njihovih bogovih, ne bo nikjer našel, da bi se pripisovala le enemu izmed toliko bo- 73 gov do ljudi taka ljubezen, kakor jo ima naš pravi Bog, ki je storil toliki čudež lju¬ bezni, da stanuje noč in dan na naših oltarjih kot naš nerazločljiv tovariš, da bi izkazal svojim molilcem svojo ljubezen in jih osipal s svojimi milostmi ter je videti, da se ne more tudi za trenutek ločiti od nas. »Me- moriam fecit mirabilium suorum«. Ps. 110, 4. »Spomin svojih čudežev je storil.« Ps. 110, 4. Storiti si hotel tedaj, najslajši moj Jezus, ta svoj največji čudež, da bi se izpolnilo tvoje preveliko hrepenenje, bivati vedno med nami, biti blizu nas. Zakaj pa bežijo ljudje pred tvojo pričujočnostjo? Kako zamorejo živeti toliko časa ločeni od tebe? Zakaj te tako redko obiskujejo? Če so se pa mudili kake četrt ure pri tebi, zdi si jim ta trenutek kakor celo stoletje! O velika potrpežljivost mojega Jezusa! Da, umevam te, moj Gospod! Tvoja potrpež¬ ljivost je velika, ker je velika tvoja ljubezen do nas ljudi in le ta ljubezen te nagiba, da si vedno med nami, ki smo tako nehvaležni! O moj Bog, ki si neskončen v svoji popol¬ nosti in zato tudi neskončen v svoji ljubezni, ne pripusti, da bi bil tudi jaz tak nehvaležnež, kakor sem bil dosedaj! Dodeli mi tako lju¬ bezen do tebe, ki gre tvojemu zasluženju in katero sem ti dolžan izkazovati. Tudi meni je bil nekdaj dolg čas v tvoji pričujočnosti, ker te nisem ljubil, ali te ljubil premalo; ko pa bo s tvojo milostjo užarjeno moje srce do tebe, ne bom čutil nobenega mrženja več 74 ter mi ne bo težavno, ostajati pri tebi noč in dan v najsvetejšem Zakramentu. Večni Oče! tvojega edinorojenega Sina ti darujem za me, sprejmi ga in po njegovem zaslu- ženju te prosim, vlij v moje srce gorečo lju¬ bezen do tega Zakramenta, da vedno mislim nanj, hrepenim vedno po njem, da komaj pričakujem ure, bivati v njegovi pričujočnosti! Vz d i h 1 j e j: Moj Bog, zavoljo ljubezni Jezusove mi daj veliko ljubezen do presvetega Zakra¬ menta! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Marija je tisti stolp Davidov, o katerem pravi Sv. Duh v Visoki pesmi: »Aedificata est cum propugnaculis, mille clrjpei pendent ex ea omnis armatura fortium.« Cant. 4, 4. Stolp, ki je bil sezidan s tisoč trdnjavami in hrambami v zavetje tistim, ki so k njemu pribežali. Ti tedaj, o presveta Marija, si tista ne¬ premagljiva trdnjava v vojski se bojujočih, kakor te imenuje sv. Ignacij mučenik: »Pro- pugnaculum munitissimum in bello versan- tibus«, »Najmočnejše branišče v boju se na¬ hajajočih«. Oh moja premila Gospa! Nepre¬ stano me napadajo moji sovražniki, da bi me oropali milosti božje in tvoje obrambe; ti pa si moja trdnjava; ne šteješ si v nečast se bojevati za tiste, ki v te zaupajo; zato 75 te imenuje sv. Efrem: »Propugnatrix confi- dentium in te«, »Braniteljica v te zaupajočih«. Brani me tedaj in vojskuj se za me, ker le v te zaupam in upam! V z d i h 1 j e j: Marija, Marija! tvoje ime je moja obramba. Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Osemindvajseti obisk. i|f|er nam je Bog dal svojega edinorojenega Sina, pravi sv. Pavel, je li mogoče, da bi nam odrekel kako dobroto ? »Quomodo non etiam cum illo omnia nobis donavit?« Rom. 8, 32. »Kako bi nam ne bil z njim tudi vsega podelil?« Rom. 8, 32 Vemo, da je izročil večni Oče vse, kar ima, svojemu Sinu Jezusu Kristusu. »Omnia dedit ei Pater in manus.« Ioan. 13, 3. »Vse mu je dal Oče v roke « Jan. 13, 3. Zahvaljujmo tedaj vedno svojega dobrot¬ ljivega, usmiljenega, radodarnega, preljubez- nivega Boga, ki nas je hotel obogatiti z vsemi dobrotami in milostmi, ko nam je dal Jezusa v Zakramentu oltarja! »In omnibus divites facti estis in illo, ita, ut nihil vobis desit in ulla gratia.« 1. Kor. 1, 5. 7. »V vsem ste obogateli v njem, tako, da vam ne pri¬ manjkuje nobene milosti.« l.Kor. 1, 5. 7. Zato, o Zveličar sveta, o učlovečena Beseda! reči zamorem, da si moj, ves moj, če te jaz ho- 76 čem. Pa li zamorem obenem reči, da sem ves tvoj, ker me ti hočeš? Oh moj Gospod, za- brani, da svet ne bo priča takega nasprotja in nehvaležnosti, da ne bi bil ves tvoj, ko me želiš imeti! Oh, to se naj ne zgodi! Če je bilo to poprej, za naprej naj ne bo več! Odločno se ti danes popolnoma darujem; za čas in večnost ti posvetim svoje življe¬ nje, svojo voljo, svoja čuvstva, svoje miš¬ ljenje, svoja dejanja, svoje težave in bridkosti. Glej, tukaj sem, ves tvoj; odpovem se kot tebi posvečen dar vsem stvarem in se ti vsega darujem. Ponižuj me z ognjem svoje božje ljubezni! Ne, nočem, da se bi udele¬ žila še kdaj kaka stvar mojega srca. Dokazi tvoje ljubezni, katero si mi izkazal, ko te nisem ljubil, mi dajo trdno upanje, da me sprejmeš gotovo sedaj, ko te ljubim in se ti darujem iz ljubezni do tebe. Večni Oče! danes ti darujem vse čed¬ nosti, vsa dejanja, vsa čuvstva presvetega Srca Jezusovega, tvojega ljubega Sina. Sprejmi jih zame in rni podeli po njegovem neskonč¬ nem zasluženju, ki je tudi moje, ker mi ga je naklonil, tiste milosti, katere zahteva Jezus zame! Po tem zasluženju se ti zahvaljujem za veliko mi že izkazano usmiljenje; po tem zasluženju ti zadostujem za vse svoje grehe. Po tem zasluženju upam doseči od tebe vse milosti: odpuščenje grehov, stanovitnost, ne¬ besa in vrhutega neprecenljivi dar tvoje lju¬ bezni. Dobro vem, da sem le jaz, ki ovira, jih prejemati, s tvojo pomočjo pa hočem od¬ straniti tudi to oviro; zato te prosim v imenu 77 Jezusa Kristusa, ki je obljubil: »Si quid pe- tieritis Patrem in nomine meo, dabit vobis.« Ioan. 16, 23. »Karkoli boste prosili Očeta v mojem imenu, vam bo dal.« Jan. 16, 23. Moje prošnje mi torej ne moreš odreči. Gospod! nič drugega nočem, kakor te lju¬ biti, se vsega tebi darovati; nočem biti več tako nehvaležen, kakor sem bil dosedaj. Ozri se milostno name in usliši me: stori, da bo danes tisti srečni dan, ko se popolnoma iz- preobrnem k tebi, da ne neham nikdar več te ljubiti! Ljubim te, o moj Bog; ljubim te, neskončna dobrota; ljubim te, moja ljubezen, moj raj, moj blagor, moje življenje, moje vse! V z d i h 1 j e j: Jezus moj, ves moj, ti hočeš mene in jaz hočem tebe! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Kako se čutim olajšanega v svojih nad¬ logah in potolaženega v svojih bridkostih, kako osrčenega v izkušnjavah, kadar se te spominjam in te kličem na pomoč! O pre¬ sladka in presveta moja Mati Marija! Da, prav imate, o svetniki, ko zovete Marijo: »Portus vexatorum«, »Pristanišče zatiranih«, kakor pravi sv. Efrem. »Okrepilo v bridko¬ stih«, »Restauratio calamitatum nostrorum«; sv.Bonaventura: »Solatiurn miserorum«, »To¬ lažnica grešnikov«; »Requiesgemituum nostra- rum«, »Ustaviteljica naših solz« sv. German. 78 O Marija, Mati moja, utolaži ms! Vidim se z grehi obloženega, obdanega cd vseh strani od sovražnika, brezčednostnega, mr¬ zlega, brez prave ljubezni do Boga. Tolaži me, tolaži me in ta tolažba naj bo v tem, da začnem novo življenje: življenje, ki je tvojemu Sinu in tebi resnično dopadljivo. Vz d i h 1 j e j: Spreminjaj me, o Marija, Mati moja, spreminjaj me! To zamoreš. Presveta, neomarleževana Devica itd., str. 7. Devetindvajseti obisk. »£to ostium et pulso.« Apoc. 3, 20. »Pri vratih stojim in trkam.« Raz. 3, 20. O preljubeznivi Pastir! Ni ti zadostilo, da si se enkrat daroval s svojo smrtjo na križu za nas, svoje ljubljene ovčice, nastaniti si se hotel še tudi skrit v tem božjem Zakramentu na oltarjih naših cerkev, da bi vedno trkal blizu nas na vrata naših src, naj bi se ti odpirala. Oh, ko bi se mogel tako veseliti v tvoji bližini, kakor tvoja nevesta v Visoki pesmi, ko je rekla: »Sub umbra illius, quem desideraveram, sedi.« Cant. 2, 3. »V senci tistega, po katerem sem hrepenela, sem se¬ dela.« Vis. pes. 2, 3. O, če sem te ljubil, če sem te resnično ljubil, moj najljubeznivejši Zakrament, gotovo bi želel bivati noč in dan ob vznožju tvojih 79 oltarjev in tam blizu tvojega, v zakramentalni podobi kruha zakritega veličastva, bi našel tudi jaz tisto tolažbo in rajsko veselje, katero uživajo tam vse, tebi v ljubezni vdane, bogo- ljubne duše. Oh, vleci me k sebi z vonjavo svoje milote in z neskončno ljubeznijo, katero raz¬ odevaš v tem presvetem Zakramentu! »Trahe me, post te curremus in odorem unquen- torum tuorum.« Cant. 1, 3. »Vleci me, za teboj potečemo za prijetnim duhom tvojih mazil.« Vis. pes. 1,3. Da, moj Zveličar! takrat bom zapustil vse pozemeljske stvari in po¬ svetno veselje ter pritekel k tebi, v Zakra¬ mentu pričujočemu: »Sicut novellae olivarum, in circuitu mensae«. Ps. 127, 3. »Kakor mlade oljke, okrog tvoje mize.« Ps. 127, 3. Oh, kako obilen sad svetih čednosti donašajo svojemu Bogu, mladim oljkam enake, tiste srečne duše, ki se v ljubezni zbirajo krog najsvetejšega Zakramenta! Mene je pa sram, se prikazati pred teboj, o moj Jezus, ker sem tako prazen, gol, brez vseh čednosti. Zapovedal si, da naj ne pride nobeden, ki te gre molit pred oltar, brez daru: »Non apparebit in compe- tu tuo vacuus.« Exod. 23, 15. »Naj se ne pri¬ kaže prazen pred obličjem tvojim.« II. Mojz. 23, 15. Kaj mi je tedaj storiti ? Naj se ne pri¬ kažem več, obiskat te in molit? Nikar; to ti ne bi dopadalo. Revež in siromak, kakor sem, hočem priti in oblagodaril me boš s tistimi darovi, katerih te bom prosil. Vem, da si v tem Zakramentu pričujoč ne le zato, 80 da obdaruješ svoje ljubljence, ampak tudi zato, da preskrbljuješ reveže in uboge s svojimi dobrotami. Začni torej deliti kar danes svoje darove! Molim te, o Kralj mojega srca in naš pravi ljubljenec, o premili Pastir svojih ovčic, ter se približam danes tronu tvoje ljubezni; ker ti pa nimam kaj drugega dati, ponudim ti svoje revno srce, ki naj bo po¬ svečeno tvoji ljubezni in tvojemu dopadenju; s tem srcem te morem ljubiti, s tem srcem te hočem ljubiti, kolikor te premorem. Po¬ tegni je k sebi, naveži je na svojo sveto voljo, da zamorem, kot tvoj ljubljenec in v verige ukovan učenec, tudi jaz za naprej reči: »Ego Paulus, vinctus Christi.« Eph. 3, 1. »Jaz Pavel, jetnik Kristusa.« Ef. 3, 1. Moj Gospod, združi me popolnoma s seboj, daj, da pozabim tudi samega sebe in da napoči srečen dan, ko izgubim vse, tudi samega sebe, da najdem le te in ljubim le te! Ljubim te, o moj Gospod, v tem pre¬ svetem Zakramentu pričujočega; tebi se vdam, s teboj se zedinim; daj, da te ljubim, in ne loči se več od mene! Vzd i h 1 j e j: Moj Jezus, ti sam mi zadostuješ! Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Sv. Bernard pravi, da je Marija »via regia Salvatoris«, »zanesljiva pot do Zveli¬ čarja« Če je tedaj res, o Kraljica, da si, 81 kakor pravi ravno tisti svetnik: »Vehiculum ad Deum animarum nostrarum«, tista, ki vodi naše duše k Bogu, oh Gospa, ne čakaj, da sam grem na potu do svojega Boga, ampak nesi me na svojem naročju do njega! Nesi me, nesi me in če se ustavljam, nesi me šiloma ter primoraj, kolikor le zamoreš, s sladko milino svoje ljubeznivosti, mojo dušo in mojo se upirajočo voljo, da zapustim po- zemeljske stvari ter iščem le Boga in nje¬ govo sveto voljo! Pokaži nebesom svojo moč! Pokaži po tolikih čudežih še ta čudež svojega usmiljenja, da si spravila z Bogom spet tistega, ki se je bil celo ločil od njega! V z d i h 1 j e j: O Marija! ti me zamoreš zveličati; po tebi tudi upam zveličan biti. Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Trideseti obisk. »pur fadem tuam abscondis?« Job. 13,24. ^ »Zakaj skrivaš svoje obličje?« Job. 13,24. Job se je prestrašil, ko je videl, daje Bog zakril svoje obličje pred njim; nas pa ni strah, ko vidimo, da skriva Jezus Kristus svoje veličastvo v najsvetejšem Zakramentu, ampak navdaja nas z ljubeznijo in zaupa¬ njem, ker se zato zakriva na oltarjih v po¬ dobo kruha, da bi pomnožil zaupanje do njega ter nam tem bolj razodel svojo lju¬ bezen. »Dum Deus in hoc Sacramento fa- 6 82 dem suam abscondit, amorem suum detegit.« Novarinus. »Ko Bog v tem Zakramentu za¬ kriva svoje obličje, nam odkriva svojo lju¬ bezen,« pravi Novarin. Kdo bi se mu pa upal zaupno približati, če bi se prikazal ta nebe¬ ški Kralj na oltarjih v sijaju svojega veliča¬ stva? Oh moj Jezus, kako ljubezniva iz¬ najdba je ta presveti Zakrament, v katerem se zakrivaš v revne podobe kruha, da te vsakdo lahko ljubi in najde na zemlji, kdor¬ koli hoče! Prav je imel prerok, ko je rekel, naj ljudje razglašujejo in oznanjujejo po vsem svetu, da vsi zvedo, kaj je iznašel naš dobri Bog iz ljubezni do nas! »Notas facite in po¬ puliš adinventiones eius!« Is. 12, 4. »Ozna- nujte med narodi njegova dela!« Iz. 12, 4. O preljubeznivo Srce mojega Jezusa, vredno posedati srca vseh ljudi, Srce vse- polno, vedno polno najčistejše goreče lju¬ bezni; o použivajoči ogenj, použij tudi mene in daj mi novo življenje, življenje ljubezni in milosti! Združi me tako s seboj, da mi ne bo mogoče več ločiti se od tebe! O odprto Srce, zavetje neumrljivih duš, sprejmi me! O srce, presunjeno bolečin na križu zavoljo naših grehov, daj, da se resnično kesam svojih grehov! Vem, da imaš v tem božjem Zakramentu tista čuvstva ljubezni, katera si imel zame takrat, ko si umrl na Kalvariji zame; zato tudi tako hrepeniš se združiti z menoj. Je-li mogoče, da bi se še dalje ustavljal tvoji 83 ljubezni in tvojemu hrepenenju? Oh, po tvojem neskončnem zasluženju, moj ljubljeni Jezus, te prosim, rani me, vleci me k sebi, zedini me vsega s svojim Srcem! Trdno sklenem danes, da si hočem s tvojo milostjo resnobno prizadevati, le tebi dopasti in služiti. Vse čislanje, prijaznosti in neprijaznosti, vse svoje zabave, vse razveseljevanje, vse svoje ugodnosti, ki me ovirajo tebi dopasti, hočem z nogami teptati. Daj, moj Gospod, da ne išče zanaprej moje mišljenje, dejanje in ne¬ hanje ničesar drugega, kakor tebi dopasti! O ljubezen mojega Boga, iztiraj iz mojega srca vsako drugo ljubezen! O Marija, upanje moje, ti vse premoreš pri Bogu: izprosi mi milost, da ostanem zvest hlapec čiste lju¬ bezni Jezusove do konca svojega življenja! Amen, amen. Tako upam, tako naj bo za čas in večnost! V z d i h 1 j e j: Quis me separabit a caritate Christi? Rim. 8, 35. Kdo me bo ločil od ljubezni Kristusove? Rim. 8, 35. Duhovno obhajilo, str. 3. Pozdrav Mariji. Sv. Bernard potrjuje, da usmiljenje Marije do nas ne more biti večje, ne mogočnejše, kakor je; zato je tudi vedno pripravljena se nas usmiliti in nam pomagati: »Potentissima et piissima caritas Dei Matris et affectu com- 6 * 84 patiendi et subveniendi abundat affectu ae- que locuplex in utroque.« Ker si tedaj, moja najčistejša Kraljica, tako usmiljena in mo¬ gočna, zamoreš in hočeš vsakega rešiti. Z besedami pobožnega Blozija te hočem danes in vedno klicati na pomoč: »O Domina, me pugnantem protege, me vacillantem con- firma!« »O Gospa, brani me, vojskujočega se in potrdi me omahljivega!« O presveta Marija, pridi mi na pomoč v strašnem boju s peklom; kadar vidiš, da omagujem, o moja Gospa, takrat stegni hitro svojo roko in mi pomagaj! O moj Bog, koliko izkušnjav mi bo še premagati do svoje smrti! O Marija, moje upanje, moje pribežališče, moja moč, ne do¬ pusti, da bi še kdaj izgubil milost božjo! kajti trdno sklenem v vseh izkušnjavah klicati tebe na pomoč — rekoč: V z d i h 1 j e j: Pomagaj mi, Marija, Marija, pomagaj mi! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Enintrideseti obisk. {mjjj kako ginljiv prizor je bil, ko je naš mili Odrešenik, utrujen od pota, prijazno in ljubeznivo sedel pri studencu, čakajoč Sa¬ maritanke, da bi jo izpreobrnil in zveličal! »Jesus ergo, fatigatus ex itinere, sedebaf sic supra fontem.« Ioan. 4, 6. 85 »Jezus tedaj, utrujen od pota, sedel je tako ob studencu.« Jan. 4, 6. Videti je, da se Jezus pogovarja z nami vsak dan ravno- tako prijazno; iz nebes je prišel na naše oltarje, na katerih pričakuje in vabi duše, kakor na ravno tolikih studencih milosti, da bi ga obiskale vsaj za nekoliko časa in da bi jih pridobil za svojo popolno ljubezen. Kakor je videti, kliče Jezus iz vseh oltarjev, kjer je v Zakramentu pričujoč: Ljudje! zakaj bežite pred menoj ? Zakaj ne pridete in se mi ne približate, ko vas tako ljubim in sem se le za vaš blagor tako ponižal? Kaj se bojite? Nisem še prišel na svet vas sodit; zakril sem se v ta Zakrament ljubezni, da vam storim dobro in vsakega zveličam, ki je pribežal k meni. »Non veni, ut judicem mundum, sed ut salvificem mundum.« Ioan. 12, 47. »Nisem prišel, da svet sodim, ampak da svet zve¬ ličam.« Jan. 12, 47. Pomislimo torej, kako prosi Jezus Kristus v nebesih za nas: »semper vivens ad inter- pellandum pronobis« Heb. 7, 25; tako je tudi vZakramentu oltarja noč in'dan naš Besednik, kjer se kot Jagnje daruje svojemu nebeškemu Očetu, da bi nam zadobil usmiljenje in obilno milosti. Zato pravi bogoljubni Tomaž Kcmp- čan, da se naj bližamo Jezusu v Zakramentu brez strahu pred kaznijo, ter neprisiljeni; naj se z njim pogovarjamo, kakor prijatelj s svojim najboljšim prijateljem: Sicut solet dilectus ad dilectum loqui, et amicus cum amico convivari. 86 Ker mi tedaj dovoliš, o moj skriti Kralj in Gospod, naj ti zaupljivo odkrijem svoje srce, rekoč: O moj Jezus, ljubitelj duš, dobro vem, kako krivico ti delajo ljudje; ti jih ljubiš, oni pa te ne marajo; ti jim storiš dobro, oni so ti pa nehvaležni ter te zaničujejo; kličeš jih, pa te ne poslušajo; ponujaš jim svojih milosti, pa jih zametujejo. Oh moj Jezus, je-li res, da sem tudi jaz bil nekdaj med temi nehvaležneži ter sem te žalil ? Oh moj Bog, le gola resnica je! Hočem se pa poboljšati ter za naprej zadostovati za vsa razžaljenja, tebi storjena; z vsemi močmi si hočem prizadevati, da le tebi dopadem. Le samo povej mi, ukaži mi, kaj zahtevaš od mene, brez izjeme vse, vse hočem izvrševati! Po sveti pokorščini mi to naloži in vse upam storiti. Moj Bog! danes resnobno sklenem, za naprej vse storiti, da le tebi dopadem in če zato izgubim tudi vse: starše, prijatelje, čast, veljavo, celo svoje življenje; naj tudi vse izgubim, da le tebi dopadem. Srečna izguba, če z njo zadovoljujem tvoje presveto Srce! O Gospod moje duše, ljubim te, naj¬ večja, najljubeznivejša dobrota! Ljubeč te, sklenem svoje revno srce s plamenečimi srci Serafinov, sklenem je s Srcem Marijinim in Jezusovim; ljubim te iz vse svoje duše in hočem vedno ljubiti le tebe samega! V z d i h 1 j e j: Moj Bog, moj Bog! Tvoj sem, moj si! Duhovno obhajilo, str. 3. 87 Pozdrav Mariji. Blaženi Atnadej pravi, da stoji preblažena naša Kraljica, Marija, vedno pred obličjem božjim ter vlaga kot naša zavetnica svoje prošnje za nas, ki so premogočne pred Bo¬ gom : »Adstat beatissima Virgo vultui con- ditoris, preče potentissima semper interpel- lans pro nobis.« Ona vidi, pravi, našo rev¬ ščino in nevarnosti; zato ima ta ljuba Gospa usmiljenje z nami, nam rada pomaga v vseh potrebah, nas pomiluje z materino ljubeznijo, stoječa nam na strani: »Videt enim discri- mina nostra, nostrique clemens ac dulcis Domina materno affectu miseretur.« Vidiš tedaj, o moja Besednica in preljubezniva Mati, v tej uri nevarnosti, ki me obdajajo in rev¬ ščino, v kateri se nahaja moja duša ter prosiš zame. O le prosi, le prosi zame in nikar ne nehaj prositi zame, dokler me ne vidiš med izvoljenimi v nebesih dajati ti večno zahvalo. »Tu post Unigenitum tuum certa fidelium salus,« Pobožni Blozij mi pravi, da si, o pre¬ sladka Marija, za Jezusom gotovo zveličanje vseh svojih zvestih služabnikov. Oh! te milosti te danes prosim: dodeli mi srečo, da bom do smrti tvoj zvesti slu¬ žabnik in suženj, da te po smrti v nebesih slavim in častim v gotovi zavesti, da se ne- ločim nikoli več od tvojih svetih nog, dokler bo Bog! V z d i h 1 j e j: O Marija, moja Mati, stori, da sem vedno tvoj! Presveta, neomadeževana Devica itd., str. 7. Sveta maša* (kot priprava za sveto spoved). Uvod. S A®ečni Oče! Pridružujem se svetim na- menorn in čustvom preblažene ža- J|| lostne Alatere na Kalvarski gori in 1|| ti darujem to daritev, ki jo je opra- ' vil tvoj ljubljeni Sin, Jezus Kristus na križu in jo opravlja zdaj na oltarju. Opravim jo, da te molim in te spodobno častim. Pripoznati hočem, da si ti najvišji Gospod črez vse stvari. Pripoznati, da je vse odvisno od tvoje volje, da si ti edini in zadnji naš cilj. Opravim jo, da se ti zahvalim za brez¬ številne nam izkazane dobrote. Darujem ti to daritev, da ž njo spravim razžaljeno tvojo pravičnost in ti vedno zadostujem. Darujem jo še, da izprosim milosti in usmi¬ ljenja zase, za . . . ., za vse žalostne, za * Iz molitvenika »Sveta spoved«. 89 vsg, ki so v nadlogah, za uboge grešnike, za ves svet in za verne duše v vicah. (300 dni odpustka, če se moli v pričetku svete maše; enkrat v mesecu popolni odpustek, če se moli pri vsaki sv. maši, katere se po dolžnosti ude¬ ležujemo in prejmejo sv. zakramenti. Pij X., 1904.) Dar o vanje. Moj Gospod in Bog! Edinorojeni tvoj Sin Jezus Kristus je kot prava večna daritev odvzel na križu grehe vsega sveta. Zado¬ stoval je s svojo sveto smrtjo tudi zame ubo¬ gega grešnika. Spravno daritev nam naš Go¬ spod in Zveličar ponavlja zdaj na oltarju pri sv. maši. Po tem Gospodu in Zveličarju upam ubogi grešnik, da me zopet sprejmeš in mi grehe odpustiš, če se vrnem skesan k tebi, svojemu Očetu! Preusmiljeni nebeški Oče! Veliko sem v svojem življenju grešil zoper tebe. In po svoji zadnji spovedi sem zopet doprinesel mnogo grehov, marsikaj sem zanemarjal in opuščal dobro. Ti pa nočeš grešnikove smrti, marveč da se spreobrne in živi. Pomagaj mi torej po spravni daritvi, ki se- zdaj opravlja na oltarju, da vstanem iz groba svojih grehov. Darujem ti Telo in Kri Jezusa Kristusa, tvojega Sina; darujem ti njegovo trpljenje in smrt v zadoščenje za svoje napake in slabosti. Po tvojem Sinu, ki se na oltarju nekrvavo za nas daruje, odpusti mi, kar sem se pre¬ grešil, odpusti mi milostno kazni, ki sem jih za svoje grehe zaslužil. 90 Neskončno dobri, usmiljeni nebeški Oče! Usmili se rne po svojem neskončnem usmi¬ ljenju! O, da bi te nikdar ne bil razžalil! Vse grehe svojega življenja zdaj obžalujem iz dna svojega srca, ker sem z njimi razžalil tebe, svojega najdobrotljivejšega Očeta. Karkoli sem kdaj storil hudega, ko sem grešil zoper tebe, me boli in žalosti, ker sem razžalil tebe, neskončno ljubezen. Zanaprej se hočem poboljšati! Prosto¬ voljno in namenoma te ne bom več žalil in prizadeval si bom z vsemi močmi, da popra¬ vim svoje slabosti. Po sveti daritvi, ki ti jo zdaj opravljamo po duhovnikovih rokah, dodeli mi o Bog, milost, da svoj sklep zvesto izvedem. Povzdigovanje. O Jezus, ki si tu pričujoč pod podobo kruha, bodi mi milostljiv! Jezus, usmili se me! Jezus, odpusti mi moje grehe! O moj Jezus, tebi živim, Jezus, tebi urarjem, tvoj sem živ in mrtev! Presveta Kri Jezusova, očisti me mojih grehov! Predragocena Kri, izprosi mi pri Bogu milosti in usmiljenja! Po povzdigovanju. Ozri se, Gospod, nebeški Oče, iz svojega svetega prestola in poglej to najsvetejšo da¬ ritev, ki ti jo daruje naš veliki duhoven, tvoj Sin, Gospod Jezus Kristus, za naše grehe in odpusti nam po svojem obilnem usmi- 91 ljenju premnoge naše grehe. Glej, Kri Jezusa Kristusa kliče k tebi s križa! Usliši nas, Gospod! Bodi nam milostljiv! Tvoje ime se kliče na tem mestu, tvoje ljudstvo je tu zbrano. Izkaži nam preveliko svoje usmiljenje! (Po sv. Kajetanu:) Gospod, spomni se tudi svojih služabnikov iz služabnic, ki so odšli s sveta pred nami z znamenjem sv. križa in v miru počivajo. Posebno se spomni . . . Vse te priporočam tvoji milosti: daj jih kmalu priti pred tvoje obličje. Jezus, moj Zveličar! Rekel si nekoč apo¬ stolom: »Svoj mir vam zapustim, svoj mir vam dam,« daj tudi meni in vsem, za ka¬ tere sem dolžan moliti, mir srca! Jezus Kristus, Sin živega Boga, kralj ve¬ ličastva, usmili se mene ubogega grešnika! Zares, ne zaslužim živeti, ker sem bil tako nehvaležen in se nisem bal radi trenotnega užitka doprinašati dejanja, radi katerih si moral ti preliti svojo Kri in umreti. In vendar, presladki Jezus, kam grešnik naj hitim, če ne k tebi, ki si poln usmiljenja? Vso svojo nehvaležnost in nepokorščino izročim brez¬ končni tvoji dobroti in potopim v krvavih tvojih ranah. Ti pa izbriši vse s svojo pre¬ dragoceno krvjo in z zaslugami svojega bridkega trpljenja. Preljubeznivi Jezus, edina moja tolažba, k tebi prihajam poln hrepenenja, da ti v bo¬ doče zvestejše služim in se vsega varujem, kar bi me moglo odvračati od tvoje ljubezni. 92 Kolika je bila tvoja ljubezen do mene in je še! Da me rešiš, postal si človek; da me razveseliš, postal si žalosten; da me ozdraviš, dal si se raniti; da me očistiš, prelil si pre- čisto svojo kri; da zadobim večno življenje, vzel si nase smrt. Moj Bog, kako sem mogel biti tako zaslepljen, da sem se odvračal od tebe, ki si moja sreča in moj blagor? Da sem hitel za stvarmi, iz katerih mi pri¬ hajate le nesreča in poguba? Predobrotljivi Jezus! Utrdi me v svoji slabosti; ti si moje upanje. Grehi mi jem¬ ljejo pogum in me begajo, ko se spomnim tvoje dobrote in tvojega trpljenja, se mi vrača zaupanje. Kar sem se pregrešil, je poprav¬ ljeno z bridko tvojo smrtjo. V tvoje ne¬ skončno usmiljenje zaupam, ne boš pripustil, da se pogubim, ker sem ustvarjen po tvoji podobi in sličnosti in ker si me odkupil s tako drago ceno. Dobri Jezus! Zarotim te, vžgi mi v srcu ogenj svoje ljubezni, da te ljubim tako go¬ reče, kakor hočeš biti ljubljen. Ljubim te nad vse, in ker te ljubim, obža¬ lujem, da sem te kdaj žalil. Sovražim in obsojam vse grehe svojega življenja in trdno sklenem, da prostovoljno ne storim več greha, vsaj ne smrtnega greha. Daj mi k temu sklepu tvojo milost. Amen. K svetemu obhajilu. Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se me po svojem bridkem trpljenju in svoji smrti. 93 Po volji nebeškega Očeta in sodelovanjem Sv. Duha si s svojo smrtjo dal svetu življenje, reši me po najsvetejšem svojem Telesu in po najsvetejši svoji Krvi vseh mojih grehov in vsega hudega. Daj, da vedno bolj živim po tvojih zapovedih in se vedno tesnejše združim s teboj, o moj Zveličar! Duša mi hrepeni po tebi, o moj Zveličar! Pridi, pridi vsaj v duhu v moje srce! Sprej¬ mem te, kot da bi bil pri meni in se vsega združim s teboj. O Jezus, najvišji moj blagor in sladka mi ljubezen, razvnemi mi srce, da te vedno ljubim. Amen. Po svetem obhajilu. Moj Bog in Zveličar! Dal si nam svoje Meso in svojo Kri, da se očistijo naša srca, okrepijo naše duše, da imamo poroštvo večnega zveličanja. Kako se ti naj zahvalim za neskončno dobroto in usmiljenje? Svoje srce ti hočem darovati z vsemi močrni svoje duše. Iz ljubezni do tebe hočem podvreči vse svoje želje in vsa nagnjenja tvoji sveti postavi. Sprejmi milostno ta moj dar! Ti pa me oboroži z večjo močjo, da bom mogel premagati svoje strasti posebno ... Daj mi ve¬ selja k dobremu, pomagaj mi posebno v . .. Pomagaj mi, da zmagam svojo mlačnost. Presveta Trojica! Sprejmi milostno ta dar, ki smo ga darovali tvojemu veličastvu po duhovnikovih rokah, da bo v spravo in bla¬ gor meni in vsem, ki smo jih priporočali tvojemu usmiljenju. 94 O Marija, Mati božja, preblažena Devica, daruj ti večnemu Očetu dragoceno Telo in Kri Jezusa Kristusa za ubogo mojo dušo, za verne duše v vicah, za namene vse svete Cerkve, spreobrnjenje grešnikov in v blagor vsemu svetu. Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in Sv. Duha naj pride nad nas in ve¬ komaj ostane. Amen. Lavretanske litanije Matere božje. Gospod, usmili sc nas! Kristus, usmili sc nas! Gospod, usmili sc nas! Kristus, sliši nas! Kristus, usliši nas! Bog Oče nebeški, usmili sc nas! Bog Sin, Odrešenik sveta, Bog Sveti Duh, Sveta Trojica, en sam Bog, Sveta Marija, prosi za nas, Sveta Mati božja, Sveta devic Devica, Mati Kristusova, Mati milosti božje, Mati prečista, •• Mati brezmadežna, Mati nedolžna, Mati deviška, Mati ljubezniva, Mati čudovita, Mati dobrega sveta, Mati Stvarnikova, Mati Odrešenikova, Devica najmodrejša, 96 Devica častitljiva, Devica hvalevredna, Devica mogočna, Devica milostljiva, Devica verna, Podoba pravice, Sedež modrosti, Začetek našega veselja, Posoda duhovna, Posoda časti vredna, Posoda vse svetosti, Roža skrivnostna, Stolp Davidov, Stolp slonokosteni, Hiša zlata, Skrinja zaveze, Vrata nebeška, Zgodnja danica, Zdravje bolnikov, Pribežališče grešnikov, Tolažnica žalostnih, Pomoč kristjanov, Kraljica angelov, Kraljica očakov, Kraljica prerokov, Kraljica apostolov, Kraljica mučencev, Kraljica spoznavavcev, Kraljica devic, Kraljica vseh svetnikov, Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta, Kraljica presvetega rožnega venca, Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, pri¬ zanesi nam, o Gospod! 97 Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši nas, o Gospod! Jagnje božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili se nas 1 (300 dni odpustka vsakikrat. — Pij VIL, 30. sept. 1817.) Molitev k presvetemu Zakramentu. V. Kruh iz nebes si jim delil, R. ki ima vso sladkost v sebi. Molimo; O Bog, ki si nam v preču- dežnem Zakramentu spomin svojega trpljenja zapustil, daj nam, te prosimo, svete skriv¬ nosti tvojega Telesa in tvoje Krvi tako ča¬ stiti, da sad tvojega odrešenja vedno V sebi čutimo, ki živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti Svetega Duha, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen (300 dni odpustka vsaki dan. Pij VII., 26. av¬ gusta 1814.) Molitev k Materi božji. Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica, naša gospa, naša srednica, naša besednica! S svojim Sinom nas spravi, svo¬ jemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči 1 V. Prosi za nas, sveta božja Porodnica! O. Da postanemo vredni obljub Kristu¬ sovih. 7 98 Molimo, Podeli nam svojim služabni¬ kom, prosimo, Gospod Bog, da se bomo vedno veselili zdravja na duši in na telesu, in da bomo po častitih prošnjah presvete Marije vselej Device sedanje žalosti rešeni in večnega veselja deležni. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen. Češčena bodi, Kraljica, Mati milosti, življenje, sladkost in upanje naše, bodi če¬ ščena! K tebi vpijemo zapuščeni Evini otroci; k tebi vzdihujemo žalostni in objokani v tej solzni dolini. Obrni torej, naša pomočnica, svoje milostljive oči v nas in pokaži nam po tem revnem življenju Jezusa, blagoslov¬ ljeni sad svojega telesa. O milostljiva, o dobrotljiva, o sladka Devica Marija! V. Prosi za nas, sveta božja Porodnica. O. Da postanemo vredni obljub Kristu¬ sovih. Molimo. Vsemogočni večni Bog, ki si telo in dušo častite Device in Matere Marije, da bi vredno prebivališče tvojega Sina biti zaslužila, s pomočjo Svetega Duha pripravil, daj, da bomo, ki se njenega spo¬ mina veselimo, po njenih milostljivih prošnjah prihodnjega zla in večne smrti rešeni. Po Jezusu Kristusu, Gospodu našern. Amen. Molitev k sv, Jožefu. Glejte, zvesti in modri služabnik, ki ga je Gospod postavil nad svojo družino. V. Prosi za nas, sveti Jožef! O. Da postanemo vredni obljub Kristu¬ sovih. 99 Molimo. Naj nam pomaga, prosimo te, Gospod, zasluženje ženina tvoje presvete Matere Marije, da nam bo po njegovih priprošnjah podeljeno, česar naša slabost ne more doseči. Ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. Molitev za odpustke. Po namenu sv. očeta. O Bog, ozri se z očmi svoje neskončne milosti na svojo Cerkev, ki se tukaj na zemlji vojskuje. Razširi jo po vsem svetu, varuj, vodi in ohrani jo v edinosti. Odvrni od nje pohujšanje in pregrehe. Daj ji moč zoper sovražnike tvojega svetega imena. Stori, da vsi krivoverci svoje zmote spoznajo in zapuste. Daj pravo edinost vsem krščanskim kraljem in oblastnikom. Ne zapusti ovčic svoje črede, za katero je tvoj ljubi Sin, Jezus Kristus, prelil svojo presveto kri. Daj, nebeški Oče, da bodo vsi tebe in Jezusa Kristusa, ki si ga poslal, s Svetim Duhom vred spoznali in častili. Amen. Oče naš .... Ceščena.. Marija .... Čast bodi .... (Petkrat.) Verujem. Vzdihljeji. Bog bodi hvaljen! — Hvaljeno bodi njegovo sveto Ime! — Hvaljen bodi Jezus Kristus, pravi Bog in pravi človek! — Hva¬ ljeno bodi Jezusovo ime! -- Hvaljeno bodi njegovo presveto Srce! —■ Hvaljen bodi 7 * 100 Jezus v najsvetejšem Zakramentu oltarja! — Hvaljena bodi velika Mati božja, pre¬ sveta Marija! — Hvaljeno bodi njeno sveto in brezmadežno spočetje! — Hvaljeno bodi ime Device in Matere Marije! — Hvaljen bodi Bog v svojih angelih in v svojih svetnikih! Duša Kristusova, posveti me! Telo Kristusovo, zveličaj me! Kri Kristusova, napoji me! Voda strani Kristusove, operi me! Trpljenje Kristusovo, potrdi me! O dobrotljivi Jezus, usliši me! V svoje svete rane, skrij me! Od tebe ločiti se, ne pusti me! Pred hudim sovražnikom, brani me! Ob uri moje smrti, pokliči me! In k tebi priti, pusti me! Da z vsemi svetniki hvalim te na vekov veke vse. Amen. Molitev sv. Bernarda k preblaženi Devici Mariji. Spomni se, o premila Devica Marija! da še nikoli ni bilo slišati, da bi ti katerega za¬ pustila, ki je pod tvoje varstvo pribežal, tvoje pomoči iskal, in se tvoji priprošnji pri¬ poročal. S tem zaupanjem navdan, k tebi hitim, devic Devica, Mati! K tebi pridem, pred teboj stojim zdihujoč grešnik. O Mati večne Besede, ne zavrzi mojih besed, temveč poslušaj jih milostljivo in usliši. Amen. (300 dni odpustka vsakikrat; popolni odpustek pod navadnimi pogoji enkrat v mesecu, ako se moli celi mesec vsaki dan. Pij IX., 11. decembra 1846.) 101 Druga molitev k presv. Zakramentu. O predobrotljivi moj Zveličar! Ti sam si rekel, da si resnično in bistveno pričujoč v podobah, na videz revnih, tega božjega naj¬ svetejšega Zakramenta. Živo verujem, o Go¬ spod, potrdi mojo vero! Molim te o vse¬ mogočni Bog! Molim te, ki si se ponižal iz zgolj ljubezni do mene v zapuščenem hlevu rojen biti; molim te, ki si se dal križati za me ubogega grešnika, zdaj pa v svojem veličastvu tam v nebesih kraljuješ, in boš nekdaj prišel sodit žive in mrtve. Le tvoja neskončna ljubezen te je zakrila tako skriv¬ nostno v ta presveti Zakrament. Živo to ve¬ rujem, o Gospod! In akoravno tega ne morem umevati, vendar sem pripravljen, tisoč¬ krat umreti za to vero, ako bi bilo treba. S to živo vero pokleknem pred Tebe, o moj Bog! ter se zedinim z vsemi nebeškimi du¬ hovi, ki te molijo tu v tem presvetem Za¬ kramentu, z vsemi brati in sestrami naše bratovščine, pa tudi z vsemi drugimi po¬ božnimi dušami, ki te molijo in časte v tem Zakramentu ljubezni. Z njihovo molitvijo zedinim svojo molitev ter z njimi vred za¬ kličem: „Bodi češčen in hvaljen vsaki čas, — najsvetejši božji Zakrament!" ? f \ . KAZALO. Stran Duhovno obhajilo . . . .3 Molitev, pred vsakim obiskom presv. Zakra¬ menta 3 Prvi obisk. 5 Drugi obisk.9 Tretji obisk.11 Četrti obisk.13 Peti obisk. 16 Sesti obisk . 18 Sedmi obisk . 20 Osmi obisk.22 Deveti obisk . 25 Deseti obisk 27 Enajsti obisk .30 Dvanajsti obisk .32 Trinajsti obisk .34 Štirinajsti obisk. 37 Petnajsti obisk. 39 Šestnajsti obisk ... 42 Sedemnajsti obisk . 44 Osemnajsti obisk . . 47 Devetnajsti obisk. 49 Dvajseti obisk .52 Enindvajseti obisk.55 Dvaindvajseti obisk 58 Triindvajseti obisk . . 60 Štiriindvajseti obisk .. 63 Petindvajseti obisk . 66 Šestindvajseti obisk . .69 Sedemindvajseti obisk. 72 Osemindvajseti obisk ....... ... 75 Devetindvajseti obisk.78 Trideseti obisk Enintrideseti obisk. Sveta maša . . Lavretanske litanije Matere božje Molitev k presvetemu Zakramentu Molitev k Materi božji . Molitev k sv. Jožefu. Molitev za odpustke . Vzdihljeji .... Molitev sv. Bernarda k preblaženi Devici Ma¬ riji Druga molitev k presvetemu Zakramentu Stran 81 84 88 95 97 97 98 99 99 100 101 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000476271