Leto IV., Stev. 288 V LftrofTanf, četrtek cfne 6. decembra 1923 'Poštnina tmvlallnuub cena vso Din it utraf. Stane mesečno 12-60 Din ja inozemstvo 25-— m neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: iaklosičeva cesta št. 16/1. Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnl&tvoi L|obl|ana, Prešernov«, ul. št 54. Telet St. 3G1 Podružnice: Maribor, Barvarska ul. t* Tet it 22. Cel|e, Aleksandrova a Račun pri poJtn. čekov, zavodu štev. 11.842, Dvojna kriza v vladi MINISTER UZUNOVIČ PODAL DEMISIJO. — MINISTER PERIČ JO NAPOVEDUJE. Francosko-nemško zbližani e? ODMEVI NAPOVEDANE AMNESTIJE IN OMILJENJA ZASEDBE V PORUHRJU. Pariz, 5. decembra. J. V tukajšnjih političnih krogih se govori, da Jo objava komunikeja glede omiljenja ruhrsko zasedbe in amnestijo ruhrskih obsojencev posledica razgovora, kl ga jo imel Poin-carii v pondeljek i angleškim poslanikom. Vei listi označujejo komuniko kot zelo važno izjavo. Senator do Juvanel, kl ga mnogi smatrajo za bodočoga zunanjega ministra, komentira komuniko v uvodnem članku «Matioo», kjor pišo med dr.: ♦Izjavo zunanjega ministra prodstavlja-jo obenom buletin image in mirovni predlog. Francija je s tem dokazala, da je sedaj pripravljena, pogajati se. Seda, nji trenutek Jo ugoden za rešitev repa« racijskoga vprašanja, v kolikor ga mo* rojo rošiti posamezno driave same. Nem, ški dolg te je določil na vsoto, ki ne bd presegala 50 milijard zlatih mark s pri, držkom naknadnih zahtev, ako bi Amo, rika proti pričakovanju vztrajala na vr, nitvi medzavezniftkib dolgov«. Naciona* listični listi Izražajo svoje globoko ob, žalovanjo nad objavo komunikeja, ki je po njihovem mnenju določena v to, izvršena brez vednosti vojnega, notranjega in agrarnega ministra in to kljub temu, da ino-zemci brez odobrenja teh ministrstev no smejo imeti v pasu 50 km nobonih posesti. Vsied te prodaje jo prizadetih okoli 20.000 srbskih prebivalcev in dobrovoljcev, ki so tamkaj naseljeni, ker bodo sedaj vsi odvisni od imenovanega novega podjetja- Minister pravde dr. P e r i č je naglašal v svojem odgovoru, da je bilo dvig-njenje sekvestia izvršeno na podlagi čl. 250 mirovne pogodbe z Madžarsko in da se mora posestvo vrniti lastniku. Se-kvester so je moral dvigniti, no da bi bile pri tem prizadeto pravice ministrstva za agrarno reformo. Novi lastnik ne more izvršiti parcelacije niti prodaje posestva brez odobritve in znanja ministra pravde. Svoj odlok je popolnoma vezal z odlokom ministra za agrarno reformo. Dr. Perič je koncem svojega govora izjavil, da stvar še ni definitivna in da morajo dvignjen je sekvestra odobriti še ministri za vojno, notranje stvari in agrarno reformo. Po govoru dr. P o č i 6 a (dem.), ki je ostro kritiziral postopanje ministra dr. Periča, ki jo pogazil zakon, ee je minister ponovno skušal opravičevati, a je prišlo med njegovim govorom lo tako ostrih spopadov, da je moral podpredsednik Baklč neprestano zvoniti in opominjati poslance k redu. Seja je bila ob 12. uri prekinjena te se je nadaljevala ob 4. uri popoldne. Na popoldanski seji je govoril prvi zopet posl. Sečerov, ki je navajal, da so borba r aferi Csekonitsa vrši kot borba veleposestnikov proti agrarni reformi. Poživljal je ministre Vujičiča, Simo-noviča in Pešiča, da kot pristojni ministri pojasnijo zadevo. Jladikalec Koba-sica: «V klubu so tekli, da poEtopanje ne bodo odobrili!«). Dr. Sečerov je daljo prečital pisma kmetov, iz katerih se vi- di, da jih Csekonlts že terorizira ic da jim hoče porušiti hiše. Nato jo posl. Sečerov predlagal nastopni dnevni red: Po odgovoru ministra pravde na vprašanje posl. Sečerova o ukinjenju sekvestra ln Izročitvi posestva se konstatlra, da je Izročitev protizakonita, ker se ni sklenila v soglasju in z odobren jem ministra za notranje stvari, za agrarno reformo ln vojno ln so s tem oškodovani naši narodni interesi, delo za agramo reformo In kolonizacijo ter se odpira pot korupciji. Zato skupščina sklene, da se sestavi posebna anketna komisija 12 poslancev, ki naj pregledajo ta In vse slične slučaje zaradi definitivno likvidacije eekvestrov ter prehaja na dnevni red. Govoril je nato Laza Markovič, za njim pa klerikalec Klekel, ki je zahteval da se ukinejo sakvestrl povsod. Socialist D i v a c jo trdil, da eo z afero Cse-konits hoteli izigrati agrarno reformo. Narod je pričakoval, da ga bodo osvobodili od agrarnega robstva ter mu jo »gospod kralji v proklamaciji obetal zemljo. V začetku 80 je v tem oziru dobro delalo, sramota pa je, da sa stvar potem ni nadaljevala. Vlada jo stalno pod pritiskom nekih Angležev, Francozov in g. Grgina in zato ukinja eekve-stre. Posl. G r g i n je trdil, da pri ukinjenju sekvestra nI sodeloval, posl. V u -jič je govoril o agrarni reformi v Vojvodini, poslanec Krizman pa zahteval anketo za vso sekvestre. Radik. S u b o t i č je predlagal prost prehod na dnevni red. Za njegov predlog so glasovali radikali, Nemci in Turki, nakar je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo v petek ob 9. dopoldne. Revisifa uradniške uredbe Beograd, 5. decembra, p. Danes dopoldne se Je sestal skupščinski odbor, kl Ima nalogo, da pregleda uredbo o razvrstitvi uradnikov. Na tej seji sc je odbor konstituiral in Izvolil za predsednika Božo Maksimovlča, za podpredsednika Ve-ljo Popoviča, ?:a tajnika pa Marka Petroviča. Nato jo predsednik Maksimovlč sprejel glavnega tajnika udruženja sodnikov g. Ojorgjevlča, kl mu je Izročil memorandum slovenskih, bosanskih in dalmatinskih sodnikov, v katerem navajajo svoje zahteve glede Izprcmembe uredbe o razvrstitvi uradnikov In sodnikov in v katerem se posebno povdaria zahteva, da se izpremeni čl. 1. uredbe. Poziv naii Javnosti I Težke Base preživlja naše visokošolsko fiijaitvo po vojni, ilasti pa v letošnjem Studijskem letu. Silno redki so oni, ki jim ha bereš na obrazu skrbi za vsakdanji kruh. Mnogo jih jo, ki si no morejo včasih po ve« dni privoščiti krožnika tople juho, še več je onih, ki so zaradi obupnih gmotnih razmer navezani ra »Ljudski dom* — in šo to samo opoldne, da o večerjah sploh ne govorimo. — Kor je le. los nastopila rana zima, jo stopilo tudi vprašanje obleko In obutve v ospredje. Koliko jih jo med dijaštvom, ki si ne morejo nabaviti najpotrebnejšega perila, hbleke in obutve! Kje naj dobe denar za vse to? Od staršev? Kako neki, ko je pa Večina dijaštva h uradniških krogov, katerih stanje je — kakor znano — itak bedno in naravnost obupno! Tudi od države ni pričakovati mnogo podpore in tisti, ki jo dobijo, so prav redki. Sieer je pa tako znano, kak.) naša vlada skrbi ra svoje dijaštvo... Posledica, kt grozi nastati vsled te nevzdržne hode, bo ta, da bodo prišli v svet, mod ljudstvo mesto agilnih ln zdra-Hh ljudl-delavcev — slabotnežl ln boleh-neži, ki ne bodo v stanu izvrševati svoje težke naloge, ki jih čaka, če jim pravočasno ne priskočijo na pomoč premožnejši sloji. Ustanovilo «e je »Centralno akademsko podporno društvo« s sedežem v Ljubljani, v katerega vodstvu in nadzorstvu so sledeče dame in gospodje: Franja •ir. Tavčarjeva, dr. Zerjavova, dr. Bal ti flora, dr. Debelakova, dr. Triller, dr. Fui, v is. šolski nadzornik Gangl in ravnatelj Hibenik. — Društvo si je nadelo težko nalogo, olajšati dijaštvu bedo in ga rešiti propada, ki mu grozi. Vsled tega je društvo priraorano, organizirati nabiralno akcijo v denarnih iD naturaluih prispevkih. ki ee naj blagovolijo poSUJati na spodnji naslov. Upamo, da bo našla naša prošnja odmev v srcih merodajnih krogov. Naj pokaže naša javnost, da ji je ležeče na tem, da dobi narod agilne, zdrave voditelje vedrega duha! »Centralno akademsko podporno društvo* v LJubljani, Kolodvorska ulica štev. 22. Dva tabora med trla-ikimi ffaiisti V nedeljo 2. t. m. so tržaški fašisti Imeli občni zbor, ki je potekel zelo burno. Zborovanje je bilo pravcato torišče .medsebojnih prepirov, ki svedočijo, da so iašistovske vrste v Trstu na znotraj hudo razpokane. Zborovalcem je poročal tajnik fašistovske zveze, ki je nastopil ostro proti odpuščanju sodnikov, katere hoče vlada pometati iz službe samo radi tega, ker so prej službovali pod Avstrijo. Na tem mestu govornikovih izvajanj so se navzoči rnzdelill v dva tabora. Opozicija ie zagnal« strašen hrup in je dolgo časa rlašila vsako pametno in pomirljivo besedo. Ko se je vpitje za prvo silo poleglo, je tajnik govoril dalje. Posrečilo se mu je dokončali govor, za kar so ga ožji pristaši, ki so bili v večini, nngradili z burnim aplavzom. A prepir se je kmalu vnel nanovo. Kom. Rizzo je namreč izustil očitek, da se fašistovski mestni svetovalci prepirajo med sabo. Dva fašistovska odvetnika sta govornika prekinila z medklicem: {Lažnivec!* Nastal je nov vihar protestiranja ia medsebojnega prerekanja. Potem je predsednik zopet napravil mir, za nekaj časa seveda. Od nekod pa je zadonelo: Zopet hrup in protesti brez konca in kraja. Sledil je spopad z golimi rokami in * stolicami. Predsednik je zvonil in miril razburjene duhove, pa ni dosegel nič. Zbežal je iz dvorane, ne da bi zaključil zborovanja, opozicija pa Je napadala večino še dalje na ulici, ta pa je dala izzi-vače aretirati. Občni zbor fašistov v Tratu je pokazal, da med tržaškimi črnosrajčniki zijajo globoke razpoke, ki jih delijo v dva tabora. Položaj je isti, kakor v Gorici: domačini so upirajo fašistom iz kraljevine in jih grizejo kakor da jih morajo oklati do krvave smrti. Politične Mttk "+' Sestnnki JDS na Štajerskem. Demokratski sestanek v gornjegradskem okraju se bo vršil v nedeljo, 16. t. m. dopoldne v Gornjem gradu, popoldne pa sestanek v Zadretju in zvečer sestanek v Mozirju. Okrajni sestanek v Šoštanju, ki bi se imel vršiti 8. t. m., le preložen na 16. t. m. ln sc bo vršil ob 10. dopoldne pri g. Kunstu. Okrajna konferenca JDS v Šmarju pri Jelšah se bo vršila v nedeljo 9. t. m. pri Ferllncu. — Redni sestanki članstva krajevne organizacije JDS v Celju se vrše redno vsak Četrtek ob pel 21. v Rdeči sob! Narodnega do-na. -f- Kriza na magistratu. Kakor sir, o pričakovali, se je zgodilo. Kdo zavpije, če se kaj zgodi? Seveda oni. ki ga zaboli. Vsled sklepa dr. Lemeževe grupe, da gTe na magistratu v opozicijo, je zajokala — SLS Kajti njo boli ta dogodek, drogi pa so vsi zadovoljni. Žalost se pretaka po »Slovencu*, ki daje gosp. Periču korajžo, naj n e odstopi. Svetuje mu torej akt nedostopnosti. Lepo je videti, kako r.daj SLS govori o Lemeževih komunistih. Očita so mn felonlja. izdajstvo in namiguje, rta se je Lemei »prodal* — komu pa? j seveda demokratom. »Slovenoo* zavija to v lopovsko frazo, č«S, n( morete So sedaj obratovati, četudi Je vo dn že vpadla. Škodo se more pregledal šele sedaj podrobneje, ko se voda bliž svojemu normnlnomu stanju. — Bohinj' pa preti vsled te povodnjl še s druge etra ni precejšna nevarnost. Promet proti Ble du po cesti Je vsled odnešenih mostov Soteski nemogoč. Tovorni promet po že lezntci proti Ljubljani pa Je vsled kal« strofe pri Podnartu ukinjen in ni pričakc vati tako hitro zopetne vposlavitve. Ko zalog žtvljenskih potrebščin v Bohinju n so jo bati vsaj znatne podražitve, 5e " celo pomanjkanja. Zato Je dolžnost poki eanih oblasti, do nemudoma prično z vs: zasilno upostavitvijo pretrganlh prome nlh zvez, dolžnost države pa, da težk oškodovanim priskoči na Domoč t izda joimi nodnorami« prftoga „Jutru* tt. »88, dne 8. decembra 1993, Socijalna politika H kritiki uprave socialno zavarovalnih zavodov Časi povojne konjunkture so za nami. Razmere se konsolidirajo, solidnoet dobiva svoj stari ugled in Bpoštovanje. V naše gospodarsko udejstvovanje je stopila trda skrb, ki gospodarjo sili k preudarnosti, kalkulaciji in solidnosti. Te izpremenjene razmere imajo za nalivno posledico, da je vsa naša javna uprava podvržena intenzivnejši kritiki; vedno glasneje se zahteva, da bodi javna uprava štedljivejša, koristnejša in učinkovitejša. S teh splošno veljavnih načel se je rodila tudi kritika uprave okrožnega urada n zavarovanje delavcev v Ljubljani. V dneh ugodne konjnnkture jo zakon o sorodnem zavarovanju šel neopaženo mimo nas; danes brez skrbne kritike ne bi prišel skozi skupščino. Trde posledice rakona pa danes silijo in morajo siliti k lazmišljovanju in premišljevanju, kako olajšati finančno obremenitev našega gozdarstva iz naslova socijalnega zava-lovanja. Z uvedbo še invalidskega in starostnega zavarovanja bodo celokupno zavarovalne premijo brez pokojninskega »voda dosegle tedensko 66% dnevne dslavčeve plačo ali dnevno nad 10% izplačanih mezd. Ta odstotek bo v konkurenčnem boju igral ogromno ulogo in bo postal iste važnosti kakor železniški tarifi ali carinske postavko. Kritika uprave okrožnega urada v splošnem in v bistvu zahteva, da se mora režija, ki po proračunu sega preko 20 %, znatno znižati ter se mora uradovanje poenostaviti In pospešiti. Okrožni urad je socijalna In gospodarska institucija, v kateri se morajo uveljaviti poleg socijal-uib tudi gospodarska načela, ista načela, ki naj vodijo vsako zdravo upravo. Kar pa po splošnih gospodarskih institucijah tpozna kot slabo, nerentabilno, mora lasti, in če je še tako tradicijonelno uredeno in osebno simpatično. Povojni čas je zahteval hitrih dejanj in odločnih mož. Ni bilo časa razmišljevati in izbirati sredstva in moči. Radi tega je razumljivo, da se je v javno upravo v v;eh kotih vrinilo nebroj ljudi, ki velikim nalogam niso bili in uiso mogli biti los iz enostavnega razloga, kor jim je manjkala potrebna teoretična in praktična podlaga. Naravna posledica so bile ■birokratiziranje upravo ter tosnosrčnost in pedantičnost, ki so značilne za vse ljudi, ki niso dorastli svojim nalogam. Toda v nobeni panogi javne upravo se ti toliko grešilo, kakor v socijalnopoli-tičnl. Povojna mentaliteta je v to panogo uprave natrpala celo vrsto ljudi, ki niso imeli niti pojma o nalogah ln dolžnostih rdrave in dobre uprave. TI ljudje so z nečuveno smeloBtjo bagatellzirali kompliciranost nalog in dolžnosti ter so s povojnim revolucionarnim razpoloženjem, •autiburžujskim« duhom in boljševiškimi lnanirami hiteli dokazovati, da. je poklicno in kvalificirano uradništvo reakcionarno in nevredno sedeti pri mizah, kjer se rešujejo aktualne socijalnopolitične na-lege. Zahotelo se .iim jo, da so sami po-bitržujijo. Zagnusili eo se jim prejšnji poklici. Vnel se je boj med njimi in starim poklicnim undništvom. Ginevale vo energije, padala je uprava. Ta povojni pojav je prišel do prav tiiarkantnega izraza v naših avtonomnih socijalnozavarovalnih institucijah. Priznamo, da so te institucije namenjene dobrobitu našega delavstva, vendar pa moramo odločno poudarjati, da so te naprave naprave naroda in no morda, izključna last enega razreda ali morda ene same politične stranke, ki bi hotela iz teh vsenarodnih naprav ustvariti zase nekako politično trdnjavo. Ta usodepolna napaka je bila in je ena največjih zaprek, da se socijalno zavarovanje pri nas ni razvilo do zaželjene in potrebne popolnosti. Kakor so bile do sedaj najrazličnejše sooijalno-zavarovalne ustanove eks-tremno politično pobarvane, tako se hočo in se mora sedaj uveljaviti zahteva depolitizacije. To je v eminentnem interesu zavarovanja samega in v interesu čisto in realne uprave. Vemo, da je po vseh državah večja. aH manjša nezadovoljnost z upravami so-cijalno-zavarovalnih zavodov, vendar pa je povsod vzrok eden in isti: fanatična politična pobarvanost uradništva, ki jo bila edina legitimacija za sprejem v službo. Ao dojstvo je rodilo norodno, nepraktično, do skrajnosti malenkostno in dolgovezno birokratično upravo, ki seveda ne pozna načela: hitro in dobro uradovanje z nizkimi upravnimi stroški. Zavedamo so, da v sedanji smeri ne more iti naprej. Tipični pojav okrožnega urada, trdovraten konservatizem v vseh podrobnostih uprave mora izginiti v zadovoljstvo delodajalcev in delojemalcev. Brez osnovnih reform pa v doglednom čaeu ni misliti na znižanje premij. Ako je na prihodnji seji ravnateljstva med točkami dnevnega reda tudi predlog za znižanje prispevkov, in to v času, ko jc vse uradovanje v največjem kaosu, ko nI niti ena statistična številka brezdvomno jasno ugotovljena, ko nt znana niti prva enoletna bilanca, dobivamo vtis, da je ta predlog navaden Blažev žogeu, preračunan na noinformiranost članov ravnateljstva ln morda stavljen v javni zavesti, da Osrednji urad takega predloga v sedanjem času itak ne bo odobril, ako hoče biti rešen in ako noče earao eks-perimentirati. F. U. Izseljevanje lz naše države. Meseca oktobra so je izselilo iz našo državo skupno lOčii oseb, med njimi lttlO moških in 613 žensk, in sicer: v Zodinjeno državo 974, Kanado 190, Argentinijo 295, Cile 7, Brazilijo 168, v ostale države Amerike 6, v Južno Afriko 1 lu Avstralijo 11 oseb. Od 1. januarja do konca oktobra se je Izselilo lz Jugoslavije 5<>63 naših in 1736 tujih državljanov. Kvota za letošnje fiskalno leto je izčrpana in e prošnje za izselitev v Zedinje-ne države ne sprejemajo več. Izvzete so lo prošnjo za navadne (neizseljeniško) potne liste, za klavzuliranje povratnih potnih listov, U j. onih izseljencev, ki se po kratkem posetu v domovini (največ 6 mesecev) vrnejo v Ameriko in končno prošnje onih oseb, ki bo rojene v inozemstvu in zato ne spadajo v našo kvoto. Za ostale države je selitev dovoljena za celo leto. Zdravniško pragmatlko za zdravnike okrožnih uradov za zavarovanje oeiav-cov izdeluje Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu. Za osnovo služI načrt, ki so ga izdelali zagrebški zdravniki in uradniška pragmatika, ki je od ministrstva že potrjena. V dobi od 1. do 15. decembra namerava Osrednji urad predložiti svoj načrt zdra/niški Ion ferenci, na kateri bodo zastopani zdravniki vseh okrožnih uradov. Odbor zvtze blagajnlčnih zdravnikov za Slovenijo je izvolil za to konferenco dva de'egata in sicer dr. Ivana Zajca v Ljubljani in dr. Vinka Hudelista v Brežicah. Odbor ZBZ je tudi določil smernice, ki jih morata delegata OUZD v Ljubljani zastopati na konforenci. Najvažnejša jo zahteva, da se morajo okrožni zdravniki zaščititi napram sistemiziranju zdravnikov - uradnikov na sedežili okrožnih zdravnikov. Priprave za mednar. kongres socialne politike v Pragi. Obnovili sta se predvojni dobrovoljni asocijacijl za zakonito zaščito delavstva in za boj proti nezaposlenosti. Ti dvo aeocijaciji so trudita da ustvarita veliko Mednarodno asocija-cijo za socialno politiko. Zato eklicujeta za prihodnjo leto mednarodni kongres socialno politike v Prago. Reševala se bodo predvsem H vprašanja: 1.) nravne in socialne posledice 8-urnoga dela; 2.) zastopniki delavstva pri podjetjih; 3.) dolžnost javnosti glede gospodarskih kriz. Društvo za zaščito Izseljencev, zlasti Amerlkancev. Prejeli smo: Dan za dnevom čitamo po novinah, kako so nasedli na limanice izseljenci raznim agentom in varalieam, kako so bili brezvestno zapeljani in izkoriščani. Glavni vzrok temu je nevednost in neorientiranoet. Da se temu odpomore, ker država sama ni kos tej nalogi, zlasti pa, ker se, kakor se govori, ukine državni izBeljeniški ko- mlsamt, ra je ustanovilo draftvo, Odroma zveza izseljencev z namenom, da daje svojim članom brezplačno ali proti mali nagradi pravno varstvo, nasvete o izseljeniških vprašanjih, informacije, pro skrbi potnice in potno zveze, posreduje za delo iu jih varuje krivih agontov in varalic. V ta namen se osnujejo pisarno v tu- in inozemstvu. Društvo se imenuje: Poljedelska-dolavska izseljeniška zvo-za Amerikancov (PDIZA) s sedežem v Ljubljani, Kolodvorska ulica 26. Uradno ure od 9. do 12. in od S. do 0. uro. Društvo bo izdajalo dvakrat oa moseo informativni list »Izšel jonec«. Društvo je popolnoma nepofltlSno. Ker Je v sveti z izseljeniškim komlsariatom, ker mu je pomoč od vlade zasigurana in ima že pravnike kot svojo člane, jo uspeh več kot gotov. V Interesu vseh, ki so se vrnili, so izseljoni ali bo nameravajo izseliti iu njih sorodnikov je, da postanejo člani to zvozo. Član moro biti vsak, ki eo zanima za izseljeniško vprašanjo. Zadostuje 6poročiti po dopisnici željo za vstop, na kar so mu pošlje pristopna pola. Informacije se dajo ustno v članski pisarni od 15. dcc. ali pismono, za kar so naj priloži 5 Diu v znamkah. — Pripravljalni odbor. Sokolstvo Jugosl. sokolski koledar Jugoslovansko Sokolstvo jo takoj prvo leto po ujedinjenju leta 1920. izdalo svoj lastni koledar, ki ga je takrat uredil znani sokolski delavec — sedaj vuot pristaš soparatističnega hrvaškega sokolBkega pokreta — dr. Fr. Bučar. Drugi in tretji letnik Bokolskega koledarja sta izšla broz navodbe urednika, za 1.1923. pa ga je uredil Gedanji urednik br. Miroslav Am-brožič. Nepristranski ocenjevalec mora oceniti vse dosedanje sokolsko koledarje kot nepraktične ip svojemu namenu nepopolno odgovarjajoče, kor so imeli voči-noma vsi koledarji vrsto člankov, ki po svoji vsebini no spadajo v koledar, ampak v sokolska glasila. Koledar jo naui-roč nameujen članstvu kot žepna knjižica, zato naj mu bo rsebina taka, da jo članstvo vseloj in ob vsaki priliki lahko s pridom uporablja, ue pa da fclanc-k enkrat prečita in ga potem vbo leto ne pogleda več, ker ga ne rabi. V tem pogledu jo imel urednik letos dokaj 6rečno roko, zakaj zbral je v koledarju mnogo drobnarij, ki jih bo članstvo neštetokrat rabilo v teku enega lota. Zaradi tega bi brez škodo lahko odpadel iz letošnjega koledarja članek: . pa tudi oni telovadci, ki bo toliko izvežbanl, da bi mogli v tej vrsti sodelovali, so pozvaui k izbirni tekmi. Tako bodo imeli izbrani So dovolj časa z treniranje pri tej hudi bitki. Tudi oslnli narodi, ki so udeleže lekmo na olimpijadl, imajo žo pripravljene in nnvežbane svoje vrsto. Sokolsko društvo Straiište jo priredilo v nedeljo dno 2. decembra popoldne proslavo državnega ujedlnjenja s telovadno akademijo in z igro: . Dvorana novega Sokolskega doma jo bila polna domačega občinstva. V lepem nagovoru je br. dr. Lj. Kušfor razjasnil velik pomen državnega ujedlnjenja za ves jugoslovenski narod ln ožipjosal oue, ki rujejo proli državi in z zavitimi poročili ščujejo brata proti bratu. Govor je občinstvo sprejelo z živahnim odobravanjem. Nato jo Izvajnlo 18 moško in ženske dece pod vodstvom brata Werka vaje z zastavicami. Izvedba je bila izborna. za kar, Je žel« mladina obilo polivale. Moški naraščaj Je izvajal pod vodstvom br. načelnika Benedika tri lepe sesiavo skupin tudi prav dobro. Članice (12) so predelale dve sestavljeni vaji na gredeb, nakar jc ob velikanskem navdušenju občinstva veselo saigrala inoška in ženska deca , ki jo io spretno sestavil br. Rojina. S tem Je bil oficijelni del proslave znključen. Med živahno prosto zabavo so diletantje predstavljali igro *Med-ved 8iiubač>, ki je spravila gledalce v veselo razpoloženje. Sokolsko društvo ja vnovič pokazalo, dn se s pridnim delom tudi v skromnih razmerah dosežejo lepi uspehi. Sokol Ljubljana U. priredi na praznik 8. t. m. ob 19 8(1 lepo telovadno akademijo v veliki dvorani Narodnega doma. Telovadne točke so vse nove. Več točk J« lastno sestave, dvo zelo efektni so celo sestavili naraščajniki sami brez pomoči vaditeljev in ua lastno inidjatlvo. Telovadna glasba na klavir obsega tudi par domačih kompozicij. Zato noj občinstvo upošteva veliko delo in požrtvovalen trud ter prihili v obilnem številu. Domačo zabavo in plesa ne bo manjkalo. Spored: n) koncertna točka iu sokolska koračnic^ (orkester); b) ženska deca: vajo z ročki; c) moška deca: vajo s palicami; j d) ženski naraščaj: telovadni plesi; c) mo-j ški naraščaj: simbolično vajo na četni-ško koračnico; f) moški in ženski nara-| Sčaj: skupinske vaje; g) ženska deco: vaje z žogami; h) koncertni komad (orke-t ster); i) članice — prednj. zbor: ritmično i pevske vaje; j) moška deca: deveterica; k) ženski naraščaj: ritmično prosto vaje; 1) moški naraščaj: četverica: m) članico! I ritmično prosto vaje; n) člani: padtiramu Iz življenja in sveta Miklavž pod dežnikom V velikih mestih imajo navado, da praznujejo Miklavžev god m večer pred tem dnevom v velikem blesku in sijaju. Morebiti jc Miklavževemu na zunaj enak samo en dan v letu — pustni torek, dan razkošnih korzov in umiranja veselja. Miklavž prido na zemljo v decembru, ko so drevesa gola in vlada na zemlji puščoba. Odene se v rdeč plašč in skrbno počeše dolgo belo brado. V roke vzame zakrivljeno, pozlačeno škofovsko palico, v koš pa nameče igrače in šibe, jabolka, pomaranče in smokve. Potem mu sveti Peter odpre nebeška vrata, In radodarnega svetnika nesejo oblaki na zemljo. V kraljestvu človeka se svetemu možu pridruži poglavar večnega ognja, parkelj. Oblečen je v črno kosmato obleko, v ro« kah nosi trizobe vile, iz glave pri čela 1 mu poganjajo rožlčkl, preko ramen mu rožljajo verige, iz ust pa mu moli rdea jezik, živ kakor kri. Svetnik in pcklen« šček sc sestaneta v samoti. Prijateljska si stisneta desnice, ln liajdi med ljudi. Lep ic ta svet! Na njem mrgoli bretf števila otrok, vernih in nevernih, dobrih In slabih. Miklavž in parkelj nosita da-< rove za obole. Verni, dobri in nedolžni dobe Igrače, jabolka In bonbone: slabi, hudobni in neverni pa najdejo v šolnu šibo, a na krožniku copato. Tako hodi Miklavž od hiše do hiše, odpira okna ia obdaruje vsakega kakor zasluži. Navadno pride Miklavž v suhem, lcpent in sneženem Vremenu. Bela rjuha leži nu njivah, pokriva polja, zastira gozdove !u gore. Pa se tudi spodobi, da so ceste Fr. Ž.: Zoper razuzdanost in za prerod Hladi svet je jako pokvarjen in je skrajni čas za korake ali mere, da bodo kakršnekoli utoenjeue od kogarkoli. Nekateri pravijo, da so shimmy, fox trott in tvvosteep tisto, kar je tako zbegalo mladino, da je pozabila na nebo in lepe šege in vse. Po pravici povedano. jaz ne poznam teh reči; poznam le shimmy-čevlje, naša kuharica jih nosi in hodi v njih k spovedi in k obhajilu in zdaj ne vem, ali ji naj za-fr> odpovem službo ali ne — kuha drugače dobro. Pa sera čul tudi drugo plat zvona in me jo podučil ugleden profesor ple-in modemih nohtov in frizur, da -o shimmy, fox trott in twosteep vrhunec spodobnosti. — Kralj David da '■'i jih bil lahko plesal pred skrinjo za-veze in angelski zbor nad oblaki tar kibto — in verjamem, da eo jako do-ftojni, če jih pleše človek 6 skrinjo zaveze: ta ie brez mesa in krvi. —. ali če jih plešejo angelci, ki jih ni drugega kakor glave in peroti. Tako ali tako — iskreno je pozdraviti spodbudo, da prenehajo biti imenovani plesi izključno torišče neugna-ne mladine, da jim marveč posvetijo svoje izkušene moči tudi naši zrelejši krogi od petdeset navzgor, tem ie že po prijazni naklonjenosti majke narave sleherna grdobija tuja In bo tem potom boj zoper razuzdanost in za prerod započet kar sredi v taborišču sovražnikovem in bi lahko častite plesalke zraven pletle jumperje -— mislim, da to gre — in bi biLi tudi soprogi zadovoljni: jnmper je znatno cenejši, ako si ga dama sama splete. Seveda mora požrtvovalno sodelovati pri prerodu tudi moški svet. Staremu stricu Matevžu sem žo rekel, naj gre na shimmy in tvvosteep — njemu bo lahko, ker pravi, da ponoči itak ne spi. Dejal je. da bo šel; roastbcef, je dejal, da lahko jč. roastbeef ga ne napenja, in je dejal, da bo koj šel, ko si bo Izdrl zob (štirinajst dni ga že ima na špagi) in je vprašal, kaj bodo še jedil — nemara je twosteep razumel za roastbeef. Jaz bi takisto rad sodeloval — star som dovolj! — in bi morebiti lahko pri shimmyju deklamiral «V pcpelnič-ni noči*. »Jeftejevo prisego* tudi znam — včasi smo se morali učiti teh stvari, sicer smo bili lasani, takrat je bil svet vse drugače idealen kakor zdaj. Toda nisem vajen dam in bi me bilo sram in no bi vedel kam dati rok, ko jih ne vzamejo v garderobi, in tudi žena pravi, da nisem za to. Pa sem sklenil, da namesto nog rajši pero vzamem v roko in kaj napišem, da vsaj tako prispevam svoj delež k prerodu in to zlasti k prerodu moške mladine in v zgled ji in poduk. Naše! sem pa to reč v stari pridigi iz leia 1693. in je tiskana na solidnem predvojnem papirju in Be zanašam, da ni zlagana. Mladeniču je bilo ime Nicetas in so je stvar godila v starih starih časih: če bi Nicetas še živel, lahko bi bil do danes praznoval žo 160 jubilejev in bi jih bilo vsaj 95 takih s sliko. Bil je jnko brhek mladenič in se je vanj zaljubila dama, ime ji jc bilo Claudia in povem to ime tem rajši, da no bo katera mislila, da mislim nanjo. ko ni moja navada, da bi kdaj kaj mislil. V pridigi ni povedano, ali je bila dama mlada ali stara, lepa ali no — kakorkoli, mladenič je rekel: raki Dama pa ni odnehala in zdajle postaje stvar kočljiva. Nebo je dopustilo in se jI je posrečilo, da ga je zalotila v trdnem spanju, pa jo spečega privezala na posteljo in ko se je zbudil, se ni mogel goniti ue z roko nc z nogo. Dama bo je veselila svoje zmage, razkošen nles je zaplesala izuenadene-mu mladeniču okoli posteljo, potem ga je hotela poljubiti. Nekatere dame jako rade poljubu jejo, dasi je polju ; bovanje jako smešna reč zlasti onim, ki ga niso deležni; moj najmlajši, ki je star osem let, jiravi, da jo v kinu najbolj neumno, kadar se ljudje ližo-jo — ližejo, to je poljubujejo. Nesrečni mladenič je prosil, vekal, rotil: ne in ne in ne! Nič ni pomagalo, bfiže in bliže so prihajala njena pregrešni usta njegovim ustorn, le še hip in hi so bilo zgodilo! V tej skrajni nevarnosti je obala krepostnega mladeniča nadčlove- ška hrabrost in je storil in je stisnil zobo — rsk! in jo sam sebi odgriznil konec Jezika in ji ga krvavega zabru. sil v lice in ko ni odnehala, še drugi obrok in šo ostanek jezika s korenino' vred. Baba je bila od vraga, nekatere dame so res takšne — še se ji ni bila ohladilo poželjenje. Tačas je hrabri mladenič junaško zamižal in si brer, ozira na trud in stroške odgriznil en spodnji desni kočnik, tolikšen je bil kakor od konja, in ga ji je neizprosen pljunil naravnost v oko, da je šel no< ter in pri ušesu zopet ven. Zdajci ji jo bilo dovolj, zdajci jo j>l nenadoma razsvetlil žarek nebeške iuh losti, spoznala jo svoj greli in se pV skesala. Razvezala je mladeniča in sta/ pokleknila in poiskala po tleh vsak svoje reči — on jezik in zob. ona tistet oko — ne vem, ali se jima je spet za» raslo, mogoče, da se je, iti potem stai šla v puščavo in sta do blaženega svov jega konca živela ob molitvi. posuSoi nih kobilicah in velblodovi dlaki. —i Ta historija govori dovolj jasno trt glasno. Zato ne rečem drugega negoi Mladi možje, storite tudi vi takol ob Miklavževem oele! Saj nosi svetnik bule Solne In čo bi na cestah ležalo blato, bi si Jih umazal, In bi mu Jih morali angeli v nebesih čistiti z »belinom«. Letošnji Miklavž je prišel med nas pod dežnikom. Njegove prošnje za lepo vreme Bog nI hotel nslišati. Pač pa so je nasmehnil peklenščku, kateremu je dal na pot zvonko rožljajoče verige ln blatne luže brez čolnov. Z neba ni svetila v ko-vinasti hliščobi niti ena zvezda. Zemljo vi, da je umrrll Jellčiča In Kanajeta, Paskijevlč sedaj dotične navedbe taji In jih prekllcuje. Na vprašanje, zakaj to, odgovori, da mu Je dala zagrebška policija dovolj časa In prilike, da je vse natančno premislil. Predsednik se čudi, kako je mogel prej tako natančno popisati lasten umor Kanajela, če tega ni storil. Paskijevlč se zopet Izgovarja na policijo. Pri razpravljanju o tej točki se na koncu razgreje In razburi ter naposled v stiski pokrival siv plašč, ln Iz oblakov jc I izjavi, da Jc prej moral govoriti drugače. ie nepretrgoma škropilo. Svetnik je vzel za to s seboj veliko marelo, katero je držal nad glavo, da se ni zmočila mltra. Takšen je stopal po ljubljanskih ulicah. Sre-Oaval ie na njih prodajalce v resast papir ovitih šib in ie prišel na Kongresni trg, kjer Je pod plahtami v kolibah kupil še nekaj malenkosti, katere so mu pozabili naložiti v nebesih. Miklavž Je svoje tlelo opravil hitro, ker je bil trg v luži in rnu je voda začela uhajati skozi Solne ker mu policija ni dala miru ne po dnevi ne po uočl... Ko mu predsednik zastavi vprašanje, čemu ni obdolžil Thierryja umora nad Kanajetom že takoj Izpočetka, se obtoženec zaplete v protislovje ter poražen obmolkne. Nato se Je vršilo Izpraševanje zdravniških izvedencev glede zavživanja morfija in oplia. Vprašanja sta stavila zdravnika dr. Herzog ln dr. Barbot. Paskijevlč Je izpovedal, da Jc zavžival morfij že celo Potem se je napotil v Kazino, kjer so ga ieto ln da je jemal končno po štiri pra-pričakovall Sentjakobčanl. Ustavil se je i škc na dan. Dobil je enkrat tudi Injekcijo ined njimi židane volje In odšel pozneje drugam. Neprenehoma pa ie zabavljal čez ljubljanske luže In žlebove, od katerih Je teklo kakor Iz škafa. Večkrat ic pogledal kvišku pod dežnik, če se ne trže kakor zagrlnjalo v templju. Parkelj je bil zvedel, da so postavili v oknu pri Krispcrju njegov posnetek In jc venomer dregal v Miklavža, da bi šla pogledat, če podoba njega samega še vedno miga z glavo in trka ob šipo. Svet nik pa ga Je opomnil, da Je trgovina gotovo že zaprta, kar se Je pozneje izka-7?.lo za pravilno. Končno sta Jo Miklavž in parkelj mahnila po Miklošičevi cesti iv.lmo «U;iiona». Na nekem oknu sta oglodala dva velika peklenščka iz pcvica z dolgimi rogmi In še daljšimi repi. «GleJ, ti pa mene posnemajo, čeprav trdijo, da ie pod to streho doma samo krščanski duh!« jc opozoril parkeli svetnika. A Miklavž mu ni dal odgovora. Bil Je očividno vznejevoljen nad vremenom ker je vedno nekaj godrnjal in mrmral nad Jupitrom Pluvijem, poganom nad oblaki. Najmanj je letos obiskoval Miklavž uradniške rodbine. Parkeli ga je vprašal, čemu ni radodaren tam, kjer bi bil najbolj potreben. A Miklavž ga je zavrnil: »Kako pa naj delam konkurenco svojemu imenjaku v Beogradu! Ce bi zvedel kaj takega, bi me nagnal in mi za vedno prepovedal vstop v svojo državol Kjer ie on, jc vsaka konkurenca izključena!* Tako Jc Miklavž s parkljem obhodil samo bogatine. Videl jih je sedeti pri belo pogrnjenih mizah v toplih sobah, kjer Je bilo za celo morje svetlobe. V rokah so gospodje držaii vilice in nože, s katerimi so rezali okusno pečenko. Parkelj si jc zadovoljno mel roke in je rožljal s svojimi verigami saino pred vrati siromakov. Miklavž ga ni karal. Menil jc, da Je čas takšen, da nc more biti drugače, in ni parklju vzel niti notesa, v katerega Je zapisoval svoje klasje med Imenitnimi zemljani, cd katerih so mr.ogi tožili, da jih Je Miklavževanje pripravilo ob dežnike v garderobi. Mentor. Zagrebška senzacija Paskijevlč morflnlst. — Razbreme« nllno izpovedbe za Thlcrryja. torkovo nadaljevanje senzacijonalncga Zagrebškega procesa proti Paskljeviču In 1 iiierryju je bilo zopet javno. Predsednik razprave je v uvodu naznanil, da so prejeli on, Paskijevič, Thicrrjr ln zagovorniki pisma, v katerih se vali vsa krivda samo na Paskljeviča. Začne se razgovor o pismu, katerega je Paskijeviču poslala neka Carmen In v katerem stoji pasus: .Hrvoje moj, ne za-vžlvaj morfija, ker ti škoduje!« Na vprašanje zagovornika, ali Je vžival morfij, Paskijevlč pritrdi. Strup je dobival z receptom In brez recepta. Običajna doza je bila 0.002. V začetku Je jemal dnevno po cn prašek, pozneje po dva, potem pa celo po tri ln končno štiri. Tudi pred umorom Je zavžll dozo strupa, da Je dejanje lahko Izvršil mimo. Tu Paskijevič začne zmajevati z glavo. Predsednik ga vpraša, čemu dela to, nakar Paskijevič odgovori: »Premišljam o tem, koliko sem že priznal!« Nato se prebere izpoved, v kateri Paskijevlč pra- tega strupa ln je pušll cigarete z opiiem, Začelo se ie zasliševanje prič. Prva ie bila zaslišana žena umorjenega Kanajeta, kl je izpovedala, da more biti po njeni sodbi zločinec samo Paskijevič. Kot druga priča jo bil Izprašan Kanajetov brat. Izpovedal nI nič novega. Obravnava se nadaljuje. «0 ne, tako nevarna nrsem.« Končno Je prišlo na vrsto najbolj nedlskretno vprašanje, ali nosi moderc ln kaj misli o njem. Rekla je: «Ne nosim ga. S stališča hlgljene Je to najbolj nezmiselna | stvar. In pa — mož hoče objemati mehko toplo telo. ne pa tujega koščenega oklepa*. X Koliko pošte prejema rimski pa-pež ln koliko nekateri vladarji? Od vseh poglavarjev človeštva prejema največ poštnih pošiljk papež. NJemu dostavi pošta dnevno 27 tisoč pisem In časopisov. Predsednik ameriških Zedinjenih držav pa prejema na dan po pošti 6 tisoč pošiljk, Italijanski kralj 450 pisem, francoski državni predsednik Mlllerand 300 pisem; belgijski kralj Albert približno Isto toliko. Seveda gre provesna množina te pošte v koš, zakaj kronane glave in papež ne žive samo za to, da bi odgovar- jali nadležnim In »ftnlm dopisnikom. Odgovor dado samo na taka pisma, kl so Izredno važna ln v resnici nujna ter njih pozornosti lu upoštevanja vredna. X Živali in ljudje na Kitajskem. Neki list poroča o nenavadnih Imenih, kl jih dajejo Kitajci svojim otrokom. Imena so navadno polna poezije in pa zelo pretirana. Neka) primerov za to: nebeški blagoslov, zlati pas, vonj zrele dlnje itd. Mali otroci dobivajo često Imena živali. Tako se Imenuje otrok n. pr. A-Kao-čaj, t. J. krava. Toda kitajski starši ne mislilo na ta način poniževati svojih otrok, ampak hočejo le dokazati, da »o jim otroci prav tako ljubi kot domače živali. Kajti treba je upoštevati, da ljubi Kitajec vse stvari, kl so mu v korist. Kitajec ne ljubi svoje živine samo formalno ampak spi zlasti pozimi, ob dežju In viharju z njo v enem prostoru. Gospodarstvo Senzacionalna zdravstvena iznajdba V ameriških Združenih državah se zadnje čase ne piše In ne govori o ničemur toliko, kakor o čudotvorni metodi, s katero Je mogoče ozdraviti znane in neznane bolezni potom uporabe električne stru Je. To metodo Je iznašel ameriški nevrolog Abrams, ki Je v Ameriki znan po svojih raziskovanjih o funkciji živcev. Abramsova metoda za zdravljenje se zo-ve spondylotherapija ter obstoji v masaži hrbteničnih vretenc. Mož je v San Frančišku instaliral kliniko — v kateri dela noč in dan. Vsakemu pacljentu najpreje preišče kapljico krvi na poseben način s pomočjo elektrike. Reakcija krvnih telesc mu menda pokaže, na kakšni bolezni boluje pacijeut. Abrams veli, da se da potom reakcije krvnih telesc sigurno določiti vsaka bolezen. Abramsova klinika Je seveda polna; k nJemu ne prihajajo lc pacljentl; temveč tudi radovedneži. Obiskal ga Je I sloviti ameriški pisatelj Upton Sinclair, ki Je v nekem ameriškem listu napisal članek o Abramsu ter na koncu zaključil, da je Abrams ali eden od največjih genijev človeštva, ali pa naj večji slepar, kar jih je kdaj živelo pod solncem. Sedaj je dr. Abrams izumil še mal električni aparat, ki proizvaja ultravlolet-ne žarke ter ozon. Z njim baje ne zdravi le malone vse živčne bolezni, marveč tudi nešteto drugih, kakor tuberkulozo, revmatizem, arteriosklerozo, Influenco, oslovski kašelj Itd. Ako je Iznajdba dr. Abramsa v resnici tako dalekosežna, kakor se popisuje, potem nI dvoma da bo niegovo Ime slovelo med največjimi dobrotniki človeštva. Zveza slov. vinogradnikov Pokrajinska zveza jugoslovanskih vinogradnikov za Slovenijo, je Imela dne 2. decembra v mariborskem Narodnem domu svoj ustanovni občni sbor, katerega so se udeležili .številni zastopniki krajevnih vinarskih društev ln drugi od: lični vinogradniki iz cole Slovenije. Zveza šteje danes 14 krajevnih organizacij s 838 člani Zelbti je, da bi bil vsak vinogradnik član krajevne organizacije, ki danes obstoje v Mariboru, Ptuju, Šmarju, pri Sv. Bolfenku pri Središču, v Ormožu, Gornji Radgoni, Brežicah, Ljutomeru, Rogatcu, Novem mestu, Črnomlju, Mokronogu in Krškem. Cim moč nejša bo organizacija, tem laže bo braniti ogrožene Interese vinogradništva. Kjer krajevnih organizaoij te ni, naj se čimprej ustanove. Izvoljon je bil nastopni odbor: predsednik Anton Puklaveo, vinarski ravnatelj v Mariboru; podpredsednik Bohuslav Skallcky, kmotijski svetnik in ravnatelj kmetijske šole na Grmu; tajnik Josip Zabavnik, višji kletarBki nadzornik v Mariboru; blagajnik inž. Ivo Zupanlč, strokovni učitelj na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru; odborniki: Miha Brenčlč, posestnik v Spuhll pri Ptuju; Frano Kirtn, posestnik v Krškem; Franc Penca, župan v Mokronogu; Ivan Urek, posestnik v Globokem pri Brežicah; Robert KoSar, veleposestnik pri 8v. Bol-fenku pri Središču; Jože Nemaolč, posestnik in narodni poslanec v 2elebeju pri Metliki; Lovro Petovar, veleposestnik v Ivanjkovclh; Alojz Supanič, posestnik v Vajgnu pri Jarenini; Franjo Zebot, poseBtnik in narodni poslanec v Mariboru; Frio Zemljič, veleposestnik in vinski trgovec v Ljutomeru; Sročko Ro-blč, župan in posestnik v Limbušu pri Mariboru; Petar Miovič, posestnik v Mn- Občni zbor ie soglaano sklenil naatop-! Novosadska blagovna borza (5. t. no r e s o 1 u e i j o: | Pšenica: baška, 79 _ 80 kg 2 - 4 1 odst., 6 vagonov 326.5 — 332.5. Ječmen: 7. vso odločnostjo od vlade, da Be k trgovinskim pogajanjem z republiko Avstrijo pritegne tudi en delegat iz pokrajin bivše Avetro-Ogrske; 3.) da ukrene potrebno, da se vinski zakon iz leta 1907., ki velja danes samo v Sloveniji ln Dalmaciji, uveljavi za celo državo ter da se zopet začne izvajati z vso strogostjo; 4.) da se prepreči vsako vtihotaplje-nje vina iz Madžarske ln Italije v našo državo; 5.) da se ukinejo kontrolni listi za prevoz vina, kl povzročajo mnogo stroškov in še veliko več zamude časa, ali pa — Co že to ne gre — naj se izdaja kontrolnih listov poveri občinskim uradom, kl so bolj pri roki. 6.) Istotako naj se ukine naredba, po kateri morajo slovenski vinogradniki vsako leto svoj vinski pridolek naznaniti finančni oblasti. 7.) Slovenski vinogradniki odklanjajo stališče vlade, da vinogradniki lz prejšnje Avstro-Ogrske zaradi prejšnjega državljanstva ne bi mogli sodelovati pri trgovinskih pogajanjih z republiko Avstrijo kot delegati in ekspertL 8.) Zahtevamo, da vlada v slabih letinah dd za sladkanjo vinskega mošta vinogradnikom na razpolago trošarine prost sladkor. 9.) Ker vinogradi letos zbog slabe vinske letine niso bili aktivni, v največ slučajih pridelek ne krije niti pridelovalnih stroškov, zahtevamo od vlade, da finančnim oblastem di nalog, da dohodkov iz vinogradov, ki ne prezcntlrajo nika-ltega čistega dobička, letes v obče ne obdavči*. Ta resolucija se pošlje vsem prizadetim ministrstvom, nerodni skupščini in drugim merodajnim zastopništvom. Tržna poročila n. 11.5 — 12.5, bosanski 10 — 12, kT»ve II. 10.5 — 11.5, teleta I. 22.5 — 23.75, |]. 21.25 — 22, svinje I. domače 24 — 25.5' sremske 27, II. 21.5 — 22.5. Krma: otavj 115 — 125, detelja 137£ — 150, slan\a 100 Din za 100 kg. Dunajski svinjski sejem (4. t m.) Dogon 3776 svinj; od tega lz Jugoslavije 1163. V početku sejma so cene naraščalo, pozneje pa so zopet popustile. Za kg žl\t teže so notirale v tisočih aK: debele svl-nje I. 27Ji — 28.5 (Izjemno 29), srednie-težke svinje 26 — 27, svinje s kmečkih posestev 24.5 — 27, stare 24 — 26, dan. ske stare 21 — 23, danske debele 23 26 (27). Belokranjski vinski trg. Iz Semič« nam pišejo: Vinska letina pri nas Je le. tos tako kakovostno kakor kvantitativno bolja nego laiiL Cene na debelo so po ! do 6.50 Din za liter. Naša vina letos nikakor ne zaostajajo za štajerskimi, ket Je grozdje lepo dozorelo In bilo ob pri. vem času potrgano. Interesenti, kl žele kake informacije o tukajšnjih vinih, s« morejo obrtniti na tajništvo demokratske stranke v Semiču. X Razgovor z najmočnejšo žono na svetu. V Franklurtu n. M. se kaže na (močnejša žena na svetu, ki v par minutah zvije s samimi prsti dva metra dolg ln prst debel drog kovanega železa v šplralo, trga železne verige, kot da so iz papirja, in drži mostlč, po katerem se sprehaja 50 oseb. Neki irankfurtskl novinar Je šel k njej na pogovor. Iz previdnosti Je vzel s seboj steklenlčico kar-bola In obveze. Marsikaj ga je zanimalo: Kdaj je začutila v sebi svojo moč, kaj J i, ali ne pije alkohola? Na vsa vprašanja se je smehljala In odgovorila, da Je Iz atletske rodbine In da so Jo že od malega vzgajali k razvoju moči. Ne jč mnogo, a zato dobro, zlasti meso. Jajca in sočlvje. dlede alkohola je izjavila, da Ima rada vrček dobrega piva ali steklenico finega vina ln Je prepričana, da požlrek alkohola podpira prebavo. Na vprašanje, ali je omožena, je rekla: «Ne, še vedno sem na razpolago, a nihče se me ne upa vzeti za ženo.» Novinar se je nasmehnil In oči so mu zdrsnile na njene pesti. 2ena Je ujela ta pogled In ie rekla, smehljaje se: •Pokrajinski savez jugoslovanskih vinogradnikov »a Slovonijo v Mariboru je na svojom ustanovnem občnem zboru dne 2. decembra 1928., na katerem je bilo zastopanih 14 krajevnih vinarskih društev iz cele Slovenije s skupaj 838 članl-vinogradniki, sklonil, pridružiti se zahtevam vinarskega ln sadjarskega odseka Kmetijske družbe za Slo f oni jo v Mariboru, kl jih je ta stavil v svoji zadnji spomenici z dne 10. junija 1923., št. T17 In si jih oevojitil Zlasti zahteva Pokrajinski savez od visoke vlade: L) da pri sklepanju trgovinske pogodbe z republiko Avstrijo doseže za uvoz naših rin vsaj isto ugodnosti, kl jih je Avstrija koncedirala Italiji (znižanje uvozne carine od 60 na 30 zlatih kron za hI), Ir za Slovenijo kontingent vsaj 100.000 hI lažjega naravnega vina, oziroma vinskfga mošta od 8 do 12 odst. alkohola, odnosno 14 do 20 odst. sladkorja; 2.) da pritegne k trgovinskim pogajanjem z vino uvažnjočimi državami — pred vsem sedaj z Avstrijo — vedno eksperta iz Slovenije, kl natančno pozna razmere vinogradništva in vinski trg v Sloveniji; na vsak način pa zahtevamo baški, 65 kg, duplikat kasa, 4 vagoni 245. Oves: baški, 2 vagona 215; baški, Beograd, dupllkat kasa, 230. Turščica: baška, 4 vagoni 215 — 217; za marc-aprtl, dupllkat kasa, 15 vagonov 250 — 255; marc-april, 100 odst. kasa, 2 vagona 212.5; januar-februar, 1 vagon 220; stara, 10 — 12 odst. kasa, 2 vagona 200; sremska, 2 vagona 230. Moka: baza «0», 1 vagon 525. Otrobi: v Jutlnlh vrečah, 1 vagon 130. Tendenca čvrsta. Beograjska blagovna borza (5. t. m.) nt poslovala radi pomanjkanja zanimanja. Ljubljanski živinski sejem (5. t. m.) Dogon: 296 konj, 100 volov, 83 krav, 6 telet ln 67 svinj. Kupčija s konji se radi pomanjkanja zunanjih trgovcev nI razvila. 2ivahna pa Je bila kupčija z govejo živino. Voli so bili prav dobre kakovosti. Za kg žive teže so se plačevali: voli I. do 14.25, II. do 13, III. 9 — 11, krave za klobase okrog 8.75 Din. Plemenski prašiči, par, po 8 tednov start, do 1000 Din. Zagrebški tedenski sejem (5. t. m.) Dogon in dovoz majhna. Promet slab. Svinje so se kupovale za Slovenijo, a goveja živina za Češkoslovaško ln Trst. Za kg žive teže notlrajo: voli 1. 13.5 — 14, = Ovire blagovnega prometa na progi Jesentce-Ljubljana. Iz trgovskih krogov povprašujejo, kaj namerava ukrenili državna železnioa glede pošiljk, ki io zlasti iz Avstrije, Italije, Nemčije, Svir« ln Francije dirigirane via Jesenice u Jugoslavijo, ker blago, ki redno odhaii z inozemskih poBtaj, zaostaja sedaj ta radi poškodbe proge po povodnji v Jesenicah in sploh na postajah od Jeseni« nazaj. Za trgovca nastane lahko ogromna škoda, če prispe blago (zlasti sezon, sko) s večtedcnskimi ali oelo mesečnimi zamudami v svoj namemben! kraj, Pristojne oblasti bi morale avtomatični ukreniti, da se vso to blago železniški«, potom prediriglra n. pr. preko Celovca-Dravograda-Celja. Na ta način bi blago prispelo kolikor toliko ob pravem času v jugoslovensko namembene postaje. Seveda bi interesenti ne smeli plačevati vočjih tovemin. Po zadevnem pravilniku je itak predvideno, da se v takih slučajih ne računajo večje torornlne kakor za pot, ki je bila za blago predpisana. = Denarna kriza v Slovenlfl Je vedno občutljivejša. Mnogi veletrgovci so prisiljeni vršiti razprodaje po znižanih cenah, samo da bi prišli do denarja. Znatno znižanje cen, ki se opaža v Ljubljani, Izvira večinoma lz istega vzroka. 7. mnogih strani napovedujejo polome, ako se denarna kriza ne ublaži v najkrajšem času. Celo najodiočnejši zagovorniki de-flaoijske politike ob takem Btanju že popuščajo v svojih nazorih. = Zaloge vžigalic tujega Izvora. Dasi je bil uvoz vžigalic iz inozemstva 18. I decembra 1920. zabranjen, se nahaja še precej Inozemskih vžigalic v zalogah posameznih trgovcev. Monopolna uprava je stavila trgovcem za razprodajo vžigalic tujega izvora rok do 81. decembra. Po tem roku namerava odvzeti tuje vžigalice vsakomur brez odškodnine in jih smatrati za tihotapsko blago. Ker ae marsikomu dosedaj še ni posrečilo, raz-pečati celotne zaloge tujih vžigalic, in mu preti nevarnost, da se mu odvzamejo brez odškodnine, namerava Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani prositi za podaljšanj« roka za razprodajo. Vi ta namen se Interesenti vabijo, da takoj sporofe zbornici sedanje zaloge tujih vžigalic in obenem navedejo, lz katerih razlogov jim ni bilo mogoče doslej razprodati zaloge tujega Izvora. = Postopanje o prisilni poravnavi Izven stečaja je otvorjeno nad firmo Simon KaBtnor v Bačkem Petrovem selu. Narok je 28. decembra pri okrožnem sodišču v Novem Sadu. = Francija zahteva anuitete za Južno železnico. Iz Beograda poročajo, da, je francoska vlada pozvala našo vlado, naj se plačajo dospele anuitete za južno žo-leznico, kakor je sklenjeno v rimskem dogovoru. = Polom tržaškega denarnega zavoda Banco di Credlto generale. Iz Trsta poročajo: Dena-ni zavod Banco di Credit« generale je ustavil plačila. Pasiva znašajo 3 milijone lir. Vodstvo zavoda prv nuja 20-odstotno poravnavo. Popularna in nepopularna znanost Ne vem, kaj pomeni označba »Vedo-sloven«. Vedoslovna študija? Ali nai bo to toliko kakor znanstvena študija? Dr. Franceta Vebra »Znanost In v e -r a» je baje takšna »vedoslovna« študija. Izšla Je pri Tiskovni zadrugi v znani zbirki «Pota in cilji«, ki obeta postati ponos vsake privatne knjižnice. V uvodu pojasnjuje g. avtor, da Je za (reneralno umevanje pričujočega spisa potrebno poznanje njegovega .Uvoda v ti-lozofijo«, ki ie že prej izšel v Isti zbirki, in pa da je s to razpravo izpopolnil svoja izvajanja o avtonomnem ln heteronom-nom prepričanju ter o konfesijskem verovanju, o predmetih torej, o katerih se Je v manjšem obsegu izrazil že v .Njivi«. Dr. France Veber mnogo piše. Morda premnogo. Popolnoma spominja na svoje stareiše kolege Iz Marburga ali TUblnge-na. Oraja, ki je s tem Izrečena, pa nI tako huda. Množina pisanja namreč najhuje tepe avtorja samega. Razprave v Njivi«, veliki Sistem filozofije, Uvod, Analiza (^matematika duševnega življenja«). Znanost ln vera, cele kolone člankov v .Jutranjih Novostih« ln vrhu vsega mnoga predavanja izven katedre, — to je mnogo. Premnogo, da bi ne bilo na kvar jasnosti pojmov. Ne avtorjevih pojmov, marveč jasnosti njihovega oblikovanja In izraza, za nas navadne bralce. Prvo, če-gar ne morejo rešiti vsi naši znanstveniki, je tisto znano zunanje obeležje nemške učenosti: Silna obšlrnost, združena s celimi komploksi Izrazov, Iraz ln slik, izvestno besedoslovje, — Izkratka, strokovni žargon. Ta pomeni smrt vsakemu slogu. V žargonu okostent temperament. Žargon Izkvarl tudi snov samo. Cim jasnejši je tvoj Jezik, tem jasnejši bo predmet. Vzemi v roke Adama Smltha ali Johna Stuarta Milla! Prvi Je jasen kakor račun, drugI nerazumljiv kakor apoka-11 psa. Primerjaj Prešerna In Koseskega! Karla Krausa In Max. Hardena! Qul bene distlngult, bene docet. .Distlnguere« se nanaša tudi na izraz, ne samo na snov. Premajhna pregnanca v jeziku ie pa v prvem redu — voda na mlin nasprotnikom. Ne smemo pa prezreti, da se bori avtor s snovjo, kler ie treba snroti sestavliati terminologijo. Kdor končno vzame ta spis v roke, itak ne bo pričakoval zabavne novele, marveč resno znanstveno delo. Vkljub nekim nedostatkom stila pa bo vsakemu resnemu braicu baš «Znanost in vera« — morda bolj ko starejši spisi istega avtorja — dobrodošla in bo paznega ln mislečega bralca zadovoljila. Mnogi problem naše sedanje duševnost! najde v tem spisu takšnega odgovora, da mora naša inteligenca biti dr. Vebru hvaležna. .Znanost in vera« je ne saimo delo visoke kvalitete, marveč Je .dobro delo« vsem onim dušam, ki ne vedo, kam bi, ln ki nimajo lastnega kažipota med dogmatično koniesijo, dogmatlčno .svobodno mislijo« In pa mistiko, ki le danes najbolj razširjeno zlo. Veber nam je zopet enkrat predstavil svobodno misel brez spon, kakršna bi morala vedno biti, — dal je dragoceno pomoč vsem onim, ki bi radi odoleli vsiljivim vplivom treh struj, pa v vrtincu ne morejo najti veje, za katero bi se oprijeli. Ta rešilna veja pa Je znanost, t. j. trezni preudarek do zadnjih konsekvenc. Prvi del knjige ie splošni uvod v znanstveno mišljenje, drugI In glavni pa raziskuje versko mišljenje, njega splošne znake, zvezo rellg. čuvstvovanja z občim človeškim bnagonom po sreči, razmcrle med religijo in koniesijo, dalje splošne odnošale med vero in znanostio (.Med znanostjo in religijo nI nasprotja, pač pa med znanostjo ln koniesijo!). Idejna posredovalka med religijo ln znanostjo Je umetnost. Reči moram, da je delo zrelo, samostojno, ln da je vkljub omenjenim stilističnim hibam zanimivo. Cim dalje, tem bolj! Kajti kdor ni docela Izgubljen, se dandanes mora zanimati za temeljne probleme vesti, za religijo, konfesljo, znanost in umetnost. Duševna kriza naše dobe je prekoračila vrhunec. Razbitkl se zopet zbirajo, strinjajo In zgrinjajo v nove formacije. Takšen pozitiven element Je tudi Vebrova razprava. Biti smemo ponosni, da Je z njim ljubljanska univerza posegla tvorno izven svojega ožjega posla v širši obod svoje predpisane delavnosti. Oblikovati treba mišljenje! — Pa je Izdala Tiskovna zadruga še drugo knjižico v Isti zbirki. Napisal Jo Je doktor Lavo Cerinelj ln Je| dal naslov .Materija in energija«. Ali Je to filozofija? BUch-nerjev .Kraft und Stoli« v moderni Izdaji? Jok! Natančneje preglej, — podnaslov nadaljuje: .— v sodobni fiziki«. Knjigo pregledaš najprej površno, pa najdeš v njej 29 slik, bolje risb, čisto fizikalnih, kakor v učni knjigi. Na koncu ie še sedem tabel, kazalo pa pove, da govori ta knjiga o atomih in molekulah, ionih in elektronih ln o žarkovni ener-slil; potem »rlčneš Citati ln te zooet moti naša dosedanja slovenščina, oflclalna ta« korekoč, t. j. nemški stil, germanizlrana miselnost ln sintaksa, pa naše besede, naša gramatika, — slednja ne vedno. Vsebina pa te koj sprijazni s to knjiga-(Takšne Slovcnci še nismo imeli, Srbi in Hrvati pa nekaj.) Napisana je za humanistične ln realne izobražence, za učitelje, in za one preprostejše samouke, W streme navzgor in so že precej napredovali. Srednješolec vseh tipov bo moral to knjigo Imeti, starim n. pr. advokatom ali profesorjem pa ne bo škodovala, če podana zgodovina fizike, zgodovina najsi jo prebero. V knjigi je prav za prav važnejših temeljnih spoznanj. Zarenje elektroni, helij, kvantna teorlia, Maxwell energija, valovanje, — po vsem tem za-ključuje g. avtor sicer s Whethamom, Ja' pa bi raje z Oregorčlčem rekel: «V de lavnlco sam Tvojo zrl,« — pr!rod» Slu čaj, kl nI slučaj, je hotel, da Izide ta pri rodoslovnl spis skupno z dušeslovnim Ve brovlm, In kakor da Je njegov .Versuclis kanlnchen«, pobegne CermelJ nazadnje ' heteronomljo in govori o Bogu — kako da bi hotel prositi za odpuščanje, da si j1 drznil Izračunati razpolovno dobo 'j atomsko težo prvine Actinlum C. Vkllul temu atavizmu bomo pa I avtorju I za ložbl hvaležni za dragoccnl ta knJIŽn dar. Dopisi BOH. BISTRICA. Tudi v Bohinju »mo iraznovaii petletnico ujedinjenja, toda ,e tako kot drugod. Da >o bile razobe-zastave, čeprav ne povsod, jo raz-imljivo. Ratumijivo pa mi ni, zakaj se )| vrSiia kakor v »srečnih črno-žoltib ča-lih, v cerkvi uiaSa z ostalimi slavnostni, zakaj je župnik Krajec zdrdral pred jlt.arjem samo neke psalme ln zakaj je ako j nato odpeljal Šolski vodja Silvester žolsko mladino iz cerkve, ne da bi mladina odpela vsaj državno himno. Med ločino javnih uslužbencev, kl so prlSli na cerkveno proslavo korporativno, je Min zato dovolj upraviConega razburjena in zgražanja. Tukajšnje sokolsko društvo je zaključilo ta dan t umestnim predavanjem o zgodovinskem postanku ujedinjenja io ee je pri tej priliki nabralo za nosrečne vestfalske Slovence 200 dinarjev. VIŠNJA GORA. Ker som crlasom do-puov v »Jutru« z dne 29. novembra in v «SIor. Narodu« z dne 1. doc. od aro-oiranega dopisnika imenoma cbdolžen različnih nerednosti pri Kloktrarni v Za-»radcu, odgovarjam s polnim podpisom iot znak, da sprejemam polno garancijo za svoja izvajanja. 1.) Na pritožbo, da na Škofljici no gori že 10 dni električna luč, izjavljam, da do £fi. nov. ni rlobil podpisani niti od občine, niti od kateregakoli nikakega poročila o defektu. Sele 27. nov. me je tamošnja Jandar-tr.erijaka postaja o tem obvestila, na kar •na takoj potrebno odredil, da se nedo-ftatek popravi. 2.) Dotikanje doli visečih žic ie bilo svoječasno prepovedano potom tare i Sinje občine in se je tudi raz-clasilo v šoli, kakor pač zahteva zakon. Potični deček (deček star 19 let) pa ni prišel ls nevednosti v »tik * električno žico, marveč je izrab.i priliko in nameraval napeljati v svojo hišo uiektrično razsvetljavo. Za to so priče na razpolago. 8.) Da bi vodstvo Elektrarne ne šlo svojim odjemalcem na roko, je docela neresnično, ker je vendar naša zadruga dovolj žrtvovala in še žrtvuje javnosti v prid, dočim trpe s?ma, odnosno njeni družabniki dan na dan večjo ikodo. Resnica pa je, da bi se vod skozi Škofljico lahko veliko bolje izpeljal, ako ne bi gotovi ljudje zahtevali 1000 do 5000 K odškodnine za postavitev onega samega droga. — Mihael Omahen, ŠOŠTANJ. Narodni praznik ujedinjenja smo pri nae kaj lepo praznovali. Pri svočanostni službi božji so bili zastopani poleg vBeh uradov in šol tudi Sokol v kroju, Orjuna, gasilno društvo, trgovci in obrtniki. Zastave so plapolalo skoraj iz vseh hiš, le najzagrizenojM so ostali tarl navadi zakrknjeni. Prrdnja-oila Je seveda zopet »lojalna« tvrdka Woschnagg & SOhno. Prvič se tokrat tudi ni delalo v naSih tovarnah razen pri Hanke & Stroiniggu. Vse to je napravilo že ugoden vtis na prebivalstvo. — V nedeljo dne 2. docembra jc priredil nai marljivi Sokol proslavo ujedinjenja i bogatim sporedom: Vsaka telovadna enota i eno točko, deklamacijo, prizor «Ujedinjcnje«, krasen govor predsednika kult,-prosv. odseka in petje. Številno občinstvo je bilo navdufeno In jo Sokol, kl M ravno sedaj zida lasten d"m v moralnem oziru mnogo pridobil. Le tako naprej po tej poti, bratje In sestre! Dom, ki ponosno raste iz tal, postane kulturno eredijče no aamo Šoštanja — ampak vse Šalo&ko doline. V njem si ho-čemo vzgojiti borce »a naSo sveto eokol-eko misel ln državno Idejo. Selo tedaj, ko bomo itnoli lasten dom, bomo lahko J&kno®* mSEB^VSE lUOOSVO^goPt« ....."""^SPREJEMA ALOMA COMPANY ANONČNA IN REKLAMNA DRUŽBA Z O. Z. OkNTRALA PODRUŽNICA LJUBLJANA BEOGRAD ..HilRCISSlIS" *0;. na papirnate robe Zagreb, Nova oeata 79. Of.riramo poiadtne sa koledarje, duevne bloka: slovenske, hrvatske ni v oirtllol po brez-konkurenčnih tvuruičkih cenah. 6178 V novi sgradbl dražbe s o. s. ..Ljubljanski dvor" v Ljubljani ob vograln Kolodvorske ln Praiikovs nlloe J« v kleti predvidena večja restavracija in vinska klet z obširnimi pritlklinami za oddajo t najem. Da bi vsa naprava kar najbolje odgovarjala praktičnim potrebam, je omenjena drnilia pripravljena, ozirati se po možnosti ie pri gradbeni izvršitvi na želje onega, ki bl pozneje rodil gostilničarski obrat. Vsled tega se vabijo PV* resni reflektantje "^SJ da se čim prej obrnejo na »Ljubljenki dvori. d. z o. z. v Ljubljani, poslovodstvo pri gradbenem oddelku južne feleznice. 6124 M~a.xao2a.jte in širite UUBHI ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Zadnja številka tega letnika Je izšla v lepi opremi s najrazno-rrstnejšo vsebino. Naročnina znaša 90 Din. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ulica it. 54. Jugoslovansko importno in eksportno podjetje ING. RUDOLF PEČLIN. 8troJI ca ▼■ako Industrijo, lesno In kovinsko; poljedelski stroji In orodje; lokomo-bili In motorji; vssb vrst stiskalnic«; veletrgovina telesa is stavbene In konstrukcijske e»rhe. Tovarne poljedslsklb etrojev, livarna za fteleso In kovlue f. FartC Isdeluje vse predmete Is litega telesa v vaakl mnoftlnl In velikosti toftno po modelih, armature Is medi ln kovin ia vsako potrebo.« • MARIBOR Trubarjeva ul. 4. Telefon laterarbaa 82. Ing. Dukid i drog LJubllana Batiarlftesa ulica 21 Ji[odni atelje M- Sarc o o tingitl);* tn francoska tctlete najftnajia IjvriHm M JLjubljana Jfor.gresni trg Specialna Iztielotalnlca klubskih In salonskih gar-nltur, pisarniških lotelov, žlmnlc In afrlk modrecev v zalogi In po naročilu. Stalna zaloga žime In afrlka na drobno In debela po konkurenčnih cenah I R. Sever Ljubljana ^ Gosposvetska cesta 6 Zsb:eira]tB prospekte! delovali neovirano tn pokazali bomo svetu, kaj premore Sokolrtvo, Zdravo! — V nedeljo dne 10. decembra se vrši v hotelu Kunst shod JDS, kjer poročata minister n. r. dr. Žerjav in predsednik oblastne organizacije JDS za mariborsko oblast dr. Llpold. SomiSljonlki pridite v velikem Številu ter pripeljite tudi druge s sobo}. Vabimo posebno naše vrle sosede Iz Velenja, Slourja in Slovenjgrad-ca. — V nedeljo dno 9. decembra priredi Sokol popoldne »Kralj Matjažev« dan za mladino — zvočer pa za odrasle s pestrim sporedom. Za 17. doc. pa pripravljajo naM OrjunaSl proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. SLOVENJGRADEC. Invalidska podružnica v Slovenjgradou deli podplate po znižani ceni svojim članom, ki eo izkažejo s člansko knjigo t podružniski pisarni. Razdelitev so vrši slično lanskemu letu Članom sodnega okraja Ma-renberg ee bo delilo usnje, oziroma podplate pri poverjeniku A. Arihu v Maren-bergu. Pričetek bo prijavljen potom občin, čim bo usnje na razpolago. One vojne žrtve, ki si zaradi siromaštva ne morojo nabaviti cenejega usnja, naj pošljejo kolka prosto ubožno potrdilo, potrjeno od župana in pristojnega župnega urada, tajništvu podružnice vojnih invalidov v Slovenjgradee, nakar ee bo dne 30. docembra delilo event. obleko In usnje najrevnejšim članom brezplačno. Raz delitev ee bo vrSila potom žrebanja pod nadzorstvom nadzorovanega odbora. PREKMURJE. V -em času sicer no moremo pričakovati v prekmurski ravnici bogzna kako dobre cesto, saj tudi pod blaženo madžarsko krono nI bilo boljšo. Vsekakor pa je treba v prvi vrsti skrbeti ravno 7.a dobre cesto, da ee preprečijo nesreče, kakor so dogajajo zadnje čase. Slavni most pri Veržoju Je zapnISen, ker gre ves promet na Dol. Lendavo, ali preko Petanjoev čez Muro na Itadence. A tu ee nahaja glavna cesta vsled zanlkemosti gotovih činiteljev v ellno slabem stanju. Ona spada od »Broda« pod občino Petanjol ln Je v nekaki držami oskrbi. Ako se napredna radenska občina toliko trudi s popravo svojih potov, ali ne bl mogli merodajnl faktorji epravlti v red tudi to cesto. Burna odhodnica v Mariboru Maribor, 2. decembra. Panos »e jo vršila v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma od-hodnlea predsednika mariborskoga Udruženja narodnih železničarjev in povsko - goilbenega društva »Drave«, gosp. Avgusta L u k a č 1 č a, ki jc bil žo pred prevratom agilon naroden delavec med mariborskimi železničarji. Nemška uprava ga jo zato leta 1915. pognala iz Maribora. Po prevratu je. gosp. Lukačič vodil boj narodnih železniških organizacij zlasti za nacionalizacijo delavnic južne železnice. Po dolgotrajnih bojih se jo končno posrečilo dvigniti eksponenta nemškega žlvlja g. Ogrlnca, ki pa jo nato — ava.nziral k ravnateljstvu v Ljubljano, kjer je na nerazumljiv naifln zopet dobil odločilen vpliv, ki ga je obdržal celo pod državno upravo — mož ee jo pač zapisal radikalom. In tako je mogel s svojo verzlranostjo nadaljevati svoj boj proti voditeljem mariborskih narodnih železničarjev. Mož jc ostal mimo na svojem odličnem mestu kljub težkim obdolžitvam v glasilu narodnih železničarjev, ne da bl tožil ali vsaj poslal popravek, čeprav mu očitajo celo vrsto konkretnih, nekvalificiranih dejstev. Sedaj je bil čez noč dvignjen iz ton* ribora vodja narodnih železničarjev go«p. Lukačič. Bil je »povišan« — sovo brez prošnje — za načelnika Koto ribe! Današnja odhodnica, ki se je razvila v pravo narodno protestno manifestacijo, jo pokazala, da se bo goap*. Lukačič kmalu zopet vmll v Mariboi na svoje voditeljsko mosto, — aeve, če je pri vodilnih mestih »ploh še kaj narodnega čuta in ponosa in — morale, ki bo pognala končno vse Ogrlnc« tja, kamor spadajo. Nebroj govornikov je dane« tolmačilo ogorčena čuatvn vse mariborska javnost! in obenem poudarjalo o grom. ne zaslugo in uspehe, ki jih je doeegfl gosp. Lukačič na narodnem polju. Ia Ljubljane je prišel predsednik narodnih železničarjev gosp. Sovre, da »a poslovi od zvestega borca, g. Vokal! jo ob navdušenem ploskanju javil, da jo imenovala »Drava« gonji. Lukačlča častnim članom. Posebno učinkujoči so še bili tudi govori podpredsednika mariborskega Udruženja gosp. Pometa, ustanovitelja Zveze gosp. Hoch. mllllerja In staroste mariborske Sokolsko župe dr. Pivka. Odhodnica je bila izredno jrrlHrčna. prijateljska, kot bi se poslavljal dober o&> od Bteviln« družine. Ostane neizbrisna sramota sedanjega radikalno - nemškega režima, da moramo bai ob petletnici narodnega osvobojenjn v obmejnem Mariboru sla viti tako odhodnicol A DICIJ S KI STROJU THE REX CQ„ LJUBLJANA. \ Razstava okusnih božičnih predmetov za dame in gospode Aleksandrova cesta 3, I nadstr. nad trgovino Kette ves dan otvorjena do 9. ure zvečer. r~ — i DELNIŠKA TISKARNA -1 D. D. | GRAFIČNI ZAVOD ZA VSA V TISKAPSKO STROKO SPADAJOČA DELA ♦ MODERNO 01'RBMLJBNA KNJIGOVEZNICA STROJ ZA ČRTANJE TRGOVSKIH KNJIG LJUBLJANA MIKLOŠIČEVA CESTA 18 la> n> ic t* ««»ml FRAN RAVNIKAR Ljubljana, Llnhaptova ulloa št. 2B. Stavbno in umetno tesarstvo, stavbno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija. Telefon ftt. 418. - Pofttnl fiekovnt savod It. I1.42S. Prevzemanja zgradb, hiš, vil, stolpnih streh, vrtnih atlo, balkonov, varani, stopalo, vrat, oken; mrežasta nosllnlca za Industrijske stavbe, dvoran« In razstavne zgradbe, za večje razpetlne od 12 do 40 m po lastnem sistemu. Sedlarja in iapetia s sa kofiija, sani ostal nega delavca, išče se zs takoj ▼ Dubrovnik, Hrvatsko Primorje. Prednost ima tisti, ki zna tndi lakirati. Ponudbe na naslov Rudolf Jurza, Zagreb, Nikoličeva 9. Montažo za „Alarm"-aparate Z0!L sistem „Lltwln" je prevzela elektrotehnična tvrdka Leopold Tratnik Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 Na željo strokovnjaki obisk! *1M Zimske suknje priporoča po zelo ugodnih cenah Oblačilna industrija A. Kune Ljubljana, Gosposka cesta št. 7. 25% popusta za božič in Novo leto pf IT dobi -P kdor naroči do 24. decembra 11. zbirko mladinskih knjig, ki obstoji iz 7 lepo vezanih, vedlnoma slikanih knjig. Fr. Uilfinški, Zgodbe Kraljeviča Marka. — Slike It. Sorti, V deieli Cirlmuroev. — Povest e slikami. Fr. Militntki, Tolovaj MataJ. — Povest s slikami. Čiko Jota- Gradnik, Kalamandarlja. — Za mladino. Čilba Jo ro Gradnik. Pisani oblaki. — Za mladino. Iv. Sorti Bob In Tedl. dva neugnanoa. — S slikami. J. Wanchtetova, Pravljice. — 6 tdikami. Namesto 134 Din, velja v tej dobi cela zbirka če se denar pošlje naprej, le 100 Din .....s poštnino 106 Din. << Narofitla ■prejema: Tiskovna zadruga v Ljubljani PreSernova ulica, nasproti glavne pošte. Pridobitne sloje opozarjamo na U sta jo priredila d*. Franjo Ooupodnetič, Inšpektor gen. direkcije carine, ic dr. Konrad Smid, na-Jelnik gen. direkcije carine. Knjiga, ki obsega 640 velikih strani in kl velja vezana Din 830-—, i poStnino Din 838 — •• naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Frešsmcva uiioa 54. ffi Ostal je bil namreiS do zadnjega na ferovu, meneč, da ntegne še kak »delfin* poskočiti iz morja, in boječ se, da bi ga znal zamuditi. Njega ni prav nič mučila radovednost, kdo da so ti ljudje, ki so se na toli čudni način pojavili sredi Atlantika. Zelo rad pa bi do-fakal, da bi Se vsaj dva ali trije skafandri poskočili iz morja, da bi mogel ugotoviti točnost svojega opazovanja in računov glede povprečnih mer širino in višine loka. ki so ga opisali t3 najnovejši meteori . . . Čez čotrt ure je do dobra prepričan, da ni nobenega potapljača več v teh vodah, in se počasi napoti napoti dol v salon, kjer so zbrani, kakor mu pojasni mornar, ki ga sreča na stopnl-e&h, »višje glave* novodoSlecev. A komaj stopi v salon, mu zastane korak, oč: se mn Široko odpro, ustni Kaokrožijo, dvigne roko, kri mu zalije lice in kakor otrpel je: končno pa so vondar utrga hripav glas iz grla, suhega od presenečenja in ganotja: < Ciserat! Mattol! Miss Lourmel! . . . Pravzaprav . . . N'e! . . . Irona . . . Go-fpa Clseratova! In poročnik Saincer!» Potem globoko zasopo in še vedno na moč presenečen vpraša francosko s svojim komičnim naglasom, ki ga žal pe moremo napisati: «A odkod za hudiča vendar prihajate ?> Ne čakajoč odgovora hiti objeti Ireno in stisniti roko Ravmondu. ki ju je oba poznal še kot otroka, nato Jima predstavi svojo hčerko Jepsie, ki se smeji na vse grlo od zadovoljstva, da ae je seznanila na tako nenavaden način z ljudmi, o katerih jI je oče toliko in tolikokrat govoril. Tudi Mattolu stisne prisrčno roko, seznanil se jo z njim v Parizu, v laboratoriju profesorja Lourmela In tudi ne prezre Jacquesa Saincera, kl ga je prvič videl oni večer, ko jo doktor Lourmel priredil zabavo *na čast Jamersonu* v svoji hiši v Auteuilu. In profesor Lourmel? Pa teta Lucija? Zakaj ona dva nista prišla v skafandrih, kje sta onadva ostala? Medtem ko mu Mattol odgovarja — nekam preveč resno, sc zdi Jamersonu, ko se je vendar vse tako srečno izteklo — opazi učenjak čuden, nenavaden soj Ircninih in skoro v nič manjši meri tudi Raymondovih očeh: kakor da se na dnu duše, prav na dnu skriva bolestna tuga, neskončna bojazen . . . Takoj se mu zresni obraz. In lalsoiiično vpraša angleško: «C!serat, kaj resnega? ...» Raymond je govoril angleščino skoro še bolje kakor Mattol. «Da,i mu potrdi vprašanje, «nad vse resne stvari... Nameravali smo v New-York ... tudi vas bi obiskali.. -» »Lourmel, so mu je ...» »Ne, ne! Najinemu stričkn nl nič hudega, in tudi teta Lucija je zdrava ... Nekaj »Mogoče, da so že pri meni doma,* odgovori učenjak. »Naročil sem, naj mi shranijo pošto, ki pride te štirinajst dni, kar jih mislim prebiti pri siru Borndu.* »Naj se že v Evropi zgolj karkoli,* povzame Ciserat, »naj bo izid boja mod profesorjem in Nyctalopom na «nl strani In Invultatorjem na drugi strani, tak ali tak, eno je gotovo: Mit. tolova teorija pobijanja invulVuaja ^ je obnesla sijajno. Odkar smo se y Havrn vkrcali v podmornico, ni Irena in Henrija nihče več nad'egoval.» »Vse je torej kazali, da so bo stvaj ugodno končala, ko 06 zgodi v odda, ljenostl kakih petsto milj severno Bi-t, mudov — naša ura je kazala 28 min, čez 4 popoldne — nt>kaj neverjetnega, In Raymond pripoveduje Clmdalje večja groza se začne po, laščati poslušalcev. »Potapljaču je šinila rešilna misel v glavo,* zaključuje Raymond. »Za. čeli smo si torej nadevati potapljaško obleko brez svinčenih čevljev, kl smo jo tako napihnili in napolnili z ira. kom, da nas je veliki pritisk moria moral pognati kvišku. Nato smo odšli v water-balast, odprli lino in drug za drugim zdrknili v morje . . .» »Naši skafandri so tako pripravijo, ni, da se človek more svobodno gibati, tudi če je oblečen od nog do glave. Edina težkoča je bila, kako spraviti malega Henrija v oklep. Vsak skafander mu jo bil seveda prevelik. Bila H blaznost postaviM ga vanj. bi s« zadušil ali pa bl mu bakrena čelada zmečkala glavico. Ko sem vpraša! Ireno za svet, je dejala, da bi mn podložili blazinio, Mattol pa je še dobavil, da bi bilo dobro dečka uspavati. In tako se je tndi zgodilo. Potem sem zvezal z vrvjo njegov skafander * skafandrom miss E'len . .. , . (Dalje prihodnji« Kami* a drlam.m tt.Ho« u morate vr«d do SO bm« Oin S'—, MU aadal|a|a beseda 80 p» _ PMa M vodeo ««pr*l (lahko tudi • aaamkahl. Na .pfaianla odqovaria uprava la. ako |a vpratanlu petleten. mamilo n odgovor tar manlpuiaolltka priatolblaa (I Otal. Nemščino ."n ilrure ljudskoSoUke predmete poučuje gospodična. — Najlov pore uprava ..Jutra". 16257 Lefons de fran^ais fpratlque, thftorle) ou deml -plato, commo dame dc corn-D&gnls (pari« aussl I* alle-mand) voudrult avolr čtran-K»re Zldovka steza 4/III, Madame Sergo de 12—2 heu-Joa. 10210 Sobarico in pomivalkc »prejme restavracija v Ljubljani. „Slon" 16313 Šivilja ta Izdelovanje perila, se ISče lakoj za na dom. — Naslov irove uprava „Jutra". 15308 Pozor, gospicel | Šivalni itroj Prodajam ~- proda Izredno ugodno. — Plller, krojaški mojster, Prečna ulica 16242 Proda se: 1 pisalni atroj, 2 automoblla, 1 enovprežnl voz, 1 konjska oprava, več miz Itd. Na3lov pove podružnica ,,Jutra" v Mariboru. 15946 (dobe) Krojaški pomočnik Vi reflektlra na stalno metlo. najraje starejša moč. Vajen vseh večjih del, eo .... , , »orejme v stalno nameSčenJe Tp/tercCa TSrrag° Nastop takoj, pla^ po do- , Schrab, Ljubljana. Dvomi Bovoru jako dobra. Ponudbo | trs 3* f* poalati na naalov : Ivan j...... ..... ft o g a 1 a, krojaEkl mojster. nnril« vi Miklavža* Jesenice-Fužine, Gorenjsko. L'arU0 za ^IKiavzai 16283 Vsakovrstne Jopice ln jum-perje kupite najceneje na Trnovekem pristanu štev. 30. 16336 Nepremočljive „Waterproof" dežoe plafifte. gumi-pelerine sa dame, prevlečene s svilo in usnjene 44 Praktikantinja >• sprejme pri upravnlgtvu tednika v LJubljani. Naslov pove uprava ,.Jutra". 16384 Čevljarski vajenec I* sprejme. — Natanftnoje: Fran Kurent, Carlfcr, Pot v feoiiio dolino Et. 12. 16402 (iščejo) Dobra mož 5 vagonov bukovih hlodov prodam. 2agaJo se po ielji kupca. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,J3uk. hlodi". 16390 Med trCu aa potica v škafih pe 85 K 1 poaoda vračunana. FtneJAl med cena po dogovoru. A- Maček, Vrbnlka. 15658 Sobica N Odda solidnemu gospodo. Naslov povo oprava „Jutra". 1645S Raznovrstnega fižola prodam večjo mnotlno. — Naalov pove uprava ..Jutra". 19178 Štajerski tiiol orehe, sadje ln suhe gobe, kupujo in plačuje po najvl6-Jih dnevnih cenah ..Agrarla" veletrgovina t deželnimi pridelki. d. s o. s., Maribor. Aleksandrova 57. 16421 Stenski koledar za leto 1924. oddaja na debelo preprodajalcem U':a tista, iS. i v lilijam Novozidana vila i obrtniškimi prostori, primernimi za trgovino In obrt, z lepim vrtom, v največjem industrijskem kraju Slovenije, aa proda. Ozira ee le ua resne kupce. CenJ. ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Slfro ..Nova vila". 16182 Hiša e Irrrstno idočo gostilno in mesarijo, blizu kolodvora ▼ Mariboru, se za 1.000.000 Din resnemu kupcu takoj proda. Pojasnila daje dr. Tomfiift v Mariboru. 16065 Kostanjevega lesa več vagonov (brzojavnih drogov), prodam franko postaja Zalog. — Ponudbe z navedbo cene na upravo ,,Jutra" pod ..Kostanjev lea". Klavirje 163S2' planine, harmonije, prodaja " in izposoja Alfonz Breznik, največja zaloga vseh glasbil, t dveletno prakso, vešča vseh enir.fr.Ti somAn stnr?! muzlkallj In strun, LJublja- plsarnižkih del, teli meeta »mreKOTl semen. Storži ^ M<,^nl trg 3i poleg „,.- kontorlatlnje v Ljubljani ali 2 vagona za promptno doba- garata. 15413 kje na Gorenjskem. Ponudb« vo. — Naslov pove upravo i. poslati na upravo ..Jutra" ,.Jutra" pod Slfro ..Storžt". god „Dobra moč". 16161 Starejša vdova ?ell mesto pri otrocih brez 16320 Pozor! AU ne veste, da plačujem po Hišo z gostil, koneesijo blltlnl LJubljane Imam naprodaj. Vpra&anja naj ee pošiljajo na upravo ..Jutra" pod Slfro ..Mehana". 16336 Lepa manjša vila v Mariboru e prostim eta-novaajem, eo ugodno proda. Naslov pri podružnici .Jutra' v Mariboru. 16334 Sknpno stanovanje s brano In vso oekrbo, eo Mesarji, pozor t v najem ae odda takoj mesnica z ledenico, na Jako prometnem kraju pod ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava Jutra'*. 16030 Lokale ca pisarno blizu glavnega kolodvora v Mariboru, oddam takoj. — Ponudbe pod ..Lokal" na po-drulnlco ,.Jutra" v Mariboru 15861 Trgovski lokal na najprometnejfil točki. IS minut od glavne potte, ae odda. — Naalov povo uprava ..Jutra". 16448 Mali lokal Znanja želi 26I«tnt Inteligenten obrtnik z gonpoJlčno, kl bl bila dobrega srca, »e rada kratkočasila v zimski sezoni. Zenl-tev nl Izključena. Ponudbe, če mogoče s sliko, pod filfro „Prvl pogled" na podružnico ..Jutra" v Celju. — Tajnost zajamčena. 16419 Eros naj dvigne pismo t opravi ..Jutra". 1«M3 Mlada Izobralena gospodična. Jel! Slvabne krespondenee z inteligentnimi gospodi. Prednost Imajo akademlčuo naobraže-nl Primorci. Dopise pod Slfro ..Blondinka" na upravnlStvo ..Jutra". 16412 Trda in dolga zima trka na duri. — Z malimi strokkl pa Imamo lahko prijazno ln toplo stanovanje, ako si nabavimo aparat T o p 1 o d a r , kl Stedl kurivo tn denar tn se ga naroči pri JugometallJj, LJubljana, Kolodvorska ulica 18 aU pri R. NIplč In drug, Maribor. 16451 Ribje olje medicinsko svete, vedno v zalogi — drogerlje A. Kane, LJubljana, Židovska ulica 1. 15888 Strj-chnin Lisička zvitorepka lz Polzele, ee naproia /a svoj pravi naslov Poslati ga Je na upravo »Jutra" pod „LlsJak". 16438 Dva mlada gospoda telita znanja z dvema mla-dima gospodičnama. Prednost na Joaenlcab z opremo za Špecerijsko obrt, na zelo prometnem kraju, vsled sellve _____ . takoj naprodaj. Ponudbe pod Imajo gospodične Is Posavja. ..Ugodno" na upravo .Jutra". Dopise Je poslati na upravo 16418 „Jutro" pod ..Miroslav In Jaroslav". 16452 svet, doapel. — Drogerlja K. Kane. Ljubljana, židovska ulica 1. — Oblastveno konce-sljonlrana prodaja strupov. 15894 Samo «Aikadont> zobna pasta Vaa more popolnoma zadovoljiti. 15893 Mesarji, pozor! Pripraven lokal oddam v sredini mesta LJubljane, prometna točka, za mesarje glavna ulica. PrlvSek Hlnko, ' nlhfie ne moro razumeti. — LJubljana, Miklošičeva cesta Pošiljatelja prosimo, da ga Gospodična! Pod tem naelovom poslani mali oglas za dopisovanje. Kdor mi želi pomagati pri kompletlranju zbirke klasikov. tako Jurčiča, Levstika, Trdine, Kersnika, Tavčarja ln Ima morda cele zbirke, ali pa posamezne zvezke, se prosi, da P9SIJe srvoj naslov upravi ..Jutra". Plačam dobro. 16408 št. IS, I. nadstr. ŽO.flO Din posojila Vrhniški pcciini prašek Z vrhniškim pocllnlm pra-Klcom pečene močnate Jedi so bolJSe kot s kvasom pečene, ker ne provzroftajo napenjanja, Zato se posebno priporočajo za bolnike, ker eo Jako lahko prebavljive. Vrbnl-... t X_ A |„. .V,... »I pccllnl praSek izdeluje Ako hočete da Ima objava IekJrna na Vrhniki 16450 nam posije natančno naptea-1 nega čo hoče, da bo objavljen. Uprava „Jutro". Samotar! VaSega malega oglasa ka! smisla, nam morate eporočltl denar zaslguran ln stoj pravi naulov. — Uprava " ,Jutra". .. leče obrtnik za dobo 6 mesecev. dobre obresti. Ponudbe na upravo ,. Jutra" pod Slfro ..Meaebn« obresti". 16270 Tihi družabnik Resnega znanja v svrho poznejše tenltve t dobro altulranlml gospodi iz kl razpolaga s 150.000 dinarji, se Išče v svrho povečanja zelo dobro vpeljane tr- - govtne z meSanlm blagom ln mesta aH dežele od 28—40 deželnimi pridelki v promet- let telita dve vsostransko, , .., . , .. i nem kraju Dolenjske. Ponud- 1 tudi gospodinjsko naobraženi ISče za mlaj Se dljako In di- be nJ upravo ..Jutra" pod gospodični, ena črna. druga jakinje. Ponudbe na upravo sifr0 , Brezskrbna bodočnost" brinetka, prva resna, druga Tutrfl ' DQd itnllon npn. ' . .. — * " ** * — ln ae direktno od tam tudi naroča vsaka kullčina. 15999 Miklavževa, božična In novoletna davila si nabavite po ngodnlt cenah edino le pri trrdU R. aimoslecltner Celje, fiospasha dIIgb \\ Velika isbera ilatain«, erebrnine, China-irebra U ar runih slovitih znamk — i preciznim tekom -t Lastna popravljalniea Porofinl prataal s po men tekom 4 nr S Kupimo oele partije mana fakturnega blaga tudi od gg trgovcev ii dežele, proti takoj S njemu plafillu it prevzetjn. Ponudbe pot ^Partije" na upravništvi .Jutra". 1618! .Jutra' Sina". ..Boljša dru-16198 4000-6000 kron plečam za stanovanje 2—3 sob, po možnosti v meetu. — Naslov pove uprava ..Jutra", 1G338 Na hrano in stanovanje pove uprava „Jutra". 16305 16180 Hrano zastonj onemu, kt posodi 5000 do 10.000 Din za začetek majhne obrti proti mesečnemu odplačilu. Plačajo se dobre obresti ln daje brana kot nagrada. — Tudi kdor ml odda ali preskrbi 2 sobi e prlti-kllncml takoj, dobi brezplač-se sprojme soliden gospod v ' no hrano, event. zastonj go-novi vili na Prulah. Naalov »podlnjstvo. — Ponudbe na ---- upravo ..Jutra" pod „Hrana" 16164 Stanovanje Blagajna iz kovanega železa, 1'40 m ____________r ____ Ciatere ali pri (samostojnemu visoka. 300 krj težka, se trt- najvTšJlh^cenah slart5 "ohleko. gospodu kot gospodinja. — krat zapira (Werthelm), r {evlje in pohištvo ltd.7 Na Ponudbe pod ..Sposobna" na popolnoma dobrem stanju, ee straIike pridem ua dom. Upravo ..Jutra". 16291 ugodno proda. — Naslov -ri D0pi8nica zadostuje. Martin upravi „Jutra" pod ..Bla. pram<., LJubljana. Sv. Jako- gejna". 16326 !ja uabrežje St. 29. 1567S živahna. Ločeni dopisi pod ..Crna" ali ..Brinetka" na podružnico ,,Jutra" v Mariboru. 16431 Za slabotne otroke Emulzija ribjega olja. Vsaki teden sveža. Mnogo učinkovitejša kot navadno ribje olje. Izdeluje: Lekarna Ra-mor, Ljubljana, Miklošičeva cesta. (Pri glavnem kolodvoru.) 15524 Ustanovljena 1889 Tvrdka Ustanovljena 1869 Llngaijeta, Medena ulici Ib Pred Škofije priporoča svojo bogato zalogo v moškem blagu kakor snknu, ievjoto ta povrSnifee in raglane, kamgarnu xa obleke in modne hlače, double štiifu za Solidna aimako sukn.ide Zallana postrežba! in površnike. cenel Kot drniabnica s primernim kapitalom telim Knjigovodkinja B večletno prakso, zmožna bilance in amerikanskega knjigovodstva, GledaliSko kukalo ! Jesenske suhe gobe elovenske ln še prav dobro ohranjeno, se ve,-.j0 množino, kupim. Po-nem^kc korespond-mce, etro- po zmerni ceni proda. — nudbe z vzorcem na naslov: jeplsja ln vseh Hruglh plriar- Na3lov pove uprava ,.Jutra". Komeklln, Orso 6, Mllano I Bišklh del. teli spremeniti s 16317 1. februarjem 1024. olužbo. *Jenjejie ponudbe Je poslati rlo kolico tega mesecu na Elektromotor »mravo ..Jutra" pod BICro Ja ct,akomernl tok, 220 vol- ..Samostojna". 16406 t„Vi 2 HP znamka „Elln", .. _ nov, oe proda. - Cena 6000 cd 1912 dalje eo kupijo. Po- 10167 Popolni letniki z dvema atl trem! sobami, event. celo hiSo, vzamem v najem v bližini mostB aU na pristopiti k majhnemu dobro- kaktnem prometnem kraju. Idočemu podjetju. Ponudbe Ponudbe pod ..Takoj 1924" pod ..Družahnica" na upravo na upravo ..Jutra". 16296 ..Jutra". 16293 60.000 E nagrade aU izvrsten skoraj nov planino dotlčnemu, ki ml pre- 6.000 dinarjev rabim nujno za dobo 6 tne-seccv. Garancija proti poro-skrbl etanovonje 2—4 sob v j,u 18 odst. obreetl plačam sredin! mesta. Ponudbe pod takoj. — Ponudbe pod Šifro j Naročajte „Jutro" t ..Tri osebe" na upravnlStvo Jutra". 16444 Stanovanje e 8. event 4 sobami, se odda za dobo več let. — Ponudbe pod ..ftt. 4000" na upravo ,,Jutra". 16446 r*i» Sin. Drogerlja. Kranj. 16433 nudbe na upravo ..Jutra" ' pod naslovom ..Slovenec . _ .... Lepa kočija Trapist sir I a Jjolnomneten nudi po 29.90 „ _________ ___... ---- ------ --------------, dinarjev franko poŠta ali že- opremo, naprodaj pri Ivami Ponudbe na upravo „Jutra leznlca. Trgovsko podjetje K. orožniku v Stični na n o- pod ,,Kolo' Mahorčl«, Zagreb, Petrova ioniBitem. 16409 ulica 85. 15351 dvovprežna. dobro ohranjena. Žensko kol« s kompletno konjsko prsno dobro ohranjeno, se kupi. --•■ - - - - ——11 - -- ------- .Jutra 16337 Železna peč Perzijska preproga Trame, desko, antene, hmeljevke vnclJ dimenzij, kupim vttako množino. Stalen se proda. Na ogled oči 3 tn pol m. Samot in zlata ure popoldne na Poljanski odjemalec. Flnčljlvo takoj.— damska ura, ee poceni preda. MStl 13, I. nadstr.. Vnlcnta. Ponudbo pod ..Bottonbrls Kseiov novo uprava ,,J"uiru 16144 Pozor, veleposesinjkil Valvasor: Original flsl! Kje, so Izve »Jutr«". Dve žimnici garantirano čisti, e podzetlav na up-avc ,,Jutra". 16440 Stelaže, pulte manufakttirne in Špecerijske, Na stanovanje in hrano ae sprejmeta dva gospoda, ali dijaka, takoj ali z Januarjem. Naslov pove uprava „Jutra". 18405 Stanovanje r. nizko najemnino, obstoječe lz sobe tn kuhinje, ee zamenja za večje. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Nlzka najemnina". 16400 ..Garancija" na upravnlStvo ,.Jutra". 16413 3 košati pnrani vsak zs se častnoobvezno popolnoma molčeč. Iščejo p u t k e. Pismo pod ..Stanko, Slavko. Sršen" upravi ,,Jutra". Izbranega podčrtati — Naznanila časa zaželjeno. 16266 1000 Din dam tistemu, kl ml pove za stanovanje s sobo In kuhinjo. Osebi, kt Je Javila pod ..Prezlran" moj naslov, najlepša hvala 1 V bodoče naj prepusti zadeve prizadetim osebam. 16415 8tiri mlade navihanke bl rade dopisovale s mladimi Inteligentnimi gosrodl. Dopise, če mogoče ■ sliko, trn- ; Ostalo uredim eani. Ponudbo pod Slfro ,.9pova, Urša. Ka,-! . ___■■___________txt.,» in MarJc.na' unravo : Khpre t i 1 e™ *. I p^ .Besno" »"a" upravnffl"? tra in I V fe t WTe r 16HŠ ■ SrniSčš prt Ptti16129 ' ".Jutra". 1 "Jutra ' na upravo 162S5■ V svojem in v imena svojega oSeta BaslUJa, bratov Va. lentlna, Žanlta, Tonfiota, i eopolda in Lojzeta ter sester Marijo Sturmove. Franoke Novakova Terasljo, Tončke ln &nlce naznanjam vsem sorodu i k- . itoljem in znancem žalostno vest, da je ua5a blaga mama, oziroma, žeua, gospa Neža de Gecco, roj. Mlakar opokarjeva iona dne 28. novembra opoldne, po dolgem mučnem trpljenju, večkrat previdena s tolažili »v vero Bogu vdano preminula t 69. letu svoje dobe in so preBelila v boljSe življenje. Biagopokojnico smo due 80. novembra položili k rečnemu počitku na farno pokopališče v Cerkljah pri KrSkem. Vsem, ki eo biagopokojnico spremili k večnemu počitku, vsem, ki «o molili za njen duSni mir, in vsem, ki «o nam na ta ali drug način lajSali težke ure, bodi izrečena prisrčna zahvala. Vsem in vsakemu posebej: Bog plačaj I ,_.„„, Sv. mašo zaduSnice se bodo brale zlasti v tarm cerkvi Br, Marka v Oerkl ah in tia Prežgaujem pri Litiji. Prosimo, molite za dnSui mir rajnice! Skopice pri Cerkljah - Prežganje pri Litiji, 2. docembra 192» Fran ds Gecco, 6217 trgoveo, Prežganje pri lalttJL Domače vesti LJUBLJANSKI ŽUPAN DR. PERIC centralist, privesek kapitalizma Itd. »Najbolj mizerna stranka v Sloveniji so socijalni demokrati.« Tako plšo iluibeno glasilo SLS. »Lačni voditelji, socijalpatrijoti, centralisti, prive-iek velekapitalizma« — tako psuje »Slovenec« socijalisto dr. Korunove skupine. Med Korunove socijaliste spadajo od meseca oktobra tudi gg. dr. Peric, Tokan, Mihevc in tovariši, ki sode v ljubljanskem občinskem svetu kot lavezniki klerikalcov. In gosp. Perič je ljubljanski župan že vedno po milosti iste SLS, ki ga sedaj zmerja v svojem glavnem glasilu. Gospod župan si lahko izbere enega Izmed častnih naslovov, ki mu jih je naštel njegov pokrovitelj »Slovenec« ia Bvojo vizitko. V nemaii zadregi bo, a katerega naj se odloči. Vsekakor so gg. Korun, Perlč in fratnik glasom »Slovenca« voditelji ♦ najbolj mizerne stranke v Sloveniji«. Radi županskega stolčka bodo ti gospodje vodili socijalizem bržčas tudi v bodoče tako uspešno, da bo trajno 04*1 med dvema stoloma. Politika teh gg. sodrugov je res mi- tema. * * * • * Dne 8. decembra bo oprava ustavila pošiljanje «Jutra» brez Izjeme vsem, ki do tega dne ne plačajo naročnine do konca tekočega leta. Cenjeni naročniki se v lastnem Interesu naprošajo, da brez odloga poravnajo ivoje obveze, ako nočejo Imeti sltno- ali pa na stavblšču nasproti glavnemu kolodvoru. Hotel so bo gradil baje z domačim kapitalom. * Mariborski občinski svet. Včerajšnje poročilo o soji mariborskega občinskega sveta popravljamo v toliko, da jo ob po- * Ustanovitev oblast, odb. Rdečega križa ročilu dr. Rosine o zadevi uradnika Dern- i Celjn. V sejni dvorani mestnega mngl- kopfa predlagal dr. Mulej, da smejo ob- slrata se je vršil pretekli petek pod pred- činski svelniki kot advokati zastopati sedstvom župana dr. HraSovea sestanek meBtno občino. Predloga torej ni stavil vseh celjskih društev, ki je bil namenjen dr. Rosina. propagandi Rdečega križa. Odzvalo se Je! * Is tajno sejo mariborsko--* oMinskega povobilu deset društev. Po prečttanju sveta. V torkovi tajni seji so naklonili Pravil ln potrebnih informacij, ki Jih Je nekemu umetniku COOO dinarjev podpore ■tal predsednik, se je sklenilo sklicati to- za lečenjo. Za komercljolnega vodjo mest- kom dveh mesecev ustanovni občni zbor ne elektrane je bil imenovan znani msrl- za oblastni odbor. | borskl narodni delavec, Ivan Kejžar, do- * Smrtna kosa. Umrl je v ponedeljek slej vodja mariborske podrirf.nloo Bnlka-3- t. m. v Arclinu pri Vojniku po dolgi ln na. Uslužbencem mestnega električnega 'ežki bolezni odličen narodnjak, g. Martin podjetja bodo na njihove zahteve plačali Vrečko, veleposestnik, stavbeni podjetnik nadurno delo. Upokojenci dobe odslej vsi ia bivši župan občine Skofia vaa. —. y. I nokoinine imlačane y dinarjih. Rešena ie „lmpfix" Telefon 70. 349. V zadnjem času me Je več znancev opozorilo, da se kot vzrok mojega odhoda lz opernega ansambla navala baje moje pretirane honorarne zahteve, katerim gledališka uprava nI mogla ugoditi. — Slične vesti ie nekdo trosil že ob mojem lanskem izstopu In v nekem listu Ic bilo celo Citati, da sem bila med onimi, ki jih je uprava radi pretiranih zahtev morala — odsloviti. SIcer Je list prinesel tozadevni moj popravek, a kakor vse kaže, Imam še vedno »dobre« prijatelje, ki hočejo to trditev na vsak način uveljaviti. Da se Izognem še nadaljnlm sumniče-njem ln zgražanjem, sem prlmorana v svojo obrambo Izjaviti, da se z upravo Narodnega gledišča glede honorarja sploh nisem pogalala. temveč |o samo prosila, da vzame moj Izstop na znanje. Oloboko sem uverjena, da stane pevka, Prago, Dunaj ln Italijo. Notirale so devize: Amsterdam 8370 — 3S90, Dunaj 0.13475 — 0.12575, Bruselj 0 — 415, Bu-dimpešta 0.47 — 0.48, Bukarešta 0—46, Italija izplačilo 883.25 - fcS4.25, ček 382.5 — 383.75, Kristijanlja 0 — 1320, London izplačilo 886 — 387.5, čok 885.5 do 886.5, Newyork ček 88 — 88.75, P.-riz 472.5 — 477.5, Praga 259 — 260, Sofija 0 — 69, Švica 1547.5 — 1555, ček 15-15 - 1550; valute: dolar 87 — 87.5, avstrijsko krone 0.1225 — 0.1235, češke krone 258 — 265, funt šterllog 0 — Č82.3 francoski franki 467.5 — 472.5, napole-ondori 815 — 0, lejl 42 — 48, Švicarski franki 0 — 1545; efekti: Kskomptna 165 — 167, Kreditna Zagreb 151 — 152, Hipotekama 100 — 101, Jugoslavenska 145 — 147, Ljubljanska kreditna 225 do 285, Praštedlona 975 — 985, Slave.neka 108 — 110, Eksploataeija 217.5 — 225, Drava «50 — 675, Goranin 146 — 160, Sečorana Osijek 2410 — 2450, Nihag 190 do 196, Gutmann 1780 — 1775, Slavska 850 — 0, Slavonija 210 — 218, Trbovlje 885 — 890, 7% investicijsko 52 — 85. BEOORAD. Blaga jo bilo dovolj in j« Narodna banka Interveniral« lo v devizah na Ženevo. Notirale bo devize: Amsterdam 8860 — 8370, Dunaj 0.185 do 0.12525, Budimpešta 0.46 — 0.475, Za-nevn 1647.5 — 1548.5, London 884.75 do 385, Milan 888 — 3833, Newyork 88.8 do 88.4, Pariz 474 — 476, Praga 268.6 do 259, Solun povpraševanje 150, Sofija ponudba 69; valut e: levi «7 — 70, francoski franki 474 — 475. LISTNICA UREDNIŠTVA. Uredništvo Izjavila, da dopis z dne t m. Iz Vlžmariev o g. Matjanu nI Izšel iz vrst šentviškega učlteljstva. Lastnik In Izdalatel) Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Pr. BrozovIC, Tisk Delniške tiskarne, d. d. v L|ubl|ant isi pr kupit« najoanaja pri tu Dražbi ILIRIJA, LJubljana, Kralla Patra trg: 8. — Tal. 920. Vpemenako poročilo Ljubljana 6. decembra 1923. Ljubljana ?0fi nad morje« Kraj opazovani« Ljubljana , i/jubliana , Ljubljana . Zagreb . . Beograd Dunaj . . rrag« . , Inomost ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 758-9 758-6 7583 768-5 759-1 756-8 754-8 755-7 Zračna temperatur« Veter Oblačno 0-10 PsdHvlne mm 2-8 jug. isap. oblačno VI 88 brezvetra dot — 3-3 sov. ispad . — 40 breivotr« val obl. —- 6-0 tapad oblačno 9-0 o-o brezvetra megla s'0 -4-0 ■cv. rsh. oblačno 2*0 -20 zapad » 2-0 V Ljubljani barometer višji, temper. visoka. Solnco vzhaja ob 7-29, zahaja ob 1613 Dunajsko vremensko poročilo: Na i tranja megla, milo; izboljšanje vremena, višinah Alp brijejo še južni vetrovi. Na- ki utegne nastati nc bo dolgo trajalo, poved za 6. t. m.: Oblačno, deloma iu- i --- Telefon llev. 730 Telefon ilev. 730 KINO „LJUBLJANSKI DVOR" Sreda 6. deosmbra Četrtek 6. dsoembra Petek 7. deocmbra Sobota 8. decembra znana iz drame ,,Trl ljubice grofa M&rana" Igra v najlepši družabni pustolovni drami šestih dejanj Zgrešeno življenje Predstave: ob delavnikih: 3., >/«7., '/»8. in 9. uri ob nedeljah ln praznikih: 11. nri dopoldne popoldne ob 4., >/«6i V.8- in 9. uri Cen Z. nadstropje: Lota I. rada, aedei .... Din IS' ppostopom i Parter: 6234 Ložo, atranaka, sedež Balkonski aedei . . Parketni sedet . . • U'— Rezervirani aedot . . 10-— I. proator...... II. prostor...... Dnevna predprodaja vato p nI o od 3. aro dalje. Din 9'- 8'- ii n n Sester J Iz sfare Ljubljane LJubljana leta 1802. (Dalje.) Krakovsko predmestje. Krakovo in Trnovo sta bili pred dobrimi sto leti vasi. Na vprašanje: kje si bil? odgovarjajo .Se dandanašnji nekateri starejši domačini: aa vasi. O Krakovskem predmestju poroča s>-inam 1802 naslednje: Pri nekdanjih Krl-levnišklh vratih, sedal pri poslopju nemškega viteškega reda meji na Gradišče in mesto, ki ga loči od nJega Zoisov, prt i mestni graben, skozi katerega ima pri vodi zvezo; razteza sc do Llubljaničinega pritoka Gradaščlce, ki ga deli od Trnovega; spada v trnovsko župo; prebivalci s o večinoma ribiči In čolnarji in so vs/ podložni bljubllansklb komendi nemškega viteškega reda. Od Gradišča sem stojf (leta 1802.) ob nekdanjih Krlievniških vratih na levi ob Jarku št. 1 Ivana Matev-feta, ki le še magistralni podložnik. Tu je bila znana gostilna pri nuinero 1, kjer so ostajali do otvoritve dolenjske železnice zlasti dolenjski vozniki. Vellkonočnf potres leta 1895. Je tako poškodoval hišo in obširno gospodarsko poslopje, da se je moralo podreti. Selišče je kupila križev-nlška komenda in ga pretvorila v vrt. Leta 1802. je stala ob jarku še ena hiša tam, kjer je sedaj Modlceva (Coizova cesta 9). Njeno hišno Ime je bilo «Pe-moš». Poprej sta sloneli dve hiši ob Zoisovem grabnu, a so II odstranili zaradi požarne nevarnosti. Dne 21. prosinca 1774. je kupil 2iga Zois na dražbi za 260 gld. mestni graben zunaj Krlževniških vrat pri Krakovem (Argo, VI, 94). Pomniti treba, da Je iekla krog mesta pod obzidjem voda v globokem mestnem jarku; pri vsakih mestnih vratih Je držal čez Jarek most, pri Poljanskih vratih celo dva (Vrhovec, Ljub. mešč, 7). Nasproti sedanji mestni šoli (1875) je tičal v mestnem obzidju okrogel stolp, ki so ga odstranili leta 1889. in nadomestili z glorijeto. Po zasutem Zoisovem grabnu je Izpeljana sedaj Zoisova cesta. Ob Ljubljanici navzgor do Qradaščlce Je stalo 1802. leta 25 hiš. Prvi Je bil lastnik trgovec dašpar Kanduč, ki je stanoval v Zlati luknji št 296 (lnst. Schem, 1802, 204). Na Krakovski cesti od vode gor navaja seznam 23 hiš; dve med njimi (41, 42) je hnel v lasti tajnik deželnega glavarstva France Martlnle. Doli proti Gradaščicl (sedanja Kladezna In Grada-ška ulica) Je bilo 18 hiš; po dve sta Imela France Debevec In Ivan Kovač. Sedanja Emonska cesta, držeča proti Trnovemu, se je zvala Trnovska cesta. Konec nje Je bil most pred cerkvijo, edini, ki Je tedaj vezal Krakovo s Trnovim. Pri Trnovski cesti stoji v seznamu 1802 opazka: Od pristave nemškega viteškega reda in znamenja sv. Janeza Nepomučana proti mestu, na Frtlcl. Križevniška pristava Je stala na Mlrju, ki je bilo nenaseljeno In neobdelano, na rimskem obzidju tam, kjer se dviga sedaj Jakopičeva hiša. V znamenju se je naš seznam zmotil. To je Marijino znamenje z Bogorodlčnlm kipom Iz 14. stoletja, sloneče še sedaj ob rimskem zidu na Emonskl ccstl. Na Frtlcl, zgrajeni v in na emonskem obzidju, sta bili leta 1302. dve hiši, kar se pozna na slemenu; sedal sta strnjeni v eno. Prvi Je bil lastnik Oregor Pavlin, drugi (proti mestu) Luka Mrak, čigar začetni črki LM z letnico 1814 se še nahajata nad vrati sedanje hiše, ki ji je posestnlca Ivana Sternova. Pri Mraku na Frtlcl je bila gostilna. Razen te Je imelo Krakovo 1.1802. še štiri krčme. Nasproti Frtlcl Je bila gostilna pri Frgollnu, kjer je točil Matej Matevže; naš seznam poroča, da je bila tam čolnarska krčma (Schiffmannswlrth). Nad vrati Frgollnove (pozneje Dolenčeve, sedaj Spltzerjeve) hiše stoji letnica 1776. V sedanji Crnetovl hiši (Krakovska ulica št 6) Je krčmarll ribič Florljan Čelešnlk. Sredi Krakovega ondl, kjer se Je reklo pozneje pri Flisku, le bila gostilna Simona Halnerja. Krakovski nasip nI bil brez krčme, tamkaj se je na št. 7. (sedaj 6) vkvarjal s pivci ribič ln ubožnlčar Tomaž Črne. Poleg krojaštva se Je bavll z go-stllnlčarstvom v Jerlnovl hiši (sedanja Emonska cesta 4) Boštjan CergoL Razen trgovca Kanduča ln uradnika Martlnca so bili krakovski hišni posestniki navadni delavni ljudje. Leta 1802. Je bilo med njimi 21 ribičev, 1 veliki čolnar, 19 malih čolnarjev, 7 dninarjev, 5 kr.čmar-jev, po 2 zidarja In tesarja, 3 krojači, po 1 mizar, kočljaž, voznik, prodajalec soli. Zelenjad, ki so jo gojile In na Trgu prodajale Krakovčanke, Je dajala lep zaslužek. Trnovo, To predmestje le mejaš Krako-vega, s katerim ga vete most na eestL Gradaščlca ga loči od Krakovega. Tmov-čani so večinoma čolnarji; vsi so podložni magistratu. K Trnovemu spadalo Po-gačnikova In mestni opekarni. Hiše so začeli šteti takoj pri mosta. Številke teko ao OradaSltet k Ljubljanici, potem zadaj okrog (seznam 1802). Trnovo z napol lesenimi, s slamo kritimi hišami je prenaredll veliki požar, ki le na cvetni petek dne 4. mal. travna 1800. vpepelil krog 70 poslopij. Vnelo se je pri Komarju (sedaj Trtnlk, Cerkvena ulica 1). Huda sapa je zanesla ogorke v Kolezljo; ondotnl mlin Je bil prej v plamenih kakor nekateri KomarJevl sosedje. Trnovski cerkvi, prednici sedanje, Je pogorelo ostrešje ln zvonovi so se raztopili. Rane, tedaj vsekane Trnovemu, še niso bile za-celjene leta 1802. O veliki izpremembi, izvršeni po požaru, priča dejstvo, da našteva hišni seznam iz leta 1798. v sedanji Cerkveni ulici 17 hiš, a leta 1828. lih je bilo 14 (sedaj 13). Marsikatera hiša ni vstala s pogorišča, nekatere so prestavili drugam. Iz Imenovane ulice sta se umaknila, kakor poroča seznam 1802, k Ljubljanici Ivan Učak In Anton Blažun. Iz sedanje Trnovske ulice Je premestil Matej Vlzjak hišo k Pogačnlkovl opekarni, Ivan BezlaJ In Oregor Cerar — oba lz Iste ulice — pa na pogorišče mestne opekarne. Čolnarja Josipa Učaka hiša (stara št. 25), do požara sloneča ob trnovskem župnl-šču, nI vstala iz ruševin. V seznamu 1802 so označene trnovske ulice po smereh: Od vode gori — Dalje v ulici na levo — Prt mestni opekarni — Proti Mestnemu loga — Od tam na desno na polju. V Trnovem so bile nekdaj tri opekarne, med njimi dve mestni: spodnja In zgornja. Spodnja pri sedanji NušakovI vojašnici nI pogorela, dočim Je zgornjo, stoječo ob Gradaščicl, leta 1800. uničil požar. Opckarnarskega mojstra stanovališče je bilo v sedanji Šarčevi hiši (Kolezijska ulica