Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Rokopisi se ne vračajo. Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: Upravništvo „]flirats v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za i n s e r a t e se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVII. Današnja številka obsega 6 strani. ___Zadružni tečaj se bo vršil z že objavljenim sporedom od 16. do 19. t. m. v prostorih g. O tiča pri „ZIatem studencu", ker so se nam prostori v Masslgartnu odpovedali. Udeležence prosimo, da se v najkrajšem času priglasijo. Spoduještajerske kmetijske zadrege priredijo v torek dne 17. marca t. 1. vinsko razstavo, spojeno z vinsko poskušnjo v dvorani „Masselgarten“ v Celovcu. Razstavila se bodo vina iz vseh spodnještajerskih vinskih krajev. Gostilničarje kakor tudi zasebnike vabimo, da se udeležijo te razstave, katere namen je seznaniti p. n. občinstvo z dobrimi, pristnimi štajerskimi vini in vinskimi producenti. Odbor razstave bode sprejemal naročila in dajal vsa potrebna navodila. Začetek ob 9. uri predpoldne. Vstop prost. Učni jezik šole na Strojni. — „0. kr.“ kršitelji državnih zakonov. — Avstrijska in ruska enakopravnost. Dolgo je potreboval c. kr. deželni šolski svet koroški, da je v svoji seji dne 14. svečana 1908 skuhal svoj imenitni odlok radi učnega jezika v šoli na Strojni. Prvi odstavek tega odloka je vreden, da se priobči v celoti na tem mestu: ozirom na to, da se poslužujejo vse šole okoli Strojne „slovensko-nemškega“ učnega jezika, se ]e deželni šolski svet v sporazumljenju s ko-roskim deželnim odborom odločil predpisati tudi Podlistek. Kuga na Koroškem 1.1680. Poroča č. g. Andrej Sadja k. Ta izvleček iz neke stare kronike na Koroškem ima namen, cenjenim čitateljem „Mir-ovim“ naznaniti, kako je ta nevarna in strašna bolezen razgrajala po naši domovini. Že 1. 1679. je bila kuga na Dunaju in po Ogrskem. Na Dunaju je na tej bolezni umrlo tega leta 80.000 ljudi. Ker je bila nevarnost velika, da bi se bolezen tudi v Celovec prenesla, so se zaprla mestna vrata proti Vetrinju in Beljaku ležeča, toda samo nekaj časa. Začetkom leta 1680. pa je prihajala ta nevarna bolezen zmeraj bliže. Celovčani so napravili veliko procesijo v Gospo Sveto, da bi po priprošnji Device Marije odvrnili nevarnost. Še zdaj visi v gospasveški cerkvi podoba, darovana od deželnih stanov v zahvalo, da je bil Celovec obvarovan kuge. Sredi leta 1680. se je pojavila kuga že v Gradcu; radi tega so se tam zaprle vse šole. Okoli 2000 ljudi je pomrlo, 500 se jih je pa v tej bolezni ozdravilo. Zatem je razsajala kuga po Mariboru, Ptuju, Ljutomeru, Cmureku, Voits-bergu. Iz tega je razvidno, da je vladal po celi Koroški velik strah, in Celovčani so napravili procesijo k sv. Sebastijanu pri Visoki Ojstrici (Hochosterwitz). V Celovcu, 14. marca 1908. šoli na Strojni „slovensko-nemški učni jezik". To je ali ,,Salomonova modrost!?" sama ali pa samo nečuvena foparija. Po tem imenitnem odloku našega premodrega deželnega šolskega sveta ne odločujejo več o učnem jeziku vzdržava-telji šole, kar bi bilo postavno, ampak, — čujte, — šole v okolici. Samo en primer: Židati hočem hišo. Kakšna pa naj bo hiša, tega po tem odloku nimam pravice odločevati, ampak določili bodo to moji — sosedi, meni je samo dati denar in,— molčati. Daleč, daleč smo že prišli! „C. kr." deželni šolski svet koroški je kršil s tem svojim odlokom dva državna zakona: § 19. državnega temeljnega zakona pravi: „Vsi narodi države so enakopravni, in vsak narod ima neprekršljivo pravico do varstva in negovanja svoje narodnosti in jezika. Enakopravnost vseh v deželi navadnih jezikov v šoli, uradu in javnem življenju se od države priznava. V deželah, kjer prebiva več narodov, naj bodo javna učilišča tako urejena, da dobi brez uporabe siljenja k priučenju drugega deželnega jezika vsak teh narodov potrebna sredstva za izobrazbo svojega jezika." Kršil je pa „c. kr." deželni šolski svet tudi § 6. državnega šolskega zakona, ki se glasi: „0 učnem jeziku odločuje po zaslišanju tistih, ki vzdržujejo šolo, v od postave določenih mejah deželna šolska oblast." Občina Št. Danijel in krajni šolski svet Strojna sta kot zastopnika vzdrževateljev šole zahtevala slovenski učni jezik, a „c. kr." deželni šolski svet se ni oziral na to zahtevo in s tem kršil državni šolski zakon. Da bi se pa „c. kr." deželni šolski svet oziral na zahteve zdrave pedagogike, sploh nismo več pričakovali, ker smo se že dolgo odvadili, pričakovati kaj takega od „c. kr." deželnega šolskega sveta koroškega, ki kot „c. kr." oblast ni nič kaj drugega, kakor izvršujoč organ v deželi vladajoče nemškonacio-nalne stranke. Ako pa deželni odbor koroški misli, da je tudi on vzdrževatelj šole, ker dobivajo učitelji svoje plače iz deželne blagajne, mu povemo na vsa usta, da se moti. Z mirno krvjo lahko trdimo: „Peščico slovenskih učiteljev, ki so „Kakor je bilo to leto," piše stari pisatelj kronike, „ dosti žita in vina, tako tudi dosti strahu in trepeta pred kugo." Meseca avgusta 1. 1680 je bila po nekem popotniku zanešena kuga v Št. Jurij pri Zgornjih Libučah v pliberški okolici. Odtod je prešla v Možico, kjer je^le nekaj ljudi ostalo živih. Iz Možice na Dvor, Šmihel in Bistrico pri Pliberku, odtod na Štebenj, Nončjo-vas (kronik piše nemški: Scheidendorff) in Vogrče. Meseca novembra je začela razgrajati kuga tudi v Pliberku, kjer je veliko ljudi za to boleznijo umrlo, nekaj pa ozdravljenih po zdravnikih, ki so bili iz Celovca tja poslani. Septembra meseca 1. 1680. je bila kuga po nekem popotniku (vagum) zanešena v Šmarjeto v Rožu, odtod na Obirsko, Borovlje, Glinje, Kaplo pri Dravi in Podgoro. Da bi kuga ne prešla črez Dravo, je zaukazala oblast vse prehode in mostove po celi spodnji Koroški zapreti in je postavila tja straže. Prehod črez Dravo je bil pod smrtno kaznijo prepovedan. V mestu Celovcu so zaprli vsa vrata (Celovec je bil tedaj z zidom ograjen); mestna občina je po vsem mestu naznanila, da se morajo vsi preskrbeti z življenjem za eno leto. Vsa mestna vrata so bila zadelana z velikimi tramovi razen največja, h katerim pa so se postavile velike in pozorne straže. Velik strah je nastal, ko se je ta bolezen naenkrat koncem leta pojavila pri sv. Sebastijanu pri Visoki Ojstrici, a vendar samo v dveh hišah in je kmalu zopet izginila. Štev. 11. ostali zvesti svoji majki, plačamo mi, mi slovenski koroški kmetje z našimi davki, dokladami in nakladami. Slovenski učitelji so plačani od našega denarja, in deželni odbor koroški ni noben vzdrževatelj šole, ampak samo oskrbnik našega denarja in nič drugega. Ta slučaj nam zopet kaže, kako razumejo „c. kr." avstrijske oblasti državne zakone, kaj pomeni za Slovane po zakonu zajamčena avstrijska enakopravnost. Zgled, kako se mora razumevati enakopravnost, je dala pred kratkim nemškim kulturo-noscem — Rusija, zasmehovana in psovana Rusija. Rusko naučno ministrstvo je izdalo nov načrt za ljudske šole, v katerem se ozira na učni jezik raznih narodov v veliki Rusiji. Načrt velja za sledeče gubernije: kazansko, orenburško, odeško, kavkaško, zapadno-sibirsko, turkestansko in za generalne gubernije irkutske in priamurske. Pouk se mora vršiti v maternem jeziku učencev. Ruščino se poučuje v teh šolah kot zasebni predmet, in sicer začenši od II. razreda. Ravno tako se uči verouk v materinščini, in le na izrecno zahtevo starišev se poučuje ta predmet v ruščini. V teh šolah se pojo pesmi dotičnih narodov in ruske pesmi. — Učitelji morajo dovršiti kako javno pripravnico, učitelji ruske narodnosti pa se morajo izkazati, da so izprašeni iz dotičnega učnega jezika, ki je običajen posameznim šolam. Tako daleč je torej že zavozila bahava nemška kultura, da se mora učiti pravo in pošteno razumevanje enakopravnosti od — „napol barbarske Rusije", kakor jo nemški kulturonosci tako radi nazivljajo. Ako pa deželni šolski svet misli, da je stvar zdaj že končana, se moti. Bila je to samo pred-bitka, v kateri smo bili samo navidezno premagani. Bili pa bomo tudi glavno bitko; hočemo dognati, je li na Avstrijskem za koroške Slovence še sploh kaj pravice. Po hrvaških volitvah. Ko so Hrvatje pred 800 leti izbrali svojim kraljem Ogra Kolomana, pač niso mislili, da bodo V zahvalo, da je bilo mesto Celovec kuge obvarovano, so deželni stanovi L 1681. na trgu sv. Duha postavili steber iz lesa, na katerem je bil kip presv. Trojice, ki se je na nedeljo presv. Trojice blagoslovil po veliki sv. maši, katera se je tam darovala. Da bi pa bilo mesto tudi v prihodnje obvarovano strašne kuge, je deželno predstojništvo (Landschaft) odredilo, da se mora vsak prvi dan meseca v poletju pri stebru samem, po zimi pa v cerkvi sv. Duha obhajati pobožnost, pri kateri se pojejo litanije presv. Trojice. L. 1689. je omenjeno deželno predstojništvo namesto lesenega stebra postavilo steber iz marmorja; na vrhu lunin krajec in pozlačen križ. Kip presv. Trojice se je postavil na podstavek pred stebrom. Polumesec je spominjal na zmage nad Turki leta 1683. Okoli stebra je bil vdolbljen sledeči napis: „Dum statua haec votiva ob urbem peste prae-servatam e marmore poneretur, tantis interea de Turcis reportatis victoriis et recupata Ungaria. Deo trino et Vnl proVInCIa Ista DenVo Debltas eX soLVIt, gratlas." Slovenski: „Ko se je postavil ta marmoren kip (spomenik) v zahvalo, da je bilo mesto obvarovano kuge, so bili medtem Turki hudo premagani in Ogrska zopet pridobljena. Bogu troedinemu se je ista dežela vnovič spodobno zahvalila." Ta steber se je popravil leta 1896/97. Sloienci, spominjajte se Velikovške šole! imeli nepretrgane borbe baš s tistim narodom, s katerim jih veže oseba kraljeva. Tudi dandanes sanjajo prekodravski sosedje o veliki Mažarski in zato jim je na poti slobodna Hrvatska. Ponižati Hrvaško do navadne provincije, to je stremljenje ogrskih politikov. Zato so poslali Hrvatom 1. 1883 Kuena-Hedervarija, ki je dejal: ,,Moje rodišče je v Hrvaški, ali moja domovina je v Ogrski.“ Na Kuenov pritisk je sestavil hrvaški sabor volilni red pred 20 leti. In danes, v času svobodnega pokreta, ko ima Cislajtanija že občni volilni red. mora hrvaški narod voliti svoje poslance še po redu iz leta 1888! Volilno pravico ima le tisti, ki plača 60 K direktnega davka. Samo 2% vsega prebivalstva se moreta udeleževati volitev! Da pri takih volitvah odločujejo uradniki, ki so odvisni od vlade, je jasno. Ni čudno, da so prihajale do leta 1906 v sabor same vladine kreature. Šele, ko so se združili hrvaški in srbski rodoljubi, je prodrla pri volitvah takozvana koalicija, ki je poslala svoje delegate v skupni sabor v Budimpešto. Ali Mažari so zopet naskočili trdnjavo hrvaških pravic s tem, da so izdali železniško pragmatiko, po kateri mora biti uredovni ježih po železnicah, tekočih po Hrvaški in Slavoniji, — mažarski. Proti temu zakonu se je borila koalicija zastonj. Ban Pejačevič je padel, nasledil ga je Bakodcaj, in ko je ta odšel, so poslali Mažari moža „z železno roko“, barona Pavla Raucha. Ta je mislil, da bo pala vsa Hrvaška pred njim na kolena. Zmotil se je, močno se je goljufal. Prebudil se je narod, osvestili so se uradniki, in 27. in 28. preteklega meseca so pokazali Hrvatje in Srbi, da so časi hlapčevanja minili za vselej. Rauch je pritiskal kolikor je mogel. Uradnikom je grozil, izvlekel iz starih arhivov celo zaprašeni ferman (naredbo) iz leta 1855 in zapovedal, da se prebere uradnikom. Vladin organ, „Narodne Novine“, so pisale preteče, skušale prestrašiti vse količkaj odvisne elemente in omadeževale delovanje koalicije. Rauch je celo dolžil rodoljube, da so protidinastični. Ali zastonj pretenje, zastonj natolcevanje. Koalicija se je bila pod banom Pejačevičem po-brinila in izdala zakon o čistosti volitev. Ta zakon, sankcioniran od Veličanstva kralja, določa, da se ima kaznovati z večmesečnim zaporom, kdor kakorkoli pritiska na volilce in ovira slo-bodno gibanje pri volitvi. Na ta zakon so se sklicali voliici, posebno uradniki. Nič ni koristilo, da je Rauch pošiljal uradnike in učitelje iz kraja v kraj, da jih je prestavljal ravno pred volitvami. V Zagrebu in drugod so se uradniki združili in odločili, da nočejo biti več brezpravni sužnji,^temveč svobodni državljani. Že prvi dan, 27. svečana, so združeni Srbi in Hrvatje zmagali svoje protivnike. Drugi dan, 28. svečana, je bila zmaga popolna. Vlada je popolnoma poražena, sramotno potolčena. 56 koa-licijcev in 22 Starčevičancev pride v sabor, ki šteje skupaj 88 poslancev. Vladaje propala pravzaprav z vsemi kandidati, ako izvzamemo enega radikalnega Srba. Kajti pri nekaterih ožjih volitvah, ki se bodo šele vršile, bodo zmagali kandidati koalicije ali pa Starčevičanci. Par poslancev ne pripada nobeni stranki. Žalostno ulogo je igrala pri teh volitvah takozvana radikalna srbska stranka. Hotela je služiti vladi, ali narod je obsodil njeno početje in jo strmoglavil. Njena žalostna zasluga je, da je pri volitvi v Rumi, v Sremu, prodrl Nemec, edini, ki bo sedel med Hrvati in Srbi v saboru. Ali to ne zmanjšuje velike zmage, ki si jo je priborila sloga naroda hrvaško-srbskega. Kaj sedaj? Pojavljajo se glasovi, da hoče Rauch sabor takoj razpustiti. Ali bo to dovolil pravični vladar?! Kaj ni narod dovolj jasno izrazil svojo željo in voljo?! Ali naj narod zopet plačuje vojake, ki jih je Rauch razposlal po celi zemlji, kakor da bi hotel okupirati Hrvaško?! Ni bilo treba ne vojakov ne žandarjev. Narod je miren, ali — odločen! Koroške novice. C. kr. kmetijska družba in Slovenci. Omenjena družba je zopet pokazala, kako naklonjena je Slovencem. Kakor je namreč za nemški del dežele imela potovalne učitelje za čebelarski pouk, tako jih je v preteklem letu nastavila tudi za slovenski del, in sicer v osebah g. A. Martinjaka, nadučitelj a v Medgorj ah, g. J.Krebsa, učitelja na Lesah, in g.Horvata, učitelja v Čačah. Pa ravno za pliberški in ve-likovški okraj, ki je najbolj slovenski, si je poskrbela za slovenskega potovalnega učitelja (za čebelorejo) Nemca! kajti g. Krebs ne zna nobene besede slovenski. To se pravi s Slovenci norce briti! Pa naj še kdo reče, da ne potrebujemo svoje kmetijske družbe ! Igra „Za pravdo in srce“ se bo uprizorila 15. t. m. točno ob 8. uri zvečer v Rokodelskem domu“. Cena: Sedeži po 1 K, 70 vin. in 50 vin. Stojišča 20 vin. Za dva potovalna učitelja za Koroško je dala država 3500 K in kmetijska družba 502 K 32 vin. Na enega torej pride 2001 K 16 vin. Potovalni učitelj za slovenski del dežele je, kakor znano, g. V. Šumy. Poučeval je v preteklem letu 21 krat v slovenskem jeziku in 15 krat v nemškem; dobi torej za vsako „pridigo“ 60 K! Slov. kršč.-soc. „Zveza“ za Koroško naznanja, da ji je nanovo pristopilo (št. 15.) „Slov. kat. izobražev. društvo v Kotljah." Alpinska rudniška družba (Alpine Montan-gesellschaft), katera je ugonobila tako cvetoče rudarstvo na Koroškem, in s tem naši ljubi deželi več škodovala kot vse turške in francoske vojske, je naredila 1. 1907 celih 16.568 K 48 vin. čistega dobička. Dividende so poskočile na 19 od sto, in tantieme (delež dohodkov), pa so bile — „statutenmassig“, kakor se previdno izrazijo zadružniški Židi. Saj je znano, da postajajo ravnatelji in upravni svetniki te družbe v par letih milijonarji. Ubogim delavcem pa odtrgavajo pri vsaki najmanjši zamudi kar 25°/0 od itak pičlega dnevnega zaslužka! Pozimska kmetijska šola v Velikovcu je začela s poukom dne 5. novembra 1907. Preteklo šolsko leto je štela 16 šolarjev, med njimi 11 Slovencev. Za hrano in stanovanje plačujejo po 24 do 30 K na mesec. 11 šolarjev je dobilo podpor v znesku 690 K. Z državno, deželno in mestno podporo bodo sezidali poseben internat. Letošnje leto obiskuje to šolo 24 kmečkih sinov. Nova šola na Strojni. Dolgo so tuhtali gospodje v deželnem odboru in v deželnem šolskem svetu, kako bi se izvili iz zadrege, ker zahtevajo Strojanci za svojo novo šolo slovenski učni jezik. Nekaj mesecev so gruntali in nazadnje segli vendarle spet po svojem starem kopitu in ukazali: Šola na Strojni bodi tako dvojezična kakor sosednje šole v Žvabeku, na Suhi in v Ornečah: Prvo leto se uče otroci samo slovenski, v drugem in tretjem jletu slovenski in nemški, od četrtega leta naprej pa le nemški; s slovenščino naj si učitelj le pomagaj, kadar je sila; in od tega leta dalje se le tisti otroci uče po tri ure na teden slovenščine, katerih stariši to izrecno zahtevajo. Spet se torej naša nemška vlada ni zmenila za želje slovenskega kmeta davkoplačevalca; seveda k temu ne bode molčala vrla občina strojinska; stopila bo pogumno v boj za —- pravico in slovensko šolo. Slovensko politično in gospodarsko društvo bo storilo nemudoma svojo dolžnost. Slovenci, pozor! V zadnjem času hodita po slovenski Koroški dva agenta nemške knjigarne „Vindobona“ na Dunaju in ponujata novo-izišlo nemško knjigo „Oesterreichs Hort“, zgodovino habsburških dežel, ki bi imela biti jubilejno darilo našemu cesarju. Agenta pravita, da se knjiga ozira tako na Slovane, kakor na Nemce. Če pa jo prelistaš, vidiš, da je vse drugo, kakor pa nepristranska. Zgodovina avstrijskih dežel se riše v njej tako, kakor da bi Nemci veljali vse, Slovani v Avstriji pa bi bili velika ničla. Najslavnejše zmage skupne avstrijske armade nad sovražnikom se proslavljajo le kot zasluga Nemcev. Tako na primer stavi pisatelj ob opisu sijajne zmage kristjanov pred Dunajem nad Turki 1. 1683. poljskega kralja Sobieskega, ki si je v tem boju priboril prve lavorike, popolnoma v ozadje. Zato pozor, da se ne^ usede kdo na lim! Celovec. Č. g. Petru Seraj niku se zdravje polagoma vračuje. Hodi po sobi in je že prav vesel in živahen. Ker je še zelo slab, mu je zdravnik dovolil nekoliko vina. Celovec. (Zborovanje) tukajšnjega slov. kršč. delavskega društva v gostilni pri „Zlatem studencu" dne 8. t. m. je bilo dobro obiskano. Po pozdravu predsednika g. L. Žagarja in poročilu tajnika g. H. Komaca je govoril o socialni demokraciji g. Vajnceri. Prisrčen, jasen in zelo poučljiv je bil govor č. g. msgr. Podgorca o sužnosti in nje odpravi. Najtoplejša zahvala! Prosimo še za drugokrat. Razveseljeval nas je tudi mešani zbor. Št. Vid ob Glini. C. g. Ivan Serajnik, župnik v Št. Danijelu, se je povrnil na svojo župnijo in je že izven vsake nevarnosti. Upamo, da bo v najkrajšem času zopet popolnoma trden in čil. Pokrče. Umrl j e tukaj Blaž Leder wasch, občespoštovani posestnik in bivši cerkveni ključar, v najlepših svojih letih. Bil je tudi vrl Slovenec, in se ni ustrašil, glasovati z nami. Naj počiva v miru! Grabštanj. Bauernverein so tudi tukaj ustanovili. Zakaj pa kaj? Za gospodarske potrebe imajo kmetijsko podružnico, za politiko občinski zastop, gostilne in — Štrajharja. Grabštanj. Na tukajšnjem kolodvoru je tarif voznih cen iz leta 1903! Opozarjamo tem potom načelnika postaje, da skrbi, da dobimo kmalu nov tarif. Tretji razred v Ljubljano vendar ne stane K 1P40 ! Velikovec. (Naša pošta.) Že pred tremi leti se je moral pisec teh vrtic pritožiti na poštno ravnateljstvo v Gradec radi naših poštnih razmer, kar se tiče narodnostnih zadev. Poštno ravnateljstvo je razsodilo popolnoma pravično v prilog pritožitelja v odloku z dne 7. novembra 1905. Od tistega časa je bilo dobro do najnovejšega časa. Toda nekaj časa ni na pošti nobene gospodične, ki bi znala slovenski. Hudujejo in kregajo se nad strakami, ki niso zmožne nemščine, češ, radi enega Slovenca se ne bomo učile slovenski. Ta je vendar lepa! Ali je v Velikovcu in okolici samo eden Slovenec? Kje so pa drugi? Kje so absolutno narodni Slovenci, ki jim je slovenščina nad vse? Ali c. kr. poštni in drugi uradi (ker tudi pri drugih uradih se vedno sliši ta izgovor) ne vedo, da Velikovec ni izključno nemško mesto, in da je okolica slovenska? Pritožba na c. kr. poštno ravnateljstvo tudi sedaj ne izostane. Velikovec. (Zopet nemški deficit.) Pri nas obstoji že dalje časa „Turnverein“. Toda, dokler ni bilo nemške telovadnice, se ni mogel posebno razvijati. Sedaj je seveda vse drugače. Poleg koristnega, namreč telovadbe, mislijo naši „turnarji“ tudi na prijetno. Morebiti potrebuje društvo tudi gmotne pomoči! In tako je priredilo omenjeno društvo v „Turnhalle“ svoj bal. Toda nekateri Velikovčani so za politično „tur-nanje" bolj vneti, kakor pa za telesno. Ko so „turnarji“ po balu prešteli kronice, manjkalo jim je v pokritje njihovih stroškov celih 82 kron, tako da so morali potem po mestu pobirati prispevke za primanjkljaj. To je dokaz, da tudi „heiT‘ ne vleče več, ker je „Sieg“ (čisti dobiček) na slovenski strani. Precej Velikovčanov se je že spametovalo, mnogo se jih pa še bo. Dobrlavas. (Novega davkarja smo dobili.) Prišel je novi davkar, g. Schiefermiiller. Prejšnji, g. Lupfer, je bil že pred več tedni odšel v Št. Pavel. Nismo se ravno s težkim srcem poslavljali. Zakaj bil je hud Nemec in ni znal slovenski. Novi gospod davkar menda zna dobro slovenski in je neki zelo vljuden in ljubezniv v občevanju z ljudstvom. Tako je tudi edino prav. Dandanes mora biti uradnik demokrat, pravi ljudski človek, in mora znati čutiti z ljudstvom. Če bo naš novi g. davkar takega mišljenja, ga bomo resnično veseli. Lovanke pri Dobrlivasi. Pri naših nemškutarjih vlada že dalje časa velika ne volj a. Jezijo se, nekateri „fejst“ kolnejo, pa vse vkup jim nič ne pomaga. Mi imamo sicer usmiljenje in sočutje z usmiljenja vrednim človekom, in tudi našim nemškutarjem ne privoščimo, da so se enkrat tako imenitno namazali. Imeli bi sicer vzrok. Oni so se nam vedno posmehovali in naše narodne prireditve skozi zobe vlekli. Kaj je torej vzrok velikega „mačka“? Par dni prej že so naznanjali po Dobrlivasi lepaki, da bo v nedeljo, dne 23. febr. v Lovankah velik „FeuerwehrbaU“, na katerega se občinstvo vabi. Ker so pa menda Lovančani in Dobrolci trdi Nemci, bilo je vabilo pisano samo v nemškem jeziku. Nam narodnim Slovencem se je zdelo vsaj tako, da lovanški ognjegasci vabijo samo Nemce na svoj „bal" in da Slovencev ondi ne marajo videti. Drugače bi jih vendar bili po slovensko povabili. Mislili smo si torej, zdaj je še nevarnost, da kakega Slovenca ven vržejo, če pride mednje. No, ven ravno ni bilo treba nikogar vreči, zakaj tesno jim res ni bilo. Bilo je vseh vkup kakih 20 do 25 moških, od teh kakih pet v ognjegaški uniformi". — Ker so bili napravili samonemška vabila, so menda mislili, da jih bo prišel počastit sam nemški cesar s „pikelhavbo“, pa razen kakih pet Dobrolcev ni bilo nikogar. Vse je bilo zavoljo tega seveda zelo klavrno. Jezili so se nad nezvestobo svojih prijateljev iz okolice, ki so jih tako grdo pustili na cedilu. In če je povrh žalosti še „deficit“ v blagajni, nam mora biti žalost umljiva. Nismo škodoželjni, ali zapisali smo te vrstice, da bi si jih naši posilinemci vtisnili v spomin. — Ali ni znano, da so bili ravno lovanški nemškutarji zmeraj najzvestejši pristaši in najzanesljivejši zavezniki po drugod okoli sicer že propadle ali pa propadajoče nemško-liberalne stranke, ki ima ravno v dobrolski občini še precej trdno zaslombo. Vedno so bili prvi pri vsaki volitvi in prireditvi. Ali torej niso zaslužili, da jim zdaj njihovi «gospodje" in ko-mandantje nekoliko povrnejo njih trud in zvestobo? Pa nič, ni jih bilo, ne iz Dobrlevasi (razen par), ne od Miklavca, odkoder so jih pričakovali polni „fikej“, ne od kod drugod. Pozabljeni, zapuščeni, zavrženi! In od lastnih krvnih nemškutarskih prijateljev! To boli! — Vidite, toliko ste jim pri srcu. Vi ste pač le tudi „kmetavzarji“ kakor smo mi in nič več. Oni so pa fini gospodje (vsaj domišljajo si to), in ne ljubi se jim sedeti poleg vas, če ni potreba. In potrebe ni bilo še zdaj. Pa ne obupajte, ljubi naši posilinemci, in ne jemljite si te žalosti toliko k srcu, zakaj tudi za vas bodo zopet prišli boljši časi. Prišle bodo volitve, in takrat bodete zopet ljubljeni, nad vse srčkani, stiskali vam bodo roke, objemali vas in pritiskali na srce. Še radi bodo sedeli poleg vas, morebiti vam ponudili iz lastne kupice piva, cigar in tudi „gulaža“ in bodete potem nad vse nepozabljeni, mili prijatelji. Kokij pri Dobrlivasi. Ljudska veselica, ki jo je dne 23. februarja 1.1. priredilo pri nas dobrolsko izobraževalno društvo, se je prav izvrstno obnesla. Najprej nam je v labko umljivem in krepkem govoru gosp. dr. Cukala iz Celovca pojasnil težavne razmere katoličanov na Ruskem. Lepa vam hvala, prečastiti gospod, in prosimo še kedaj drugič zopet. — Zdaj se dvigne zagrinjalo in na odru je stal Blaž (igra „Čevljar") in koj v začetku igre že vzbudil obilo smeha. V celi igri nas je zabaval s svojimi neprostovoljnimi dovtipi, tako, da so marsikateremu zalile oči s solzami vsled smeha. Sploh so vsi igralci prav izvrstno igrali, nad vse imenitno pa so jo pogodili Blaž (Martin Wastl), dr. Lopnik (Ivan Kuhling) in Opeka (Vinko Kuhling). Igra je sicer precej težka, posebno Blaž ima veliko ulogo, ali izborno so je rešili. In če se to igro dobro igra, je tudi zelo hvaležna. Občinstvo se ni moglo boljše zabavati. Dobro sta se kontra-firala tudi „Kmet in fotograf". — Tombola, ki je imela nad 80 dobitkov, je povzročila obilo zabave in veselja. Le obžalovali smo, da nima gostilničar večje in prostornejše sobe, da bi gledalci lahko sedeli. Ker je bila soba nabito polna, je moralo seveda vse stati. Hvaležni pa smo g. Mežnaiju, da nam je dal prostor. Vsled nemškutarske zagrizenosti ga v Dobrlivasi nismo mogli dobiti. Priporočamo torej vsem omenjeno Mežnarjevo gostilno. Tam se dobi tudi naš list „Mir“. Vsem, ki so pripomogli, da se je veselica tako lepo izvršila, igralcem, dobrotnikom tombole (Novak iz Sinčevasi), vrlim tamburašem in pevcem se na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Pliberk. (Zidanje nove šole.) Staro je že šolsko vprašanje v Pliberku. Dolgo smo se branili, a vse nič ni izdalo. Višje oblasti so sklenile, in mi moramo pritrditi. Vprašanje je zdaj: Kje naj se zida nova šola? Štiri predlogi so mi znani; za prva dva načrta so se izrekli občinski svetovalci že pred leti; prvi prostor je tam, kjer se gre k vrelcu pod Libičem, drugi pa pri kolodvorski ulici blizu grajske žage, tretji pri Winkl-hafnarju, četrti pa tik Kumeževe ulice. Popolnoma nepripravna za šolsko poslopje sta pač drugi in četrti prostor. Za šolo pač ni prijetna soseščina žaga na dva cirkularja z velikim ropotom, in prijetna soseščina marofskih mlatilnic, najmanj pa priporočljiva bližina marofskih hlevov, iz katerih se tako pogostokrat izvaža gnoj, ki s svojo sladko vonjavo kuži vso okolico. Ob Ku-meševi ulici pa ne kaže zidati šole zavoljo cestnega šuma in strašanskega prahu. Tudi bi po-kupovanje tamošnjih bližnjih hiš preveč stalo, in razgled bi bil šoli še zaprt. Prav pripraven pa je prostor pri Winklhafnarju kakor glede velikosti tako tudi glede lepe lege. Proti temu prostoru ni nobenega postavnega zadržka, služila bi pa sola tam olepšanju notranjega in zunanjega mesta. Libuški občinski odborniki so se v občinski seji zavzeli za prostor ob kolodvorski ulici, a niso pomislili, da bi imela cerkev in šola biti blizu vkup. Menda je dandanes moderno, da se zidajo šole daleč proč od cerkve, da se morejo potem gotove osebe izgovarjati, da je predaleč v cerkev, da ne morejo iti z otroki k šolski maši. Tukaj tudi ne velja ugovor: Ozirati se moramo na največje davkoplačevalce. Šole se morajo zidati tam, kjer to postave zahtevajo. V Pliberku smo imeli dozdaj šolo v mestu, in ne bi bilo napačno, če bi tudi v prihodnje tako ostalo. Otroci tudi lažje nakupijo različne hišne potreb-scine, in ni se jim treba tako dolgo potikati po ozkifi ulicah, kjer vedno vozijo vozniki. Sicer pa bi bilo boljše, da bi se šola sploh ne zidala, ker so sedanji prostori še prav pripravni in našim razmeram se zadostujejo veliko let. Od nekod. (Naša nepristranska (?) c. kr. pošta.) Kako nepristransko postopa z nami koroškimi Slovenci naša slavna c. kr. pošta kaže zopet enkrat sledeči slučaj: Iz P. na Spodnjem Koroškem pošlje nekdo neki bolnici v Celovec svotico denarja s slovenskim naslovom: N. N. v Celovcu pri Elizabetinkah. Kako pa se začudi, ko pride črez par dni nazaj z opombo, da se naslovljenka ni mogla najti. Odpošiljatelj si misli: Bolnica je pač gotovo že odšla domov, da se ji denar ni mogel dostaviti. Pozneje pa izve, da je bila še do 15. svečana v bolnišnici, dočim je denar bil odposlan že 3. svečana. Ne da se misliti, da bi v Celovcu na pošti ne vedeli, kje je Elizabetinski samostan. Mogoče je samo dvojno. Ali pismonoša nakaznice radi slovenskega naslova ni hotel dostaviti; neznanje slovenščine ga tu nikakor ne oprosti, ker se slovenski izraz „Eliza-betinke" ne razločuje toliko od nemškega, da bi ga tudi trd Nemec ne mogel tolmačiti. Ali pa je slovenski naslov kakega poštnega uradnika ali uradnico tako neprijetno dregnil v oči, da si je mislil: Celovec je nemško mesto; torej s slovenskim denarjem nazaj! Takih klofut si pa ne pustimo dajati od nemških uradnikov. Ta bi bila lepa, da bi pošta v Celovcu denar s slovenskim naslovom pošiljala nazaj. Sicer pa bo za opisani slučaj moralo dati c. kr. poštno ravnateljstvo pojasnilo. Šmihel pri Pliberku. Častnim občanom je imenovala občina Bistrica bivšega župnika v Šmihelu, č. g. Fr. Mariniča, dekana v Pliberku. Čestitamo ! Št. Danijel. Drugi razred zahteva c.kr. okrajni šolski svet v Velikovcu na naši zdaj enorazredni šoli; krajni šolski svet pa je zahtevo odklonil, ker ni postavno utemeljena. Št. Danijel. (Volitev.) Volili smo nov občinski odbor, seveda samo našince, in izbrali smo si tudi novega župana, namreč gosp. Miha Kumprej p. d. Pludra, mlado, čilo moč. Dosedanji župan, Pr. Kert, ki je občino zastopal že 4 dobe, ni hotel več prevzeti nase tega težkega bremena. Bil je za občino dober gospodar, kar pričajo občinske doklade, ki znašajo le 100/0; odločno se je vedno potegoval za koristi občine in tudi svojega verskega in narodnega prepričanja nikdar ni zatajil. Za časa njegovega županovanja se je vpeljalo v občini tudi slovensko uradovanje. Torej hvala mu za dolgoletni trud in vsa čast njegovemu delovanju! Volili smo tudi nov krajni šolski svet, vse nove, odločne in značajne može. Za načelnika je postavljen Anton Sekalo, kmet, ki bo gotovo pravi mož na svojem mestu. Št. Danijel. Slovensko uradovati je začel tudi naš novoizvoljeni krajni šolski svet. Prvo dobro znamenje! Suha. Naši fantje imajo izvrstne glasove. Cerkveno petje pri nas je pa borno. Ne bi stopili fantje skupaj in si napravili cerkveni zbor? Sploh bi potrebovali pri nas kakega društva. Izvolili smo novega vrlega ključarja; morda se bo ta potrudil, da se kaj takega doseže. Strojna. (Protestni shod.) Dne 8. sušca po sv. maši se je vršil v župnišču v Strojni po § 2 protestni shod davkoplačevalcev iz šolskega okraja Strojna proti nepostavni odredbi naših šolskih oblasti glede učnega jezika na novoustanovljeni šoli v Strojni. Sprejela se je soglasno sledeča resolucija: 1. Vsi na protestnem shodu zbrani davkoplačevalci šolskega okraja Strojna z ogorčenjem protestirajo proti naravnost izzivajoči, popolnoma nepostavni odredbi c. kr. deželnega šolskega sveta, da se mora na šoli v Strojni vpeljati slovensko-nemški učni jezik pod pretvezo, da rabijo tudi šole v okolici slovensko-nemški učni jezik. 2. Odločno ugovarjajo proti temu, da bi sosedne šole odločevale učni jezik njihove šole, ker je to proti vsaki postavi, ampak, pridržujejo si to pravico zase, ker so sami dosti razsodni in bodo šolo tudi sami vzdrževali. 3. Opravičeno terjajo, da tudi šolske oblasti upoštevajo postave, ki veljajo za nje ravno tako kakor za davkoplačevalce. § 6 drž. šolskega zakona pa pravi: O učnem jeziku in o poučevanju v drugem deželnem jeziku odločuje po zaslišanju tistih, ki šolo vzdržujejo (torej ne po merilu sosednih šol), deželna šolska oblast, in sicer ne samovoljno, ampak „v od postave začrtanih mejah". Katere so te meje, to pove jasno člen XIX. drž. temeljnega zakona. 4. Občinski zastop in krajni šolski svet pozivajo, da kot njihova zastopnika takoj vložita pritožbo zoper to nepostavno razsodbo in da neustrašeno bijeta boj do končne zmage. 5. Svojega deželnega in državnega poslanca g. Fr. Grafenauerja prosijo, da se tudi on v deželnem in državnem zboru odločno zavzame za njihove opravičene zahteve." Resolucija se je že izročila g. Grafenauerju in se bo tudi uposlala c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Ljudje so silno ogorčeni, ker se na njihove želje prav nič ne ozira. Ali gospoda res misli, da je slovenski kmet samo zato, da plača in — molči, postav za njega pa ni nobenih? Tako postopanje je kruto in olikanih ljudi nevredno. Pa vsaka sila do vremena. Boj še ni končan in zmagati mora končno pamet in pravica! Strojna. (Krajni šolski svet) je v svoji seji dne 8. t. m. vzel razsodbo c. kr. dežel- nega šolskega sveta o učnem jeziku v šoli z ogorčenjem na znanje in sklenil, da se vloži proti tej krivični razsodbi takoj pritožba na naučno ministrstvo. Isto pričakujemo od občinskih zastopov v Št. Danijelu in v Libeličah, ki pa do zdaj o imenovani razsodbi še nista prejela uradnega obvestila. Leše pri Prevaljah. (Nesreča v rudo-kopu.) Dne 26. svečana 1.1. se je v našem pre-mogokopu ponesrečil delavec Jurij Novak. Ko koplje premog, se naenkrat nad njim odtrga plast in ga zasuje, tako, da je bil do pasa v zemlji. Šele po štirih urah so ga mogli rešiti iz nesrečnega položaja. Zlomil si je tri rebra in se precej hudo poškodoval na nogah; vendar rane niso smrtno nevarne, in je upanje, da okreva. Guštanj. (Shod političnega društva.) Splošna in enaka volilna pravica je prinesla koroškim Slovencem novo, čisto prerojeno življenje. Mnogo je bilo nad nami političnih zaspancev, po-največ iz strahu pred nemškonacionalnimi liberalci. Zdaj je led prebit. V zadnji zagorski koči se je vzbudil ponos in veselje do rodne grude, v naše ljudi je prišel nov, svež duh, korajža. Kar bi bilo pred par leti sploh nemogoče, to se je zdaj zgodilo. Imeli smo v Guštanju političen shod, imeniten shod, ki mora navdati z veseljem vsakega rodoljuba, vsakega prijatelja kmeta in delavca. Veliki prostori v gostilni pri g. Kleinlercherju so bili pretesni. Predsedoval je shodu g. Kogelnik p. d. Klančnik. Zanimivo poročilo g. drž. poslanca Grafenauerja o delovanju državnega zbora, njegova izvajanja o gospodarski politiki so bila z navdušenjem sprejeta. G. Smodej je poročal o političnem delovanju socialdemokracije in razkril njeno za kmeta in delavca škodljivo, neodkrito postopanje. Zborovalci so bili navdušeni. Ves Guštanj je bil vesel; veseli le niso bili g. Marišler, njegov uradniški generalštab, ki so z županom vred na postaji defilirali pred došlima govornikoma. Obetajo se nam boljši časi, nasprotnike pa čakajo zasluženi politični porazi. Možica. Pri tukajšnjih občinskih volitvah smo propadli v L in III. razredu. Veliko na-šincev ni bili na volišču. Spodnji Dravograd. (Razno.) Znani iz-obraževatelj mladine in pokrovitelj klepetulj stopil je v prijateljsko zvezo z nekim Korlnom. Obadva nameravata skupno na Veliki petek, to je na god prvega, napraviti v „tigrovem žrelu" gledališko predstavo. Igra: „Oponašanje tukajšnjih tržanov po hoji in govorjenju." Imeli bodemo torej čast, umetnika, ki je do zdaj nastopal le v ožjem krogu svojih „zvestih“ (?), videti kot javnega diletanta. Cisti dobiček dobi „Sudmark“. — Na pustni dan je neki šaljivec pri belem dnevu s svetilnico v roki po trgu iskal Nemce; naštel jih je baje šest. Predno se bodo proglasili za pristne Nemce, morajo se dati preiskati z Rontgenovimi žarki, ker se nahaja tukaj kužna bolezen, imenovana „tajč-gezinte Slovenen" in te preiskave se Nemci (?) boje. Imajo pač slabo vest. Spodnji Dravograd. (Samomor.) Tu bivajoči vrtnar, A. Saese z Dunaja, doma iz Laboda, si je dne 7. t. m. s strupom (ciankalijem) vzel življenje. Bolehal je na umu in večkrat izjavljal, da se hoče usmrtiti. Imel je strup pri sebi in v neopazovanem trenotku ga je izpil in bil takoj mrtev. Ojstrica. (Umrl) je tu minoli teden boršt-nar Hiršlerjev, g. Zobot, po daljšem bolehanju. Bil j e^ strasten nasprotnik Slovencev. Črneče. (Nezgoda.) Ko sta se oni teden tukajšnji grajščak g. dr. Kirchner in grajščak g. Mohrenschildt iz Libelič vozila od kolodvora, splašil se jima je konj in ušel. Padla sta oba iz voza, ki je bil potem razdrobljen na drobne kose. Slednji gospod je bil na več mestih precej opraskan, pa vendar ne nevarneje poškodovan. G. dr. Kirchnerju se ničesar ni zgodilo. Labod. („Bauernverein") za Spodnjo Koroško, o katerem se vam je več pisalo že iz Libelič, ima dne 15. sušca tu svoj ustanovni shod. Na shod vabijo tudi Slovence, a že slovenska pravila so taka, da morajo obuditi naše pomisleke. V nemških pravilih stoji, da se nova zveza ne bo ozirala „na narodnost in veroizpovedanje", v slovenskih tega ne najdemo. To se nam zdi sumljivo in je res stara liberalna fraza, s katero se hoče slepiti kmeta. Slovenci zato to novo liberalno zvezo odločno odklanjamo; združili se bomo v samopomoč že sami. Nemški liberalci so bili doslej naši narodni in gospodarski nasprotniki in bodo gotovo tudi v bodoče! Kakšni „strokovnjaki“ kujejo novo zvezo, kaže § 1. slovenskih pravil, ki se doslovno glasi: „Združenje kmetov po spodnjem Koroškem namerava zboljšati gmotno stanje po vseh doseglich načinov. Drustwo obsega vse Koroške občine iz katerich se pridružujejo udje." — To je dovolj, da nam pokaže, da iz te moke za nas ne bo kruha! Podgora. Zmaga za zmago v slovenskem Rožu našim rdečim in „plavim“ nasprotnikom tudi že ne da več pokoja. Začeli so se gledati kakor zaljubljene mačke in zdaj je dognana stvar, da so se Nemci, oziroma nemškutarji zvezali z izdajalskimi demokrati, da tako uničijo Slovence v občini Podljubelj. Mi se liberalcem samo čudimo, ker še vedno vidimo pred seboj ves tisti gnoj, ki so ga „delavske vile“ pred tremi leti kar kupoma nametale na Nemce. To je bilo takrat, zdaj seveda stojijo „vile“ lepo tiho v kotu in se veselijo, da so ljudje tako grozno pozabljivi, Slovenci pa nezavedni, nedelavni in needini. Kostanje. (Volitev novega občinskega odbora) se je tukaj vršila zadnjo soboto, dne 29. svečana. V tretjem razredu se je od 130 volilcev udeležilo, oziroma pripustilo k volitvi 113. Liberalna stranka je porabila vse moči, da obdrži še tudi za naprej ta razred. A ko je komisija, sestavljena iz najbolj zagrizenih naših nasprotnikov, zagledala ogromno število naših volilcev, je skušala spraviti svoje pristaše s tem v odbor, da je začela zamotavati kar po vrsti naše glasove. Navzoči zastopnik vlade je opozarjal komisijo na postave in na določbe upravnega sodišča ter naravnost protestiral proti ne-postavnemu delovanju volilne komisije; a kaj to našim modrijanom mar. „Črni mračnjaki" ne smejo zmagati, pa je. Dasiravno so se nam godile take krivice v navzočnosti c. kr. vladnega zastopnika, vendar smo zmagali v tem razredu z večino sedem glasov. Izvoljeni so z 60 glasovi naši vrli, obče spoštovani možje, gg. Martin Lepušic p. d. Kašnik (kateremu sta hotela snesti nadučitelj in dosedanji župan volilno pravico), Janez Vospernik p. d. Zapotnik, Valentin Winkler p. d. Flev, Janez Nagele p. d. Vardjan odbornikom in Jožef Tepan p. d. Kurnik ter Sil. Tepan p. d. Kurnik namestnikom; nasprotni kandidatje so imeli 53 glasov. V drugem razredu jih je prišlo od 29 volilcev volit 28; od teh so dobili naši možje in nasprotniki vsak po 14 glasov; prišlo je torej do žrebanja. Izžrebal se je odbornikom našinec Tomaž Weifi p. d. Neu-wirt in dva namestnika: Janez Lepušic p. d. Oražem in Velentin Schwarz p. d. Hacej. Odločevala je v prid nasprotnikom iz obravnave proti Kašniku znana Plešnarca v Treščah, ki je pod prisego rekla, da ne da pooblastila „na nobeno stran", kar je pozneje zopet pred pričami zatrdila. — Prvi razred se je prepustil liberalno-nemškutarski stranki brez boja. —^ Vsa čast našim zavednim možem, ki so tako brez strahu stopili na volišče. Posebno priznanje gre volilcem iz Št. Jurja in Gorjan, ki so nastopili kot en mož ter z glasovnico v roki pokazali, da se vkljub vsemu zaničevanju in zasramovanju od strani naših hajlovcev ne ustrašijo javno pripoznavati svojega prepričanja. Sram pa naj bo nasprotnike, ki so vkljub vsemu pritisku, nasilju in zvijačam vendarle prejeli take — klofute! Prihodnjič udarimo še huje! Brdo na Žili. (Odlikovanje Grafen-auerjevo.) Dne 2. marca 1.1. izvršilo se je tu na Brdu na slovesen način odlikovanje drž. in dež. poslanca, gosp. Franca Grafenauerja, z zlatim križcem s krono. Žal, da se je samo par dni prej izvedelo, da bode ta slovesnost tu na Brdu, in da je bilo vreme skrajno slabo, snežno. A vkljub temu storili so tukajšnji narodnjaki vse, da bi se ta slovesnost izvršila na dostojen način. Na lepem, prostranem kraju sredi vasi napravil se je z zastavami ozaljšan slavolok in pod tem primeren oder, da bi moglo ljudstvo slovesnosti boljše slediti. Nekako ob 9. uri predpoldne podala se je precej dobro zastopana požarna bramba iz cele tukajšnje občine, potem oba krajna šolska sveta ter naš župan, gosp. Jožef Fellacher, na dom drž. poslanca. Med gromom topičev spremili so ga na Brdo, in sicer najprej v župno cerkev, kjer se je darovala sv. maša z blagoslovom, potem pa na kraj slavnosti. Tri belooblečene deklice nosile so na blazinah od poslančevega doma pa do tu sem zlati križec s krono. Vkljub precej slabemu vremenu zbrala se je tu hitro prav velika množica ljudstva; tudi več Ziljank v narodni noši je bilo vmes. V županovem imenu razložil je č. gosp. provizor Matevž Trepal iz Melvič v navdušenih besedah pomen slavnosti ter pokazal ljudstvu, kaj more doseči tudi čisto preprost človek, ako se pridno izobražuje ter vztrajno in neustrašeno dela za blagor svoje domovine. Na to je pripel g. župan drž. poslancu na prsi zlati križec s krono; zbrano občinstvo je zaklicalo poslancu trikrat navdušeno „živio!“ Potem je razložil domači župnik, gosp. Anton Sturm, pomen „križa" in „krone“ ter na kratko govoril o sedanjem političnem in gospodarskem boju, katerega se je udeleževal drž. in dež. poslanec gosp. Franc Grafenauer dolga leta v prav posebni meri, in o katerem si je zaslužil tudi to odlikovanje, ki ni samo v čast njemu samemu, ampak vsem koroškim Slovencem, posebno pa naši občini. Vidno ganjen zahvalil se je zdaj gospod Grafenauer za svoje odlikovanje pred vsem presvetlemu cesarju, ki mu je je podelil, potem pa tudi vsem, ki so se te slavnosti udeležili ali pa tudi sicer pripomogli, da se je ta slovesnost izvršila na tako dostojen način. S tem je bil končan olicielni del te svečanosti, sledil mu je pa še privatni del. Večina narodnjakov namreč je še dolgo ostala skupaj ter med drugim tudi s petjem veselih narodnih pesmi dala duška svojemu zadovoljstvu nad lepo uspelo slovesnostjo in nad odlikovanjem edinega slovenskega drž. in dež. poslanca na Koroškem. Brdo ob Žili. (Nemškutarski občinski računi.) Dne 20. in 21. februarja t. 1. izvršila se je na zahtevo revizija tukajšnjih občinskih računov za leta 1905, 1906 in 1907, pri nekaterih pomanjkljivih točkah tudi nazaj do leta 1902. Ta revizija je dognala, da od leta 1902 sem ni bilo zapisanih dohodkov iz občinskega lova v znesku 2834 K 75 v, oziroma, da je bilo za to svoto premalo zapisanih občinskih davkov. Primanjklaj iz 1. 1903 v svoti 581 K 85 vin. je bil 1. 1904 dvakrat, 1. 1905 enkrat, tedaj skupaj trikrat namesto samo enkrat zaračunjen. Našli so sicer še druge napake, ki pa niso bile tako velikega pomena. Ko je liberalni župan v začetku meseca septembra leta 1907 po 15 letnem vladanju občino oddal novemu slovenskemu županu, izkazali so občinski računi razen najetega dolga v znesku 3100 kron še okroglo 1100 kron primanjkljaja, kar bi moral tedaj stari župan od občine še nazaj dobiti. Zdaj po reviziji pa mora on občini še 2358 K 21 vin. nazaj plačati. S tem pa še ni vse v redu; gre se bržkone še za večje svote kakor pa je ta. To je tisti župan, ki je postavil nekega kmeta pri zadnjih občinskih volitvah v prvi volilni razred, akoravno plačuje vsega skupaj manj davka kakor pa drž. in dež. poslanec g. Grafenauer, ki pa je bil v drugi volilni razred zapisan. Še le po rekurzu na c. kr. okrajno glavarstvo smo spravili vsakega izmed obeh teh mož na svoje pravo mesto. Občinske volilne odloke pa je pisal nadučitelj Gičtaler na Brdu, ki je bil obenem tudi občinski svetovalec. Več se bode poročalo, ko bode stvar še bolj razjasnjena. Poglavje za delavce. Podljubelj, če kdo nas okrca po časopisju, zmajemo navadno z ramami in pustimo vse skupaj počivati v miru. Ne tako rdečkarji, vsaj borovski ne. Zadnjič enkrat je „Mir“ popolnoma mirno in nepristransko poročal o novem delavnem času v Borovljah in Podljubelju, pri tem pa se po nesreči dotaknil tudi nemškega voditelja, sodruga Neutzlerja, češ da ni šel sam po kostanje v ogenj, ampak je druge poslal po nje. Pa je že preveč. Na gospoda voditelja je padel majhen prašek, ki je moral na vsak način doli. Sklicalo se je protestno zborovanje pri Trnjaku, kjer je gosp. Neutzler, kakor je to že njegova navada, z veliko ogorčenostjo nabijal obroče na „Mir“. Nobeden delavec ga ne sme več brati. To je seveda lepa pomoč! Prepove se sodrugom branje nasprotnega časopisja, in voditelji so varni. Še bolj varni pa bi bili, tako se vsaj meni vidi, če bi nemški voditelj g. Neutzler zgradil okoli njih visok plot, da bi sodrugi zvedeli samo to, kar bi jim Neutzler skuhal, in gospodu voditelju se ne bo treba več v tako slabem potu truditi v Podljubelj. Sicer pa zaupamo delavcem, da si ne bodo od nikogar dali jemati prostosti, zlasti še, ker je ravno pri rdečkarjih na zastavah zapisano „frei“. 120 kron je morala plačati socialnodemo-kraška železničarska blagajna voditelju dr. Adlerju za neki enourni govor v Teplitzu. Pa še pravijo rdečkarji, da ne žro delavskih grošev. Gospodarske stvari. Mlekarska zadruga v Celovcu. V to zadrugo je leta 1907 dovažalo 60 udov po 20 kil mleka na dan, 20 posestnikov od 20 do 100 kil, in 3 nad 100 kil. Ena kila je prišla na ISMl vin. Izplačala se je pa kila le po 15-25 vinarjev, ker pride 3'16 vin. na režije itd. Društveno gibanje. Podsinjavas. „Kršč. soc. pevsko in delavsko društvo za Podsinjovas, Bistrico in okolico" priredi v nedeljo, dne 15. sušca, ob 4. uri popoldne, v gostilni pri Gašparju vPodsinjivasi svoj letni občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. Št. Janž. V nedeljo, dne 15. sušca, ob 5. uri popoldne, bode ustanovni občni zbor „Slov. kat. izobraževalnega društva" v gostilni pri Gašparju v Podsinjivasi. K obilni udeležbi vabi sklicatelj. Železna Kapla. „Kat. slov. izobraževalno društvo" priredi na dan sv. Jožefa, t. j. 19. t. m., v zgornjih prostorih g. Gašp. Weitzerja (Boštej), po drugi službi božji, svoje prvo mesečno zborovanje. K obilni udeležbi vabi odbor. Gozdanje. (Izobraževalno društvo) priredi v četrtek, dne 19. marca, popoldne po blagoslovu pri „Neuwirtu“ redni občni zbor. Na sporedu je govor ter volitev odbora. K obilni udeležbi vabi vse člane in prijatelje društva odbor. Književnost. „Slovenska dijaška zveza" je založila dvoje vrste ličnih razglednic, ki jih je izdelal mlad umetnik-dijak. Razglednice so izšle ravnokar in je čisti prebitek namenjen za ustanovitev in vzdrževanje ljudskih knjižnic ob slovenski jezikovni meji. Zato upamo, da bode rado posegalo po njih slovensko občinstvo, posebno naša inteligenca. Razglednice^ se naročajo pri predsedniku S. D. Z. iur. Ivo Česniku, Gradec, Schiller-strasse 45, I. Cerkvena poročila. Škofijske vizitacije aprila: 21. v Apačah. 22. pri sv. Duhu v Celovcu, 26. v Št. Janžu v Rožu, 27. v Št. Jakobu v Rožu, 28. pri D. M. na Žili, 29. na Strmcu. 30. v Št liju ob Dravi. — Majnika: 2. v Pokrčah, 3. v Št. Rupertu pri Velikovcu, 4. v Grebinju, 11. v Libučah, 12. v Možici, 13. v Pliberku, 14. v Mohljičah, 17. na Jezerskem, 18. na Reberci. Inštaliran je bil 8. t. m. č. g. A. Teul na župnijo Bilčoves. Kaj je novega po svetu. Velika vojaška razstava na Dunaju. Kakor čujemo, se bo vršila od meseca aprila do junija 1909. 1. na Dunaju v spomin na stoletnico zmage pri Aspernu 1809 velika vojaška razstava z naslovom „Nadvojvoda Karol in njegova doba". Pokroviteljstvo je prevzel nadvojvoda Friderik, vnuk nadvojvode Karola. Namerava se podati kolikor mogoče popolna slika razvitka naše slavne armade od leta 1770 do 1847. Zastopana pa ne bo samo armada v svoji celoti po svojih uniformah, slikah, orožju itd., ampak zastopane bodo posebno tudi tiste osebe, ki so se udeležile kakor si že bodi bojev izza onih časov. Razume se, da bo na prvem mestu stal nadvojvoda Karol sam in ves cesarski dvor, potem vojskovodje izza one dobe, pa tudi na častnike in druge vojake vseh stopenj in vrst se bo oziralo v spominih. Posebna pozornost se bo obračala na podobe iz vojaškega življenja na stvareh, ki se vsak dan in povsod rabijo, na primer: na skodelicah, krožnikih, tobačnicah, pahljačah ali mahalih itd. Pripravljalni odbor razpošilja pozive na vse strani in vabi ljudi vseh vrst, da naj porabijo to priložnost in razstavijo predmete (stvari) in rodbinske spomine, ki jih imajo. Najmanjši spomin, da se le ujema z razstavo, se hvaležno sprejme. Na odborov poziv se obračamo torej do svojih čč. bralcev s prošnjo, da bi blagovolili podpirati to patriotično podjetje s tem, da se marljivo in vneto udeleže te razstave. Vsa druga vprašanja naj se pošiljajo na naslov: „K. u. k. Heeresmuseum in Wien, X/2, Arsenal", kjer se dajejo vsakršna druga pojasnila. Olajšava pri zrelostnih izpitih na gimnazijah. Naučno ministrstvo je že dovršilo načrt za preosnovo gimnazijskih zrelostnih izpitov, ki ima že letos stopiti v veljavo. Pri ustnih izpitih znižajo število predmetov; odpade namreč izpit iz fizike in zgodovine. Pri ostalih predmetih ustnih skušenj bodo pogoji za oproščenje lažji kakor do sedaj. Pri pismenih izpitih odpadeta latinsko-nemška in naloga iz matematike. Ameriške novice. West Allis Wis. Naše slovenske novice! Življenje postaja vedno živahneje. Slovensko kat, društvo sv. Janeza priredilo je zadnjo soboto, 22. febr. t. L, svojo veselico. Bila je izredno obiskana. Došel je mestni mayor (župan) in vsi aldermini (svetniki). Med vsemi maskami sta najbolj ugajala kranjski Janez s svojo gorenjsko Mino. Vse je občudovalo starokranjsko nošo. Prihodnje leto se bodo pa gotovo tudi že pokazale Ziljanke v svojih kratkih Jančah". Huda finančna kriza se tudi pri nas kaže; lahko bi rekli, da je tričetrt delavcev brez dela. Sedaj pa, ko se bliža pomlad, in ko bodo volitve, ki so tu burnejše kakor v starem kraju, končane, bo tudi zopet vse v starem tiru. Krizo najbolj občuti cerkveni odbor; še kratek čas in vse bo dobro. — Kako obilna je naša naselbina, vam kažejo sledeče številke. Meseca januarja in februarja poročilo se je osemnajst parov, krstili smo šestnajst amerikanskih Slovencev. Umrl, hvala Bogu ni nikdo. Tudi 900 Slovencev v Sheboygan težko čaka, da dobe svojega duhovna; morda se vendar kdo iz kake slovenske škofije oglasi, čakalo bi ga tudi delo v bližnjem 35 km oddaljenem Fort Washington. Jaz moram oskrbovati celo nadškofijo, po kateri so Slovenci in Hrvati raztreseni. Sedaj še gre; ko pa bo vse delo dovršeno, je pa še eden gospod neobhodno potreben. Glavna skrb nam je, kje in odkod dobiti šolske sestre, ki bodo zmožne slovenskega in angleškega jezika. Pa tudi v tem oziru zaupamo na Boga. Smo v misijonskih deželah. — Grozen zločin zgodil se je v Denver, Colo. Anarhist Alio, Italijan, je, sprejemajoč sv. obhajilo, z revolverjem ustrelil župnika P. Leo Heinrichs. Gospod se je bil ravno namenil, da na spomlad obišče svoje drage. Ko je policija prijela hudodelca, je izjavil, da mu je žal, da ne more vseh katoliških duhovnikov pobiti, češ, da so oni sovražniki delavstva. Umor obsoja vsak Amerikanec brez razlike vere, ker ve, da se za delavstvo nihče toliko ne žrtvuje kakor ravno katoliški duhoven; saj ima zgleda dovolj v svojih slovenskih škofih in drugih duhovnih. „La mano nera" (črna roka) pa je razprostrla svoje mreže povsod, in angleški časniki že poročajo, v kakem strahu je duhovščina v Chicago, kjer je glavni tabor lahonskih iredentovcev. Kancelar nadškofije, msgr. E. Dunne, je mnenja, da je čin v Denver samo prvi korak, katerega je storila »protiklerikalna11 v resnici pa anarhistična liga. Ta slučaj je pokazal, kam meri prostozidarstvo. V starem kraju najprej duhovna iz šole ven, v prosti deželi, kjer vsak duhoven lahko prosto uči svojo vero, — tu pa: od anarhista smrt. „La mano nera" ima po celi Ameriki svoje podružnice, po katerih deluje. Strah, katerega ima duhovščina po Chicago in drugod, je verjeten. Saj nimamo nikjer toliko prostozidarskih lož kakor ravno tu; saj so še nekateri naši koroški Slovenci pri društvu, ki ima popolnoma prostozidarske namene. Vzrok: koroška šola. Doma je zatajil jezik svoje matere, z jezikom vero, in v deželi prostosti — postane docela anarhist, če ne v dejanju, pač pa po mišljenju. Upam pač, da se bode med Korošci tudi to obrnilo na bolje. Z veseljem zasledujejo nekateri koroško politiko; z neizmernim veseljem poročal mi je Konrad Pečar iz Milwaukee, da so Oraša vrgli. Nekaj let bo treba hudega in vztrajnega dela, potem smo pa Slovenci na konju! Povejte vašim mevžam po Koroškem sledeče: Naš slovenski jezik je tu veliko več vreden kakor nemški: poštne tiskovine imamo tu trojezične, in sicer angleške, francoske in poljske, nemškega nič! Če greš na raznovrstne urade, našel boš vsaj Poljaka uradnika, ki bo tudi Slovenca razumel. Sploh smo tu Slovani v časti, dasi hočejo marsikateri biti po sili Nemci. Kakor sem ze poročal, bo našo novo cerkev blagoslovil eden slovenskih škofov. Tudi sliko vam bom poslal, da bodo Ziljani vedeli v starem kraju, kako cerkev so si postavili Slovenci v kratkem času in ob finančni krizi v daljnji tujini — Ko bomo pa bolj na trdnih nogah, se bomo pa tudi Št. Jakoba spomnili. Eden Skočidolčan je hotel že poslati za »smodnik", da bi Oraša še bolj pokadili. Ko bo zopet prilika, se pa zopet oglasim. Vsem prisrčne pozdrave! Za „Narodno šolo" v Št. Jakobu v Rožu so darovali: Zahvala. Podpisani si usoja izreči toplo zahvalo vsem društvom, kakor tudi zilskim mladenkam, ki so pripomogle, da se je redka slavnost o priliki odlikovanja g. državnega poslanca Grafenauerja tako lepo izvršila. Posebno zahvalo pa izrekam še č. g. Mat. Trepalu, provizorju v Melvičah, za lep slavnostni govor, kakor tudi za njegovo veliko skrb za občino, vsled katere je po urejenju občinskih računov dobila občina črez 3000 kron. Županstvo občine Brdo na Žili. Jož. Fellacher, župan. Tržne cene v Celovcu 5. marca 1908 po uradnem razglasu: Blago 100 kg • 80 1 itrov en) od do (bii K V K V K V Pšenica .... Rž 20 — 20 66 11 80 Ječmen .... — 18 18 10 — Ajda 19 58 20 — 9 36 Oves 16 — 17 — 6 — Proso — Pšeno .... — — ; 25 40 16 — Turščica .... — — 16 72 9 70 Repica (krompir). — — j 4 88 2 20 Seno, sladko . . — — 8 — — — „ kislo . . . 5 60 : 7 60 — — Slama .... 4 70 5 40 — — Mleko, 1 liter . _ 22 24 _ Smetana, 1 „ — 60 1 20 — — Maslo (goveje) • 1 % 2 40 2 80 — — Surovo maslo (putar), 1 2 40 3 20 — — Slanina (Špeh), povo -, 1 rt 1 80 1 90 — — „ „ surova, 1 1 50 1 70 — — Svinjska mast . 1 n 1 70 1 80 — — Jajca, 1 par . . — 13 — 16 — — Piščeta, 1 » . . 2 60 2 80 — — Kopuni, 1 „ . . — — — — — — 30 cm drva, trda, 1 m 2 3 20 3 60 — — 30 „ » mehka, 1 » 2 80 3 20 — — 100 kih igramov Živina živevage zaklana JO od do od do od do a •i-» 2 v k r o n a h PM Ph Voli, pitani . . 76 _ _ _ 4 2 „ za vožnjo 410 424 72 — — — 28 8 Jnnci 180 240 — — — — 7 4 Krave .... 160 420 — — — — 56 18 Telice 180 220 — — — — 4 2 Svinje, pitane . . — — — — 124 124 14 14 Praseta, plemena 18 38 132 44 Gospodom vinskim odjemalcem na Koroškem na znanje. Kdor želi kupiti na debelo in drobno po nizki ceni v zmislu vinskega zakona od dne 12. aprila 1907 zajamčeno pristna izvrstna štajerska vina iz sloveče kletarije stotnika Fri-dolina Kaučiča v Sromljah, naj se obrne do te, da se mu dopošlje cenik (eventuelno vzorci). Na razpolago so tudi izborna vina iz najznamenitejših vinorodnih avstrijskih kronovin. Klet ari j a stotnika Kaučiča, Sromlje, Spodnje Štajersko. Prof.Pawlow pripoziia na podlagi najnatančnejše poizvedbe, da je zdravi tek najboljši oživljavec izločevalnih želodčnih živcev. Za pospeševanje teka, okrepitev želodca*, in za olajšanje želodčnih bolečin se odlikujejo najbolj prave Bradyjeve želodčne kapljice. One pospešujejo prebavljanje in jedičnost, odstranijo truplu škodljivo napenjanje, preobilno napravo kisline, zaprtje, želodčne bolečine in druga oviranja prebavljanja. Kapljice se dobivajo v lekarnah. C. lìrady, lekarnar, l>nnaj, I., Pleischmarkt 1/385, razpošilja 6 steklenic po K 5-—, 3 dvoj nate steklenice pa po K 4'80 poštnine prosto. Vabilo na redni občni zbor „Št. Jakobske mlekarne v Rožu“, ki se vrši v nedeljo, dne 22. marca 1908, ob 3. uri popoldne, v prostorih »Narodnega doma" s sledečim sporedom: 1. Poročilo in odobrenje računa za 1. 1907. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Slučajni predlogi. Načelstvo. Vabilo. Hranilnica in posojilnica v Glinjah ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 22. sušca 1908, ob 3. uri popoldne, v gostilni g. Lovro Zablačana na Trati. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice za L' 1907. in odobrenje letnega računa. 2. Čitanje revizijskega poročila »Zadružne Zveze v Celju" ter ukrepi vsled istega. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi se vabijo vsi zadružniki. Načelstvo. Vi r- Sanatogen Od več kot 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno priznan kot najuspešnejše krepilno in oživljajoče sredstvo. Krepi telo. Jači živce. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure zastonj in poštnine prosto po Bauer In dr., Berlin SW 48. Glavno zastopstvo : C. Brady, Dunaj, L, Pleischmarkt 1. Vernik J. v Velikovcu 1 krono; Čisti dohodek veselice 2. febr. 1908 v Št. Jakobu 30'40; Mohorjani v Škocijanu v Podjunski dolini 18; Ant. Kastelic, bogoslovec v Ljubljani, 1 ; M. Jereb, župnik v pok. v Kranju, 4; Cviter J. iz Zahomca 5; Upravništvo »Slovenca11 5’20; Spicer iz Jesenic 5; Bodo-Ijubna družba pri Kobentarju 19 80 + 7'20 = 27-—; Prane Kogoj: cisti dobiček ob izletu katol delavskega društva 30'92 ; zbral v veseli družbi 2‘30; Neimenovan iz Ško-oli MoI P.0dj.uns|11 dolini 18 ; M. Ulčnik, župnik v Doliču, |0rkimh ioanVnifk?fjl-LokiTr10; Mohorjani v Leskovcu pri kaplan v Pliterlra, 20; I„„ pli' JS™ '5“: Upravništvo ,,Slovenca" 3--+ i0-_ = i3._. Hranilnica in posojilnica St. Stefan na Zih 40; Prane Zdolšek župnik v St. Juriju, 740; P. Pr. Ambrož v Pazinu 2-20 ; Pr! Petrovčič v Borovnici 10; Hranilnica m posojilnica v Velikovcu 50-Jožef Siter, sodn. svetnik v Brežicah, zbral v družbi 17 kron! Najiskrenejša hvala vsem darovalcem! Matej Razim, župnik. lastnica uredništva. J. M. v C.: Prosim! Nekaterim dopisnikom : List ima malo prostora, zato kratkih poročil! Včasih mora manjvredno poročilo v — koš. Vsem pozdrave! Kupujte narodni kolek! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani i Dunajska cesta št. 19. (Medjatova hiša) zavaruje 1* P™** I^žariri škodi vsakovrstna poslopja, zvonove, premičnine |Jp 2. proti prelomom zvonov, in Ul in pridelke; is 3. za življenje, oziroma doživetje, in proti nezgodam. Edina domača slovenska zavarovalnica! Svoji k svojim! loterijske številke 7. marca 1908 : Gradec 5 65 54 14 26 Dunaj 37 51 5 42 21 Razglas. -”0',53,8 C. kr. okrajno sodišče Dobrlavas dovoljuje na lastno prošnjo Frančiške Premig, posestnice Knezove kmetije v Peračiji, prostovoljno sodnijsko dražbo h Knezovi kmetiji vlož. št. 13 k. obč. Št. Marko pripadajočega mlina in tik ležeče travniške parcele št. 171/4 v premeri 2 a 24 m2 in s čistim dohodkom —^ K 6 vin. ter se ista določuje na dan 20. sušca 1908 od 9. do 12. ure dopoldne na licu mesta v Peračiji. Izklicna cena znaša 5000 K, ponudbe pod to ceno se ne sprejmejo. Dražbeni ponudek je izročiti in sicer polovico takoj v roke sodnij skega odposlanca c. kr. kanclista Janeza Dretnik, drugo polovico pa naj dalj e tekom enega meseca v roke c. kr. notarja g. Valentina Schwarzl v Dobrlivasi. C. kr. okrajno sodišče Dobrlavas, oddelek L, dne 26. svečana 1908. Janez Vovk, pekovski mojster v Celovcu na starem trgu št. 13, Tiskarskega učenca, ki bi imel veselje izučiti se za stavca, sina poštenih starišev, popolnoma zmožnega slovenskega in nemškega pismenega jezika, ki je z dobrim uspehom dovršil vsaj prvi razred latinske šole, realke ali dva razreda meščanske šole, sprejme pod običajnimi pogoji takoj ali ob sklepu šolskega leta tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje kaznivo! AlleinichtarBalsam ■* im Mtimrf > m* < JLTMwrytaPftsradj M Mlàll Uggirà*. Edino pristen je Thierry iev balsam z zeleno znamko „redovnica‘‘. Cen; : 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom proti vsem se tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinami vseh vrst. u, ctjjaueoui C e n a : 2 lončka K 3 60 se pošlje povzetju ali denar naprej. le proti puv/.euu ;tii ueiiax naprej. Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na: Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. tovarne za Ph. Mayfartha & Co. patentirana samodelavna „Syphonia“ je pač najboljša brizgafnica za uničevanje drevesnih škodljivcev, za vinograde in hmelj, za zatirale bolezni na listju, za uničevanje grintave zeli in divje gorčice itd. ___ Brizgalnice, ki se nosijo in vozijo, so za 10, 15, 60 in 100 litrov sEsi tekočine s pripravo za mešanje s smrdljivcem ali brez nje. Zahtevajte podobe in opis od tvrdke Ph. Mayfarth & Co. stroje, posebne tovarne za vinske stiskalnice in strojev za uporabo sadja. Odlikovan s 600 zlatimi in srebrnimi kolajnami itd. ©HjSTAJT, II/l, Taborstrasse št. 71. Obširni ilustrirani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se iščejo. priporoča slavnemu občinstvu svojo lepo urejeno pekarno, vedno svež kruh in sveže drože ter ogrsko moko raznih številk. ___________Nizke eene. — Točna postrežba. („W illko mm