Abbonamento postale gruppo 2/50% - Tednik / settimanale - Poste Italiane Spa - Spedizione in abb. postale - 45% - art.2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine - TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA - 33100 Udine - ITALY - cena 1,20 € i imataìur ilmrpnrpviiilpnGkp nnLrniinp ^ št. 25 (1853) Čedad, sreda, 25. junija 2014 Na Kolovratu zadnji dnevi življenja Riccarda Giusta Do včera, torka, 24. junija, je snemala na Kolovratu, potle se bo preselila v Nokulo an v Premarjag. Filmska ekipa, ki jo vodi videnski režiser Giovanni Cismondi (kupe z njim bo dielu tudi Gian Pietro Na-dalutti), snema an parpravlja film ‘Alpino Riccardo Giusto’, ki bo ka-zu zadnje dni življenja parvega italijanskega sudata, ki je umaru v parvi svetovni vojni pru na Kolovratu. beri na 6. strani TUTTI GLI APPUNTAMENTI > stran .pagina 9 Med snemanjem filma na Kolovratu. Filmska ekipa bo snemala tudi v Nokuli www.racebook.com/novi.matajui & Un voto in meno alle elezioni comunali, Dvojezična škuola, Postregna annuncia il ricorso al TAR prej za, potem pruoti LEGGI A PAGINA 2 BERI NA 8. STRANI naš časopis tudi na spletni strani www.novimatajur.it Okroglo-Udine, la giunta regionale con una delibera conferma il ‘no’ “Preso atto altresì della netta contrarietà manifestata dagli Enti locali potenzialmente interessati, la Regione ritiene di manifestare il proprio giudizio negativo in merito alla realizzazione deU'elettrodotto“. Così, con una delibera approvata all'unanimità, la giunta regionale del Friuli Venezia Giulia ha nuovamente ribadito la contrarietà della Regione alla realizzazione dell'elettrodotto Okroglo-Udine. Il testo, proposto dall'assessore competente Sara Vito, cita espressamente tra le motivazioni a supporto della propria contrarietà che “l'opera andrebbe ad attraversare una delle più belle e incontaminate zone del Friuli Venezia Giulia, le Valli del Nati-sone. I danni al paesaggio - si legge nel testo - sarebbero notevolissimi: la distruzione di boschi, prati e campi determinerebbe un gravissimo impatto ambientale ed economico su territori che hanno come uniche prospettive di sviluppo il turismo e l'agricoltura.” Il documento sarà dunque inviato a Terna, l'azienda che dovrebbe realizzare la parte dell'infrastruttu-ra sul “versante italiano”, in occasione della presentazione del suo Piano di sviluppo per il 2014, ora in fase di approvazione (il Piano è consultabile all’indirizzo web www.ter-na.it/default/Home/SISTEMA_ELE TTRICO/piano_sviluppo_rete/Pia-no_di_Sviluppo_rete_elettrica_tra-smissione_2014.aspx). Ma anche al Ministero per lo sviluppo economico e a quello per l'ambiente. La delibera sancisce dunque, nero su bianco, la contrarietà all'opera già espressa più volte anche dalla stessa governatrice Debora Ser-racchiani. “L'elettrodotto Okroglo-Udine non è una proprità per la Re-gione“ aveva annunciato la presidente durante il suo discorso al Dan emigranta 2014, in risposta alle sollecitazioni espresse poco prima, sullo stesso palco, dal sindaco di Ci-vidale Stefano Balloch, e nel discorso del gruppo di attivisti Mladi Benečani. leggi a pagina 2 i i Prav tako “Luč na koncu tunela, Janša naš Mandela-ne apartheidu!” Transparent pred zaporom na Dobu, kjer je bivši predsednik slovenske vlade začel prestajati dveletno zaporno kazen ■ ■ La letteratura che guarda al futuro Due sfide: quella dell’identità e quella della creatività. Entrambe difficili, la prima soprattutto complicata spesso da questioni tutte interne che frenano e spesso mettono in imbarazzo. Ma è la letteratura in dialetto sloveno, allora, a porre qualche paletto, a dare un timbro, a raccontare e spiegare cosa siamo con le parole che in Be-necia e nella Val Resia si utilizzano da secoli. Il convegno che si è tenuto a S. Pietro la scorsa settimana, primo evento con il quale si celebrano i 40 anni di attività dell’Istituto sloveno di ricerche, è stato forse qualcosa di più di una rassegna su quanto fatto: si è parlato, a proposito di vari autori e varie realtà, di una “nuova concezione della dimensione locale”: dove l’identità non è più un elemento a rischio ed il territorio interessato fa della propria diversità identitaria un punto di forza. In questo senso raccogliere idee, opinioni, ricerche di studiosi italiani e sloveni è servito non solo a dare consapevolezza sulla presenza di una letteratura a tutti gli effetti presente e viva, ma anche a pensarla, da oggi in poi, come uno strumento utile per rapportarci con un futuro che, per altri aspetti, appare invece pieno di incognite. Omizje prvega dela posveta o sodobni literaturi iz Beneški Sloveniji Tudi glas naše zemlje je poezija V' V Spetru posvet na pobudo Slorija, Univerze in ISK Književna produkcija Beneške Slovenije in njena vloga oziroma umestitev znotraj slovenskega literarnega ustvarjanja. To je bila tema zanimivega in dobro obiskanega znanstvenega posveta, kije bil v četrtek, 19. junija, v občinski dvorani v Spetru. Priredil ga je Slovenski raziskovalni inštitut v okviru pobud ob praznovanju svoje 40-letnice v sodelovanju z Univerzo v Vidnu in Inštitutom za slovensko kulturo. Zamisel o študijskem posvetu ‘Sodobna literatura v Beneški Sloveniji med tradicijo in novimi izzivi’ se je porodila na kontaktnem območju, kjer se medsebojno prepletajo in pogojujejo tri kulture, jeziki in identitete, ter v kontekstu, ki ga označuje neprestana dialektika med zgodovinsko tradicijo in novodobnimi izzivi, je v svojem prozdravu poudaril ravnatelj Slorija De-van Jagodic. Ocenil je tudi, da čeprav v Benečiji še naletimo na agresivno politiko do manjšinske komponente, je vsekakor slovenska beseda danes manj občutena kot problem v primerjavi s preteklostjo. beri na 5. strani V Srednjem večerja na travniku v znamenju dobre kuhinje Večerje na travniku, ki so je že peto leto ponovili v Srednjem v četrtek, 19. junija, ni pokvarilo niti slabo vreme, čeprav so morali zaradi toče odložiti njen začetek. beri na 4. strani Con una delibera approvata all’unanimità dai componenti della giunta della Regione Friuli Venezia Giulia “No all’elettrodotto Okroglo-Udine” L’Ente ha fatto proprie le posizioni contrarie degli amministratori di Valli del Natisone, Cividale e Posočje dalla ptima pagina Posizione questa ribadita pochi giorni dopo dal capogruppo Pd in consiglio Cristiano Shaurli e dal vicepresidente dell'assemblea Igor Gabrovec durante il tradizionale incontro trasfrontaliero tra gli amministratori di Valli del Natisone, del Torre e dell'Alta valle del-l'Isonzo tenutosi quest'anno il 18 gennaio a Bovec. E, infine, confermata dalla stessa Serracchiani durante il tour elettorale nelle Valli del Natisone il 9 maggio. L'Ente ha così - sostanzialmente - fatto proprie le posizioni fortemente contrarie al progetto più volte espresse da tutti gli amministratori di Valli del Natisone e Cividale. Ma anche dagli amministratori degli enti locali dell'Alta valle dellTsonzo in Slovenia. Si è detto infatti particolarmente sod-difatto della decisione della Regione il sindaco di Tolmino Uroš Brežan: “Da parte mia - ha aggiunto - in qualità di membro del Consiglio di Stato, ho già proposto lo studio di un tracciato alternativo per il collegamento tra Italia e Slovenia che non danneggi così pesantemente il territorio e il paesaggio naturale limitando, inevitabilmente, le potenzialità di sviluppo dell’area interessata”. La contrarietà della Regione FVG è stata ribadita fermamente dalla governatrice regionale Debora Serracchiani in occasione della sua ultima visita in Benecia Soddisafatto anche il vicepresidente del Consiglio regionale Igor Gabrovec (Slovenska skupnost) che sottolinea come “Insieme ai colleghi della maggioranza ribadisco come le dichiarazioni di principio sulla ‘politica verde’ non devono restare un mero desiderio”. “Questa è la dimostrazione - ha dichiarato infine il capogruppo Pd in Consiglio Cristiano Shaurli - che l'amministrazione regionale rispetta gli impegni con il territorio, a differenza di chi esprimeva dubbi strumentali che sono stati montati in campagna elettorale. Lo sviluppo delle Valli del Natisone non può certamente passare attraverso tali opere impattanti, ma attraverso lo sviluppo turistico delle bellezze tipiche di questi luoghi”. Stregna, l’esito delle elezioni messo in discussione al TAR Kaj se dogaja v Sloveniji Okrog dva tisoč podpornikov pospremilo Janšo v zapor Bivši slovenski premier Janez Janša je v petek, 20. junija, začel prestajati dveletno zaporno kazen, na katero je bil konec aprila letos pravnomočno obsojen zaradi sprejemanja daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov Patria. Na poti so Janšo spremljali številni podporniki, pred zaporom pa so priredili manifestacijo, ki se je je udeležilo približno dva tisoč ljudi, med katerimi so bili tudi številni vidni predstavniki stranke SDS, vključno s tremi podpredsedniki. Janez Janša pa je še vedno njen predsednik stranke. Lider SDS je kljub zaporni kazni tudi med glavnimi favoriti na predčasnih volitvah 13. julija, saj slovenska zakonodaja obsojencem omogoča kandidiranje na volitvah. Slovenski kardinal Franc Rode je med drugim tudi prepričan, da se bo na volitvah njegovo “hudo vprašljivo zaprtje” lahko obrnilo v prid samemu Janši bolj kot njegovim nasprotnikom. Dodal je še, “da je tudi Gandhi zmagal volitve, ko je bil v ječi, prav tako Mandela”. Z Mandelo so Janšo primerj ah tudi podporniki na manifestaciji pred zaporom. Odhod bivšega predsednika vlade v zapor je bil seveda v ospredju na vseh medijih, ogromno pa je bilo odzivov tudi na družbenih omrežjih. V slovenski tvitosfe-ri so na primer nekateri večkrat poudarili, da se prvaku SDS-a godi krivica in da je 20. junij dan, ko je pravna država tudi dokončno izginila (“Prav bi bilo ko bi se na vhod v Dob položilo venec o pokopu pravne države in uvedbi diktature”). Številni pa so se na dogodke na Dobu odzvali s humorjem, tudi sarkazmom. “Dan, ko ima Slovenija dva milijona pravnikov” se je na primer glasil eden izmed tvitov. Medtem so Janšo že po treh dneh premestili na odprti oddelek zapora Dob, kjer ima lahko pri sebi mobilni telefon in računalnik s povezavo z internetom. Kljub tej premestitvi pa zaenkrat ne bo smel zzapuščati zapora, saj je to mogoče le po dvajsetih odstotkih prestane kazni. Takrat ima zapornik pravico do pet ur trajajočega izhoda v bližini zapora. Dostop do svetovnega spleta pa je Janša že takoj izkoristil in objavil svoj prvi zaporniški tvit: “Hvala vsem vam zunaj za podporo in za širjenje resnice. Hvala tistim znotraj za korektnost.” Predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša ter njegov odvetnik Franci Matoz pa si vsekakor veliko obetata od vrhovnega sodišča, kamor je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, medtem ko na pristojno sodišče nista podala predloga za odlog izvršitve zaporne kazni. Takšen predlog bi v primeru odobritve omogočil tudi vsebinsko obravnavanje izrednega pravnega sredstva pred vrhovnim sodiščem v ustreznem časovnem okviru. Povprečno trajanje reševanja zahtev za varstvo zakonitosti pred kazenskim oddelkom vrhovnega sodišča je v 2013 znašalo 4,3 meseca. Če vrhovno sodišče ugotovi, daje zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev, ah pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona. kratke.si In Slovenia un’esercitazione congiunta di alpini, soldati sloveni ed ungheresi Insieme per rafforzare le strategie di difesa nel Centro-Est Europa tramite l’unità multinazionale con sede a Udine, Multinational Land Force (Mlf). 1.300 soldati sloveni, italiani ed ungheresi partecipano in questi giorni ad un’esercitazione sul territorio sloveno, tra Postojna e Murska Sobota, che durerà fino al 5 luglio. Clever Ferret è il nome dell’esercitazione e si tratta della più grande in Europa a livello Brigata. Il Comando della Mlf, nata nel 1998, coordina le attività da Maribor. La Mlf, a cui potrebbero aggiungersi in futuro anche Croazia ed Austria, è stata schierata nel passato anche in Afghanistan e nel Kosovo. Tra i candidati per un posto in parlamento anche il triestino Stojan Spetič Sono sedici le liste (diciasette solo neha circoscrizione di Ptuj) che dovrebbero prendere parte ahe prossime elezioni parlamentari del 13 luglio. La loro ammissibilità verrà confermata il prossimo 27 giugno. Secondo l’ultimo sondaggio effettuato da Ninamedia solo quattro partiti supererebbero la soglia di sbarramento del 4%. Il favorito per la vittoria finale è attualmente Miro Cerar con il suo nuovo partito, che secondo il sondaggio prenderebbe addirittura il 36,4% delle preferenze. Tra le liste che non entrerebbero in parlamento anche Združena levica con cui si candida il triestino Stojan Spetič, già senatore in Italia. Ljubljana con la sua Vizija 2025 sarà capitale verde europea nel 2016 Lo ha annunciato il commissario europeo per l’ambiente Janez Potočnik a Copenaghen, attuale capitale verde europea. Il premio viene assegnato alle città che mettono in evidenza gli sforzi volti a migliorare l'ambiente urbano e a promuovere una crescita sostenibile. A convincere la giuria è stata soprattutto la strategia sostenibile Vizija 2025. Ljubljana ha superato in finale la tedesca Essen, l’olandese Nijmengen, la norvegese Oslo e la svedese Umeo. Tra le dodici candidate c’era anche Reggio Emilia. Capitali verdi europee sono già state nominate Stoccolma, Amburgo, Vitoria-Ga-steiz, Nantes, Bristol (per il 2015). Le prossime elezioni amministrative si terranno il prossimo 5 ottobre Il presidente del parlamento sloveno Janko Veber ha indetto ieri, martedì 24 giugno, le elezioni amministrative per il 5 ottobre, a quasi quattro anni esatti dalle ultime ordinarie, tenutesi il 10 ottobre 2010. In Slovenia il mandato dei sindaci e dei consiglieri comunali dura infatti quattro anni così come la legislatura. Secondo le previsioni del ministero degli interni il costo delle elezioni amministrative ordinarie (che pesano sui bilanci comunali) ammonterà a circa 5,19 milioni di euro. Attualmente i comuni sloveni sono 212. Dugaro, ha presentato ieri, martedì 24 giugno, il ricorso al Tribunale Amministrativo Regionale del Friuli Venezia Giulia chiedendo di riesaminare le schede elettorali. Oggetto del contendere alcune schede assegnate a Mauro Veneto che, secondo i ricorrenti ed in base La validità del responso uscito dalle urne nelle elezioni amministrative del Comune di Stregna dello scorso 25 maggio, che hanno visto prevalere con un solo voto di scarto (121 contro 120) Mauro Veneto, è stata messa in discussione. Lo sfidante e attualmente capogruppo dell’opposizione Luca Postregna, assieme a Franco Simon-cig, Amerigo Dorbolò e Caterina alle dichiarazioni rese da Albino Gariup, rappresentante di lista al seggio per “Stregna migliore”, avrebbero dovuto essere annullate. Ricordiamo che nel Comune di Stregna lo scorso 25 maggio hanno votato 245 persone (affluenza del 41,04%), 3 le schede nulle, 1 bianca e nessun voto è stato contestato o non assegnato durante le operazioni di scrutinio. Šestdeset liet od tega je umaru Trinko V četrtek, 26. junija, bo v tarčmunski cierkvi maša v njega spomin 'ČfjucLsfoo moje drago ! Tebi sem živel. Tebe so spremljale moje skrbi in zaTe je tuklo moje srce. S Teboj sem delil lepe in bridke dneve in Tvoja usoda je bila.moja usoda. Ob koncu svojega življenja Ti poklanjam še svoj zadnji in najdražji dar — molitvenik «Naše molitve», ki naj Te zvesto spremlja na poti življenja in pelje k Bogu. Ljudstvo moje! Kakor do zdaj tudi v bodoče ljubi svojo zemljo in obrani vero svojih očetov, da se nekoč vsi znajdemo v večni domovini. To naj Ti bo moja oporoka in testament ! Sedaj pa lahko rečem s starčkom Simeonom; «Zdaj pa, Gospod, odpusti svojega hlapca po svoji besedi v miru!» V Trčmunir, dne S. julija 1950. VCWI V četrtek, 26. junija, bo v tarčmunski cierkvi maša v spomin na 60-letni-co smrti mons. Ivana Trinka, na kateri bo zapel mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa. Ob tej priložnosti se nam zdi zanimivo, posebno za naše mlade brauce, povzeti iz Slovienskega glasu Beneških Slovienju v Belgiji, kaj-šna je bila zadnja pot Ivana Trinka. “Na 26. junija 1954 se je po vsi Benečiji raznesla novica, de je za nimar zapru njega oči naš ta narvenčji an ta narbuj znamenit mož Ivan Trinko”. “Tajšnega pogreba kuk je biu njega, 30. junija na Tarčmunu, Beneška Slovenija ni še videla”. Takuo je pisu Slovienski glas Beneških Slovienju v Belgiji, ki so ga par-pravjal an delil med našimi ljudmi v Belgiji, podpisavu ga je slovienski misijonar Zdravko Reven, pobudnik časopisa pa je biu don Antonio Cuffolo, ki mu je tudi pošilju novice iz naših dolin. Trinkova oporoka Njega podpisa nie bluo, saj so bili caj-ti zlo težki tle par nas za Slovence, zatuo je tenčas Reven podpisovau tudi Trinkov koledar. Kajšan krat pa seje Cuffolo podpisu s pseudonimom Stric Jakop. “Ob 10. uri zjutra seje zbralo par Pier-novih tarkaj ljudi, da se nisi znu kam di-jet. Od tipanskega kamuna do Prapotne-ga, iz cele Benečije so paršli ljudje. Taz Vidna, taz Gorice an taz Tarsta so se par-pejali do Sovodnje, an potle par nogah gor u vas. Umarlega profesorja so u trugi ponesli po stezi gor do cierkve duhovniki. Slovienski pievci taz Gorice so pred hišo za- Za vsakolietno srečanje so družine Trinko lietos paršle v Čedad an na Tarčmim Paršli so v Čedad 7. junija an se kupe slikali pod tablo ulice Ivan Trinko. Kdo so? Člani družin Trinko, ki živijo po Sloveniji an se vsako lieto srečajo v čast Ivanu an vseh drugih Trinkov. Lietos so paršli v Čedad, na društvo, ki nosi ime po tarčmunskemu duhovniku in pesniku, očetu Benečije, kjer jih je sprejel Lucia Trusgnach. Pobudo za obisk Benečije je dal Tadej Trinko iz Domžal, ki je bil lansko leto na obisku pri nas v skupini profesorjev etnologije in drugih strok iz Slovenije. Obiskali so tudi grob mons. Trinka na Tarčmunu, kjer jih je sprejela Luisa Battistig. m 1 E S )<• I è --- ’. T. L G J J * peli žalostno piesan ‘Vigred se povrne’. Pred trugo so nosil ljudje pu-no kranceljnou, koron iz rož. Tu cierkvi je za rajnega mašavu mons. Fantini, rektor videmskega seminarja. Pogrebne molitve je opra-vu prevzvišeni gospuod škof mons. Cicuttini. V imenu duhovščine videmske nadškofije seje od njega posloviu mons. Venturini. V imenu katoliških Slovienju mu je pridigau po slo-viensko gospuod Mazora iz Gorice. Je bilo še puno drugih mož an kanonikom Paršu je tudi 83-lietni mons. Pe-tričič iz Čedada, mons. Kjačič, brat od tarčmunskega famoštra, mons. Novak iz Gorice, čez 60 duhounikov, 16 slovienskih gospuodou taz Gorice, daje bilo ku če bi umru adan škof! Pievci so zapieli tud u cierkvi an na pokopališču. Tud famoštar tarčmunski je spreguoriu besiedo. Na britofu je spregovoriu po talijansko prezident od videnske province dr. Can-dolini, po slovensko pa dr. Bitežnik iz Gorice. V imenu Benečanou je spregovoru v domačem slovienskem dialektu Izidor Predan. Od slovienske kulture je govoriu dr. Budal iz Gorice. Od slovenske demokracije pa dr. Agneletto taz Tarsta. Nazadnje je govoriu tam par grobu še slovenski profesor Bratina iz Gorice. Vsi govorniki so govorili, kaj je biu rajni profesor Trinko, ki je ta narvečji mož, kar ga je rodila beneška slovenska mati. Njega ime poznajo po svetu, njega so hodili sprašovat an od njega se učit. Pa Trinko ni biu ku adni naši ljudje, ki njih oča an mati s težko parsluženimi pa-lankami ga študijajo, potle pa jih je špot, sram pokazat od katerega kraja so doma an katerega jezika so. On je njima dejau: ‘Jaz sem Slovenj! Jaz sem doma iz Slo- 0» lil ® M I3 M š? g£ I A S? liLlio1 . PERIODI quii! Mj.rSi.'SìjEb Abfeé X,' TÌj3VÌ3>! Vittf a E 1 o 1 u i jcooe Ur tWt! J! >f ' j o 'j o PROFESOR IVAN TRINKO JE UMRÙ K a 26 junija se je raznesla /rs po naši Benečiji novica,da je 2a njimar zapru. svoje oči naš ta narvečji an ta narbùj znamenit mož - profesor Ivan Trinko. Puno mož je že umarlo po Benečiji. Tajšnega pogreba pa ku je biu pogreb našega profesorja Trinka na 30.junija gor u Tarčmunu, Beneška Slovenija še ni videla. 'lillnk! taljansko prezident od videmske- LG 'province dr. Candolini, po sloven-£:'| sko pa dr.Bitežnik iz Gorice. V imenu Benečanou je spregovoru,p:j v domačem slovjenskem dia- -fvj lektu Izidor Predan. Od LVl slov jenske kulture je go- :|-V| voriu dr.Budal iz Gorice. |E! Od slovenske demokracije pa dr.Agneletto taz Tarsta. ,L'F) Nazadnje je govoriu tam p Svi par grobu še slovenski J?Ti _______________________________-ir, firV-trSj vienske Benečije’. An ni le govoriu. On je za svoje ljudi nimar govoriu. Za domače kraje je skarbeu, za nje seje brigu. O naši Benečiji je pisu, o nas je pisu, da smo, čeglih nas je malo; an čeglih smo reveži, imamo pravico, da živimo, da se svojega jezika lepuo naučimo an da nas vserode rišpetajo... Pogreb profesorja Trinka je biu končan šele ob adni uri popudan... Buoh mi daj venčni mir an pokoj !“ Kaj se je v resnici zgodilo na pogrebu, kajšna je bila takrat politična klima po naših dolinah izvemo pa iz članka ‘Na zadnji poti našega pesnika in učitelja’, ki ga je objavil Matajur. “Podžupan občine Sauodnje je po Candolinijevem govoru v italijanščini skušal poiskati tarčmunskega župnika, ki naj bi na cerkvenem zemljišču prepovedal ‘govore v jeziku, ki ga ljudje ne razumejo in pa politične manifestacije’. Posebno je to svojo namero poskušal uveljaviti, ko je spregovoril Izidor Predan, katerega vsi beneški Slovenci dobro poznajo. Tedaj je pozval orožniškega bri-gadirija Casinija, kije stopil k takrat govorečemu Agnelettu in ga poznal ‘naj govori v italijanščini, ker smo v Italiji’. To je takoj povzročilo reakcijo nečakov pokojnega Trinka, ki so zahtevali, da se pusti govornikom govoriti v slovenskem jeziku, ki ga vsi domačini govorijo.’ brevi.it Effetto Renzi e sfiducia nei partiti Secondo il sondaggio Demos, pubblicato da Repubblica, il 74% degli intervistati manifesta fiducia personale in Renzi, quasi il 70% per cento nel governo. Molto distanziati, altri due giovani politici Meloni e Salvini. Alfano, Grillo, Berlusconi, Vendola ottengono un grado di fiducia molto più ridotto. Ciò che emerge è una crisi profonda dei partiti e una domanda crescente di leadership personale. Interessante anche il dato del Pd nei 214 comuni maggiori al voto: alle europee ha ottenuto il 44,5%, mentre alle comunali si è fermato al 31,8%. Nuovo Senato, si infiamma la polemica sull'immunità Dal Pd al M5S, dalla Lega a FI: gli emendamenti per la soppressione dell art. 6 del ddl per la riforma di Senato, e quindi per il ristabilimento dell'immunità per i senatori, erano stati presentati da quasi tutti i gruppi presenti a Palazzo Madama. Che però ora prendono le distanze e si giustificano, spiegando che il ripristino dello scudo ai senatori era stato proposto nell'ambito di un Senato elettivo e non espressione delle istituzioni locali. Una riforma certo impopolare, che provoca lo scaricabarile, ma ora tutti sembrano voler fare un passo indietro. Udine tra le migliori università italiane In una classifica stilata dal quotidiano Il Sole 24 ore, misurando diversi indicatori, ai primi posti in Italia si collocano le università del nord, le migliori sono quelle di Verona e Trento. Su oltre una sessantina di atenei, Udine si colloca al 15. posto (Trieste al 26.). L'università friulana si colloca al decimo posto per la didattica e al 19. per la ricerca. “Peccato che non se ne tenga conto nel finanziamento”, ha commentato il rettore De Toni, infatti continua ad essere applicato dal Ministero il metodo del costo storico. 'Ndrangheta: 54 arresti Mafia: 90 arresti Duro colpo alla criminalità organizzata. Contro la cosca Molé della 'Ndrangheta che controllava la Piana di Gioia Tauro ed altre località in Italia 54 arresti e sequestro di beni per un valore di circa 25 milioni di euro. A Palermo invece vasta operazione antimafia. Individuati capi e gregari di un mandamento mafioso, accertate numerose estorsioni praticate ai danni di imprese edili ed attività commerciali. I boss imponevano anche le proprie forniture di carne alle macellerie del centro e riciclavano i soldi sporchi con le scommesse sulle partite di calcio. Tudi letos je v Srednjem uspela Večerja na travniku, ki jo je priredila Kmečka zveza Povezani v imenu skupnega dobrega s prve strani Nato se je v nadvse prijaznem okolju začela prava veselica v znamenju dobre kuhinje Nadiških in Terskih dolin ter kvalitetnih vin. V ospredju so bile seveda tudi navade in tradicije, ki so vezane na začetek poletja, na kresove in noč sv. Ivana. Medtem ko so, kot vsa leta doslej, nekatere gospe pripravljale križace in kranceljne svetega Ivana, so začele prihajati na mizo dobrote, ki so jih pripravili kuharji gostiln Sale e pepe in La casa delle rondini iz Srednjega, Da Walter iz Utane (Sv. Lenart), Škof iz Pod-bonesca in agriturizma Brez mej iz Prosnida. Branko - Jelenov breg pod Matajurjem (Avše, Slovenija) je v živo kuhal “čompe” (krompir) in jih ponujal s skuto. Ponujali so še druge domače dobrote, kot so kozji sir (Alessia Berrà), salama in drugi suhomesnati izdelki (Giordano Snidaro), salama iz divjačine (Jelenov breg pod Matajurjem), med (Stefania Copi), suha jabolka, jabolčni sok in kis (Giuseppe Specogna), zelenjava (Gabriella Marzaro). Vse pa so zalivali z znamenito pokalco (schioppettino) iz Prapotnega in zlatim ra-mandolom. Med domačimi predelki je izstopala tudi doma pridelana sivka. Za kvalitetno glasbeno kuliso je pa poskrbela skupina APGroup. Sladokusci, ljubitelji avtentičnosti tako glede naravnega okolja, kot ljudskih tradicij ter beneških kulinaričnih dobrot, so se tudi tokrat polno odzvali vabilu Kmečke zveze, kije večerjo na travniku priredila v sodelovanju z združenjem Schioppettino iz Prapotnega in združenjem Razpršeni hotel v Nadiških dolinah ter s podporo Videnške Trgovinske zbornice, banke Credito cooperativo iz Manza-na in združenja Blankin. Na pobudi, ki se je od lanskega leta razširila na sosednje kraje v Sloveniji, je sodelovalo tudi pet kmetij iz Brd (Edi Keber, Damjan Podveršič, Raccaro, Colle Duga in Norberto Piccech), ki so povezane v združenju Collio Vitae. Smisel pobude, kot je povedal pokrajinski tajnik Kmečke zveze Stefano Predan, jez enim samim dogodkom promovirati vse naj-boljske pridelke, ki jih ponujajo Nadiške in Terske doline ter obenem krajevne ljudske tradicije in v prvi vrsti kresove. In po petih letih lahko rečemo, da so zadeli v črno in to z dodatno pozitivno lastnostjo. Večerja na travniku je namreč tudi lep primer in dobra praksa ekipnega dela in sinergije med nadiškimi in terskimi podjetniki, kar je pravzaprav prej izjema kot pravilo. Pogled na letošnji kulinarični in kulturni poletni dogodek v Srednjem L’intervento “Propongo per il 6 aprile la Giornata della vergogna nazionale” “...a qualunque costo deve essere ristabilito il dominio e il prestigio italiano, anche se dovessero sparire tutti gli sloveni e distrutta la Slovenia.” Questa affermazione del 26 giugno 1942 di Mario Robotti, capo delle forze armate italiane che avevano occupato Lubiana TU aprile 1941, dà l’idea precisa del clima che il fascismo aveva imposto in quelle terre. In corrispondenza della firma del trattato di pace di Parigi del febbraio 1947, che definì i nuovi confini orientali tracciati dagli inglesi, in Italia è stata proclamata la Giornata del ricordo. Il ricordo delle conseguenze patite dalle popolazioni che in gran parte abbandonarono i territori ceduti alla Jugoslavia, visto che Tito, sostenuto e armato dagli inglesi, aveva vinto la guerra. Su questo confine orientale ho avuto mio nonno morto di fame dopo essere caduto prigioniero a Ca-poretto, e mio padre mandato a occupare la Dalmazia, sempre nell'aprile 1941. Mio padre, anche se orfano di guerra, si fece 6 anni di servizio militare perché, da bravo iscritto all’Azione Cattolica, si rifiutò di nominare Mussolini durante la visita di leva. Ritornò prima del settembre 1943 perché mia nonna non riusciva a consegnare le decime agricole al regime. Finì la le- va militare vicino a casa. In Dalmazia, con una furbata da contadino, riuscì a non sparare un colpo. Cosa sanno gli italiani di quello che hanno combinato le truppe del fascismo dalla Slovenia alla Dalmazia, all’Albania, alla Grecia? Paesi bruciati, uomini fucilati, donne violentate, bimbi morti di fame nei campi di concentramento. Ho avuto mio suocero, del Savoia Cavalleria, che si è salvato per caso durante la carica di Isbuscenskij. Quando ci troviamo a Cargnacco parliamo degli alpini della battaglia di Nikolajev-ka. Ma cosa sono andati a fare i soldati italiani in Russia? Sono andati a funghi o a caccia di lupi? Quanto detto solo per ricordare le parole di importanti democristiani triestini, il Srečanje v spomin na partizanske boje v pogorju Krna Krnsko pogorje ni bilo prizorišče hudih bojev in nadčloveškega trpljenja le v prvi svetovni vojni, temveč so se hudi in težki boji odvijali tudi v času med drugo svetovno vojno. Tem dogodkom bo posvečeno tovariško srečanje v spomin na partizanske boje v pogorju Krna, ki ga organizirajo: KO ZB Kobarid, krajevna skupnost Vrsno - Krn, lovska družina Smast in Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin. Srečanje s kulturnim programom bo v nedeljo, 13. julija, s pričetkom ob 11. uri pri planinski koči na planini Kuhinja. Slavnostni govornik bo Zdravko Likar, načelnik UE Tolmin. Krnsko pogorje je bilo s svojimi planinami in vasmi med NOB gnezdo, kjer so se rojevale partizanske enote, se pripravljale na boje in skupno s prebivalci predstavljale žarišče partizanstva in zametkov nove oblasti. Čez pogorje Krna so šli transporti orožja, hrane in drugega blaga v notranjost Slovenije za preskrbo NOB, na njegovih pobočjih so delovale bolnišnice in tehnike. Čez Krn so vodile mnoge kurirske poti. To pogorje je pomembno tudi za Beneško Slovenijo. Saj se je v začetku maja (od 6. do 8. maja) 1944 na območju planine Leskovica in planini Kuhinja pripravljala Gregorčičeva brigada za prvi pohod v slovensko Benečijo. Brigada, kije nosila ime po pesniku in domoljubu iz Vršnega, seje kljub pozni uri zadržala tu kako uro, saj so borci želeli videti rojstni kraj pesnika, čigar ime je brigada nosila. Pot so nadaljevali skozi Kamno, čez Sočo na Kolovrat in naprej v Benečijo. Vabimo vse občane, še posebno člane ANPI in drugih društev in organizacij iz Beneške Slovenije, da se nam pridružijo na prireditvi, ki bo posvečena tem dogodkom izpred 70 let. Spomnili se bomo tudi vseh mrtvih, ranjenih partizanov, ki so nam priborili to, da danes lahko živimo v miru in svobodi »brez konfina«. Vojko Hobič, predsednik KO ZB Kobarid sig. Belci tra tutti: “È già tanto che ci hanno ritornato Trieste, dopo tutto quello che abbiamo combinato là.” Ho vissuto anni a Trieste e loro sapevano tutto degli esuli e delle foibe, da sempre. Non erano cose dimenticate, solo che si vergognavano a ricordare che tutte le disgrazie le avevamo provocate noi italiani invadendo la Slovenia e la Dalmazia. Tutto quello che è successo dopo sono solo conseguenze delle nefandezze madornali commesse dal fascismo durante il ventennio e soprattutto dall’aprile 1941 al settembre 1943, con l’invasione armata. Si continua a discutere di Porzus, di lapidi di partigiani contestate, di carabinieri uccisi da soldati titini, ma non si ricorda mai che sono tutte cose successe DOPO. Dopo l’invasione di Slovenia e Dalmazia dei primi di aprile del 1941. Pertanto io propongo che il 6 aprile (inizio dell’invasione della Slovenia) sia proclamata Giornata della vergogna nazionale. Solo così renderemo giustizia alla storia, solo così capiremo che la causa delle foibe e dell’esodo sono stati gli errori e le prepotenze del governo italiano di allora. Solo così la Giornata del ricordo avrà un senso e non servirà a coprire ciò che fecero persone che dopo la guerra sedettero anche in Parlamento. Non aiuta i nostri figli non raccontare la storia come è andata veramente, insegnando loro a distinguere tra causa ed effetto. Eliseo Gallina Torreano di Cividale kultura s prve strani Pozdrav videnske univerze je prinesel Roberto Dapit, ki je tudi vodil prvi del posveta, predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò je pa poudarila pomen pobude, ki ne pomeni le spodbudo krajevnim kulturnim delavcem in ustvarjalcem, temveč tudi pomemben doprinos k oblikovanju take kulturne politike, ki ne bo zagotovila le obstoja, temveč tudi razvoj slovenske besede v Videnški pokrajini. Svoj pozdrav je prinesla tudi Michela Szklarz, odbornica za kulturo Občine Špeter, ki je dala pokroviteljstvo pobudi. Sledila so predavanja Mateje Curk, Jadranke Cergol, Bogomile Kravos, Davida Bandlja, ki je bil tudi idejni pobudnik posveta, Roberta Dapita, Janoša Ježovnika, Irene Novak Popov ter Mihe Obi-ta, ki so poglobili vsebinski, stilni in jezikovni razvoj beneškoslo-venske in rezijanske književnosti, pretežno pesniške. Ugotovljeno je bilo, da ne predstavlja le zametka neke folklorne književnosti, pač pa je umetniško vredna in v koraku s časom. V ospredju je bilo seveda vprašanje narečja kot živega in izvirnega glasu, ki govori iz določenega okolja ter je nosilec identitete in pripadnosti lokalnemu prostoru. V beneškem pesniškem ustvarjanju pa prihaja do izraza tudi pripadnost globalnemu svetu in so ženske avtorice povezovalke med lokalnim in globalnim, saj bolj zazna- Tudi glasovi naše zemlje so poezija V' Znanstveni posvet v Spetru so priredili Slori, Univerza v Vidnu in ISK vajo in sprejemajo spremembe v sodobnem svetu. Izražena je bila tudi potreba po odpravi stereotipov glede narečne književnosti ter po strokovni opredelitvi manjšinske literature, kar je prišlo do izraza v primerjalni predstavitvi beneško-slovenske in narečne italijanske ustvarjalnosti v istro-kvarnerskem prostoru. Razmišljanje se je razširilo tudi na osrednji slovenski prostor, f \ kjer se v zadnjem obdobju pojavljajo in uveljavljajo avtorji, ki pišejo v narečjih, medtem ko je bila v preteklosti narečna književnost ocenjena kot umetniško manj vredna. Obstajajo seveda razlike z narečnim ustvarjanjem manjšin, ki jim je narečje, kot v primeru Rezije in Benečije, »nujno« jezikovno sredstvo, in avtorji, za katere je narečje slogovna izbira. Seveda so v enem in drugem primeru tudi tematike različne. Predavatelji in razpravljalci so nato beneškoslovensko in rezijansko literarno ustvarjanje razčlenili po avtorjih in obdobjih, od začetka sedemdesetih let, ko so prevladovali motivi nostalgije, resignacije, skrbi za usodo jezika in skupnosti in je šlo za angažirano pesništvo, do osebno izpovedne poezije in drugačno pojmovane identitete za katero je pomembno plodno sobivanje drugačnosti. Zgoraj del publike, na desni pozdrav predsednice Inštituta za slovensko kulturo, Brune Dorbolò Un sistema letterario a pieno titolo Partendo dal legame tra l’identità di un gruppo etnico e la lingua che utilizza per arrivare all’analisi delle opere di alcuni dei più importanti autori locali, il convegno organizzato la scorsa settimana a S. Pietro al Natisone dallo Slori sulla letteratura contemporanea nella Slavia friulana tra tradizione e nuove sfide, ha avuto il pregio di consolidare l’importanza di un sistema letterario che può essere definito tale a pieno titolo. Lo ha rilevato, tra gli altri, Mateja Curk, assistente di linguistica presso l’università di Nova Gorica. Dalla sua ricerca sui testi letterari recenti, in particolare sull’antologia ‘Besiede tele zemlje’ e sulle raccolte di Marina Cernetig e Silvana Paletti è scaturita l’idea che “l’uso del mezzo espressivo dialettale funga da voce viva dell’ambiente sociale reale.” Per David Bandelj, ricercatore dello Slori e curatore dell’antologia di poesia slovena in Italia ‘Rod lepe Vide’, “i poeti del- la Benecia hanno sviluppato un modello di poesia impegnata squisitamente contemporaneo, legato al rapporto con l’Altro, particolarmente attuale ed interessante anche per l’uso dell’espressione dialettale.” Altri aspetti generali sono stati eviden- ziati dalle ricercatrici Danila Zuljan Kumar e Jadranka Cergol, mentre sullo sviluppo dell’espressività teatrale si è soffermata Bogomila Kravos. Gli autori resiani Silvana Paletti e Renato Quaglia sono stati al centro degli interventi rispettivamente di Roberto Dapit, professore dell’università di Udine, e di Ja-noš Ježovnik, ricercatore sul dialetto sloveno della Val Torre. Quest’ultimo ha in particolare analizzato la traduzione delle opere di Quaglia in sloveno da parte di Marko Kravos. Dapit, affiancato dalla stessa Paletti, si è soffermato sulla produzione per l’infan- Mateja Curk zia dell’autrice, chiedendosi poi “in quale misura la sua visione del mondo influisca sullo sviluppo linguistico e se esso sia conseguenza anche di un cambiamento nel rapporto con la comunità resiana, che forse non è il lettore per eccellenza al quale Paletti si riferisce con la propria creatività.” Nell’occasione è stato anche annunciato il progetto di una nuova antologia della poetessa resiana. La produzione poetica di Viljem Cerno è stata al centro dell’intervento di Irena Novak Popov, docente dell’università di Lubiana. Con la sua ultima raccolta quadrilingue ‘Ko pouno noči je sarce’, ha affermato, Cerno ha superato i confini reali della propria comunità linguistica e culturale. In conclusione Michele Obit, poeta be-neciano, ha raccontato la propria esperienza di curatore dell’antologia ‘Besiede tele zemlje’, che per la prima volta ha permesso di avere uno sguardo complessivo sulla produzione letteraria in dialetto sloveno degli ultimi decenni, oltre che di autore. Dela Lojzeta Spacala od 4. julija na Ljubljanskem gradu Na Ljubljanskem gradu bodo 4. julija odprli razstavo del tržaškega slovenskega umetnika Lojzeta Spacala. Razstava bo nosila naslov Matrica - grafika - slika, na ogled pa bo tudi nekaj doslej še nikoli razstavljenih podob iz zamejstva, ki jih je za to priložnost posredovala goriška finančna delniška družba KB 1909. Kustosinja je Breda Ilich Klančnik, razstavo pa sije zamislila Galerija Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj. Sodelujeta še Galerija Murska Sobota in Koroška galerija likovnih umetnosti Slovenj Gradec. Prav Kranj, Murska Sobota in Slovenj Gradec so bili namreč lani prizorišča, kjer je bil postavljen izvirni likovni projekt posvečen tržaškemu umetniku. Osrednji poudarek razstave bo likovno občutje Spacalovega Krasa, ki ga je mojster takole ubesedil: »Kras je kamnit, bleščeč svet. Kras je tudi trpka in grenka pesnitev, ki diši po brinju, borovcu in apnencu. Kras je dramatizacija, ki spominja na človekovo izvirnost ...« Spacalove umetnine bodo na Ljubljanskem gradu v Palaciju in Stanovski dvorani na ogled do 31. avgusta od 9. do 21. ure. La Comunità montana progetta una mostra ed una pubblicazione Una mostra fotografica e produzione multimediale riguardante i luoghi della memoria delle Valli del Natisone e del Torre, dal titolo ‘La voce dei luoghi’, ed una pubblicazione di carattere scientifico, multidisciplinare che riguarda il territorio della Comunità Montana, dal titolo ‘Il Natisone. Geografia, storia, economia, ambiente, cultura’. Sono i due progetti per i quali la Comunità montana intende presentare richiesta di finanziamento alla Regione in base alla legge 23 del 2013 che prevede incentivi per iniziative progettuali riferite ad attività culturali. Sulla base di bandi pubblici, la Regione metterà a disposizione la somma complessiva di 806.600 euro. Z Rolling Stonesi Na odru Circa Massima v Rimu, kjer je bil v nedeljo koncert legendarne skupine Rolling Stones, so bile ob Micku Jaggerju in ostalih članih benda pred več kot 70.000 gledalci protagonistke tudi tri zamejske Slovenke. Kot prvi dodatek po uradnem delu koncerta je namreč eno pesem zapel tudi štiriindvajsetčlanski zbor združenja Feniarco, katerega članice so Petra Grassi, Marta Pa-cor (poje tudi v zboru Kraški slavček) in Mateja Černič (zborovodja skupine Bodeča neža), ki je zbor, ki je bil postavljen na dveh straneh odra, tudi vodila. Sreda, 25. junija 2014 Italijanska ekipa ga je začela snemati prejšnji teden na Kolovratu Film o prvem italijanskem vojaku, kije umrl v Veliki vojni “Bene. Stiamo ‘giocando’ un po’ con le nuvole, ma i luoghi sono molto belli.” L’attore protagonista, fiorentino, aggiunge: “Scriva pure che sono posti fantastici.” Cismondi però aggiunge: “Non so se faccio bene a dirlo, ma dalla parte italiana di questa radura abbiamo trovato erba alta e nessuna manutenzione, ho dovuto chiamare qualcuno che la tagliasse, mentre dalla parte sloveno è tutto ben organizzato ed accogliente.” Rispondiamo che è una storia lunga, ed anche sconfortante. (m.o.) & . * Riccardo Giusto (in ne di Giusto, kot so mislili tudi tisti, ki so po njem poimenovali šole ali ulice) je postal sirota že kot otrok in se ni mogel izobraževati, tako da je od mladih let kot železničar. Služil je kot alpinec v bataljonu Cividale. Maja leta 1915 je Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski in Giusta so z njegovimi tovariši poslali na planoto Kolovrata, na mejo s habsburško monarhijo. 24. maja 1915, ob dveh ponoči, se je italijanska vojska začela pomikati v notranjost avstro-ogrskega ozemlja. Riccardo Giusto in njegova kolona so imeli nalogo zasesti vrh Natpriciar, vendar je bil on, ob strelu iz pušk orožnikov na prelazu Solarje, na mestu mrtev. Furlanski alpinec je bil tako prva uradna italijanska žrtev prve svetovne vojne. Takoj so mu podelili zlato medaljo za vojaške zasluge. Najprej so ga pokopali na majhnem pokopališču sv. Štoblanka ob vznožju planote, leta 1923 pa so ga prenesli v vidensko kostnico. Med mnogimi dogodki, ki se pri-pravljajo ob stoletnici prve svetovne vojne, je tudi film z naslovom ‘Alpino Riccardo Giusto’, ki so ga začeli snemati prejšnji teden na Kolovratu. Delo ima pokroviteljstvo Občine Dreka, ki se je tudi potrudila, da bi film dobil deželni prispevek. Režiser Giovanni Cismondi, ki bo skupaj z Gian Pietrom Nada-luttijem podpisal režijo, nam je povedal, da bo polovica filma zgodo-vinsko-dokumentarnega značaja, drugi del pa bo igrani film, ki so ga začeli snemati v prejšnjih dneh blizu muzeja na prostem na Kolovratu. Protagonist je igralec Daniele Di Stefano, ki bo v vlogi alpinca Riccarda vodil na dogodke, ki se začnejo z zadnjo ofenzivo, prebojem pri Kobaridu, in grejo nazaj v preteklost, dokler ne pride do trenutka, ko gaje na grebenu Kolovrata ubila sovražna krogla. Da sinistra l’attore Daniele Di Stefano, il regista Giovanni Cismondi e lo storico Andrea Bavecchi Parva svetovna vojna stuo liet od tega la rninn guma mmah cini’Amn fa 28. junija 2014 Cismondi: “Racconto Giusto, alpino tra questi monti” Nel giorno di San Vito noto anche come Vidov dan, giorno di solenni celebrazioni e festa nazionale serba, Francesco Ferdinando e Sofia furono colpiti a morte da alcuni colpi di pistola esplosi dal diciannovenne serbo. Il gesto fu assunto dal governo di Vienna come il casus belli che diede formalmente inizio alla prima guerra mondiale. Ko je Frane Ferdinand konec junija 1914 nameraval obiskati avstro-ogrske vojaške enote v Bosni in Hercegovini, seje tajna srbska organizacija Črna roka odločila nanj izvesti atentat. Črna roka je za to priložnost izurila skupino mladeničev iz Bosne, ki so bili člani druge organizacije z imenom Mlada Bosna in Id so potem teroristično dejanje v Sarajevu tudi uspešno izvedli. Atentat se je zgodil na Vidov dan, 28. junija 1914. Prestolonaslednika je skupaj z ženo Sofijo ustrebl atentator srbskega rodu Gavrilo Princip. Ta umor je bil povod za prvo svetovno vojno. Dokazov, ki bi podprb domneve o tem, da je bil njegov slabo varovan obisk v Sarajevu načrtovan s strani nekaterih pripadnikov avstro-ogrskih uradnih krogov, da bi nadvojvodo izpostavili nevarnosti atentata, ki bi preprečil morebitne zaplete, ki jih bi Franc Ferdinand lahko povzročil, niso našli. Na vojno je bila najbolj pripravljena in si je je najbolj želela Nemčija, iz Berlina so nato Av-stro-Ogrsko obtožib, da je atentatorjem dala orožje in da je sokriva atentata. “Il progetto del film si collega al centenario dalla Prima guerra mondiale, un progetto nato lo scorso anno, legato ad un avvenimento emblematico di quel conflitto, e che qui ha trovato l’appoggio delTamministrazione comunale di Drenchia, oltre che di altri sponsor.” Fermiamo il regista Giovanni Cismondi durante le prime riprese del film ‘Alpino Riccardo Giusto’ (non Di Giusto, come si pensava fino a poco fa), sul Kolovrat, nei pressi delle trincee dove si combattè quasi cent’anni fa. E un vero e proprio film? “In parte è fiction, quella che stiamo girando ora, ma l’opera ini-zierà con un’introduzione di tipo storico-documentaristico per la quale ci siamo avvalsi di tre storici: Guido Aviani, Claudio Zanier ed Andrea Bavecchi.” Nella parte della fiction cosa racconterete? “Come trascorrevano gli alpini le giornate, che nel maggio del 1915, quando l’Italia dichiarò guerra all'Austria-Ungheria vennero mandati sull'altopiano del Kolovrat, al confine con l'Impero asburgico. Il protagonista è ov- viamente Giusto, interpretato da Daniele Di Stefano, che seguiremo fino a quando viene colpito.” Le riprese sono appena iniziate... “Sì, dopo il Kolovrat nei prossimi giorni gireremo a Oculis e Prema-riacco, perché i soldati dormivano in stalle che abbiamo individuato in queste località. La parte documentaristica inizieremo a girarla in luglio. Il film lo presenteremo in anteprima il 24 maggio 2015, a cento anni dalla morte di Giusto.” Come vi trovate qui? OptikaAkustika končno tudi v Čedadu MAICO VIDIM IN SLISIM odpira prvi center OptikaAkustika v langobardskem ČEDADU, mestecu, ki ga UNESCO uvršča v svoj seznam svetovne dediščine patente r. FRANCO Z7/Q 7/SP ' 09/09/19, Ion KeSoendl Maico vas vabi, da nazdravite z nami ob odprtju novega centra za boljši vid in sluh »VIDIM IN SLIŠIM« v ČEDADU, v Ul. Manzoni 21, tel. +39 0432 730123, odprto od torka do sobote 8.30-12.30 in 15.00-19.00. Maico je vse bliže tistim, ki želi- jo slišati, da bi razumeli; zato, da boste lahko »slišali in razumeli«, boste v novem centru »VIDIM IN SLIŠIM« v ČEDADU našli najnovejše in najnaprednejše avdiološke naprave, s katerimi bomo lahko ugotovili, kako naj vam pomagamo za izboljšanje vašega sluha. Osebje podjetja Maico vas pričakuje v Čedadu, v Ulici Manzoni 21, od torka do sobote od 8.30 do 12.30 in od 15.00 do 19.00, tel. +39 0432 730123. Ob odprtju novega centra v Čedadu nudimo 25% popusta vsem, ki bodo izvedli brezplačni test sluha Maico. MAICO VEDO E SENTO ÙILJtX : ti K ■ r m €r Hi i ■ | a 1 H MAKO v Čedad*» À| MAICO VEDO E SENTO PREDEN SE ODPRAVITE NA POČITNICE, PRIDITE NASEDEŽ MAICO, KJERVAM NUDIMO BREZPLAČNO ČIŠČENJE VAŠEGA SLUŠNEGA APARATA! Nakupite baterije! Samo junija po 3 evre! «fessili Ob odprtju novega sedeža v Čedadu podarimo tistim, ki nas bodo obiskali, steklenico vina BASTIanich VITICOLTORI F R I U L A N PREPREČEVANJE GLUHOSTI ZA SVOJO VARNOST PREIZKUSITE BREZPLAČNO SVOJ SLUH Sluh je potreben za koncentracijo in pozornost tudi, ko vozimo. Koncentracija v avtu vključuje tako vid kot sluh. Če ne slišimo dovolj dobro, je treba z večjo pozornostjo gledati cesto, kar pomeni, da se zlahka prej utrudimo in smo posledično bolj raztreseni. Ohraniti nadzor nad sluhom je pomembno, saj lahko tako pogosto preprečimo tudi hude posledice! Čakamo vas na sedežih podjetja MAICO, da pridete preizkusiti svoj sluh Za kogar se bo odločil za novo tehnologijo Maico, imamo do konca meseca ponudbo: DAVČNI ODBITEK DO MEJE »POPUST LETA GARANCIJE I_______________________I V____________X VIDEM Trg XX Settembre, 24 - Tel. 0432 25463 URNIK: PONEDELJEK - SOBOTA 8.30-12.30/15.00-19.00 GORICA Ulica Gen. Cascino, 5/a - Tel. 0481/539686 URNIK: PONEDELJEK - PETEK 9.00 -13.00 ČEDAD Ulica Manzoni, 21 - Tel. 0432 730123 URNIK: TOREK - SOBOTA 8.30-12.30 /15.00-19.00 ČAKAMO VAS, DA PRIDETE BREZPLAČNO PREIZKUSITI SVOJ SLUH TRST Ulica Carducci, 45 - Tel. 040/772807 URNIK: PON. - PET. 9.00 - 13.00/15.30 -19.00 in OB SOBOTAH ZJUTRAJ TRŽIČ Ulica Nino Bixio, 3 - Tel. 0481/414262 URNIK: PONEDELJEK - PETEK 9.00 -13.00 /14.00 -18.00 doline / duline KANALSKA DOLINA/VALCANALE Pogovor z učiteljico slovenščine na šoli v Ukvah Evo Gregorčič “Ko vidim veselje v očeh otrok, je ves moj trud poplačan” Že vrsto let Slovensko kulturno središče Planika uspešno sodeluje z Večstopenjskim šolskim zavodom Ingeborg Bachmann v Kanalski dolini, pod okriljem katerega deluje tudi osnovna šola v Ukvah. Prav s to šolo dobro sodeluje Sks Planika in ji že vrsto let nudi dodatno učiteljico, ki enkrat tedensko po dve uri poučuje slovenski jezik. Tudi letos je, sicer po krajšem premoru, na ukov-ški osnovni šoli poučevala Eva Gregorčič, profesorica slovenščine, s katero smo se pogovorili ob zaključku šolskega leta. Od kdaj sodelujete s Sks Planika oziroma poučujete na osnovni šoli v Ukvah? “Slovenski jezik sem v vseh petih razredih začela poučevati v šolskem letu 2009/2010. Med tem časom sem bila dve leti na porodniškem dopustu in me je nadomeščala kolegica, letos pa sem učila le v 4. in 5. razredu.” Kako je prišlo do tega sodelova- nja? “Pri Sks Planika so mi predstavili svojo vizijo poučevanja slovenščine v osnovni šoli v Ukvah, ki me je takoj pritegnila, in sem želela poizkusiti. Nisem vedela, v kaj se podajam, a sem svoje znanje slovenščine želela deliti s temi otroki.” Kako poteka pouk v razredu? “Trudim se, da so učenci motivirani za učenje slovenščine. Med po- ukom govorim knjižni jezik, saj večina otrok tako lažje razume slovensko besedo. V dveh urah tedensko so zajete vse sporazumevalne zmožnosti, in sicer branje, poslušanje, govor ter pisanje. Na šoli imamo učbenike in delovne zvezke, ki so nam v veliko pomoč pri učenju. Cilje pouka prilagajam spoznavni zmožnosti oziroma razvojni stopnji učencev. Učenci v 4. in 5. razredu imajo usvojenega ogromno besednega zaklada in zato sem v tem letu začela z obravnavanjem slovnice, ki je zelo pomembna pri tvorbi besedil. Slovenski jezik je zelo težak, učenci imajo kar nekaj težav s skloni, z dvojino, s spreganjem glagolov... Zato je včasih učenje težavno, padci boleči, a počasi in z veliko vaje napredujejo. Ko pa učenci sami opazijo lasten napredek in vidim veselje v teh malih očeh, je ves trud poplačan.” Kako otroci spremljajo/dojemajo jezik v razredu? “Med poukom govorim le slovenski jezik in sprva so bili učenci kar malo presenečeni, saj nekateri niso razumeli niti besedice. Sedaj, po vseh teh letih, pa učenci že kar precej razumejo. Če pa česa ne, se trudijo, da me vprašajo po slovensko. Vsako leto je bolje. Škoda je le, da ti otroci po končani osnovni šoli ne bodo imeli možnosti izbire učenja slovenskega jezika tudi na nižji srednji šoli. S tem bodo nekateri izgubili stik s slovenskim jezikom.” Kakšno je po vašem mnenju znanje jezika? “Razlike med otroki so ogromne. Izstopajo otroci, ki izhajajo iz dru- žin, kjer doma govorijo slovenski jezik oziroma je vsaj eden od staršev slovenskega rodu. Tudi Sks Planika nudi učencem izbirne tečaje slovenskega jezika, kjer lahko še nadgrajujejo svoje znanje. Prav ti učenci so potem liderji v razredu.” Kolikšno je zanimanje za slovenščino v Kanalski dolini? “Izjemno. Prav vsi učenci obiskujejo pouk slovenščine. Zavedam se, da sta dve uri na teden premalo, da bi ti učenci postali aktivni govorci, vendar smo storili velik korak naprej že s tem, da smo jih seznanili in nekatere navdušili s spoznavanjem slovenskega jezika ter kulture.” TERJKA DOLINA/VAL TOKKE KAKNAJSKA DOLINA/VALLE DEL COKNAPPO Dvojezična škuola tou Terski dolini: starši prej za, potem pruoti škuole, nieso ries. Vedno marca je usednd ravnateljica Pertoldi še naredila en svoj projekt za »mehko dvojezičnost pod čentarsko šolo« an je prepričala use starše, da je to najboljša rešitev. Čeran Urad za šolstvo že miesca aprila ji je jasno od-govoriu, da ta projekt ni mogoč, ona je ta odgovor pustila skrit. Nič nie poviedala staršem, in je vztrajala naprej, ke je svoj projekt ta pravi. Miesca maja se je začnela volilna kampanja za komunske volitve. Trije od staršeu so se kandidirali proti šindiku Marchiolu samo zuj taa, ke so tieli ustaviti projekt dvojezičnosti pod spietarško šolo. Eden od njih je pravou okou, ke nekateri kandidati Marchiolove liste so tieli dvojezično škuolo pod Špietrom kuj za mieti no šiurno dielouno miesto. Po hudi volilni kampanji Mar-chiol je spet zmagu an je slicau drugo srečanje s starši in jim je po-viedau, da edina pot za dvojezičnost je ta, ki veže Njivico s Špietrom. Pa nič... tele bot nekateri starši so poviedali, da nieso proti dvojezičnosti, ker bi s veseljem upi-sali svoje otroke u dvojezično škuolo, kjer učijo angleščino, ampak so pruoti slovenščini, ker ta jezik bi dal »psiho-fizične« težave otrokom. In seveda, so spet ponovili use stvari, ki so jih pravili pred srečanjem z Živo Gruden. Takolè približno polovica staršeu je podpisala novo pismo, kjer pišejo, ke nejčejo, ke njivarska škuola postane podružnica dvojezične škuole. To pismo so poslali na Deželo. L’Azienda agricola Zore tra le eccellenze sostenibili Cirkuw ta-na Solbici Ta-na Solbici, tekòj tu-w wsaki vase tu-w Reziji, jé cirkuw. Isa cirkuw jé bila naréd dopo ka to staro cirkuw jè bila naslà pòwadenj. Ta stara cirkuw j è bila itàn na Wortè alibòj ito blizu anu ti stari pravijo, da dan din žužuladoija lèta 1746 jè bila hiida ura, jè se prèdarl òblak anu to jè pa-jalu wkrej cirkuw. Ta nówa jé bila na-rèd ta-na skali anu na ma bi bila pur lòpu narèd ka ko jè bil potres lèta 1976 nani mèla škod ano na jè bila riidi ogana. Te sveti to jè Karlò Borromeo. Te zadnje vilike dila so bile narèd lèta 1971, ko jè bil jèru ta-na Sol-bici don Antonino Capellari. Itadej so bile narèd več riči nejvinča to jè bil dan nòvi krew. Lita dòpo na méstu kopuw ta-na krew j è se gal ràm. Pa tiiran jè bil pukrit ziz ramon. Injàn dila so za posjortàt nejveč ta znutra. Če bet naréd pa na nòwa štancja, tu ka jè bil azilo, za gat riškaldament. Wsè wkop se cè gnàt 170.000 ewrow. Dila so počale maja anu ni be mèli ri-vàt novembarja, forč pa prid. Dita ka dila to jè Candolini z Vidna. Nutur w cirkuw se ne smi wlèst za-wòjo isaga wsaki din jiidi se nalažajo za ričet rožaijo alibòj mišo w taroke tu-w kanoniki. Miša w nadèje alibòj w sabòte zvečera jé tu-w ti stari Siculi. (LN) Dvojezično škuolo za Njivico so uprosili starši tri lieta nazat. In to prošnjo so vsi podpislali. Dvojezično škuolo za Njivico so tieli starši še dečemberja 2013, ko so spet pisno potrdili, ke to jim re prau, ke dvojezično učienje se začnč žej od setemberja šolskaa lieta 2014-2015. Po deželnem dovoljenju, ke dvojezični pouk se lahko žej lieto 2014 začne u njivarski škuoli pod vodstvom špietarske dvojezične škuole, ravnateljica čentarske škuole Annamaria Pertoldi je učnela svo osebno kampanjo proti teli spremembi. Takolè so začeli pravit veliko neresničnih stvari: ke špetar-ska šola ni deželna, ampak parifi-cirana škuola, ke sprememba u dvojezičnost ne bo postopna, pa bojo učili slovenščino kot u Špie-tru tudi u petem razredu, ke špie- tarski model nie kompatibile z večrazredi/pluriclasse, ke dvojezična špetarška šola ima druge programe, ki nieso enaki kot tisti, ki jih imajo navadne italijanske škuole, ke premestiteu pod špietarsko šolo bo pomenilo smart za dolino. Potem 13. marca ravnateljica Pertoldi je sklicala srečanje s starši od tipajske, njivarske an nemške škuole in jim je speka začela dajat veliko slabih informacij. Takrat nekateri predstavniki barskaa komuna so tieli uzeti besiedo, da bi poviedali resnico okou dvojezične šole, pa ravnateljica jim nie dovolila govoriti. Malo potem Komun Bardo je or-ganizou no srečanje z ravnateljico dvojezične spietarške škuole Živo Gruden, kije poviedala, kako fun-cionira ta model in ke use stvari, ki so jih pravili okou dvojezične È in programma per oggi, mercoledì 25 giugno, alle ore 15, presso il Museo Provinciale Palazzo Attems di Gorizia il convegno “Eccellenze sostenibili dello sviluppo rurale”. Il tema dell’incontro verterà sullo stato dell’arte del Piano di Sviluppo Rurale 2007-2013 e sulle buone pratiche e strategie nel passaggio alla nuova programmazione 2014-2020. Saranno presenti Fabio Tamburini, giornalista economico del Corriere della Sera ed ANSA, che farà da moderatore e Mario Gregori, do- cente del Dipartimento di Scienze degli alimenti - Sezione di Economia Agraria dell' Università di Udine che presenterà i dati al 31 dicembre del PSR appena concluso e introdurrà il tema della qualità degli interventi partendo dai casi reali. Sarà quindi dato spazio agli interventi di alcuni dei beneficiari. Sie-derà al tavolo dei relatori anche Alessia Berrà, proprietaria dell’Azienda Agricola Zore di Plestišče, già insignita del titolo di eccellenza rurale italiana 2013. KEZIJA/ICESIA dogodki Kultura & Izleti & Šport Korita in napajalniki Idrijske in Naaiških dolin v petek, 27. junija V občinski dvorani v Špetru bodo ob 19. uri, predstavili knjigo “Korita in napajalniki Idrijske in Nadiških dolin” Odda Lesizze in Daria Colombina. Govorili bodo župan Špe-tra Mariano Zufferli, predsednik Zveze slovenskih izseljencev FJK -Slovenci po svetu Dante Del Medico, geograf na Univerzi v Vidnu Mauro Pascolini, medtem ko bosta Rosina Tomasetig in Ernesta Feletig podali svoje zgodovinsko pričevanje. Pel bo zbor Matajur. Sv. Peter pri Peratih nad Livkom 28. in 29. junija Praznovanje Sv. Petra bodo pri Peratih nad Livkom začeli s tekmovanjem v “mori”. Žrebanje parov bo v soboto, 28. junija, ob 19.30. Bo tudi šacanje sira. V nedeljo bo ob 13. uri maša, ob 15. uri bo nastopila vokalna skupina Liwk, ob 16. uri pa bo amatersko gledališče Gorenj konc uprizorilo komedijo “Julka in Pepč”. Na programu so še loterija, šacanje sira in pršuta. Za glasbo bo poskrbel ansambel Tik-Tak. Vecchie tradizioni, nuove idee, Famiglia e Lavoro 28 e 29 giugno L’AUSER organizza presso la scuola media di S. Pietro la mostra esposizione Vecchie tradizioni, nuove idee - Famiglia e Lavoro. Inaugurazione sabato alle ore 10, con canti e suoni delle Valli con Angelina e Valentina Petricig. A seguire laboratori creativi “Un po’ di tutto - No malo usega” con Filippa e Lucia ed animazione per bambini “Entra in un mondo di favola” con Fabio e Violetta. Domenica apertura dell’esposizione alle 9.30 ed a seguire laboratori creativi con Giovanni e Silvano. Orario apertura della mostra: sabato 10-12.30 e 15-20, domenica 9.30-12.30 e 15-21. 1. Memorial Sandrino Iuretig iscrizioni entro il 30 giugno Presso il rifugio Soiarie si giocherà sabato 5 e domenica 6 luglio il 1. memorial Sandrino Iuretig, torneo di calcetto a 5, che si terrà con qualsiasi condizione climatica. Le iscrizioni si chiuderanno lunedì 30 giugno e il tabellone con il sorteggio delle squadre partecipanti verrà compilato mercoledì 2 luglio, alle 20, presso la trattoria Ai Buoni Amici di Tarcetta. Info ed iscrizioni: 3208762710 (Patrick) e 3463922011 (Rifugio Soiarie). Con il CAI sulla Begunjščica domenica 13 luglio Ritrovo e partenza alle 6 nel piazzale della nuova stazione di Civida-le. Due gli itinerari possibili dal passo di Ljubelj. Il primo attraverso il tunnel del barone sino al Roblekov dom na Begunjščici (rifugio), di livello escursionistico, percorribile in 2h 30 con un dislivello di 700 m. Il secondo è per escursionisti esperti e porta alla vetta della Begunjšča in 3h (1.000 m il dislivello). Capogita: Gregorio (331 8195105). Costo pullman: soci adulti 22 euro, non soci adulti 24 euro più 7 euro di assicurazione, sconti per bambini e famiglie. Per prenotarsi e versare l'acconto (10 euro), contattare telefonicamente Franca (340 6429420) o Ivana (338 5035565) entro il 10 luglio. V Laško s Pro Loco iz Petjaga 19. an 20. luja Pro Loco iz Petjaga organizava izlet v Maribor, Celje an Laško, kjer bo tist konac tiedna tradicionalni “Praznik piva an cvetja.” Te parvi dan je na programu ogled Maribora, ki ima liep zgodovinski center an tudi enološko tradicijo z narbuj staro tar-to na svietu. Popudan se puode v Laško. Te drug dan bo na varsti Celje, kjer je zlo liep grad. Info an vpisovanje: Graziella (333-9830405) an Claudia (339-6571714). Approfondimenti Note in grotta, il 27 giugno un concerto nella Landarska jama Venerdì 27 giugno alle 20.30 si terrà nella Landarska jama una serata musicale intitolata “Note in grotta”. Protagonisti del concerto l’Accordion Group 4-8-8-16 e gli ospiti, il fisarmonicista Aleksander Ipavec ed il chitarrista e compositore austriaco Primus Sitter. Nella sua lunga carriera il musicista jazz di Villacco si è esibito negli Stati Uniti, dove ha vinto, nel 1996 a Nashville nel Tennesse, anche un premio al-l’International Herita-ge Jazz-Guitar Compe-tition, Germania, Svizzera, Italia, Slovenia, Croazia, Polonia, Olanda, Turchia, oltre che nel suo paese d’origine. Alle sue spalle numerosi progetti musicali di successo e CD. Ingresso 5 euro. i Corso di fotografia naturalistica “Dalle basi aN’uscita in campo” Il Villaggio degli Orsi organizza domenica 6 luglio un corso di fotografia naturalistica per principianti. Durante l'incontro, teorico/pratico, con l'ausilio di mezzi audiovisivi verranno presentati gli aspetti principali della disciplina (dalle nozioni base di funzionamento della fotocamera alla stampa) e saranno affrontati i casi pratici sul campo. L'escursione fotografica si terrà lungo sentieri naturalistici, attorno il fiume Natisone e nell’area della Bocca di Pradolino e del monte Mia (SIC- sito interesse comunitario). Il corso sarà tenuto presso il centro visite II Villaggio degli Orsi a Stupizza da Mirella Giummarra (come freelance realizza reportage per festival ed eventi, documentari e spot pubblicitari e frequenta il master in Art direction©writing al Politecnico di Milano), prevede 4 ore di teoria e un'uscita fotografica di 2 ore. Il prezzo è di 50 euro ed il corso si terrà con un minimo di 4 partecipanti ed un massimo di 15. A fine corso verrà rilasciato un certificato di partecipazione. Prenotazione e maggiori informazioni: Carmelinda (3938423276), www.Villaggiodegliorsi.it/Corsi. Poletne otroške ustvarjalne delavnice Od 26. do 30. avgusta na Livku kolonija za osnovnošolce v organizaciji ZSKD Zveza slovenskih kulturnih dru-štvev (ZSKD) tudi letos ponuja zanimive ustvarjalne delavnice, ki se izvajajo v enotedenski koloniji v objemu narave in so namenjene otrokom (od 6.-11. leta) s tržaške, goriške in videnske pokrajine. Aktivne delavnice, s katerimi skuša ZSKD ustvarjanje in ustvarjalnost približati tudi najmaljšim, je Zveza v svojo kulturno ponudbo kot eksperiment uvrstila že pred veliko leti, danes ima ZSKD s svojo mrežo sodelavcev-mentorjev, animatorjev in umetnikov na tem področju že veliko pozitivnih znanj in izkušenj. Otroci se bodo 26. avgusta pod vodstvom Mitje Tretjaka - večletnega udeleženca in sodelavca kolonije - in vzgojiteljev odpeljali v dom Kavka na Livek pri Kobaridu, kjer jih bodo do 30. avgusta umet-niki-mentorji popeljali v svet raznovrstnih umetnosti, domišljije in izraznosti. Poleg dopoldanskih umetniških delavnic bo poskrbljeno tudi za popoldanske izlete in rekreacijo, tako da se bodo otroci vrnili bogatejši za nove izkušnje in spretnosti, ustvarili pa bodo tudi nova prijateljstva. Posebno pozornost bodo namenili jeziku in svetu pravljic. Zadnji dan aktivnih ustvarjalnih počitnic bodo otroci za starše priredili prikaz svojega enotedenskega dela. Več informacij: www.zskd.eu, tel.: 040 6356326. Od upom do protestne pesmi, avgusta literarna šola v Tolminu Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti iz Tolmina prireja od 22. do 24. avgusta literarno šolo. Namenjena je tako ljubiteljem književnosti kot literarnim ustvarjalcem vseh generacij in tistim, ki se z literaturo ukvarjajo poklicno (profesorji, učitelji in tako naprej). Letošnje delavnice bodo posvečene angažiranemu pisanju, postavljanju ogledala družbi, protestni pesmi in uporu skozi literaturo, pa tudi skozi glasbo. Vse delavnice bodo teoreti-čno-praktične, organizatorji pa so za udeležence pripravili tudi krajši program izletov v bližnjo okolico, literarne večere ali koncerte. Delavnice bodo štiri: Uporniška satira (pod vodstvom Mateja Krajnca), Uporniška glasba in njena angažirana besedila doma in v bližnji okolici (mentorja Jure Longyka in Aida Kur-tovič), Pesmi upora iz vsega sveta, ki jih slišimo še danes (mentorici Maksimilijana Ipavec in Ksenija Jus), Pesniška delavnica - Do pesmi in nazaj (pod vodstvom Gregorja Podlo- garja). Šolnina za literarno šolo (vse tri dni) znaša 45,00 € in jo je treba poravnati pred začetkom seminarja. Prijavnica je nepreklicna, šolnino povrnejo le na podlagi zdravniškega spričevala. Vsak udeleženec bo prejel potrdilo o sodelovanju na literarni šoli. Sobe bodo na razpolago v Dijaškem domu Soča v Tolminu (z zajtrkom 19,00€ na os./dan, polpenzion 22,00€, polni penzion 26 €, uporaba posteljnine 4,40 € na izdan komplet, turistična taksa 1,01 € na osebo/noč (lahko prinesete izjavo, da ste takse oproščeni). Rezervacije: Dijaška ulica 14, 5220 Tolmin, tel. 00386 (0)5/380-19-00, ah 00386 (0)31 607 580 (Tomaž Kragelj), e-mail so-ca@csod.si. Prijavnice sprejemajo do ponedeljka, 14. julija, na e-naslov: men-tor@jskd.si (za literarno šolo). Spletna stran: www.jskd.si, dodatne informacije: Barbara Rigler 00386 (0)1/24-10-516 in Silva Seljak 00386 (0)5 380 11 70. In settembre a Roma in udienza da papa Francesco con la forania di San Pietro al Natisone È tradizione che la forania di San Pietro al Natisone organizzi in settembre una gita di più giorni per i propri fedeli. Quest’anno la meta è Roma con udienza da papa Francesco. Si parte il 2 settembre alle 5.30 da San Pietro al Natisone per arrivare a Roma in serata. Il 3 settembre, alle 10.15, si andrà in piazza San Pietro per l’udienza generale dal santo padre. Quindi visita di Roma con guida. Cena e pernottamento a Fiuggi (per tutta la durata del soggiorno). Nei giorni seguenti visita di Montecassino, Arpino, Casamari, Veroli, Trisulti, Alatri, Ninfa, Gaeta, Subiaco, Anagni: luoghi che custodiscono bellezze architettoniche, storiche e naturali. Non mancherà al termine la visita a Capo Circeo con passeggiata sul lungomare. Il settimo giorno, lunedì 8 settembre, partenza per il rientro a casa con sosta alla Certosa di Firenze. Per adesioni ed ulteriori informazioni: Lucia Corredig 0432 727839 - Lia Dorgnach 333 6426298. šport In vista delle iscrizioni per i prossimi campionati di calcio dilettanti, giovanili ed amatori La crisi condizionerà il futuro delle società Si è conclusa la stagione 2013/14 del calcio giocato. Le società, da quelle dei dilettanti per finire con quelle amatoriali, stanno tirano le somme sui bilanci finanziari della scorsa stagione, e sono società che per la maggior parte hanno chiuso in deficit. La situazione attuale del nostro paese che si protrae da alcuni anni con la chiusura di attività produttive e della conseguente perdita di posti di lavoro, ha costretto alcune società ad un ridimensionamento dei progetti e delle attività future. Le amministrazioni pubbliche, anche loro bloccate, non sono in grado di garantire un adeguato sostegno alle attività sportive; mancano o sono ridotte all'osso le sponsorizzazioni da parte delle realtà produttive locali che in certi casi hanno problemi di sopravvivenza. L'apertura delle iscrizioni ai vari campionati della stagione 2014/15 sono alle porte, con il termine utile che scadrà a fine luglio. Le iscrizioni sempre più onerose, la maggiore burocratizzazione, le assicurazioni per i dirigenti ed i calciatori da parte delle Federazioni, alle quali vanno aggiunte le maggiori uscite per i pagamenti dell'acqua, della luce, del gas o dei combustibili, assieme alle varie spese di manutenzione degli impianti sportivi fanno riflettere i pochi, ma coraggiosi dirigenti che devono mettere la loro firma per ga- rantire l'attività societaria. In questi ultimi giorni echeggiano nelle nostre vallate ’rumors' sulla precaria situazione che alcune realtà stanno vivendo da anni e che potrebbe causare il 'forfait' di qualche realtà in ambito locale. Festa e sport a San Pietro Weekend all’insegna dello sport a San Pietro al Natisone, in occasione dei festeggiamenti dei patroni S. Pietro e Paolo. Come da tradizione i “Bancinari” organizzano il torneo di calcetto 3vs3 che inizierà nel pomeriggio di sabato 28 giugno, alle ore 14. Le partite verranno disputate presso l’area festeggiamenti allestita nel piazzale delle scuole. La manifestazione riprenderà alle ore 14 di domenica 29 giugno, alle 20 sono in programma le premiazioni con ricchi premi eno-gastronomici e di buoni valore. Per le iscrizioni telefonare a Simone (340/5110700), Andrea (340/9465766) o Bobo (349/6654067). Nella giornata di sabato, 28 giugno, sempre dalle ore 14, inizierà il torneo di minivolley organizzato dalla Polisportiva San Leonardo Sly Volley. L’iscrizione al torneo è gratuita. Le partite dovrebbero concludersi verso le ore 18.30. Seguiranno le premiazioni. Infine domenica 29 giugno, alle 10.15, partirà dal Polisportivo comunale 'Angelo Specogna' di S. Pietro, la manifestazione motociclistica 'Mulatrial' che viene organizzata dal Motoclub Morena. Il pianeta calcio che i non addetti ai lavori invidiano, non sono le cifre milionarie dei calciatori della serie A, ma una autentica giungla piena di insidie per le società di calcio dilettantistico ed amatoriale. Paolo Caffi Paradiso dei golosi a Rimini per le finali di Calcio a 5 Uisp Dopo aver conquistato il primo posto nel campionato regionale di calcio a 5 Uisp, la formazione di S. Pietro al Natisone, targata II Paradiso dei golosi, è partita alla volta di Rimini dove nel fine settimana giocherà nelle finali nazionali. La finalissima per il titolo di campione italiano è in programma il 29 giugno. Quasi sessanta podisti protagonisti della ‘Scalinata sprint’ di Azzida Francesco Cendou, Nicola Spagnut e Federico Chiabai In cinquantasette atleti podisti si sono dati appuntamento per gareggiare nella tradi- zionale corsa 'La scalinata sprint1 che si è tenuta sabato 21 giugno ad Azzida, organizzata dal locale gruppo sportivo. Di seguito pubblichiamo le classifiche degli atleti delle sette categorie classificatisi ai primi tre posti. Categoria 1: Nicolò Trusgnach, Andrea Sdraulig, Leonardo De Marco, femminile Angelica Rubia; categoria 2: Enrico Lesizza, Enrico Dreossi; categoria 3: Vittorio Co-staperaria, Ivan Chiuch, Giacomo Gorenszach, femminile: Francesca Gariup, Elena Cumer, Elisa Gorenszach; categoria 4: Nicola Spagnut, Federico Chiabai, Francesco Cendou, femminile Chiara Spagnut, Marzia Qualizza, Chiara Ga-landa; categoria 5: Gianni Trinco, Matteo Specogna, Amedeo Stu-ram-Moz, femminile: Erika Domeniš, Alessia Remondini, Marina Scaggiante; categoria 6: Roberto Meneghin, Paolo Dreossi, Fabrizio Podorieszach, femminile: Maria Teresa Cernoia, Stefania Gorgone, Graziella lussa; categoria 7: Giuseppe Raimondi, Antonino Corredig, Dario Furlan, femminile: Marinella Gremese, Cristiana Bongini. I migliori tempi maschili: 38"84 Nicola Spagnut; 40'27 Fe- derico Chiabai; 40"90 Francesco Cendou; 41"11 Gianni Trinco; 41”87 Vittorio Costaperaria; migliori femminili: Francesca Gariup 50"43; Elena Cumer 52"34; Chiara Spagnut 53"93; Maria Teresa Cernoia 55"49. Luciano Lesizza, Mauro Venturini, Enrico Lesizza, Giacomo ed Elisa Gorenszach Ciclisti protagonisti a Pieris Veronica Malisani (G2) sul secondo gradino del podio Domenica 22 giugno si è tenuta a Pieris l’llA Giornata del Ciclismo Isontino e, per l’occasione, l’A.S.D. Team Isonzo - Ciclistica Pieris ha organizzato ben tre gare su strada. In mattinata hanno corso i Giovanissimi, nel Memorial Renato, Severino, Silvana Lo-renzon, e gli Esordienti, nel 10° Memorial Federico Carlet, ragazzino che ha gareggiato anni fa anche con i miniciclisti biancorossi di allora e che è mancato purtroppo in tenera età. Nel pomeriggio hanno gareggiato gli Allievi nell’ll° Trofeo Manunza. Fra gli Esordienti ha ben figurato Nicola Malisani, al 1° anno in questa categoria, ex ciclista del Velo Club Cividale Valnatisone Kolesarski klub Benečija ed ora passato alla società Pedale Manzanese. Fra i Giovanissimi della Società bianco-rossa locale hanno gareggiato sul circuito cittadino i Gl Tommaso Iuri, Tommaso Dinoni e Federico Di Levrano, giunti al traguardo rispettivamente al 5°, 6° e 7° posto. Nella categoria G2 Nicola Bramuzzi è arrivato in gruppo, classificandosi in 8A posizione, e fra le bambine Veronica Malisani ha conquistato questa volta il secondo gradino del podio. Fra i G4 ha gareggiato Davide Manca, giunto al traguardo in gruppo. Il prossimo appuntamento per le giovani leve del Velo Club Cividale Valnatisone Kolesarski klub Benečija è fissato per domenica 29 giugno quando gareggeranno a Villanova di Pordenone. kronaka Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špieter na številko 727282, za Čedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio infermier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja v Čedadu Stazione ferroviaria di Cividale tel. 0432/731032 DA GIUGNO A SETTEMBRE OD JUNIJA DO SEPTEMBRA Iž Čedada v Videm: ob 6.00*, 7.00,7.30*, 8.00, 9.00,10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 16.00, 17.00, 17.30*, 20.00, 22.0CL 23.00** Iz Vidma v Čedad: ob 6.33*, 7.33, 8.03* 11.33, 12.33, 13.33, 16.33, 17.33, 18.03*, 20.33, 22.33, 23.33“ * samuo čez tiedan **samuo pred prazniki 18.00, 19.00, 9.33, 10.33, 14.33, 15.33, 18.33, 19.33, Nujne telefonske številke Bolnica Čedad............. Bolnica Videm............. Policija - Prva pomoč.. Komisarjat Čedad......... Karabinierji.............. Ufficio del lavoro........ INPS Čedad................ URES - INAC............... ENEL...................... Kmečka zveza Čedad. Ronke Letališče........... Muzej Čedad............... Čedajska knjižnica........ Dvojezična šola........... K.D. IvanTrinko........... Zveza slov. izseljencev. Občine Dreka..........................721021 Grmek...........................725006 Srednje.........................724094 Sv. Lenart......................723028 Špeter..........................727272 Sovodnje........................714007 Podbonesec......................726017 Tavorjana.......................712028 Prapotno........................713003 Tipana..........................788020 Bardo...........................787032 Rezija....................0433-53001/2 Gorska skupnost.................727325 7081 ..........5521 ............113 703046 112 731451 705611 730153 ....167-845097 703119 ..0481-773224 700700 732444 717208 731386 732231 AFFITTASI a Savogna casa indipendente, riscaldamento con termocucina o gasolio, parzialmente arredata e ampio scoperto. Edificio classe F - IPE 215,14 kWh/mqa. Tel. 335 206007 V nediejo bo Opasilo par svetim Martine V nediejo bo Opasilo cierkve svetega Martina gor nad Prieva-lom, za počastit oblietinco, odkar je bla požegnana. Tela cierku ima an poseban pomien za lieško faro, novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorni urednik: MICHELE OBIT Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst / Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: info@novimatajur.it; novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 40 evrov • Druge države: 45 evrov Amerika (z letalsko pošto): 62 evrov Avstralija (z letalsko pošto): 65 evrov Poštni tekoči račun ZA ITALIJO Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Bančni račun ZA SLOVENIJO IBAN: IT 03 S 01030 63740 000001081165 SWIFT: PASCITMMXXX Včlanjen v FIEG Associato alla FIEG Včlanjen v USPI Associato all’USPI Oglaševanje Pubblicità / Oglaševanje: Tmedia s.r.l. www.tmedia.it Sede / Sedež: Gorizia/Gorica, via/ul. Malta, 6 Filiale / Podružnica: Trieste /Trst, via/ul. Montecchi 6 Email: advertising@tmedia.it T:+39.0481.32879 F:+39.0481.32844 Prezzi pubblicità / Cene oglasov: Modulo/Modul (48x28 mm): 20,00 € Pubblicità legale/Pravno oglaševanje: 40,00 € pa tudi za ljudi sauonjskega ka-muna, ki od nimar se srečavajo gor z Garmičanom za Kuatarinco. V nediejo bo go par cierkvi, opu-dan, sveta maša pietà an precesi-ja okuole an okuole nje. Potle, na travniku an v sienci pod drievji bo pa kosilo za kateri vsak poskarbi zase, vemo pa, de ku nimar, vsak parnese kiek obiune-ga za ponudit an drugim parjate-ljam. Če bo slava ura, bo maša ob da-najsti uri v cierkvi na Liesah. SREDNJE Tu an tiedan smo v Sriednjem zgubil dva moža, ki sta imiela velik pomien za telo mikano skupnost. Priet Ernesto Gariup - Petrinu iz Podsriednjega, kak dan potle Mario Simoncig -Jurac. Mario Juracu je imeu 88 liet an do konca svojih dni je biu stebar za vso družino, pa ne samuo. Je biu mlad, kar je šu v Belgijo dielat, kar so dielal vsi naši puobi tistih cajtu: kopat karbon. Se je uarnu damu z ženo Paolo an z njih puobčjam Francam. Kako lieto potle se jim je parložla še čičica, Renata. Postroju je hišo an malo potle odparu fiasketerijo. Kak cajt potle je doluožu še bu-tigo. Kar Elsi je zapustila oštarijo, ki jo je imiela na uriedič šuole an kamuna, stajo prevzela Mario an Paola. Tudi tisti krat sta dokazala, de Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 27. JUNIJA DO 3. JULIJA Čedad (Fontana) 0432 731163 Neme 790016 S. Giovanni 756035 Tavoijana 715828 Telkrat so šli pobierat jaguce na Koroško Al so vam všeč jaguce? Srebrna kaplja jih je šla pobierat davje na Koroško an za sabo je pejala celo koriero naših ljudi! Zgodilo se je v saboto, 15. junija. Ob sedmi zjutra so bli že vsi pred špietarskim kamunam, kjer jih je korieria čakala. Bluo je puno nonu z navuodami. Ob deseti so se ustavli v Podkloštru (Arnoldstein), kjer je bla sveta maša. Po maši so šli pobierat jaguce. Imiel so jih pune cajne, pa tudi usta! An seda bojo imiel marmelado za celo zimo. Po kosile so šli do miestaca Spital an tle se sprehodil priet, ku so se damu uarnil srečni an veseli. sta znala “gledat napri” an imiela dobre ideje za parklicat ljudi v Sriednje: od jesen do pomladi so vsako saboto an vsak guod godli v veliki sali, ki je bla ta za oštarijo. Judje so gor parhajal plesat iz vsieh naših dolin an še iz Laškega. Lieta so šle napri an kar sin Franco seje oženu s Tereso Cova-ceuszach - Piščakuovo iz Dolenjega Tarbja, sta Mario an Paola jim zaupala an jim dala v ruoke go- stilno. Zaupanje v te mlade je dobro porodilo saj tista oštarija z bu-tigo je ratala poznana tratorija “Sale e pepe”. Mario jim je malo-manj do zadnjega pomagu, parvo tu varte an v njivi za pardielat, kar je korlo za kuhat, potle pa z nasveti. Pridan mož, tata an tast, je biu an “super” nono za njega parlju-bljene navuode Saro an Matia. Mario je biu nimar zlo ponosen na njega otroke an na njega navuode. Pa je biu tudi te pravi parjateu za puno naših ljudi. Njega pogreb je biu v saboto, 21. junija. Venčni mier bo počivu go par svetim Pavle blizu številnih njega parjatelju, ki so zapustil tel sviet pred njim an na katere on je nimar mislu z veliko žalostjo. Kak cajt od tega nam je biu jau: “An dan se srečamo spet”, an seje videlo, de je pru želeu de se bo glih takuo zgodilo. Se troštamo, de je ratalo takuo. Mario, v mieru počivi. Sreda, 25. junija 2014 ds ■" ' . ž Še močan daž, ki se je liu v Nediških dolinah v pandiejak, 23. junija, ni ustavu doma naših ljudi an takuo tudi lietos jih je bluo zaries puno povserode, kjer so zagoriei kresuovi svetega Ivana Tle videmo kakuo je biuo zaries ‘topla” atmosfera v Gorenjim Tarbju, an ne samu zavojo kriesa! Za vse tuole se je potrudila Polisportiva Gorenj Tarbi an vsi vasnjani. Lepuo je bluo videt, de blizu tistih buj par lieteh, je bluo puno, zaries puno mladih an družine z otruok. Je pru lepuo vse tuole, an zlo lepuo an ganljivo je bluo tudi čut mlade roduove piet naše lepe beneške piesmi. Se moremo še troštat, de an naša slovienska besieda na utihne še.... Pred kriesam v Gorenjim Tarbju je bluo na Dugem, v agriturizmu II nido delle rondini, za jest an za pit za vse, ki so se gor zbral. Ponujal so naše domače dobruote. Miss “Marve”je Marcellina iz Oblice (tle zdol z Eriko). Nieso manjkale ramonike an drugi strument. Zapiel an zaplesal so te stari an te mladi, vsi kupe. Zaries na posebna vičer! (slike: Mariagiuiia an NM) V Dolenjim Tarbju je za kries svetega Ivana poskarbiela Pro loco Stregna s pokroviteljstvom (patrocinio) srienjskega kamuna. Žene an čeče so napravle krancelne an pušjace za obiest nad vrata pred hišo. Bluo je za jest an za pit. Vse je steklo pod velikim tendonam Telo vam jo mi povemo... Tonca jez ženo na vičerji v restavraciji an bule tu adno čečo, ki pije šampanjec an se pari, de je zlo pijana. - A jo poznaš? - popraša žena suojga moža. - Ja, je moja ex, pije, odkar nisma vič kupe. An tuole je ratalo že sedam liet od tega! - odguori Tonca. - Na morem viervat. Ne bi anjkul mislila, de more kajšan tarkaj cajta praznovat! ★ ★ ★ Miha an Petar sta tiho lovila ribe par Nediži an pila pivo. Kar sta tam že ne dvie ure, Petar dije: - Mislim, de se bom loču, pustiu ženo, zak že dva mieseca ne guori z mano. Miha le nap ri pije pivo, razmišlja an potle dije: - Pomisli dobro parjatelj muoj, tako ženo je zaries težkuo ušafat. ★ ★ ★ Mož an žena imata deseto oblietinco poroke. - Ki praveš, če bi šla še ankrat na Kubo, kot za našo čudovito poročno potovanje - predlaga žena. - Super ideja, šigurno! Ti puodeš junija, ist bom šu pa luja! ★ ★ ★ Mož an žena se sprehajata po parku, kar vidita sliepega človieka, ki prosi miloščino, buogime. Žena vzame nieki kovancu an jih varže v klabuk od slepca. Malo cajta potle žena popraša suojga moža: - A misliš, de je zaries sliep al se diela, de bi dobiu nomalo sudu? Mož ji odguori: - Brez skarbi, šigurno, deje sliep. A nie-si čula, de, kar se ti je zahvaliu, ti je jau “Hvala, liepa gospodična”!