Pretrganje in zadržanje zastaranja terjatev

slovenski

2015

dolgovi   obligacijsko pravo   terjatve   zastaranje

Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani IPP-PF

Zastaranje sankcionira upnikovo pasivnost pri izterjevanju terjatve in s tem varuje pravno varnost. Upnikova pasivnost pa je včasih opravičljiva, če zaradi okoliščin, za katere ni odgovoren, ni mogel pravočasno uveljavljati svojega zahtevka. Zato zakon določa, da nekatere okoliščine vplivajo na tek zastaralnih rokov tako, da povzročijo zadržanje zastaranja ali pretrganje zastaranja. Članek podrobno obravnava posamezne razloge, ki pripeljejo do pretrganja oz. zadržanja zastaranja, in predstavi, kako jih razlaga sodna praksa. Poleg določb Obligacijskega zakonika je obravnavana tudi ureditev pretrganja oz. zadržanja zastaranja po drugih predpisih: o menici in čeku, o dedovanju, o insolvenčnih postopkih, o prevoznih pogodbah, o arbitraži in mediaciji, na konkurenčnopravnem ter na davčnopravnem področju. Avtor razpravlja o smiselnosti popolne kogentnosti norm o zastaralnih rokih, ki izključuje možnost dogovora strank o zadržanju zastaranja, npr. med pogajanji. Posebej je obravnavano še vprašanje, kako razlogi pretrganja oz. zadržanja zastaranja učinkujejo v večosebnih razmerjih: med solidarnimi dolžniki, solidarnimi upniki, glavnim dolžnikom in porokom ter med družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo.

11.06.2018