šport in zdravje 87 Physical exercise and the male reproductive system Abstract The male reproductive system is influenced by many factors, which may be external or lifestyle-related. Certain factors can affect sperm parameters acutely, while others have more lasting effects. It is well known that certain lifestyle habits have a negative effect on the reproductive system, but it is less well known that excessive and insufficient physical activity can also have a severe impact on reproduction. In the article, we presented the anatomical and physiological features of the male reproductive system and the problem of male infertility. We described the influence of different types, volume and intensity of exercise on the hormonal profile and semen characteristics in men. In addition, we have shortly described the consequences of anabolic androgenic steroid use, the impact of intense physical activity on puberty and the development of young athletes, oxidative stress and its impact on infertility, the most common pathologies of the male reproductive system and the impact of diet on the reproductive system. Keywords: male reproductive system, exercise, sport, testosterone, male infertility, varicocele, anabolic androgenic steroids, erectile dysfunction Izvleček Na moški reproduktivni sistem vpliva veliko dejavnikov, ki lahko izhajajo iz zunanjega okolja ali pa iz življenjskega sloga posame- znika. Nekateri dejavniki lahko na parame- tre semena vplivajo akutno, nekateri pa imajo trajnejše posledice. Splošno znano je, da imajo določene življenjske navade nega- tiven učinek na reproduktivni sistem, manj znano pa je, da lahko hude posledice na reproduktivnem področju pustita tudi pre- tirana in nezadostna telesna dejavnost. V članku smo predstavili anatomske in fiziolo- ške posebnosti moškega reproduktivnega sistema in problematiko moške neplodno- sti. Opisali smo vpliv različnega tipa, obsega in intenzivnosti vadbe na hormonski profil ter lastnosti semena pri moških. Na kratko smo opisali še posledice uporabe anabol- nih androgenih steroidov, vpliv intenzivne telesne dejavnosti na puberteto in razvoj mladih športnikov, oksidativni stres in nje- gov vpliv na neplodnost, najpogostejše pa- tologije moškega reproduktivnega sistema ter vpliv prehrane na reproduktivni sistem. Ključne besede: moški reproduktivni sistem, telesna vadba, testosteron, moška neplo- dnost, varikokela, anabolni androgeni steroidi, erektilna disfunkcija Diona Šorli, Vedran Hadžić, Edvin Dervišević, Primož Pori Vpliv telesne vadbe na reproduktivni sistem moških https://www.vitalscend.com/top-9-full-body-mobility-exercises/ 88 Uvod Moški reproduktivni sistem je sistem orga- nov, ki imajo vlogo razmnoževanja. Nanj lahko vplivajo različni dejavniki iz okolja, sociološki dejavniki in tudi življenjski slog. Dejavniki, ki so povezani z življenjskim slo- gom ter vplivajo na kakovost semena in s tem na plodnost, so predvsem prekomer- no uživanje tobaka in alkohola, debelost, stres in telesna dejavnost. Vsi ti dejavniki lahko negativno vplivajo na število semen- čic, koncentracijo semena in raven testo- sterona ter lahko povzročijo zmanjšano plodnost. Problem moške neplodnosti je najverjetneje zaradi pomanjkanja očitnih kliničnih znakov dosti manj raziskan kot problem ženske neplodnosti. V zahodnih državah se je število semenčic pri moških v zadnjih 40 letih zmanjšalo za 50 odstotkov, prav tako pa so se znižale ravni testostero- na (Swan in Colino, 2021). Pod pojmom telesna dejavnost razumemo in k njemu prištevamo vse vrste gibanja, ki pri posamezniku izzovejo krčenje mišic. Telesna vadba je posebna oblika telesne dejavnosti. Gre za namensko in načrtova- no obliko telesne dejavnosti, ki jo izvajamo za izboljšanje zdravja, kakovosti življenja in telesne pripravljenosti. Dve glavni obliki telesne vadbe sta vadba za vzdržljivost in vadba za moč. Malo je znanega o škodlji- vih in koristnih učinkih telesne vadbe in športa na reproduktivno funkcijo moških. Telesna dejavnost je lahko koristna ali ško- dljiva, odvisno od naslednjih parametrov, neposredno povezanih z vadbo: vrsta, in- tenzivnost, volumen, cilj in programiranje. Med vzroki za moško neplodnost je lahko tako pretirano ukvarjanje s športom kot tudi premalo ukvarjanja s telesno vadbo in posledično prevelika telesna masa (Swan in Colino, 2021). Redna telesna dejavnost ima pozitivne učinke na zdravje in repro- duktivni sistem, pretiravanje s telesno de- javnostjo in športom pa lahko privede do neravnovesij v telesu in pretreniranosti, ki lahko negativno vplivajo na reproduktivni sistem moških. S športom in rekreativno telesno dejavnostjo so povezani tudi stres, prehrana, uporaba različnih prehranskih dodatkov in prepovedanih snovi, ki imajo prav tako lahko učinek na reproduktivni sistem moških. „ Razprava Nekaj o anatomiji in fiziologiji moškega reproduktivnega sistema Moški reproduktivni sistem sestavljajo no- tranji in zunanji spolni organi ter spolne žleze. Razvijati se začne v maternici, deja- ven pa postane med puberteto. Glavni deli, ki sestavljajo moški reproduktivni sistem, vključujejo moda, epididimis, semenovod, dodatne žleze (semenski mešički, prostato in bulbouretralne žleze) ter penis. Moda proizvajajo seme in hormone, kot je testo- steron. Seme se prenaša skozi sistem cevk, vključno z epididimisom in semenovodom. Dodatne žleze prispevajo tekočine k seme- nu. Erekcija omogoča spolni odnos, med ejakulacijo pa se izloči seme. Te procese ureja in nadzoruje os hipotalamus-hipofi- za-spolne žleze. Puberteta se začne s povečanim izloča- njem hormona gonadoliberina (GnRH) iz hipotalamusa, ki ga spodbujata leptin in noradrenalin, medtem ko lahko nekateri drugi hormoni zavirajo njegovo izločanje. Gonadotropini (folikel stimulirajoči hor- mon – FSH in luteinizirajoči hormon – LH) so ključni za rast, razvoj in reproduktivno funkcijo. Spermatogeneza je proces, pri katerem nastajajo semenčice, odvisna pa je od hormonov ter Sertolijevih in Leydigovih celic. Seme je sestavljeno iz semenčic in semenske tekočine, ki prispeva k preživetju semenčic v ženskem reproduktivnem trak- tu. Kakovost semena, ki vpliva na moško plodnost, se ocenjuje glede na koncen- tracijo, vitalnost, gibljivost in morfologijo semenčic. Hormonsko nadzorovana os hipotalamus- -hipofiza-moda (HPT) uravnava proizvo- dnjo testosterona, ključnega moškega hor- mona. Testosteron ima vlogo pri rasti mišic, razvoju spolnih značilnosti in vzdrževanju libida (Hackney, 2020). Erekcija in ejakulacija sta nujni za spolni odnos, nadzoruje ju parasimpatični živčni sistem. Problematika moške neplodno- sti Neplodnost postaja vse bolj razširjen pro- blem, ki ne vpliva več le na ženske. V za- hodnih državah sta se v zadnjih štirih de- setletjih močno zmanjšala število semenčic in raven testosterona pri moških. Če se bo trend nadaljeval, bi to lahko ogrozilo člo- veško vrsto. Nizke ravni števila semenčic in koncentracije semena ter splošno zmanj- šanje plodnosti pomenijo tudi tveganje za zdravje zahodnih populacij, saj so poveza- ne z večjo verjetnostjo za nekatere bolezni ter zgodnejšo smrt tako pri moških kot pri ženskah, poleg tega pa lahko vodijo do manj rojstev. Normalna koncentracija semena pri mo- škem je od 15 milijonov do več kot 200 milijonov semenčic na mililiter semena. Ka- kovost semena vpliva na moško plodnost in je eden od vzrokov za reproduktivne te- žave parov. Raziskave kažejo na upad kon- centracije semena pri moških v zahodnih državah v obdobju od 1973 do 2011, kar lahko vpliva na plodnost moških. Število semenčic je pomembno za javno zdravje iz več razlogov. Tesno je povezano s plodnostjo moških in je ključno za ugota- vljanje moške neplodnosti. Breme družbe zaradi moške neplodnosti se vsako leto povečuje in ima pomembne ekonomske posledice. Zmanjšano število semenčic je povezano z večjo smrtnostjo in večjim tve- ganjem za različne bolezni. Poleg tega je povezano tudi s prirojenimi težavami, kot so kriptorhizem, hipospadija in rak mod, kar nakazuje skupne prenatalne vzroke. Število Iz »Zanositev, Moška plodnost – reproduktivni spolni organi, 2022. (https://zanositev.si/plodnost/ moska/reprodukcija/reproduktivni-organi-fiziologija/) šport in zdravje 89 semenčic in druge značilnosti semena so občutljive za vplive okolja, vključno z endo- krinimi motilci, vročino in življenjskim slo- gom (prehrana, stres, kajenje, telesna teža, telesna aktivnost). To pomeni, da se lahko v številu semenčic kažejo vplivi sodobnega okolja na zdravje moških. Vzroki moške neplodnosti Moško neplodnost lahko povzroči vrsta de- javnikov, ki izhajajo iz okolja ali življenjskega sloga posameznika. Nekateri lahko vpliva- jo na parametre semena akutno, drugi pa imajo dolgoročnejše učinke. Na kakovost semena lahko vplivajo bolezni z vročino, uporaba prepovedanih drog, zdravila, spolno prenosljive bolezni, izpostavljenost delovnim ali okoljskim tveganjem, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, pomanj- kanje hranil, pregrevanje in sedeči način življenja. Življenjski slog in prehrana lahko močno vplivata na reproduktivni sistem in kakovost semena. Znano je, da kajenje in prekomerno uživanje alkohola škodita srč- no-žilnemu, dihalnemu in kostnemu siste- mu, manj pa je znano, da lahko imata hude posledice tudi na področju reprodukcije. Prehrana, telesna masa in življenjski slog imajo ključno vlogo pri vplivu na moško reproduktivno zdravje. Debelost, ki je po- sledica visokokalorične prehrane in po- manjkanja telesne aktivnosti, negativno vpliva na kakovost semena, kar je opazno v zmanjšanju števila, gibljivosti in pravilne oblike semenčic. Povezava med upadom števila semenčic in naraščajočo debelostjo v zahodnih državah ni naključna (Swan in Colino, 2022). Dejavniki, ki vplivajo na moško plodnost: – kajenje (tako aktivno kot pasivno) škodu- je moškemu reproduktivnemu sistemu. Cigaretni dim zmanjšuje število semen- čic, njihovo gibljivost in obliko. Tudi ka- jenje marihuane ima negativen učinek na seme; – uživanje alkohola je lahko blagodejno v zmernih količinah, vendar pretirano pitje negativno vpliva na kakovost semena ter raven testosterona in lahko vodi v erektil- no disfunkcijo; – prehranske navade in telesna aktivnost imajo pomembno vlogo pri plodnosti moških. Visok indeks telesne mase in neustrezna prehrana lahko negativno vplivata na parametre semena; – sedeč način življenja in pomanjkanje telesne aktivnosti prav tako vplivata na koncentracijo semena. Raziskave kažejo, da ima redna zmerno intenzivna vadba pozitiven učinek na reproduktivni sis- tem; – stres ima lahko negativne posledice za proizvodnjo semena, saj lahko visoke ravni stresa zmanjšajo koncentracijo se- mena; – uporaba nekaterih zdravil, kot so hor- monska zdravila in opioidi, lahko škoduje reproduktivni funkciji moških (Swan in Colino, 2022). Večina škodljivih učinkov na moško repro- dukcijo je obrnljivih, ko se spremenijo ži- vljenjske navade, kot je opustitev kajenja, zmanjšanje uživanja alkohola in povečanje telesne dejavnosti. Številne raziskave kaže- jo, da je mogoče s spremembo življenjske- ga sloga izboljšati reproduktivno zdravje moških. Izsledki raziskav s področja vpliva telesne vadbe in z njo povezanih dejavnikov na repro- duktivni sistem moških Telesna dejavnost je pomembna za splo- šno zdravje in lahko vpliva na reproduk- tivni sistem. Različni dejavniki določajo, ali bo vadba koristna ali škodljiva za plodnost posameznika, vključno s tipom, intenzivno- stjo, trajanjem, cilji in načrtovanjem vadbe. Nedavne raziskave so pokazale, da lahko vi- soka intenzivnost vadbe poveča oksidativ- ni stres in poškodbe DNK semena pri špor- tnikih. Hkrati so na voljo dokazi, da redna telesna dejavnost lahko izboljša parametre semenske tekočine in ravni reproduktivnih hormonov pri fizično aktivnih posamezni- kih v primerjavi s tistimi s sedečim načinom življenja. V nadaljevanju smo opisali vpliv vadbe za vzdržljivost na reproduktivni sistem, vpliv vadbe za moč in anabolnih androgenih steroidov, pogoste moške patologije, pove- zane z moškim reproduktivnim sistemom, in vpliv telesne vadbe nanje, vpliv telesne vadbe na puberteto in razvoj mladih špor- tnikov ter vpliv prehrane in pomanjkanja energije na reproduktivni sistem. Vadba za vzdržljivost Učinki akutne vadbe za vzdržljivost lah- ko zavirajo endokrine funkcije na ravni hipotalamusa in mod. To lahko vpliva na spremembe moškega reproduktivnega sistema. Z vidika vadbe za vzdržljivost se zdi, da je volumen vadbe najpomembnejši parameter, zato se najpogosteje pojavlja v razpoložljivih raziskavah in literaturi. Večina literature razlikuje med nizkim do zmernim obsegom vadbe in velikim obsegom vad- be. Ker raziskav o tej temi ni veliko, je ka- tegorizacija glede na specifične parametre (npr. obseg vadbe) velikokrat nepopolna. Rezultati nekaterih raziskav so sporni, saj nekateri poročajo o tem, da se spremem- be na osi HPT ne pojavijo oz. se pojavijo le pri nekaterih hormonih. Vsekakor se zdi očitno, da se spremembe testosterona po- javijo, kadar je športnik akutno ali pa dlje časa podvržen velikim obsegom treninga. Nekatere raziskave so zato oblikovale hi- potezo o pragu obsega vadbe, ki povzroči spremembe na ravni osi HTP in v količini testosterona. Razmerje med vadbo in moškim repro- duktivnim zdravjem je kompleksno, za po- polno razumevanje te povezave pa potre- bujemo več raziskav. Kljub temu se zdi, da ima zmerna telesna dejavnost potencialno pozitiven vpliv na moško reproduktivno funkcijo. Vadba zmoti homeostazo telesa s pove- čanjem reaktivnih kisikovih spojin (ROS) in oksidativnega stresa. Telesno dejavni po- samezniki so zato bolj nagnjeni k razvoju težav, ki jih ROS povzročajo na parametre semena (gibljivost, morfologija, DNK) in ki povzročajo neplodnost pri moških. Uči- nek je odvisen od načina, intenzivnosti in trajanja vadbe, prav tako pa je odvisen od antioksidativne zmogljivosti posameznika. Opaženo je bilo, da ima vadba lahko učinek na oksidativni stres, odvisno od obremeni- tve, specifičnosti treninga in bazalne ravni treniranosti posameznika (Niess in Simon, 2007). Nekatere raziskave kažejo, da telesna vadba nima negativnih učinkov na parametre se- menske tekočine, predvsem če obremeni- tev ni prevelika. Pozitivni in negativni učinki vadbe in oksidativni potencial bi lahko bili odvisni od ravni treniranosti vsakega po- sameznika (Dekany idr., 2006; Tartibian in Maleki, 2012). Učinek obsega in intenzivnosti vadbe na endokrini sistem moških v literaturi še zmeraj ni dobro opisan. Potrebnih je več raziskav, da bi natančneje določili, kdaj je nevroendokrini sistem in s tem reproduk- tivni potencial moških ogrožen. Na hormonski odziv po telesni vadbi vpli- vata tako intenzivnost kot obseg vadbe. Kompleksnost hormonskih povratnih me- hanizmov in raznolikost rezultatov do zdaj 90 opravljenih raziskav zahtevata oblikovanje posebnih konsenzov in protokolov za izva- janje nadaljnjih raziskav na tem področju. Heterogenost, opaženo v do zdaj opra- vljenih raziskavah, v zvezi z vrsto športnika (sedeča oseba, rekreativec, profesionalen športnik) in vrsto intervencije je treba čim bolj zmanjšati. Večina raziskav se osredoto- ča na analizo akutnega odziva endokrine- ga sistema na vzdržljivostne obremenitve, vzdolžne raziskave, pri katerih se raziskuje dolgoročen odziv na vadbo za vzdržlji- vost, pa so redkejše. Čeprav večina raziskav kaže začetno povišanje ravni androgenih hormonov kot akutni odziv na vadbeno obremenitev, lahko pri športnikih opazimo znižane bazalne ravni teh hormonov. Vadba za moč Pri potencialnih učinkih na posameznike, ki izvajajo vadbo za moč (weightlifting, powerlifting, bodybuilding, crossfit), mora- mo razlikovati med tistimi, ki jih povzroča vadba ter so odvisni od njene vrste in in- tenzivnosti, in tistimi, ki so povezani z nava- dami, ki so značilne za to obliko vadbe in so nezaželene (uporaba dopinga). Hormonski odziv je eden najpomembnej- ših mehanizmov, ki se aktivirajo v procesu adaptacije kot posledica vadbe za moč. Akutna vadba za moč izzove akutne hor- monske odzive takoj po vadbi, medtem ko ima reden trening vadbe za moč vpliv na bazalne koncentracije hormonov in kon- centracije hormonov v mirovanju. Ustrezno anabolno-katabolno ravnovesje omogoča aktivacijo sinteze beljakovin in povečanje mišične hipertrofije, ki je eden glavnih ci- ljev vadbe za moč. Hormoni, kot so inzulin, inzulinu podoben rastni faktor (IGF), rastni hormon (GH) in testosteron, so predvsem anabolni hormoni, medtem ko so kortizol, progesteron in miostatin katabolni hormo- ni in zavirajo sintezo beljakovin. Stopnja in razmerje teh hormonov v krvnem obtoku po treningu moči sta odvisna od obreme- nitve (volumna in intenzivnosti), količine uporabljene mišične mase in učinka, ki ga ima vadbena enota na organizem. Značilnosti vadbe za moč vodijo do izje- mno kompleksnega funkcionalnega od- ziva, ta pa do specifičnih prilagoditvenih procesov, ki se pojavijo kot odziv na vrsto uporabljene obremenitve. Te prilagoditve temeljijo na presnovi beljakovin, ki pogoju- je presnovo drugih snovi v telesu. Diferen- cialna sinteza beljakovin glede na različne tipe obremenitve se pojavi kot posledica presnovkov beljakovin, ki nastanejo med športno vadbo in kot posledica razvitega nevroendokrinega odziva. Pri nekaj raziskavah so opazili povečane ravni testosterona v mirovanju kot prilago- ditev na vadbo za moč. Če vadba za moč postane pretirana in se športnik približa pretreniranosti, lahko raven testosterona ostane blizu ali pa se spusti nižje od izho- diščne (bazalne) ravni (Dekany idr., 2006; Tartibian in Maleki, 2012). Trenutno raziskav na temo vadbe za moč in negativnega učinka na kakovost semena pod fiziološkimi pogoji (brez uporabe ste- roidov) ni oz. jih je zelo malo. Večina razi- skav, ki je preučevala vpliv vadbe za moč na kakovost semena, je vključevala posa- meznike, ki so uporabljali tudi anabolne androgene steroide (AAS). Upoštevati je treba tudi dejstvo, da veliko posamezni- kov, ki uporabljajo AAS, tega ne priznava, hkrati pa jemljejo tudi druge snovi (antie- strogene, zaviralce aromatoze in hCG – hu- mani horionski gonadotropin), da bi omi- lili neželene učinke jemanja steroidov, kot sta hipogonadotropni hipogonadizem in ginekomastija, in morda s tem tudi prikrili uporabo AAS (Kanayama idr., 2009). Suprafiziološke ravni eksogenih AAS izzo- vejo negativno povratno zanko osi HPT in zmanjšajo koncentracijo FSH, LH in te- stosterona v modih. Te hormonske spre- membe lahko vodijo do azoospermije, oligospermije, atrofije mod, hipogonado- tropnega hipogonadizma in povečanega odstotka nenormalnega semena (Bonetti idr., 2008; Torres Calleja idr., 2001). Uporabo AAS in njene stranske učinke je izjemno težko preučevati, saj so razlike v odmerjanju in tipu AAS prevelike. Običajno spermatogeneza okreva sponta- no, 4–6 mesecev po prenehanju uporabe AAS. Pri nekaterih raziskavah pa so zaznali, da je bilo za okrevanje spermatogeneze po prenehanju uporabe AAS potrebno tudi do 3 leta. To je mogoče pripisati različnim kombinacijam in tipom uporabljenih AAS (Karila idr., 2004). Erektilna disfunkcija S kontinuirano in naporno vadbo je po- vezana tudi erektilna disfunkcija oz. impo- tenca. Utrujenost (tiredness) in izmučenost (fatigue) lahko spolno slo in libido toliko zmanjšata, da erekcije ni mogoče doseči ali pa je ni mogoče obdržati. Ta fenomen je povezan predvsem s kolesarjenjem, pri veliko raziskavah so ugotovili povečano tveganje za erektilno disfunkcijo pri kole- sarjih. Ti namreč utrpijo več mikrotravm in kompresij, ki so posledica trenja med ge- nitalijami in kolesarskim sedežem. Jasno je, da imajo pri ocenjevanju vpliva vadbe na neplodnost veliko vlogo parametri vadbe, kot so tip, volumen in intenzivnost. Ti mo- rajo biti previdno in natančno analizirani. Enako kot v raziskavah o vplivu telesne vadbe na hormonski profil je imel tudi v raziskavah o kakovosti semenske tekoči- ne pomembno vlogo volumen treninga. Izkazalo se je, da so se spremembe poka- zale pri posameznikih z večjim volumnom treninga. Upoštevati moramo, da pri tistih športnikih, ki že dlje časa trenirajo na visoki ravni ali pa so začeli trenirati v času puber- tete, škodljivi učinki niso nujno reverzibilni (Vaamonde idr., 2016). Derby in sodelavci so odkrili, da lahko erek- tilno disfunkcijo izboljšamo s spremembo nezdravih življenjskih navad. Fizična dejav- nost (vsaj 200 kcal/dan) je značilno zmanj- šala možnost za pojav erektilne disfunkcije pri prej sedečih posameznikih. Pri posame- znikih, ki so izvajali telesno dejavnost, se je tveganje za erektilno disfunkcijo zmanjšalo v primerjavi s tistimi, pri katerih je še naprej prevladoval sedeči način življenja. Tudi dru- ge raziskave so pokazale, da je pri telesno aktivnih posameznikih manj možnosti za pojav erektilne disfunkcije. Pomembno je omeniti, da so bili posamezniki v preuče- vanih raziskavah srednjih let, redno telesno dejavni in neprofesionalni športniki (Derby idr., 2000). Atrofija mod Atrofija mod je dobro znana značilnost staranja, opredeljuje jo veliko histoloških sprememb, na katere lahko pozitivno vpli- va vadba. V raziskavi, v kateri so preuče- vali vpliv telesne vadbe na funkcijo mod, so kritično analizirali objavljene podatke predhodnih raziskav, opravljenih tako na ljudeh kot na živalih. Ugotovili so, da so učinki telesne vadbe na os HPT odvisni od vrste, intenzivnosti in trajanja vadbenega programa, za ugotavljanje učinkov pa so potrebne analize skupnega in prostega testosterona, FSH, LH in parametrov se- mena. Visoko intenzivna vadba spodbuja zmanjšanje teh parametrov in negativno vpliva na delovanje mod. Podatki o zmer- no intenzivni vadbi pa potrjujejo njene ko- risti za preprečevanje pojava in poslabšanja delovanja mod zaradi staranja, debelosti in zdravil za zdravljenje raka. Pozitiven učinek zmerno intenzivne telesne vadbe je verje- šport in zdravje 91 tno posledica zmanjšanega oksidativnega stresa in vnetnega stanja (Matos idr., 2019). Veliko do zdaj opravljenih raziskav je poka- zalo, da so imeli posamezniki srednjih let ali celo starejši posamezniki, ki so telesno aktivni, višje bazalne ravni testosterona kot posamezniki s sedečim načinom življenja, ki niso telesno dejavni. Pri tem je treba ra- zumeti, da so učinki vadbe takšni le takrat, kadar telesna vadba ni pretirano dolgotraj- na, ni pretirano intenzivna in ne povzroča prevelike utrujenosti. Prav tako je treba upoštevati, da hormonski odziv starejših oseb ni tako intenziven kot pri mlajših, zato lahko sklepamo, da imajo slednji ugodnejši anabolni odziv. Za zagotavljanje ugodnega hormonskega odziva so ključnega pomena zdrave življenjske navade. Varikokela Varikokela se lahko pojavi kot posledica nenormalno razširjenih žil v pampinifor- mnem pleksusu. Že dolgo jo povezujemo z moško neplodnostjo glede na raziskave, ki so pokazale, da je bila pojavnost te pa- tologije visoka pri neplodnih moških. Vari- kokela se pogosto pojavlja tudi pri splošni populaciji, s prevalenco 4–22 %, lahko pa doseže incidenco do 80 % pri moških s se- kundarno neplodnostjo. Učinki varikokele na parametre semenske tekočine so nasle- dnji: spremenjena koncentracija, gibljivost in morfologija semena. Kar nekaj raziskav je ugotavljalo, kako varikokela vodi do osla- bljene spermatogeneze. Večina jih je prišla do zaključka, da se to zgodi zaradi spreme- njene prekrvavitve in temperature v mo- dih. Čeprav raziskovalci niso enotni, dokazi kažejo, da ima popravljanje in odpravljanje varikokele pozitiven učinek na izboljšanje parametrov semenske tekočine in odpra- vljanje moške neplodnosti (Vaamonde idr., 2016). V raziskavi, v kateri so ugotavljali vlogo športne medicine pri diagnostiki andro- loških bolezni, so odkrili visoko incidenco varikokele pri športnikih – 29 % (Di Luigi idr., 1994). Diagnoza in obravnavanje vari- kokele sta izrednega pomena pri moških, ki se ukvarjajo z vzdržljivostnimi športi. Riga- no idr. (2004) so preučevali učinek telesne vadbe na prevalenco varikokele pri mladih športnikih in ugotovili, da telesna vadba ne vpliva na prevalenco varikokele, lahko pa povzroči napredovanje varikokele iz subkli- ničnega v klinično stanje. Di Luigi idr. (2001) pa so preverjali, kako telesna vadba vpliva na parametre semena pri moških športni- kih z varikokelo, in ugotovili, da telesna vad- ba pri posameznikih z varikokelo poslabša parametre semenske tekočine. Vnetje prostate Ocenjuje se, da prostatitis ali vnetje pro- state prizadene 2–10 % moških in je tretja najpogostejša diagnoza pri moških, starih manj kot 50 let, ki letno obiskujejo urologa (Habermacher idr., 2006). Glede na trenutni zdravniški konsenz o ugotavljanju etiologi- je prostatitisa lahko stanje povzroči več de- javnikov, kot so nevronski, vnetni, hormon- ski in psihološki dejavniki. Najpogosteje uporabljen biomarker za bolezni prostate je za prostato specifičen antigen (prostate- -specific antigen PSA), v širši uporabi kot biomarker za raka prostate. Več vrst dokazov kaže, da telesna vadba lahko vodi do izboljšanja občutljivosti za bolečino ter sprememb v imunski, nevro- endokrini in avtonomni funkciji. Telesna vadba je torej lahko vzročni dejavnik in ima lahko vlogo pri etiologiji prostatitisa. Ko- lesarjenje je eden od tipov telesne vadbe, ki vključuje tako naporno telesno dejav- nost kot neposreden pritisk na presredek in prostato. Ti učinki so lahko hormonski, kot posledica naporne telesne dejavnosti, lokalni, kot so mehanski stres na prostato, ki nastane kot posledica gibanja medeničnih mišic, ali neposredni pritisk na presredek, ki ga povzroči sedalo. Dokazi potrjujejo, da imajo vrhunski športniki nižjo bazalno koncentracijo testosterona v obtoku kot netrenirani moški. To se lahko kaže v manj- šem tveganju za razvoj bolezni prostate pri treniranih moških. Čeprav raziskave na tem področju niso zadostne in niso prinesle doslednih rezultatov, se zdi, da je interak- cija med telesno aktivnostjo in nekaterimi motnjami prostate lahko odvisna od fizio- loških in presnovnih dejavnikov, povezanih s telesno vadbo (intenzivnost, trajanje, na- čin vadbe in raven treniranosti športnika). Za natančno določanje povezanosti med vadbo in boleznimi prostate so potrebne nadaljnje raziskave (Vaamonde idr,, 2016). Vpliv telesne vadbe na puber- teto Podatkov o vplivu telesne vadbe na puber- tetni razvoj dečkov je malo in so pomanj- kljivi. Na splošno fantje, ki se ukvarjajo s športom, dozorijo tako hitro ali pa hitreje kot telesno manj dejavni sovrstniki. Hitrejše napredovanje skeletnega in spolnega do- zorevanja pri treniranih fantih lahko pripiše- mo izboljšani moči in telesni zmogljivosti, ki pa sta lahko povezani s pristranskostjo pri predizboru posameznikov za določen šport, telesno zrelejših od drugih posa- meznikov iste starosti. Športi, pri katerih so potrebne velike telesne dimenzije za uspeh (npr. plavanje, tenis), izbirajo športni- ke, ki so nagnjeni k hitrejšemu spolnemu dozorevanju. Pri športih, kjer lahko pride do stanja pomanjkanja energije, učinki na pubertetni razvoj niso znani. V povezavi z moško gimnastiko, športom, pri katerem predpubertetno stanje omogoča prednost pri uspešnosti, so raziskave pokazale pozno dozorevanje, medtem ko druge raziskave niso poročale o pomembnem vplivu inten- zivne vadbe na pubertetni razvoj dečkov. Te razlike je treba pripisati metodološkim razlikam, predvsem pri ravni tekmovalnosti preučevanih športnikov in metodah oce- njevanja pubertetnega razvoja (Vaamonde idr., 2016). Prehrana športniki so pomembna skupina posame- znikov, ki je podvržena tveganju za doži- vljanje stanj subplodnosti in neplodnosti kot posledica nizke razpoložljivosti ener- gije. Pri športnikih je nizka razpoložljivost energije lahko posledica zmanjšanja vnosa energije zaradi omejevanja prehranjevanja in močno povečane porabe energije, po- vezane s telesno vadbo (Vaamonde idr., 2016). Izvor in obseg energijske krize, ki nastane v takšnih okoliščinah, sta pomembna pri pojasnjevanju intenzivnosti motenj plo- dnosti pri posamezniku. Različne raziskave, opravljene tako na živalih kot na ljudeh, so pokazale, da je omejevanje kaloričnega vnosa, in ne povečanje porabe energije, glavni dejavnik, odgovoren za nevroendo- krino disregulacijo. V skladu s tem je bila izvedena raziskava, v kateri so primerjali neodvisen učinek omejitve prehrane in telesne vadbe kot presnovnih stresorjev. Izkazalo se je, da je omejevanje pri vnosu kalorij povzročilo znatno večja nihanja v dnevnem izločanju leptina (Hilton in Loucks, 2000). To bi lahko pojasnilo preobrat v spremem- bah reproduktivnega sistema, ki se poja- vijo po ponovni vzpostavitvi ustreznega prehranskega vnosa pri ljudeh in živalih. Povezano bi bilo lahko tudi s tem, da je veliko različnih prenašalcev, ki sodelujejo v fiziologiji delovanja osi hipotalamus-hipo- fiza-spolne žleze, občutljivih za prebavne, postprandialne in presnovne signale. 92 Poleg tega je v praksi kombinacija obeh dejavnikov (omejevanje vnosa energije in eksponentno povečana poraba energije) najpogostejša situacija in je najverjetneje vzrok za klinično pomembno nizko razpo- ložljivost energije. Nizko do zmerno intenzivna vadba, ki jo spremlja omejevanje pri prehrani, lahko povzroči le majhno negativno energijsko bilanco in izgubo telesne teže ter celo majhno izpostavljenost steroidom, vendar pa ne bo povzročila dejanskih sprememb plodnosti posameznika. Pri osebah, ki so izvajale zmerno intenziven trening, so opazili, da se ob kratkotrajnem povečanju treninga z dodatkom omejevanja prehrane verjetnost motenj v reproduktivni osi, po- vezanih s pulziranjem LH, občutno pove- ča. Kombinacija obeh dejavnikov pri večji intenzivnosti lahko povzroči hud energijski primanjkljaj in zniža koncentracijo LH na raven, podobno tisti v predpubertetnem obdobju (Vaamonde idr., 2016). Nekateri športniki se odločijo za omejitve energijskega vnosa ali pa izločitev ene ali več skupin živil. Pri teh športnikih se lahko pojavi pomanjkanje antioksidantov, ki bi jih lahko zaužili s hrano. Najpogosteje se to zgodi pri športih, pri katerih ima pomemb- no vlogo telesna teža – določanje tekmo- valnih kategorij (boks, MMA), estetika (ples, gimnastika) ali splošna uspešnost (kolesar- jenje, smučarski skoki). Na podlagi trenutno razpoložljivih infor- macij lahko pri nekaterih športnikih zmanj- šano plodnost pripišemo posledici nizke razpoložljivosti antioksidantov, še posebej v času intenzivnih treningov. Obremenitev pri vadbi lahko deluje kot presnovni stresor, večplastni fiziološki vir reaktivnih kisikovih spojin, ki povečuje potrebo po antioksi- dantih. Nizka razpoložljivost antioksidantov lahko oslabi ali izčrpa obrambne mehaniz- me, kar vodi do oksidativnih poškodb v tki- vih, občutljivih za plodnost. „ Zaključek Telesna vadba ima lahko veliko pozitivnih učinkov, kljub temu pa se moramo zaveda- ti, da lahko še zlasti ob pretiravanju nega- tivno vpliva na endokrini in reproduktivni sistem ter s tem na plodnost moških. Po- zitivni in negativni učinki vadbe ter oksi- dativni potencial (predvsem pri aerobnih oblikah telesne vadbe) so odvisni od ravni treniranosti športnika in njegovih izkušenj s treningom. Tako volumen kot intenzivnost vadbe vplivata na hormonski in semen- ski odziv na vadbo. Ta ima lahko skupaj z dobro urejenimi prehranskimi navadami pozitiven učinek na plodnost. Sprememba življenjskega sloga bi lahko bila v pomoč pri zanositvi pri parih, ki imajo težave s plo- dnostjo, zato bi morala biti priporočena. Tip športa ali telesne dejavnosti, s katero se posameznik ukvarja, pa tudi pretirano ukvarjanje z vadbo imata prav tako lahko negativen učinek na plodnost. Dokazi ka- žejo, da so hipogonadizem, spremembe v spolni funkciji, poslabšanje stanja variko- kele in spremembe parametrov semena možne posledice visokih ravni stresa, ki se pojavi kot posledica treninga. Dokazano je bilo, da uporaba androgenih anabol- nih steroidov povzroča jasne negativne učinke na moški reproduktivni sistem, kar dokazujejo hormonske spremembe in po- škodovana reproduktivna tkiva, pomožne žleze in spremenjena spermatogena proi- zvodnja. Prav tako lahko intenzivni športni treningi škodljivo vplivajo na puberteto in spolno dozorevanje. Čeprav je na voljo ve- liko literature o vadbi, oksidativnem stresu in reproduktivni disfunkciji, povezava med vsemi tremi dejavniki še ni do konca razi- skana. Nesporno drži, da je oksidativni stres škodljiv dejavnik za reproduktivni sistem. Pri večini raziskav, v katerih so preučevali telesno vadbo, so ugotovili, da je zmerna telesna vadba koristna za reproduktivni sistem, škodljivo pa nanj vpliva intenzivna dolgotrajna vadba. Čeprav sta intenzivnost in trajanje vadbe pomembna dejavnika pri pojavu zmanjšane razpoložljivosti energije, imajo pomembno vlogo tudi prehranske omejitve, ki še posebej vplivajo na motnje v delovanju osi hipotalamus-hipofiza-mo- da in povzročajo odstopanja v plodnosti. Ne glede na energijski vnos je razpoložlji- vost antioksidativnih spojin, ki preprečujejo nastajanje oksidativnega stresa, bistvenega pomena za ohranjanje ustrezne reproduk- tivne zmogljivosti. Potrebne so dodatne raziskave, da bi lahko čim bolj natančno določili vpliv vadbe na reproduktivni sistem. Dodatne informacije potrebujemo tudi na področju vpliva dru- gih dejavnikov, kot so uporaba prehranskih dodatkov, kajenje, alkohol, specifične diete in uporaba androgenov na reproduktivni sistem. Primerno bi bilo, da bi raziskave usmerili tudi na raziskovanje dolgoročnih učinkov telesne vadbe. „ Literatura 1. Bonetti, A., Tirelli, F., Catapano, A., Dazzi, D., Dei Cas, A., Solito, F., ... Magnati, G. (2008). Side effects of anabolic androgenic steroids abuse. International journal of sports medici- ne, 29(08), 679-687. http://doi.org/ 10.1055/s- 2007-965808 2. Di Luigi, L., Gentile, V., Pigozzi, F., Parisi, A., Giannetti, D. in Romanelli, F. (2001). Physi- cal activity as a possible aggravating factor for athletes with varicocele: impact on the semen profile. Human Reproduction, 16(6), 1180–1184. https://doi.org/10.1093/hu- mrep/16.6.1180 3. Dekany, M., Nemeskeri, V., Györe, I., Harbula, I., Malomsoki, J. in Pucsok, J. (2006). Antio- xidant status of interval-trained athletes in various sports. International journal of sports medicine, 27(02), 112-116. http://doi.org/ 10.1055/s-2005-865634 4. Derby, C. A., Mohr, B. A., Goldstein, I., Feld- man, H. A., Johannes, C. B. in McKinlay, J. B. (2000). Modifiable risk factors and erectile dysfunction: can lifestyle changes modi- fy risk?. Urology, 56(2), 302–306. https://doi. org/10.1016/S0090-4295(00)00614-2 5. Habermacher, G. M., Chason, J. T. in Scha- effer, A. J. (2006). Prostatitis/chronic pe- lvic pain syndrome. Annu. Rev. Med., 57, 195–206. https://doi.org/10.1146/annurev. med.57.011205.135654 6. Hackney. (2020). Endocrinology of Physical Activity and Sport. Springer International Pu- blishing. 7. Kanayama, G., Brower, K. J., Wood, R. I., Hudson, J. I. in Pope Jr., H. G. (2009). Ana- bolic–androgenic steroid dependence: an emerging disorder. Addiction, 104(12), 1966–1978. https://doi.org/10.1111/j.1360- 0443.2009.02734.x 8. Karila, T., Hovatta, O. in Seppälä, T. (2004). Concomitant abuse of anabolic andro- genic steroids and human chorionic go- nadotrophin impairs spermatogenesis in power athletes. International journal of sports medicine, 25(04), 257–263. http://doi. org/10.1055/s-2004-819936 9. Naessens, G., DeSlypere, J. P ., Dijs, H. in Dries- sens, M. (1995). Hypogonadism as a Cause of Recurrent Muscle Injury in a High Level So- ccer Player-A Case Report. International jour- nal of sports medicine, 16(06), 413–417. http:// doi.org/10.1055/s-2007-973030 10. Niess, A. M. in Simon, P. (2007). Response and adaptation of skeletal muscle to exer- cise–the role of reactive oxygen speci- es. Front Biosci, 12(12), 4826–38. https://doi. org/10.2741/2431 11. Rigano, E., Santoro, G., Impellizzeri, P., Anto- nuccio, P., Fugazzotto, D., Bitto, L. in Romeo, C. (2004). Varicocele and sport in the adole- scent age. Preliminary report on the effects šport in zdravje 93 of physical training. Journal of Endocrinologi- cal Investigation, 27(2), 130–132. https://doi. org/10.1007/BF03346257 12. Swan, S. H. in Colino, S. (2022). Count down: How our modern world is threatening sperm counts, altering male and female reproductive development, and imperiling the future of the human race. Simon and Schuster. 13. Šorli, D. (2022). Telesna vadba in reproduk- tivni sistem moških: magistrsko delo [[D. Šor- li]]. https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva. php?id=143551 14. Tartibian, B. in Maleki, B. H. (2012). Correlati- on between seminal oxidative stress bio- markers and antioxidants with sperm DNA damage in elite athletes and recreationally active men. Clinical Journal of Sport Medi- cine, 22(2), 132–139. http://doi.org/ 10.1097/ JSM.0b013e31823f310a 15. Torres-Calleja, J., Gonzalez-Unzaga, M., DeCelis-Carrillo, R., Calzada-Sanchez, L. in Pedron, N. (2001). Effect of androgenic ana- bolic steroids on sperm quality and serum hormone levels in adult male bodybuil- ders. Life sciences, 68(15), 1769–1774. https:// doi.org/10.1016/S0024-3205(01)00972-9 16. Vaamonde, D., du Plessis, S. S. in Agarwal, A. (2016). Exercise and human reproduction in- duced fertility disorders and possible therapies. Springer New York. Diona Šorli, magistrica kinezioterapije Športne storitve Diona Šorli S.P . diona.sorli@gmail.com