»TO, «CTTOroTO3fcgl Posamezne številke« Kava d ne Din «—‘75, ob nedeljah Din 1*50» »TABOR- fcrhai* vati: dan, razveš nedelje u» praznikov, ob 13. uri s datumom naslednjejjd dne ter stane mcsso.no do posti t) 10*—-, ta ino-jcemstvo D 18'--, dostavljen nadon» D 11*50, nn izknrnlee D 10*—v inaorsti po dogovoru. Naroča ro pri spravi .TABORA*, MARIBOR. Jurčičev, ulic. Itcv, A Bflll li" I 'II I llliii ffiBsaroaareai ftv rP£SShWWiiiiSiriiMh!. M.JL. iM. BOR Posamezne StovOket Navadne Din —-*75, ob nedeljah Din 1*50, UREDNIŠTVO m nahaja v Mariboru, Jurčičeva uL it. 4, L otftl* atropjo, Telefon Intararlv St. 278. UPRAVA I* nahaja v Jnrin&nri ulici St. i pritličje, deano- Telefon it. 2*. — SPIS poStnooakovnl Hkčm Itav. 1U&7. Na naročilu brca rkoarja m «• osira. — Rokopisi W »• vračaj»* Leto; IV. Maribor, sreda 21. februarja 1923. Dve smrti. Maribor, 20. februarja. V Ljubljani Ježi na mrtvaškem odru 'fc Ivan Tavčar. Kdo ne pozna njegovega imena? Dolga desetletja je bil na krmilu slovenskega političnega življenja. Na Panjski visoki šoli sc je navzel svobodomiselnega, borbenega duha, ki je bil ne-®Ran v naših ozkih, politično primitivnih razmerah. Pri nas je vladalo plitvo kom-Pjomisarstvo in solzavo slogaštvo, neločljivo združeno z oportunizmom napram Tseniu, kar je prihajalo »od zgoraj«. Dr. lavčar so je z mladostnim idealizmom 'Trgel v politično življenje iii zapisal na ®voj prapor gesli: narodnost in liberalizem. Tudi politični in kulturni nasprotniki so postavili, ostro začrtan in' logično •Podprt program. Tako je nastala na na-š'h tleh »ločitev duhov«, ki se je pri drugih narodih izvršila že desetletja pred km. Slogaštvo je sicer skušalo zbrati *voje pešajoče moči, toda zaman. Duhovi *o bili ostro ločeni, vnele so se hude in teokrat prav brezobzirne politične borbe, Ostala je velika politična tekma, ki je Potrošila mnogo energij našega naroda. Ur. Ivan Tavčar je bil desetletja na rtaj-Mj eksponiranem mestu v naprednem taboru. Koliko časopisnih 'strelov je bilo Naperjenih proti njegovi osebi! Borba jo kila neizprosna, saj je šlo za kulturne ideji® in politično-gospodarske interese. Dr. Tavčar je B čudovito odločnostjo vztrajal v tej borbi in ostal vse do zadnjih tol voditelj slovenske napredne struje, Prehodil jo vse faze slovenskih prvakov: bil je dolga leta državni poslanec dunaj-kbega parlamenta in deželni poslanec Kranjske; bil je v najtežjih letih na kr-btilu ljubljanske občinske uprave. Mo-N&l je zastopati narodno interese in izvrševati funkcije, ki so mu že po svoji na-tavi nalagale odgovornost in diplomatsko Previdnost. Po prevratu je bil poverjenik prehrano in' pozneje tudi narodni poslanec; slednje mesto je moral odložiti, ker so medtem nastopili simptoni orie bolezni, ki je 'sedaj končala »pravdo njegovega življenja«. Dr. Tavčar je bil kot politik hi javni plaveč najizrazitejša osebnost, kar smo “*h Imeli Slovenci. Bil je tip krepkega, Energičnega človeka, ki v vSakcni tresku in na vsakem mestu ve, kaj hoče. je homo šui generis, izklesana individualnost. Taki ljudje pišejo zgodovino. r®z njih bi bila množica podobna člo-*®ku, ki nima rok in nog. Dr. Tavčar pa 'si jc pridobil trajno jNesto tudi v slovenski literaturi. Prva Njegova novela je izšla leta 1872 v Trste jakovi »Zori«. Odslej je pisateljeval S f°dovito marljivostjo. Bil je predstavi flj tzv. romantične Struje v slovenski bteraturi. Ustvaril nam' je novele, ki o-Ptatiejo Za vsikdar klasična dela našega Pripovedništva. Njegove povesti, ki 'so iz 'e tudi v posebnih' izdajah, med njimi: sOtok in Struga«, »Med gorami«, »Vita frifcae ineae«, »Grajski pisar«, »Ivan Solu- Pozor, naprednjaki! Zadnje dni se je izkazalo, da je narod J Glede mariborskega volilnega okrožja močnejši nego kterikoli mogotec. Pod pri- j je sloga naprednjakov, kakor znano, iz- tiskom! razmer in vsled nevarnosti, da razcep med naprednjaki za dolga leta vrže Slovenijo zopet v kremplje klerikalizma, sklenil se je v pondeljek 19. t. m. popoldne v Ljubljani sporazum med demokratsko organizacijo in novo ustanovljeno organizacijo naroduoiiapredne stranke pred vsem glede volitev poslanca za narodno skupščino v Ljubljani. Obe skupi siljena že s sklepom' pridobitnih krogov, da 'smatrajo Ivana Bebčka kot nestrankarskega kandidata. Tudi vsi okrajni kandidti Napredne Kmečke obrtne zveze so novi možje na ktere se je zedinila napredna naša javnost. Protinarodna radikalna stranka, je vsled zveze z Nemci do kosti blamirana. Rešimo dobro ime naših rojakov, ki so tja zablodili, da ostanejo ni skupno glasujeta za Josipa ReisHera! radikalski kandidati z renegati lepo sami in dr. Vladimira Ravnibara. Josip Reiš-, skupaj. Vsled sporazuma se mora Seveda ner na eventuelno željo po sprejetju u- j prihodnje dni še marsikaj razčistiti. Po rudniškega zakona prepusti poslansko ' ti načelni napredni zmagi morajo razpasti mesto dr. Vladi miru Ravniharu. Sklenjc- j v malo dneh vse umetno ovire. Zmagova-no je pa, da sporazum velja tudi za deže- lec je zdrav duh’ našega naroda! lo in da velja tudi za pisanje listov lojal-i nost. ' E' _ —O— Ministrski svet obravnava vprašanja radikaS- ske politike. Beograd, 20. febr. Včeraj zvečer od 5. do pol 10. ure se je vršila ministrska 'seja, ki je obravnavala politično situacijo v zvezi z volitvami. Dozdaj je potrjenih 75 kandidatskih list. V radikalski stranki je doslej osoiri separatnih list. Sklenjeno je bilo predlagati glavnemu odboru radi kalske stranke, da Se izključijo iz stranke vsi, ki nastopijo s separatnimi listami. — (Značilno, da nima mirt. svet drugih skrbi!) — Kandidatske liste ¥ Zagrebu. Zagreb, 20. febr. Včeraj je bila sodi- bora krajevne organizacijo demokratske šču izročena kandidatska lista narodnih stranke v Zagrebu je bil določen za nosil-'socijalcev. Nosilec liste za Zagreb je od- ca demokratske liste za mesto Zagreb d r. vetiiik dr. Ivo Politeo. L u j o Vojnovič. Določeni so bili tudi Za g r eb', 20, febr. V plenarni seji od- 'srezki kandidati. Nadaljni razkol v radikalski stranki in med muslimani. 'sledila je postavitev 'separatne musliman ske liste s kandidati, ki Stoje izven obeh skupin. Največje nezadovoljstvo je v ha njaluškem okrožju, kjer je muslimansko prebivalstvo ogorčeno proti voditeljem'. Iz tega vzroka so muslimani toga okrožja v eni zadnjih konferenc sklenili postaviti kandidatno listo izven obeh obstoječih političnih skupiti z Hamdijo Afganom kot nosilcem. Beograd, 20. febr. V okrožju Mostar je prišlo do končnega razkola v oficijelni radikalski stranki. Profesor Ivaniševič je vložil separatno listo in nastopi kot tekmec dr. Laza Markoviče, Ivaniševičev« lista je bila izročena sodišču. Zagreb, 20. febr. Med bosanskimi muslimani obeh skupili (Spahove in Ma-glajličeve) je bilo že d el j časa opažati veliko nezadovoljstvo pristašev. Nezadovoljstvo je naraščalo od dne do dne in Demokratske liste v Banatu. ličnik vsaj nosilec nemške kandidatne Beograd, 20. febr. Povodom vesti, k'ste. da je dr. Slavko Šečerov povzročil razkol Zadnje kandidatne liste v mariborski v demokratski stranki v Banatu, objavlja oblasti, imenovani v »Novem’ listu«: Jaz sem no-. Maribor, 20. februarja. Danes So silec oficijelne demokratske liste v Zgor. gjje prj mariborskem okrožnem’ sodišču Banatu, kar je glavni odbor odobril. Moja v|0gene zad«je kandidatne liste za iriari-lista 'stoji nasproti rteoficijelni demokrat- |,0TS^0 oblast in sicer radikalna, nemška ški listi Miljutina Jakšiča. Vsej. esti, da -n. paroduoHocijalistična. ša«. «4000« 'so priljubljene v najširših’ i?dskih vrstah. Roman -Mrtva srca« je Ndličao Tavčarjevo delo. Že kot ljubljan-župan je Spisal »Visoško kroniko« in Nekoliko let pred tem' zgodovinski roman jlzza kongresa«. Ob’ njegovi sedemdeset-,®tfiicl je izšla krasna novela »Cvetje v eseni« in’ ponatis »Visoške kronike«. Bil gr d,el™ tudi kot publicist. Njegovi *nki so 8e odlikovali po krasnem1, la marnein slogu, v.čemur je bil tteprekos-v ^ j?°38tcr. Za ljudstvo je spisal »Slovaškega, pravnika«, ki ga je izdala o 'sv Mohorja, j, , smrtjo dr. Ivana Tavčarja gre v ga n°^no P r e d s' t a v i t e 1 j slovenskemu v’ tiPičert voditelj 'napredne 'struje 'J odločen pristaš >hske jugoslovenske iti 'slo-nrijentacije v našem narodnem sem proti ustavi, Ro izmišljene. Sodeloval sem na ustavi in 'stojim ha stališču, da jo' jc treba izvesti. Demokratske kandidature v novosadskem okrožju. Novi Sad, 20. febr. Namesto polkovnika Jurišiča, člana »Orjune«, ki je z znano motivacijo odklonil kandidaturo na demokratski listi v novosadskem okrožju, bo kandidiral dr. Ivan' Latinič. Nosilec Zemljoradniškc kandidature v Bosni. Sarajevo, 20. februarja. Včeraj je bila potrjena kandidatna lista zcmljorad-nikov. Nosilec liste je dr. Milan Gavrilo-vič. V bihačkem okrožju je 'nosilec zem-Ijoradniške liste Dušan' Demetrievič Prenos dr. Rašinovega trupla v Pantlieon. Praga, 19. februarja. Truplo dr. Ra-šina So danes popoldne prenesli iz instl _ T_ ......... tuta za sodno medicino, kjer 'se je vršila liste je, kakor znano, bivši minister Sveto- 0hd/ukcija, v narodni muzej, kjer bo v PantheoHu položeno na mrtvaški oder. Danes jo posetil zunanjega ministra pa Številka: 41 go dolguje ves naš narod. Slava spominu dr. Ivan Tavčarja! Zlata Praha pokoplje jutri moža, ki je plačal svojo javno delavnost, svojo skrb za narod in svojo ljubezen do svobodne države s tragično usodo. Minister dr, Alois Raširt, ki je umrl na težkih posledicah političnega atentata, je bil pred dunajskim vojaškim tribunalom obsojen na smrt. Bilo je v dobi, ko je šlo Slovanom bivše monarhije za biti in ne biti. Češkoslovaška maffia je delala z vsemi mogočimi sredstvi za razpad gnile države, kateri je dal Palacky l. 1S48 zadnji dobrohotni nasvet. Češkoslovaška emigracija' jc v zvezi z jugoslov. emigranti in S takratno srbsko vlado pripravljala odločilne korake pri zavezniških vladah, legi-jonarji so sc bojevali, avstrijske vislice so opravljale svoj posel... Takrat je bil dr. Raširt obsojen’ na smrt, ker 'so na Dunaju mislili, da bodo s takimi obsodbami prestrašili češko javnost in' zadržali to, kar se ni dalo zadržati... Danes leži dr. Rašin' na mrtvaškem o-dru kot minister češkoslovaške republike, ki je moral žrtvovati življenje zaradi svojega odločnega nastopa v eni najtežjih panog državne uprave: v finančnem’ gospodarstvu. Postal je žrtev brezvestnega atentatorja in slednji zopet žrtev nič manj brezvestnega političnega hujskanja po časopisih in po raznih korf-vetiklib. Dr. Rašina je zadela usoda dr. Rathenaua, samo da jc bil Rašinov konec fizično neizmerno bolestrtejši, saj se je od atentata do smrti nahajal takorekoč v agoniji; bil je brezupno rartjen'. imel j« pa tako silno telesno konstrukcijo irt tg-ko železno voljo, da je nagajal sami Smrti. Dr. Rašin je bil odličen narodnogospodarski strokovnjak. Bil je prvi finančni minister češkoslovaške republike; delal jc v dobi, ko jc bilo treba polagati temelje. V času, ko se je okoli češkoslovaške rušilo zidovje že zdavnaj utrjenih, a vsled vojne omajanih gospodarskih sistemov, v času valutnega razkroja Nemčije, je bilo dr. Rosinu 'zopet poverjeno to važuo in odgovorno mesto. Energično iw smotreno se je veliki pokojnik oprijel dela. Nikdar ni skrival kart. Njegove ideje in metode se Seveda dajo kritizirati, saj ima vsako človeško delo znamenja človeku prirojene nepopolnosti — toda nihče mu ni mogel zanikati dobre volje in’ vzgled nega patriotizma. Iz vestni temni elementi, ljudje, ki kujejo v tajnih! konvetiklili zločinske zasnove, pa Bo poskusili diskutirati z — bombami irt z revolverji. Poslali so mlečnozobega nedou-čenega dijaka, da z revolverjem’ prepreči dr. Raširiovo delo... 1 Zločinski atentat se je posrečil. Odslej je dr. Raširt hiral in' umiral, dokler mu til v nedeljo oslabelo srce irt udarilo zadnjič. Zlata slovanska Praha žaluje. Češki narod brez razliko Strank irt nazorov — izvzemši najskrajnejše levičarje — isto ji z globoko žalostjo ob’ grobu svojega zvestega irt delavnega državnika. Tudi nfi Jugoslovani še klanjamo senci dr. Rašina, nnšezft dobrega prijatelja i« žalujemo v duhu ob praškem’ grobu, k’ ho jutri pokril njegove telesne ostanke. Vječrtaja' mu pamjal! zar Pribičevič. Nemško Volilno gibanje v Vojvodini. Beograd, 20. februarja. Dozdevno razvija največjo delavnost V Vojvodini nemška stranka, ki prireja po Vsej Vojvodini neprestano 'shode. Če ho iniela večina Nemrtev volilno pravico, se računa, da bodo dobili Sedem do osem mandatov. V Sremu jim' dela Irfiiogo preglavice Sti pežev nutfcij Micara. ki je izrazil vladi v imenu zastopnikov tujih' vlad in diplo matskega zbora 'svoje sožalje, BORZA. C u r i H, 20. februarja. (Izv.) Sklepni tečaji: Pariz 32.17, Beograd 5.05, London 24.87, Berlin1 0.0287. Praga 15.67. Italija pica Radič, ki je v Rovnl kjer 'so Nemci 25.42, Newyork 529J5, Dunaj 0.00745, žigu v večini, postavil nemškega kandidata, 'saue krone 0.0075, Budjmpcsta . * ai' jftifru. v' trroH gre Človek, M mu mifo.» -u»*-«~Mati od...J« >... od gospice Ivano? — Da — gotovo, gospod!« — »Ivana,« — je tedaj pomislil d’ Assas. — »Ivana ji je ime!« — »Pa povejte mi, prijatelj,« — jc glasno [nadaljeval, — »ali so gospe že izšle? Hotel bi se jim zahvaliti!« — »Vsi so odšli v cerkev,« — jc odvrnil 'služabnik in zmajal jz glavo. »V cerkev,« — jo zamrmral vitez ter Se 'nehote zdrznil. —> »Da, — vsi, — od gospodarjev do zad-rijega hlapca, — od gospe Hausset do zadnje strežnice. — Le jaz sem ostal tu, ker sem vratar,« — jc razložil. — »V katero cerkev pači« — je vprašal z utripajočim glasom vitez ter si obrisal potno čelo. — »V Saint-Germaiu .vendar' — Župnij- — Vlom. V noči od 9. Ha 10. f. m\ sta dva neznanca skozi slamnato streho vlomila na podstrešje posestnika Karla Mohoriča v Trnovski vasi ter odnesla 70—80 kg prekajenega svinjskega mesa, vrednega krog 10.000 K. O storilcih ni sledu. — Novi ruski begunci v Jugoslaviji. Ministrski svet je na eni svojih zadnjih sej sklenil, da so dovoli vselitev v našo državo nadaljnim 1200 ruskim beguri-cem, ki so se doslej nahajali v Carigradu. — Vzpostavitev prometa s Sušakom. V prometnem ministrstvu so dovršene vse predpriprave za vzpostavitev rednega prometa s Sušakom, takoj, ko bo evakuiran'. — Nenavadno stavka v Novem Sadu. Novi Sad je zaslovel po naši državi kot mesto večnih stavk. Komaj so se poravnali mizarji, so pričeli stavkati krojači. Tem so sledili čevljarji itd., dokler niso končno dospeli do brivskih pomočnikov. Pogajanja brivcev še niso končala, že poročajo o novi, malo nenavadni stavki. Stavko so namreč napovedali vsi gostilni carji in kavarnarji. Radi prevelikega o-diranja gostov jo oblast odredila maksimalne cene za vso gostilne in kavarne. To seveda gostilničarjem in nič manj kavar-narjeni ni povolji. Zato so sklenili, napovedati stavko vse dotlej, dokler oblast ne prekine maksimalnih ceri in dovoli zon' svobodno — odiranje. O poteku te vsekakor zanimive stavke bomo še poročali. — Iz strahu pred smrtjo umrl. Minulo soboto je umrl v zaporih okrožnega sodišča v Murski Soboti večkratni morilec Šandor Novak, ki jo bil pred tremi meseci radi umora, izvršenega nad lastnim očetom, materjo in sestro obsojen na smrt Novak je bil po obsodbi vedno nenavadno pobit. Zdravniški krogi sodijo, da je umrl iz strahu pred smrtjo. — Velika poneverba v tobačni tovarni v Sarajevu. V tobačni tovarni v Sarajevu so te dni odkrili veliko poneverbo. V blagajni primanjkuje nad 200.000 kron. Sumi sc, da je denar poneveril uradnik, nek Korošec, ki je pred par dnevi neznano kam izginil. — Dvakrat omožil Svojo hčer. V Dja-kovici je neki Aslan Gostivar te dni u-strelil svojega tasta Ibrahima Efendija Rudi, ker je svojo hčerko, ki jo jo imel Gostivar že 10 mesecev za ženo, ponovno zaročil z drugim. Ko je Gostivar zvedel za to :;kupčijo«, jo vzel samokres in svoje ga tasta ustreli!, ženo pa zopet odpeljal na svoj dom. — Svetovni inženirski kongres v Pragi, Kakor poroča praška »Tribuna«, so amc riški inženirji sklenili predlagati Prago za kraj, kjer naj se vrši bodoč! svetovni inženirski kongres. Odločitev o tem' pred logu bo padla te dni. Akademija dela v Newyorkn in češkoslovaški poslanik v Ameriki dr. Stepanek delujeta z vsemi silami na to, da predlog prodre. DnodDDDDonnn □ □ □□□□□□oooodp ČLANSTVO OK. JU. NA. MARIBOR POZOR! Jutri v sredo, dne 21. tm. ob 18. uri se vrši v restavracijskih prostorih Narodnega doma obvezeii sestanek. Ne* člani nimajo pristopa. cconnoacaocia □ □ □□□□LiooauiX!0 ska cerkev, v Saint-Gcrmairi 1’ Auxer-rois!« — Vitez Se mu je hitro zahvalil pa hitro odšel, skoraj tekel. — »K vragu še ta norec!« — je zamrmral vratar. — »Hotel Sem' mu praviti o poroki gospice, ker bi gotovo i njega zanimalo, — seveda, meni bi vtegnilo še pripraviti kak neljub četrt ure!« — »Zakaj je odšla v cerkev,« — se je med tem Spraševal d’ Assas. — Gotovo najkrajše in’ najenostavnejše bi bilo, da bi bil vprašal vratarja, r.li beseda cerkev ga je kar zmedla. — Vprašanje mu je ostalo v grlu. — Slutil je neko nesrečo, — a do zadnjega hipa je hotel obdržati upanje. — V cerkev! — Saj vendar ni bila ne nedelja, ne praznik! — V cerkey se gre radi kakega pogreba. Ali v veži so bile posute cvetice, — vratar je izgledal slavnostno.— veselo. — V cerkev sc gre tudi k poroki! — Vitez je pobledel, prepadle. — Kdor jo šel ravno mimo njega, jc slišal, kako je skoro glasno govoril: *Da, — gotovo, — ona prisostvuje po roki kake svojo prijateljice, — evo — tu je rešitev. — Kaj vendar fantaziram! — Zakaj se vendar liočem na vsak način prepričati, da mora biti poroka! — Vendar, vendar, — zakaj pač?!« — Začel jc zopet hitreje korakati iri medtem ko je ravno dospel v bližino cerkve, so začeli zvoniti zvonovi, — glavna cerkvena vrata so se odprle iri mogočni glas orgelj, bučenje slavnostne koračnice je zado-^ln. — * " - \ D’ Assas jc obstal kakor da je priko van pred odprtimi cerkvenimi durmi. — V polutemi božjega hrama je zapazil elegantno množico opravljeno v bogate obleke tedanje dobe, ko je »dražestnost nadkriljevala »lepo«, ko je bila obleka dražestna zmes čipk, svile in baržuna, — bogati okraski, dragoceni ovratniki iz finih čipk, — sablje z držajem, posutim z demanti iri dragim' kamenjem, — K* j a j ni gledališki prizor, kateremu jc nudila cerkev S svojimi gorečimi voščenim' sve čami učinkovito ozadje. — Vitez d’ Assas je gledal vse to z lahnim' uamevom' Ha mladih ustnicah. — V ti pestrobojni množici je njagovo oko iskalo Ivano, — njegov pogled jc šel do pred oltar. —* Med zvonenjem zvonov, v Slavnostnem bučanju orgelj sc je razvrstil dolg sprevod, — med dvojno vrstjo povabljencev ki so še klanjali kakor trsje v vetrn, ter pozdravljali svate, — in poročcnca. — Malioma se je pojavil na vratih velik širokopleč Švicar, — ter sc v. istem hipu tudi zopet odstranil. — Videlo se je poročerica. — Spreletelo je mladega .viteza, — Naslonil se jo na bližnje drevo ter skoraj slišno zastokal. — Bled, prepaden, so se vstavili njegovi pogledi na lepi nevesti ki je Stopala počasi in trepetajoč v krasu svojo lepote iri bogastvu svojih čipk, proti kočiji, nasloujajoč se skoraj jia soproga. — »Ivana,« — je zastokal d’ Assas. " — »Ivana, — ona, — Ivana!« — »Ne — ne sanja se mi! Grozna istiria je to! — Ah —* to je ocrozen dogodijajl Mariborske vesti. Maribor 20. februarja 1923. m' Mariborčani, ki Vam je sveta rodna kultura, odgovorite na brezvesten' Stražin napad »Ljudske knjižnice« z ^ rili v knjigah ali denarju za »Ljudsk® knjižnico«. To bo najtemeljitejše maše®'' vanje brezvestnega hujskanja, ki ga ua" rekuje slepo sovraštvo narodnih izdajal4 cev iz Cirilove tiskarne. Napredna juS°* slovanska javnost se no sme ponižati ^ enako nekrščansko razdiralno delo, aiB' pak mora kljub vsemu graditi kultura0 domove, v katerih gojimo plemenitost srca. V tem pa vam najuspešneje pomaži; dobra knjiga. Prispevke sprejema tudi uredništvo »Tabora«. m Osebni boj. Zadnja »Straža« zop^j besni urnebesnih napadov na razne borske Jugcslovene. Mi smo sc osebnem^ boju dosledno izogibali. Nasprotniki P* so si to po svoje razlagali. Vsakega zivanja in potrpežljivosti pa mora bit* enkrat konec. Naši javnosti smo dolžni*: da jo po svojih močeh varujemo. Gospoduj iz Cirilovo tiskarne tedaj zopet svarim0*: da nehajo. Pristaši in vzdrževatelji »Str**! že;-, ki to olcnževanje javnega mnenja* dopuščajo, naj pripišejo samim sebi. ča bodo občutili posledice na lastni koži*! Pripravljen imamo številne romane burne preteklosti posvečeno gospode i»; Cirilovo tiskarne same, iz redakcije. dalje izpiske iz sodnih aktov, n. pr. tudi: raznih katoliških advokatov i t. itd. Somišljenike prosjmo, da skrbe i °n za zadostno gradivo. Bomo videli, kdo s9 bo prej naveličal. in Napad na »Ljudsko knjižnico«, deljski »Tabor« je prinesel v podlistku Roismanovo poročilo o krasnem razvoj mariborske »Ljudske knjižnice«-, ki 1 gotovo eria najvažnejših kulturnih tucij, ker se jc poslužujejo pristaši vser« strank in slojev. Dr. Reisman že voa*. knjižnico s svojimi sotrudniki tretje let®, z veliko požrtvovalnostjo in je takorekooj iz nič ustvaril res velikomesten kulttUf®*j zavod. Za nabavo knjig iri inventarja Sj je izdalo v tem času že nad 100.000 K, tere je dr. Reismari nabral po mestu 0 osebe do osebe. In ker je knjižnica v* . tega vsak teden trikrat odprta, si la^"J vsakdo predstavlja, koliko dela je , valo, da se je knjižnica, ki šteje trcniuj1 že nad G00 čitateljev, tako visoko dvigi11 ^ Ravno to pa je vzbudilo zavist kleri*3 Kaj bo iz mene! — Jaz jo ljubim’, — jo ljubim! Blazen, — jaz sem blazen!!* je šepetal. — Trdno je stal za hip pred zbrano nllT!^ žico in hotel se prepričati, da jc reS »dogodi ja j«. — . j A njegov pogled je z vso silo is^ Ivanine oči, — a potem se odvrnil od ist' in obstal na ženinu. — '.Le Normaut d’ Etioles!« — Zagledal ga je, — tako odurriega ^, ostudno grdega, — z ironičnim nasnjeho^ s hudobnimi očmi, — 'strogim čele”11 * popačenim telesom. — Zagledal £» ^ ^ brezsramno ošabnega v svoji zmagi« sijaju dragocene z demanti iri perla111! j-i sute obleke, — v vsi njegovi grdobi’ , je bila tem’ jasnejša vsled krasot® i veste, — in jeza, gnev, — upor se je v < dil v njegovi duši. —• . »Kako vendar! — Tista spak® n.aV;l< bila soprog krasne Ivano — — °n''’ terega je pomiloval? — Kako? — Jiiril lepa mladenka, ki se druži s tako J pokvečencem. — Gotovo, gotovo, nC1"”^3.i! no bogastvo je prevzelo, omatail0 ^re#! denko, ki mora biti pač brez srcf\,, -«j duše, — punčka! — Ona se ni ^da ona se je prodala. — In on, n^°8l gVoi* ki ni imej drugega bogastva, kot ^ ^ sabljo in pa poezije svojih sanj. j,.^ jc dovolil upati, — hotel se vdati 8 a sanjam! A’ — to razočaranje 2 britko, mislil je, da ljubi angel.rn.fj . gg je pred seboj žensko. — Ali “oC. .j i) gled. Maslov v upravi. F.63 -Na prodaj posestvo četrt vire 5 od postaje Pesnica, Majhen? Andrej, Gačnik. 361 j Glavna carinarnica I reda Maribor. Objava. Dne 28. fe-biuarja 192S. god. vrii se u I. raagacino carinarnica javna prodaja Jednog vagone keksa. Licitacija poCimlje u 10 sati prepodile. 371 Zamenjava stanovanja. Stanovanj« s tremi *obami, kuhinjo in pritiklinami ter delom vrti v Radvanju, »e zamenja za stanoranje, obsto- ječe iz dveh sob, kuhinje ia pritiklinami kje v Magdalen-skem predre eatju, najraje v b'Uini vojaške realke (ka-letnice). Maslov v upravi. 365 Išče se proti dobri plači prvovrstna kuharica. Naslov v upravnietvu lista. Slavnemu občinstvu naznanjam, da me je kon-kurzno sodišče imenovalo upraviteljem kavarne „BEiOGRAD“ katero olvorim danes v sredo, dne 21. t. m. opoldne. Prizadeval si bom, da bom cenj. gostom kar najbolje ustregel s prvovrstnimi pijačami in točno postrežbo. Zfetir 0fmifwl knnrt prsi. Elll KISlIČiK. Za obilni obisk se priporoča Gabrijel Valjak. ARKO COGNAC MEDICINAL uSSS: