ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK JANUAR 1978 Miti miad - biti revolucionaren Pogasite se srečujemo s trditvami. ..Ida 'mladinska organizacija delujeforuinsko, da se stališča in odločitve, programi in načrti snujejo, mirno mladih, da mladina ni dovolj revolucionarna, : - V pogovoril slišimo: »ZSMSbi Inórala ‘biti- ‘bolj revolucionarna kot je, zagrizena ‘zareševanjeti-.stih vipralšainj,' -ki; v-driižBi še niiso rešena, ali se rešujejo, pa s:e niti .iiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiliiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiR SREČNO NOVO LETO 1978 TER VELIKO USPEHOV NA DELOVNEM PODROČJU IN V ZASEBNEM'ŽIVLJENJU VAM. ŽELI PREDSEDSTVO KS ZSMS STEKLARNE HRASTNIK iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimmiiiuiiiimimHinmimiiummmiiiimiiuimmmiiimiinmmmmmiHimmimmmii za tako tipičen problem kot so štipendije; ne zna potegniti; - .Vsemu temu lahko prikimamo, saj podobno tudi sami večkrat ocenimo posamezen m ladinski forum, posamezno organizacijo. In Vendar taka Ocena ni čisto Objektivna'. - • Čeprav .mlada generacija ni obremenjena ¡š preteklimi metodami-' in načinom ! dfelat' že zato; ker 'še generacije-tako zelo prehitro menjajo, pa je-Uljub vsemu res, da je forumiskr način dela ostanek preteklosti, s katerim nismo .dokončno opravili: A kriva ni le mladinska organizacijah Ko Sni o na 3. konferenci ZKJ decembra 1972; leta sprejeli resolucijo »Boj Zveze komunistov za socialistično ■ usmerjenost in AKTIVNO -udeležbo mladega rodu v' razvoju samoupravne socialistične driižibe<<,:lšnio posebej poudarili, id.a -so,«a preobrazbo mladinske ih študentske ter družbenih- organizacij, ki ‘združujejo mlade, Odgovorne vse organizacije Zveze komunistov, vsi člani ZK, še posebej mladi.- • i Tako današnjega postavljanja vprašanj -glede slabosti mladinske organizacije, tudi- ne bi smeli skrčiti'zgolj na: rezultate prizadevanj in déla mladinske organizacije kot take.-Vprašati bi se-namreč kazalo, koliko in kako smo v tem času desettrsoči mladih komunistov. ureisniiceva-li resolucijo 3. konferfcnce, pa sklepe in stališča kongresov ZK. Tudi te bi kazalo poklicati na odlgovaimbist. -Še prej, pa. še vprašati, koliko-srno slehernemu mladincu, ki ismo ga v tem času sprejeli v članstvo ZK povedali 6 njegovih dolžnostih v. mladinski organizaciji, koliko ga usposobimo, da ho tudi kot mladinski funkcionar . ,ali -aktivist lahko presegal slabosti .preteklosti. .Ali pa ismo dopustili, da so s svojo akttvnost-jo v mladinskih vrstah celo prenehali .,. ‘Za uresničevanje resolucije, za odpravo slabosti v vrstah mladinske organizacije pa so seveda bile in so odgovorne tradi vse. organizacije ZK, v.si člani Zveže komunistov, ki pa največkrat'nismo storili kaj več od programa za delo z mladimi in med mladimi; Za AKTIVNO vlogo mladega rodu -v razvoju samoupravne socialistične, družbe, tudi za njeno Tevolucionainost; če jo pač tako imenujemo, pa je treba storiti kaj več. Že :zato, ker mladina in mladinska ‘Oiganiizacija ni in' ne more biti revolucionarna- kar isama no sebi, sni smo se zavestno odločili da mladino vzgajamo, jo usmerjamo, obliknjem-O njeho, samoupravno 'socialistično in marksistično zavest, itudi njeno revolucionarnost’. ' h - .. .v. p." 8. januar-dan šole SODELOVANJE OŠ NH RAJKA — OŠ IVO LOLA RIBAR 8. januarja 1978 praznuje OŠ narodnega heroja Rajka svoj dan šole. Ob tej priložnosti bo organizirana svečana proslava s kvizom o 35-lethici Zveze, pionirjev, o de* lu tovariša Tita,- o heroju Rajku in Ivu tiOli Ribarju, Hrastniški os-r novnošolci so namreč pobrateni z OŠ Ivo Lola Ribar v Raški in na svoj-način tudi mladinci in pionirji -že -prav, kmalu prispevajo k bratskemu. sodelovanju dn povezo-. vanju mladih-z drugimi šolami in organizacijami iz drugih republik. Sodelovanje je bilo najprej samo na ravni občin Hrastnik—Raška, Kasneje pa sta začeli navezovati stike tudi Obe šoli, ki nosita ime po dveh mladih herojih:'Rajku in Ivu-Loli-. - Najprej je šlo samo za dopisovanje, potem pa so se med obema šolama izmenjale tudi ekskurzije osmošolcev, ki so- obiskali Hrast-nikoziroma Raško. V majd 1977 je bila podpisana listina pobratimstva. Šola narod- nega heroja Rajka je predlagala program sodelovanja: sodelovanje med pionirskimi organizacijami, organizacijama 2SM in šolskima skupnos.tima; izmenjava šolskih glasil,, likovnih in liferarhih prispevkov, biltenov o obeh herojih, izdelkov posameznih krožkov in tudi 'zaključni izlet osmošolcev. " - Poleg živahnih stikov med mladinci' in pionirje pa se bo razvilo •povezovanje ' in' bratske vezi tudi med obema' učiteljskima Zboroma; Organizirane naj bi bile sindikalne ekskurzije skozi pobratimsko mesto, ogled-okolice obeh mest in seznanitev z zgodovino, pa-tudi izmenjavanje delovnih izkušenj; - -. Skupščina, občine Raška je Osnovni šoli narodnega heroja Rajka ob dnevu republike v letu 1977 podelila: priznanje za razvijanje in krepitev bratstva in- enotnosti. Priznanje je-v Raški v imenu OŠ narodnega' heroja Rajka prevzela 'tovarišica Božena Tušar. (Nadaljevanje* na 2. strani) PROSLAVILI SMO DAN JLA V enotah našega garnizona smo dan JLA proslavili na najbolj svečan mačin. Decembrske svečanosti ¡so bile zaključek svečanosti, ki so potekale skozi vse leto, v katerem smo praznovali Titove in naše jubileje. 8. JANUAR (Nadaljevanje s 1. strani) Mladinci in pionirji na hrastni-ški osnovni šoli so zelo delovni, aktivni in domiselni in jim ta oblika povezovanja ne pomeni dodatno odvečno delo, ampak dosti koristnih - izkušenj v sodelovanju in'navezovanju stikov tudi izven naše občine in republike. Pomembno vlogo pri tem sodelovanju pa imajo vsekakor tudi mentorji organizacij in krožkov na šo- li. Kajti popolnoma resnična je trditev, da mladina potrebuje dobre mentorje, ki jim nesebično posvečajo svoj čas. jih pravilno usmerjajo, jim pomagajo in jih vodijo. Dobro vodstvo mladih je eden izmed temeljnih pogojev, da lahko z njegovo pomočjo pravilno razvijajo svoje sposobnosti, želje. Vse to pa se na osnovni šoli narodnega heroja Rajka prav gotovo sklada. Tako pionirji kot mladinci so zainteresirani za delo, radi sodelujejo, dajejo svoje predloge in uresničujejo svoje želje v. krožkih in mladinski in pionirski organiz;aei-ji- ... Zato lahko mladincem, pionirjem in vodstvu šole ob dnevu šole in sprejemu priznanja čestitamo’ In želimo tudi v bodoče še veliko uspeha pri njihovem aktivnem delovanju. OBE ŠOLI NOSITA IME PO DVEH HRABRIH BORCIH IN AKTIVISTIH. KI STA DALA SVOJE MLADO ŽIVLJENJE ZA DOMOVINO IVO LOLA RIBAR Po tem slavnem sekretarju SKOJ nosi ime več kot 200 osnovnih šol, gimnazij, študentskih domov, šolskih . centrov, delavskih m-ladin, univerz in kasarn. Rodil se je 23. aprila 1916 v. Zagrebu. Po osnovni šoli in gimnaziji je študiral politično ekonomijo v Ženevi in pravo v Beogradu. Na beograjski konferenci se je pri-t ključil napredni študentski mladini in konec leta 1935 postal član SKOJ, leta 1936 pa član KPJ. Zaradi izredno uspešnega dela v organizaciji so ga leta 1937 izvolili za sekretarja centralnega komiteja SKOJ in to funkcijo je opravljal vse do smrti. Zaradi njegovega revolucionarnega dela so ga večkrat zaprli, interniran je bil tudi v koncentracijsko taborišče Biliečo. V svojih številnih člankih je razlagal marksistične ideje in navduševal mladino za borbene akcije. Vedno je zastopal naslednje misli: »Mi z" vsem svojim mladeniškim žarom ljubimo našo domovino. Ljubimo jo, ker je prepojena s krvjo naše herojske preteklosti, polne borbe za svobodo. Ljubimo jo, ker je naša, ker smo mi njena bodočnost,. S ¡posebnimi manifestacijami je bil izpolnjen mesec december. V enotah so .potekala tekmovanja »Mladost v pestmi, ibesedi in spretnosti«, odprte ,so bile priložnostne razstave iz zgodovinske borbe naših narodov in tovarišu Titu, zato, ker hočemo v njej živeti, jo Osrečiti in osvoboditi.-« Tudi skojevci so pod Lolinim vodstvom dokazali, kako zelo si želijo'svobodo, in enotnost mladine in ljudstva, za kar so se tudi odločno borili. Pred odhodom na osvobojeno ozemlje je Ivo Lola vodil oborožene akcije beograjskih mladinskih udarnih skupin. Na osvobojenem ozemlju Užičke republike pa je postal kot najmlajši član vodstva KP večni popotnik po osvobojenem in okupiranem ozemlju: v Užicah je pisal borbene članke, osnoval je list Mladinska borba, na Zlatiboru je organiziral obrambo ranjencev, v Foči je organiziral nove ¡enote in politična predavanja, v Bihaču je organiziral kongres USAOJ, ki je' bil najlepša mladinska manifestacija, Lolino mlado življenje je ugasnilo na Glamočkem polju v nenadnem napadu na letalo, ki bi moralo slavnega in priljubljenega-sekretarja prepeljati v Kairo kot vodjo prve vojne delegacije. Pokopali so ga v Jajcu, potem ko se je končalo II. zasedanje Avnoja. Ivo-Lola Ribar je umrl mlad, vendar je kljub svoji mladosti to, liko- ustvaril in. ogromho prispe-, val h graditvi bratske Jugoslavije. Njegova smrt je pomenila nenadomestljivo izgubo za KPJ, SKOJ in vso mladino. Ivo-Lola je še danes idol in vzor vsčh mladih.- JOŽE MENIH-RAJKO se je rodil 23. aprila 1922 v delavski družini v Hrastniku. Maturiral je v Ljubljani leta 1941 spomladi. Leta 1938 je postal član SKOJ in kmalu postal eden izmed vodilnih članov SKOJ v Hrastniku. Ob napadu na Jugoslavijo se je že v letu 1941 priključil prvim partizanskim enotam. Njegova prva enota je bila trboveljska partizanska skupina in z njo je prešel v revirsko četo. V decembru 1941 pa je bil v 2. štajerskem bataljonu, ker je postal politkomisar Jankovega bataljona druge grupe odredov, komandant pa je postal Franc Poglajen-Krajnc. Ta bataljon si je kasneje nadel ime Pohorski bataljon, ki je v boju z okupatorjem pokazal izredno udarno moč in gibčnost. Komisar bataljona je še naprej ostal Rajko. Bataljon se je v zimskih mesecih utaboril v pohorskih gozdovih na Osankarici. „Zaradi izdaje so jih odkrili Nemci in jih obkolili. Borci so se hrabro borili, vendar. so vsi do zadnjega končali pod rafali močnejšega sovražnika. Med padlimi borci je bil tudi mladi komisar Jože Menih-Rajko, po katerem danes hrastniška osnovna .šola s ponosom nosi njegovo ime., ';,. Jasna Kpsip; -DAN ŠOLE vrstili iso se obiiski mladih iz Pulja in okoliških mest v kasarnah in še bi lahko naštevali. Slovesnosti ob idhevu TLA. — 22. decembru iso se ¡začele s svečanimi zbori, (pred katerimi so bila javno prebrana povelja o odlikovanjih, napredovanjih, pohvalah in nagradah. - V ¡popoldanskih urah pa je bilo v DOMU JLA organizirano že tradicionalno 'šrelčamje mladih iz Istre ¡in najboljših pripadnikov JLA ob bogatem kulturno-zabav-nem programu. Tone Bezgovšek Na srečanju mladine in pripadnikov JLA je sodelovalo tudi eno mnogoštevilnih kulturno-umetniških društev s področja Istre PODALJŠANO PRAZNOVANJE Visak praznik je prilika, da se »legalnim« prostim dnem doda še kakšen »ilegalni«. Delovno ¡nerazpoložen je delovnih ljudi v času Vseh, pa tudi letošnjih novembrskih praznikov, ostaja. Med dvema nedeljama in 29. novembrom smo. s; pomočjo »bolniške« lahko sestavili devetdnevni dopust, ki naj bi nam omogočil neprekinjeno uživanje, lenarjenje, mogoče pa rudi opravljanje kakšnega' zaostalega jesenskega dela na privatnem rekreacijskem centim ali v rodni vasi. Nesrečni ponedeljek, ki se je tako nenačelno vrinil v naše praznovanje, je; povzročil precej glavobola, kajti še ni (tako dolgo, ko se je priporoča lo, maj .se »mostovi« med praznovanjem ne delajo. Z druge/strani ni samo vprašanje ironije, ali je ¡vredno za samo en dan začenjati kakršnokoli delo, vključevati stroje in možgane, ko se že vnaprej ve, da bo največji del ¡delovnega, časa potekel v godrnjanju, ¡zakaj se sploh dela, v razmišljanju, kaj vse bi se ¡dalo narediti im kam oditi, če me bi delali S ...in tako naprej, vse v znanem stilu,. ... Konec koncev lahko tudi zanemarimo dejstvo, da »nadoknada« delovnih dni po reizultatih mi nikoli enaka rednemu delu (toda še vedno več /vredma kot delovni-pomedel jek) in da iso mnogi namesto v: ponedeljek v soboto »zaibu-šavali« kakšno delovno uro, kar vse skupaj ni tako malo. Torej v ponedeljek iso nekateri delali in niso nič naredili, ker nekateri drugi nišo ¡delali. Možje sp sedeli doma, ker so morale žene v službo, mlajši otroci niso šli v vrtec in ¡tako .naprej. ./ Novo leto je ma pragu. Ko nam pride v roko koledar za leto 1978, bomo takoj pogledali, koliko je prazničnih dni in kdaj bomo lahko ¡sestavljali praznike s soboto in nedeljo. Mogoče me bi bilo slabo izkoristiti izkušnje ene. od slovenskih občin§gigi že zdaj napraviti . načrt praznovanj in načrt dela; pa bo vise že na samem začetku jasno. Prihranili bi mnogo negodovanja, kdaj naj bi delali ¡in kdaj prijetneje počivali. »Nič ni težko, samo spomniti ;se je treba*, je rekel Kolumb in odkril —./Ameriko; Kako se zabavamo? Spoštovani urednik! Oglašam se vam iz Skopskega Petrovca, kamor sem prišel v pre-komando. Tukaj bom sedaj odslužil vojni rok do konca'. Pozdravljam vse člane delovne organizacije, posebno pa še delavce v TOZD V in želim vsem skupaj srečno in uspešno novo leto 1978. Lep pozdrav, od vojaka Danilo Jazbinšek V. P. 2190-2 91207 Skopski Petrov ec Zdravo Danilo! Hvala za lepo kartico. Steklarja I boš še naprej dobival. Tudi jaz ti želim, da na čimbolj prijeten način preživiš novo leto, predvsem pa ,da bi ti čas čim hitreje minil. Te pozdravlja Urednik Pozdravljen urednik! Po daljšem času se ti spet oglašam s krajšim pisemcem. - Zahvaljujem se za redno pošiljanje Steklarja na moj naslov, saj v na- šem glasilu najdem veliko zanimivega. S posebnim zanimanjem vedno preberem našo »vojaško« rubriko, preko, katere vidim, da je poleg mene še precej mladih iz našega kolektiva na odslužen ju vojaškega roka'. Ker se iztekajo zadnji dnevi letošnjega, leta, želim izkoristiti tole priliko,- da zaželim srečno in poslovno uspešno novo leto 1978 vsem delovnim ljudem našega kolektiva, še posebno pa sodelavcem Jz TOZD IV. Moja čestitka velja tudi naši mladinski organizaciji in pa seveda tebi, striček urednik-!. Te-pozdravlja mornar Tone Bezgovšek ■z Brionov - " Zdravo Tone! Najprej hvala za tvoje čestitke. Tudj -jaz ti želim srečno novo leto. Veseli me. da ti je Steklar, .všeč in upam, da boš tudi v bodoče ostal, naš redni, dopisnik. Urednik Prav lep pozdrav - Topli dinevi iso že zdavnaj mimo, toda 'to ni važno. Važno je, da ,je :tu zima. Zima je zima, pozimi pa ne moreš sedeti v parku ali se sprehajati, kajti .noš no takoj rdeče barve ipa iše curljalo bo iz injeiga. Če si nakoplješ prehlad, ki ,ga hočeš za vsako.ceno' preboleti .na nogah in zaradi .tega dobiš' bronhitis, zatem pa še pljučnico, ti ‘bo.:zimá hitro minila 'im ne bo potrebno postavljati vprašanja, kako se boš zabaval. Če si bil tako nesrečen, da nisi pravočasno zbolel, boš najverjetneje posedal v »Čikag.u«, pri »Logarju« ali v »Texasu«, kajti smuči so drage¿ »štamfaii« se ti ne ljubi, obstaja pa še vprašanje snega. Torej, sediš v enem izmed zgoraj navedenih »gostinskih objektov«, .lahko Judi kje drugje, naročil boš pivo ali pa kavo brez smetane,- Pri srcu te, stisne, ko kasneje plačaš .šeis.t dinarjev (lahko. tudi kak .dinar Več, kakor kje .. .)■ za dva prsta, tople, motne vode, ki/, jo boš srkal, 'dokler' te (navadno) ob desetih (22. ura) ne vržejo ven. Sicer pa lahko zvečer — seveda samo ob koncu tedna — skočiš do še vedno bolj ali manj popularne »kupole«, vendar moraš v. tem .slučaju imeti avto (avtobus vozi samo do desetih), Že 'na vratih »kupole« te udari (navadno v glavo) toplotni udar in zaboli glava od starih, že 'dolgočasnih melodij,.tki jih ansambel igra, .odkar obstaja. In če- si (zgolj Slučajno); še srednješolec, se največje zlo zapne že pred odhodom od doma. In to takrat, ko mamó da ter sd ga zato kar sam sposodiš iz njene denarnice, zavedajoč se poisledic kuhalnice, ki .stopi na sceno naslednjega dne. Poleg preizkušnje kuhalnice boš moral še pretrpeti dveurno prepričevanje, da je življenje drago in da starši niso podružnica Ljubljanske banke. Če se spomniš, da j.e oče sa-moujpravljatec in da je sodeloval pri formiranju cen tej; mu to še omeniš,, mimogrede pa dodaš Še svoje mišljenje o njem in njegovi generaciji, boš ' zagotovo dobil vsaj eno klofuto. Če si vse to prebolel, jo labko naslednjo soboto spet mahneš proti Trbovljam, kajti »kupola« in podobni objekti so v Trbovljah, Zagorju in drugje. Hrastnik sploh . nima; »gostinskega objekta«, ki.bi ob koncu tedna z glasbo privabil kopico mladih (in ne samo mladih) Hrastničanov, ki se -morajo tako hodit .zabavat drugam in tam tudi puščajo ¡svoj denar. Ni pa ..vse-tako črno, saj se ob »svečanih« prilikah kot so Novo leto, .pust v edino najde kdo, ki b.'o v poslovni stavbi Ljubljanske banke pripravil ljudsko rajanje za staro, in mlado ter sam pri sebi ali pa tudi .glasno preklinjal, ker mu bodo za njeno uporabo zaračunavali 700 starih tisočakov. , No, tu je še TVD .Partizan, katerega cena ža enkratno uporabo je »¡samo« 200 starih tisočakov. Vendar se obiskovalcem TVD Partizana ,v tem slučaju priporoča, da pridejo na rajanje z zaščitnimi čeladami, kajti nihče ne zagotavlja, da bo stavba vzdržala do zgodnjih jutranjih ur. Zabava pa Jaka!. Ker ¡so ’»»svečane« prilike zgolj nekajkrat ¡na leto ti naj večkrat ostane možnost, da ostaneš doma ih -gledaš televizijo. Vendar je še 'vseeno , bolj e iti v kino in gledati kakšen western ali pa seksi komedijo, kajti kvalitetnih filmov si tako ne moreš ogledati --- ker jih ni na programu. Ne razbijaj ši glave s Jem, kako še boš zabaval v teh'hladnih mesecih, saj bo kmalu (?) polet e, takrat pa gremo tako ali tako na morje, kjer je zabave pretek za vsakim - vogalom, Ker je zaenkrat še zima; ti preostane smučanje na Kalu ali v Gorah, kajti, za Krainjisko goro je tvoj žep najbrž .preplitek. Po možnosti napravi nekaj akrobatskih .skokov v ¡stilu HOT-DOQ-A ter si za vsak slučaj zlomi Vsaj eno nogo. In ne jezi se, prijatelji se Ji bodo podpisovali po mavcu, to p‘a je navsezadnje lahko tudi zabavno, kaj ne?? Janez Za nagradni kviz znanja iz prejšnje številke »STEKLARJA« smo prejeli rešitev. Pravilni odgovori' se glasijo: * 1. S. D, P. J. (K) Socialistična delavska partija Jugoslavije (komunistov). 2. 11. april 1920 3. Vukovarski kongres 4. Januarja 1923, Beograd 5. Organizacijski sekretar Za pravilne odgovore prejmejo nagrade tile izžrebanci: 1. nagrada 30,00 din: Greta Jager, 2. nagrada 20 din; JanJa Livnik, 3 nagrada 10 din: Jože Prah. vojak. .- Vprašaš za denar in ko ga ona ne IlllllllllllllIIIIIIIIIIIIlHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllMIIirilÍIIIIIIIIIIIIIÍIÍIIIIIIlÍHIIIIIIIIIIIIIÍIIlllIIIIIIIIIIIlll)IIIIIIIIIIIIIlllll|llll]I!IIÍ!IIIIIilIl illllllllllllllllimillllllllllimillU NAGRADNI KVIZ ZNANJA GLAS MLADIH l; Druga svetovna vojna je že divjala po Evropi 2 leti. Poleti 1941 je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, in sicer na čeli črti. Ta napad je bil pravo presenečenje za Ruse. Nemci so zbrali ogromne sile (150 divizij, 40 satelit), Stalina so že prej obveščali, da namerava Nemčija napasti SZ. vendar Stalin govoricam ni verjel. Kdaj je bila napadena SZ? . 2. Od 9.—14. 8. 1941 sta se na Atlantiku | blizu Nove zemlje sestala britanski premier = Churchil in predsednik ameriške vlade Roose-j§ welt. Sprejela sta izjavo, ki jo je kasneje pod-§ ’• ~. pisalo še 23 držav in je postala temelj antifa-§ šištične koalicije. Osnovna, tema izjave je, da si vsak narod po končani vojni izbere družhe--= no in politično ureditev po lastni, vol jv ' § Kako se imenuje ta izjava? 3. V letu 1941 je bila v vojni tudi Amerika. Japonci so napadli ameriško oporišče Pearl Harbour na Havajskih otokih. Japonski napad je planiral Jamamoto z željo, da bi imel oblast nad celotnim Pacifikom. Kdaj je Japonska napadla Ameriko? 4. Zemlja je dobila prvo, tanko trdo skorjo, ki je po nadaljnjem ohlajanju postajala vedno debelejša in vedno trdneje oklepala žarečo snov, kakršna je še danes v zemeljski notranjosti. Kako jo imenujemo? 5. Je trda, temna globočnina, iz katere je = pretežni del Pohorja. Uporabljajo ga za tla- § kovanje cest, za cestne robnike, za spomenike | in za oblaganje stavb. Iz te kamnine je tudi spodnji del Prešernovega spomenika v Ljub- . = ljarii, so tudi mnogi spomeniki, v spomin padlim borcem NOB, zlasti na Štajerskem, Kako se imenuje Ca globočnina? § iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimir iMiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Ö* % C veliko dobre v letu G //■ Sl % ■#• "P 7 B ga Ä m c I ••••••••••! /••••Ctttu I ••••••••••• #••••••••••••« ¿•SilHi*?****** samoupravno sporazumevanje: fpv * i&p«RAlü^ j®?' »*4‘/ m fm .¡0' ß \L ICi / t m /$ WËÊ!s ¡pst Pl !5N /sicue' ,-1 »WIK«t M' i /ro « AV