OSTEK. Prgačev oo® preroknje. Po prlpovedovanju Prgačevega oCeta iz Gradiš zapisal AJnton Stražar. Kdorkoli je hodil po lepi kranjski deželi še v fiasih zlatega mira, je slišal ob sobotah in pred prazniki lepo ubrano potrkavunje v cerkvenih stolpih. Kdor ima količkaj dobrih čutil v sebi, se mu pri srcu kar smeje od veselja - ni li res? Tudi jaz sem imel za to dovzetno srce. Kolikokraf smo šli s tovariši k bližnji porlružni cerkvi na Gra,diše; potrkarali smo vselej rloigo, dolgo časa, kar nekam smo se zamislili. Bilo je pred par leti. '""" Nedeljo po spominu sv. Marjete je bilo v naši bližnji gradiški soseski ,,žegnanje;" zato smo isto soboto potrkavali brez konca in kraja. Se le ko smo bili popolnoma utrujeni, smo šli iz zvonika; pod aerkvijo pa je sedel PrgaSev oče in pušil iz svoje.u:'. .livčka. Spoštovali smo fantje starega Radeckiievp ¦¦'¦ »ojskarja; ved«l je prav dosti povedati o italijaoskjLi Tojskah. Prigedli smo k staremu možn in začel nam je fMriporedovati: JFantje, s«daj Tam j« S« prijetno, ali ne bode wn dolgo; hud« stiske bodo prišlo na3 ras; mene lo lakr*t d« \3o t«č na svatu, to T«n dobro. Po- slušajte, kar vam povem: Ka] se bere v ,,Sibilnih bukvah ?" ,,Svet bode postal zelopretkan in iznajdljiv. Ljudje se bodo vozili semintja brez konj, vozili se bodo celo po zraku, nad zemljo, Oblačila pa bodo nosili ta,ka, da s.e ne bode kmet ločil od gospode; sovraštvo bode med brati in nevera . . . Kmalu po treh osmicah (po leti 1888) se bodo pa zafiele vojske i^n se nadaljevale toliko časa, da se bode vojskovala vsa Evropa — da, ves svet! Slo bode v vojake vse, staro in mlado, bla.go bode sila drago, pred mlini pa bode stal vojnk na straži, Ijudje ne bodo smeli svojega blaga svobodno pfodajati, kakor bi sami hoteli. Velike stiske bodo!" 'Mož je pripovedoval še bolj obširno in natan6no, ali mi smo mu vselej segli v, besedo: rfOče, kdaj bode še to ali nikoli!" ,,Bode, Kode — vi se bost» spomnili na te moje besede!" Starega moža ni veB na svetu; ravno ob sedanji vojski je umrl, ali spomin na njega se še clolgo ne bodte izgubil. Sem toliko srefien, "da sem ravno doma na do!>ustu; kje so pa moji nekdanji tovariši? Razškropljeni so križem sveta; nekaj jih že počiva v tuji in dalini zemlji. Zdi se mi, kakor bi še sedaj čul, todia toliko mofinej« besede Prgačevega očeta: »Bode, bode — ri so bosto spomnili na ti moje besed*!« Vojni spomini, (Napisal Januš Goleo.) I. V gradn. Lanskega leta smo prikorakali v gališko vaa nad Dnjestrom. Moštvo se je začelo zakopavati tik nad vasio, polkovni štab pa se je nastanil v prijaznem gradiču v dolinici ob žuborefiem potoku iu pod. vas,;o. Gradič je last poljskega grofa Vartanoviča in jo kroginkrog obdan od lepega vrta s parkom. Stanovanja so Mla tedaj še prav dobro ohranjena, vsak izmed nas je dobil odkazano lepo sobo in se je castanil v njej v čarobno tihcm, sarao vojaku poznanem zadovol.iu: vsaj za nekaj dni se ti ne bo treba potikati in skrivati po podzemeljskih luknjali in rovihv Vse je nas trenotno osrečil novi grajs|ci stan, le g. polkovnik je mrmraje brskal po hodnikih in okrog poslopja in zmerjal poljsko žlahtno kri, ki še celo v gradovih ne pozna prepotrebne zdravstveD^ naprave — stra,nišča! Pionirji so na polkovnikcvo povelje takoj zbili omari podotfno napravo in jo postavili na dvorišče kot nekako stranišče. Sedaj pa je bil naš stan opremljen z vsem potrebnim in še g. polkovnik je menil: tukaj bi nam bilo dobro dolgo ostati! Dva dni po na§em dohodu je pridrdrala tu na dvorišče kočija in iz nje je izstopil gospod in dve dami. Takof sem uganil: grajski so doma! Gospoda, grofa Vnrtanoviča. je lahko kmalu vsakdo presodil že po zunanjosti, da je šlapa io hlate gotovo nosl starejša dama, ki je kot sova bliskala z očesi okrog ia se ni napotila v grad, aiapak posestniška sajnozavest jo j,e gnala po vrtu okrog poslopja. Kot pribita se ie nenadoma ustavila pred novo napravo na dvorigfiu, udarila z nogo ob tla in dobro mi je udarilo na uho: MTega pa že ne, živimo mi brez le omare, bodo tudi gospodje vojaki." Brž ko jej je kot kužek ponižni oskrbnik odkril krivca tega zaboja, se ]& za\rrtela na peti in se odprayila jeznih korakov naratvnost k polkovihiku, Ne vem, kaj in kako sta razpravljala, pa to je resnica, <ia sta odjenjala vsak za polovico in pionirji so prestavili iz desek zbito škaflo yl grajskega dvorišča v gozdiček, precej daleč proč. Z grofom in grofico se je teojaj ovite glave pripeljala tudi mlada komtesa. Iz ovlttka sem sklepal, fla to božjo in nežno stvarco boli glava, ali pa malo manj: zob. Se na vefier prihoda je bil v zdravstvene posvete poklican naš štabni zdravnik, ki mi je razodel in me prosil, naj bi jaz na zobu bolni komtesi izmaJčnil še taisto šrbinjo, ki jej noč in dan draži nežno živftevje, V pojasnitev bodi poveidano, da Je bil naš žtabnl zdravnik že star in slaboten gospod, Jd je koj v začetku vojne pri polku obSirno služjro irlviganja in drapanja ubogih voiagkih zob naprtil meni kot mo&nejšemu sotrudniku na polju sanitete. LTn res sem si 9 časom v tej strokl prisvojil toliko vaje, da se mi je skoro vsajc zob1 že po prviejn sprijemu umaknil, 5e tudi iz trdno priragftenega zakjotja. Seve, pa je le velik razlo&ek, izmakniti rob1 vojaku, ali pa kot penaf obSutljivi grajsld ,>giospodi5ni. Taki pomisleki so butali tudi ob mojo s trudom prisvojeno padrersko strofco, fco me ]• zdravniK rival v grolifino »obo. Bprtjela ]e naju etao-a grofioa, k3 me ]• rotila pri fVtiii ¦auženiBBo ugraMj&nih eobovih avy Apolol4«, iMtisi W pustll« U todaj kl«36« čo Robka, »- ko bi jej poprej omamil živoe s kokainom. Kj« pa dobiti na bojnem polju ta živoe uspavajoCi strup, kl ga jaz tioslej nisem vbrizignil še nobenemu vojaku, in ml je še celo ime zvenelo bolj po Spansko. Zdrav' nik mi je z obraza čital mojo zmedtenost na polju strupov, mi šegavo potrenil z odesom in izglnil iz sobe s trdnim zagotovilom: ^Tajkoj prineaem brizgalnico in kokain." Stal sem sedaj sam prqd žlahtno poljsko grolico, ki me je z nekakim plemenitim ponosom merila od pet do glave. tedaj še v trdnem prepričanju, da sem izveden zobozdravuik^ ne pia navladen vojaSki kaplan. Grizli so me ti pogledi žensks sod)b& in nekako olajšanje se mi je razleglo po T&Gih udih, ko Je zopet vstopil zdravnik z brigalnico, k5 je sicer ni raBil Ba koklain, ampak pri cepjjenju proti koleri. Tudi v cevi ni tifial uspavaM strup, ampak aedolžna galigka voda. Grofica nam je solznih o6i namigiiila: naprej! ln stopaia sva po preprogah v sosedno sobo, oba oborožena, jaz s kleščamij zdravnik pa z brigalnico in vodo. V sosedni sobi je ovite glave v naslonjaču sedela zobobolna komtesa. Tudi ona je uprla od bola solzne ofii v naju in jezilč bi jej bil gotovo izpahnil vpraSevalno b«sedo: kokainP, da jej ni zapiral govora omot krog glave. Skrbna mati jej ]« odjiota- la zobne obvezi in io tolažila, kazaje na zdravmkovo brizgalnico: ,,Le glej,- revica, n« bo nii bolelo, gospod ti ž« bode umoril živec s kokainom in mladi gospod zobozdravnik ti bod« pa brez vsakt boleiin« izmalfiiil zob." Pa trp«lo vam je flolgo in iflarsikiatara tolažilna beseda ja priromala lz materinth ust, pr^lno ]• hfierka odprla usteoa in pokazala zobek. Imela je eobk« kot miS in prt,T nii nisem Rvt)mil, itta bi mi toPral spo9I*Ulo; saj tako SrbtnBo W iipuKl po doma- 6i navadi kakor moja rajna stara mati s hodno nitjO, ne pa z železnimi klešftami. Ce sem s© še pa domis111 živce morečega kokaina v zdravniKOVi brizgalnJci, sem si bil pa svest, da žlahfna mučenica( niti z»ovilila ne bo. Ti svela potrpežljivost, kar cele vagone je }» strosil ubogi štabni zdravnik, predno je pregovoril žensko občutljivost in vbrizgnil cvileči komtesi hh*dne vode v meso ob zobu. Cakali smo zopet dobra 6etrt ur©, predno ie po zdravnikovem mnenju razpel kokain brezčutne uspavalna strune, Zdravnik mi je potrenil z očesom in pristopil sem k nežni stvarci jaz kot rabelj, trdno držeč z d»snico klešče, pa ne zuna], apipalc y žepu. Komtes* je odprla na materino prigovarjanj& tresofia usteoa, misleč, da jej bodem samo poklutal na zobek z vprašanjem: Ali že spavajo živci? Pa moja levioa g» je tesno oklenila njene glave, desnica je stisnila tr>dtoo klešče in kot bi trenil, je tičal zobek v neusmiljenih kleščah, pod katerimi je že padlo na stotine kot hrast vkoreninjenih vojaških zob. Mati je zakričala, ko sem, jej pomolil hčerkin zobek pod 08I, bolaica Je p«, samo globoko in goreče vzdihnila, nvisleČ, pravu pipanje Se le pride sedaj na wsto. Ne bod&m popisovalr kako si j© komtcsa izpirala usta in mati sipala name kbge zahvale; plaf^lo «a celi napad in izpah grajskega zoba j© bilo kakoc je grofioa samo zatrdila polkovnikT*,: stranišCe Je 8 pomofijo grajskih slug priromalo iz precej oddaljenfiga gozdifia na dvorigfte gradiča, kamor so ga bili Sa prvotno postavili pionirji. Ta s pomočjo gali§k»V0(l» srečno izruvani grajsko-žlahtni zob je zbližal nu vojaSk* vsiljence z grajsko družino. Marsikateri to6er smo presedeli pri grofovski mizi ob čaju in &»• mljanju. Stara grofica je bila kaj zattavna; gosp*, a grof pa enokopitao tnalo, H j« 08 6asa do &asa p»Ual gork« TtzdihA: . Dalj« prifi.J