Št. 103. V Gorici, dne 27. decembra 1899. Izhaja dvakrat na teden t ftlrih tadanjlh, in sicer: vsak torek in potek, zjntranje izdanje opoldne, večerno Izdanje pa ob a. uri popoldne, in stane z ,.° PosamiCne številke stanejo iT kr. ** ¦¦ ' - - Naročnino .sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. O v Oorici v »Goriški Tiskarni» A. Gabršček vsak •lan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od !». do 12. ure. Na naročila brez dppoKliine naročnin«; 4i' ne oziramo. ,,IMHM0ltKC'>i2haja neodvisno od «8oee» trikrat, mesečno in stani? vStt"ieto' gld.' 4-ž0. «!Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Schvvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni I.avren5ič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. • SOČA Tečaj XXIX. (Večerno izdanje). Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7. v Gorici v L nadstr. Z urednikom je mogoče p-«™;« "' -- « ~»-12. dopoludne ter. od 2. " In praznikih od 9. C se nahaja v Gosposki i Dopisi naj se ] " Naročnina, rekla, spadajo v delokrog upravniStvu. Neplačanih pisem : upravniŠtvo. Oglasi in posianics se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-ltrat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 ki-, vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večjo črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. „tf oriSU Tiskarna" A. OabrSček tiska in zalaga razen «Soče» in «Primorca» še »Slovansko knjižnico*, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v «Slov. knjižnici* se računijo po 20 kr. petifr-vrstioa. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod! .. . . ¦ ' -i «Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Naši veleposestniki. Za dopolnilno volitev v deželni zbor 3. januvarija so storili • naši veleposetniki letos po dolgem času zopet enkrat prav v a ž o u in od I o Cen kor..k. Urez ozira na ^Slogo" so se s a m o s t o j n o dogovotsjji in zjedi-inli za kandidata g. O-karja u|l$>ršček , ki je v Tolminu župan, načelnik cestnega odbora, član okrajnega šolskega svet«, odbornik novega /1'rgovskcga in obrtnega društva za Goriško*, splch veljaven in odličen mož v Soški dolini..... Naši veleposestniki v Brdih, katerih je lepo število, so se oglašali za g. Aid. J a k o n c i č a ; župan v Medani g. Ant. Z u , c h a 11 ga je predlagal tudi na shodu. Besna kandidata sta bila torej le gg. G a-b r š č e k iti J a k o u č i č, ki sta sicer oba jednega mišljenja glede pa goriške homatije in o potrebi samostojnega nastopa veleposestnikov; podpisala sta tudi na prvem mestu pomembno okrožnico na veleposestnike, katera je bila omenjena zadnjič v oklicu odbora veleposestnikov. Ker je pa g. Ja-končič sam odločno nastopil za samostojno kandidaturo g. Gabrščeka, so se udali tudi oni veleposestniki, ki so sicer želeli njega •— in ostal nam je en sam kandidat, katerega so tudi vsi navzoči veleposestniki sprejeli. Kolikor poznamo naše veleposestnike, bodo po ogromni večini s prepričanjem volili g. Gabrščeka, in to prav radi tega, ker je njihov' samostojen kandidat. Ali je »Sloga* sprejela to kandidaturo na znanje ali ako bi ji nasprotovala in takd razdirala slogo veleposestnikov, ne spremeni prav nič ko-nečnega vspeha. Nasprotovanje od strani »S I o g e* bi le dokazovalo, kakd ho«*eio sicer nepoklicani ljudje ustrahovali tudi že veleposestnike, ako ti ne plešejo po njihovi volji; dokazovalo bi, do.zlovoljuo rušijo slogo in disciplino t r seje|o tudi med veleposestnike razpor celo ob takem času, kateri so sami slikali, Kako je kritičen in nevaren ler zahteva na slovenski «trum popolno edinost... In (ako nepoklicano apletkaretije bi veleposestnik! tudi odločno zavrnili; izjeme se dajo našteli na prste..,.! To trdimo z vso res-no>t;<) in samozavestjo ! Opozarjamo dalje Veleposestnike,, naj slog.ii.kim .Goričauotu* nn zaupajo, ker „spre-jet,e na znanje' kandidature g. Gabrščeka je MARCO V1SCONTI Zgodovinski roman -3i€- Jtalijanski napisal Lommaso Grossl (Dalje) Cesar se je vtaboril najprej pri mostu Archetto, a potem se je pomaknil proti vratom sv. Ambroža. S svojim spremstvom se je nastanil v samostanu sv. Viktorja, ki je bil zunaj mestnega ozidja ravno nasproti tem vratom. Oblegovani Milane! so videli po noči mnogo lučij v' tistem prostornem poslopju, in so slišali šum, ki se je razlegal pri Bavarjevih pojedinah. Z nekim strojem, ki so ga bili postavili na vrh tistega stolpa, kateri je še vedno poleg mosta sv. Ambroža, so skušali vreči kak kamen v tisto razsvetljeno poslopje, in so klicali glasno, koliko*; so le mogli, te čudne besede, katere je, zabilježil Fiamma: o glabrione le — kislo grozdje, katero bi vrgli od sebe, »ko bi imeli količkaj upanja, da bi me li vsaj nekoliko zgage delati. Naši „Go-r:„.ni* so padli na tisto obupno stališče, kakor irredentovski »Germani"; ti zadnji pravijo : nNaj Gorica raje propade v nič nego da bi prišla v roke Slovencem !tt — naši »Goričani* pa govore: „Ce iudi vse propade, naj propade, da le »Sočani* ne zmagajo....., bo narod vsaj videl, kaj sta naredila Turna in Gabršček!" Tak6 brezvestna politiku se tira zdaj do — skrajnosti! Zato je treba našim veleposestnikom previdnosti ! Kakor so si sami postavili kandidata brez ozira na »Slogaše*, tak6 naj bodo pozornj in delavni do konca volitve, da bi "ne prišli vmes sejači razponi in sovraštva! Veleposestniki! Važen, samostojen korak ste naredili 21. L m. s kandidaturo g. Oskarja Gabrščeka ! Uverjeni smo, da dokažete tudi na volišču 3. januvarija svojo neodvisnost in samostojno prepričanje o položaju v deželi! Od Vas iu Vašega zastopnika je odvisna usoda ^ deželnega zbora iu izhod iz neznosnega položaja, v kateri smo padli goriški Slovenci I Pridite lorej II. januv, v Gorico iu oddajte svoji? glasove svojemu samostojno postavljenemu kuiididatu ! Alco kdo ne bo mogel priti osebno, naj izroči pooblastilo in izkaznico kakemu svojemu enako mislečemu tovarišu ali pa naj pošlje našemu uredništvu, ki poskrbi, da bo oddan glas edino g. Oskarju Gabrsčeku! Koni-čno še jeden nasvet! Razni stanovi se/družujejo! Tudi davkoplačevalci raznih vrst se združujejo po vzgledu stanov, da se morejo složno poležati za svoje koristi! — Ali ostanete Vi, veleposestniki, vedno razcepljeni in nesložni! Ali nimate vsi skupaj enih in istih koristi), istih smotrov, z a katere bi morali biti '.druženi, ako hočete dobro sebi in na-> .-'u? O Vašem številu v deželi nim-i nikdo prav /a pregleda. Ob vsakih volitvah kar mrg li napak v uradnem volilnem imeniku; slovenskih veleposestnikov je mnogo izpuščenih. Heklamaoije dajejo vselej mnogo truda, a še ni mogoče vsejra o pravem času urediti! Veleposestniki! Združit«* se v društvo, ki bo imelo vedno vso na či-le.n, kar se tiče Vašega katastra, zemljiške knjige, volilnega imenika itd. in bo na zunaj Vaš — zastopnik. V tem društvu bodo najbolje ebriose, hibo, hibe, ho, ho, babii, babo*). Pri tem oblegovanju se je cesar najbolj utrdil proti predmestju pri ticin-skih vratih. Nadejal se je namreč, da, ako bi se mogel polastiti mlinov, ki so bili zgrajeni tam, bi ne preostajalo mestu drugega, nego utlati se zaradi lakote. Toda tista stran je bila vsled Markovega priporočila najbolj utrjena. Naskok je sledil naskoku, vendar niso mogli napadovalci naših nikoli pregnati, ampak bili so vsakikrat odbiti.**). Oblegovanje je trajalo že celi mesec, ko je od nekih poglavarjev došlo Lupu naznanilo, da po noči ima priti do Al-gisovih vrat nekaj živil, katerih jo že *) Pij, plešasti pijanec, pij. Besede babii babo so bile bržkone brez pomena, in pridjnnc le zato, da bi se nekako, končal rek, ter da bi se vjemale z vsklikom bibe, hibe, ho, ho! **) Giulini je tega mnenja, da samostan pri mestnem obzidju poleg ticinskih vrat, kateri se je z val v starih časih pri belih g o spe h, je dobil tacaš v spomin slavnih del naših meščanov ime della Vittoria (t. j. zmage). Na zemljevidih se. namreč kmalu po tem času na-hajo to novo ime, in cerkev, ki je bila tik samostana, se še dandanes tako zove. varovane vsi. Vaše koristi! Največji davkoplačevalci v deželi sle dolžni to storili v svojo in narodovo korist! - Ko boste rore; 3. jan. zbrani v Gorici: ustanovite si ludi svoje društvo s prej označenim delokrogom. Na Vas gleda ves narod I Govorite! O antisemitizmu (Govor Anatola Leroy-Beaulieua po fieskem prevodu priredil D. Lončar). (Dalje). Prihajam k pritožbam, ki jih imenujem gospodarske. Množici, nezavedajočemu mate-riulizmu mas, pomenjajo vse. Očitanja proti zidom na tem polju moremo imenovati skupno z imenom .parasitizem* (zajedalstvo). Židje so, tako se pravi, zajedalci, ker so zlasti pečajo z opravili, katerim pravimo radi zaje-(lalna, kakršna so opravila mešetarjov, trgovcev, bankirjev, menjalcev ; za? j, ker so, kakor se zatrjuje, česlo po krivici, goli posredovalci, Tako jo to očitanje v celi svoji nagoti. liecimo, da so vsi židje sami posredovalci, kar ni resnica, kakor se moremo vsak Ireuotek prepričati, ali moremo poletu že trditi, da so vsi posredovalci zajedalci ? Ako bi kupčevalca, trgovca, finančnika in splošno, ako bi morali vse one, ki ne žive od dela svojih rok, v potu svojega obraza, smatrati za zajedalce, koliko zajedalcev bi potem bilo poleg Izraela 1 Ako proglasimo načelo, da je vsak prodajalec, vsak posredovalec nekoristen uli Škodljiv človek, zakaj ne hi smela to biti enaka resnica pri kristjanu kakor pri ljubem žilu, pri Arijcu kakor pri Scmitu 1 (Nemir). Nekateri izmed vas kažejo islinito jako tnalo strpnosti. Moje besede vendar ne obsegajo nič izzivajočega. Upate li se trditi, da ji vsakdo, ki se peča z denarstvom, bankami ali trgovslvom, že sam zajedalec? To b biio toliko kakor proglasiti, da more civilizirana družba živeli brez bank iu brez tr-gjvine. Gotovo ni dobro, ako je število posredovalcev raznih vrst preveč veliko; dovolj nogoče je, da se loti pri nas in drugod p*eveč ljudij raznih stanov, kristjanov kakor žilov, teh strok, ki se razglašajo Cesto na-pično, za lažje in plodonosncjše. Toda, še eikrat, ni mogoče smatrati vseh posredovalcu', vseh onih, ki se pečajo s trgovstvom, zt zajedale1, za požrešne kobilice. Ne pozabile, d; ravno lo, kar očitate vsem zidom zato, ker mnogi izmed njih žive od trgovine in kipčevanja. drugi zopet vsak dan v obraz oiitajo v^em onim, ki nimajo žuljavih rok. Ti me navaja, da izp-egovorim nekoliko o s*oji osebi. Mnogo sem delal v svojem življenju, da sf-m dostikrat vsled tega obolel; zjčenjalo nedostajati v mestu. On naj tffej pazi, da ukaže znižati dvignjen nost, koj ko zagleda sporazumljena ztamenja. Lupo je bil namreč imenovan p>veljnikom Limontinov, in bilo je njemu ia'Očeno varstvo tistih vrat, odkar so bli vojaki samostana sv. Ambroža pre-neščeni od tam v neki stolp v pred-nestju že imenovanih ticinskih vrat, ker je bila večja potreba dobro izur-joiih vojakov. Prišla je noč. Naši gorjani so bili r.zdeljeni po nasipu proti comasinskim vatom. Lupo je stal na vrhu stolpa z*aven vrat in gledal okolo. Po dolgem čtkanju je konečno videl, da se je pri-lazala neka luč v zvoniku samostana sr. Simplicijana. Bilo je dogovorjeno snamenje, kateremu je urno odgovoril stem, da je odgrnil slepo švetilnico, fer jo za hip postavil na zid stolpa, ftorivši to, je stopil s strehe doli v sobo, ^er so spali njegov oče Ambrož, brodar liha in Še štirje Limontini, ter jim je ©kel: «Vstanite, čas je». Oni so koj kočili na noge ter stekli k linam, kjer o poslušali. vsejedno pa spadam žalibog med one, ki so, popularni v gotovih krogih, zaznarnenovani kot zajedalci. Ne tajim, da bi ne bilo v naši francoski družbi lenuhov, kristjanov, zidov, katerim bi morali po pravici vžgati na Celo priimek zajedalec; toda ono, Cetear ne morem odobravati, je to, da bi se ta priimek po krivični »teoriji du bloc« dajal celi skupini obrtij, brez katerih nobena civilizirana dežela ne more biti. In ako prisojate, kakor ume-vam po vašem mrmranju, le zidom, ki jih imate za pleme zajedalcev, da Žive v modernih narodih tako kakor živi omela na jablani, sesajoč njen sok, potoni vam ponavljam : poslušajte svojo okolico, poslušajte glas mas. Vprašajte jih, kaj umevajo pod ao-cijalnim parasitizmom, in ako ne poznajo drugega zajeda Ica nego le zida. V tem je dokaz, ki ste ga mogli vsi spričnti, kako malo cene ima antisemitizem v spodnjih slojih ljudstva, pod srednjim stanom in nmlome-ščanstvom, med delavstvom, ki dela z roko. Njega voditelji so skusili to pri volitvah, Pouk iz lega jo preprost, namreč ta, da za delavca, za francoskega prolotarim ni zajedalce žid, ampak vsak buržoazijcc. (Hrupni izrazi ugovorov). Gospoda, kar se mene tiče, jaz nisem nikdar razbil kakega anlisemitskega ihoda. Oni, ki ugovarjajo, poznajo jako slabo ljudstvo; todu njih lajenjo nič ne pomaga proti faktorn. Jaz bi bil srečen za svojo osebo, ako bi se moglo zajedalslvo očitati le zidom, toda preveč tesno sem občeval z ljudstvom in prevelikokrat sem bil pri javnih shodih, da bi si bil ohranil o tej stvari kako iluzijo. In dovolite, da povem to, očitanje zaradi znjedalslva, katero antisemiti z vračajo na vse židc, ni žalibog edino, kutero razširjajo predmestni socijalisti na vse buržoazijcc. Je tu tudi očitanje podkupijenosti (korupcije). Glas: — Židje so provzročili Panamo. Leroy-Beaulieu: — Cisto dobro. Panama mi prihaja tu jako nalašč. Dočim so po njej sklepali antisemiti, da so vsi židje podkupili in podkupljivi, so sklepali po njej socijalisti in njih somišljeniki, žalibog, cele masa prolelarcev, da so vsi buržoazijci tatovi, da je cela buržoacija veninven preg-nita. Pri antisemitih in socijalistih je; opozarjam vas nato, to naivno generaliziranje, vedno ona otročja in škodljiva .teorija du bloc". (Ploskanje). Glavni pojav, da se židje pečajo od stoletij, navidezno v prvi vrsti, s posredo-valstvom, ni nikakor posledica njih svobodne volje, niti kakega prirojenega poklica, iz vi-, rajočega iz semitskega pokoljenja; vzrok je ta, ker so jim bile v dobi celih rodov sistematično zaprte vse druge stroke, da so bili namenoma omejevani na ta nizka opravila, za katera se jim danes očita, da imajo posebno veselje. Napaka je tu ne toliko pri Vse je bilo še tiho na tisti strani, slišale so se le stopinje dveh straž, ki ste korakali spodaj pred stolpom. Toda kmalu so zaslišali nieki šum, ki' se je bližal, ropot voza in topčt konjskih kopit. - «Vrag!» je dej61 Lupo, «mora biti neki voz». «Brezdvomno je voz!» je pritrdil" Ambrož. v c Kaki tepci so ti kmetači!» je zopet, poprijel" Lupo nevoljno. «Ali je bilo treba priti sem z vozom, delat tak šum. Niso mogli te peščice blaga na ramenih prinesti ali k večjemu naložiti ga na mezge ?» Bila je taka tema, da se je komaj v daljavi dvajsetih korakov moglo kaj razločiti. Neki mož se je približal iia kraj rova, plosknil trikrat z rokama in rokel: «Sveti Ambrož*. ' »Za koga ?» je vprašal Lupo. r «Za Luccina in za; dežel©*, se je glasil odgovor. (Dalje pride). 1 mm "pFi nas, v naših zakonih o i »ati zidom. Spomnite 3e le „ „ jlrednjeveski zakoni, ti zakoni škUlh ?^%h sistemov, po katerih se anUser%*jsš^ dvigati, prepovedovali zidu v vsaki olraki kaj proizvajati ali kaj novega prodajati. Prepoved: nič proizvajati! to je bilo znamenje: nič producirati 1 In to do dob revolucije 1 Tako se je glasil zakon, in ako je postal žid zajedalee, ali se ni zgodilo to ravnotako vsled našega in bolj vsled našega delovanja nego vsled njegovega lastnega? Sicer pa je li resnica, da se večina zidov peča s strokami, katere imenujejo so-cijalisti in po njih množice antisemitov pa-rasitne (zajedalne)? Po načinu, kako njih nasprotniki govore o njih, o njih zakladih, gizdavosti, razkošnosti, o njih moči na svetu, bi morali misliti, da so vsi židje milijonarji. Moramo reči nasproti temu, da je to gola izmišljotina. Ako pomislimo na veliko število izraelitov na Francoskem in v tujini, moramo nujno priznati, da večina njih se ne peča z denarstvom, kakor bi se moralo to umevati, da je v vsaki deželi število finančnikov, velikih in malih, nujno omejeno in da vsi finančniki, recite, kar hočete, niso izraeliti. Ravnotako ni resnica, da bi bila večina zidov bogata. Daleč od hogatstva životarijo mnogi v sami Franciji v skromnih razmerah, da gotovo i v bedi. (Odpor), In vzamemo li teh sedem ali osem milijonov zidov na svetu, najdemo med njimi primeroma mogoče več revežev nego med krščanskimi narodi. To morem trditi iz svoje lastne vidne skušnje, ko sem potoval po Ruskem in Poljskem. Skoro polovica vseh zidov živi v bivšem kraljestvu Foljskein. Dalje pride. DOPISI. Komen, it.decembra.(Občni zbor »Bralnega društvai. —Zima). Včeraj je imelo nase .Bralno društvo« svoj občni zbor v prostorih naše bralnice pri g. Jos, Krpanu. — Predsednik društva g. L e b a n pozdravi uljudno zbrane društvenike. Iz blagajnikovega (g. Gaspari) poročila je razvidno, da je društvo stalo v tem letu na dobrih nogah, kajti preostalo je v denarnici še 30 gl. -— Po tem poročilu se je volil nov odbor, in sicer so ostali odborniki vsi prejšnji; samo na mesto v Gorico odišlega g. notarja Cibejaje bil izvoljen g. Drufovka, tukajšnji trgovec. B'^ Vodstvo društva je tedaj izročeno za to 1900. sledečim: g. Le ban, nadučitelj, predsednik, g, Gaspari, trgovec in podžupan, blagajnik, ing. Drufovka, trgovec, tajnik. — Društvo si je naročilo za 1. 1900. sledeče časopise: aSoča", »Edinost", »Slov. Narod*, »Neue Freie Presse", »Fliegende Blfitier«, »H Pieeolo\ »Leipzigerlllust. Zeitung* in „Nada*.— Letos imamo v drugi polovici decembra hudo zimo. Tetka burja neusmiljeno brije ter nam pošilja preko Nanosa in Čavna svoje pozdrave. Vsaki dan imamo 5 do 6° R. mraza. — To je za kmeta dobro znamenje, kajti huda zima navadno prinese dobro letino. Slabo bi bilo, ako bi imeli, kakor do sedaj že več iet, gorko ali milo zimo, in potem pa mrzlo spomlad, ki bi uničila nado vbogega kmeta. Izpod C&vna. — Minul je adventni čas. Vsa mladina in starina je hitevala k zorcicam, pri katerih je prejšnje čase bilo toliko lepega petja, adventnih in drugih sv. pesmij. Tako je bilo do letos v Lokavcu, ali sedaj pa, žal, sme imeli le tihe zornice. — Dozdeva se nam, da ima gospod T. preveč posla z županstvom in z »Goričansko* politiko, in da je izgubil veselje do vsega drugega, tudi do orgljanja ter cerkvenega petja, odkar se brati s Petrom Mokračem — izvzemši če je maša-zadušnica I — Preč. g. vikar je blaga, mirna duša, na g. župana ima Drejček preveč upliva — nas pa žup-Ijane vložijo v »Gorico" kot obrekovalce in lažnike, ako le kaj zinemo 1 Tako je in nič drugače! Pa že pride prilika, da se preobrne, da bo tako, kakor prav žele župljani! — Toliko v prevdarek tistim, katerim tiče! Domače in razne novice. Imenovanja. — Poštnim oficijalotn so imenovani asistenti: Edvart Polst, Josip Polan, Dominik Levpušček. Fran Galant, Karol Jackl, Hipolit Ballisch, Gabrijel Lindner, Fran Ka-lister, Alojzij pl. Furlani, Karol Zoltich, vsi - v Trstu; Benedikt S a-ffli, Ahil P e 1 i c a n, Ludvik Schwarz r Gorici; Fran Favretto v Pulju; Josip Gruden, Alojzij Gregor in Alojzij Czernich v Ljubljani. Poštna oficijala Edvard Niederkor« v Trstu in Fran Leeb v Ljubljani sta imenovana poštnima kontrolorjema v Pulju. G. kr. trgovinsko ministerstvo je imenovalo doučenega pravnua Leopolda Moos-bruggerja v Inomostu poštnim konceptnim vežbenikom v Trstu. f*g. naročnikom. — Konec leta je tu, a le za letošnje ieto so gg. naročniki dolžni do 2000 gld. Nemarnost v tem> pogledu je torej dovolj velika, da S5 lahko pritožujemo ž vso pravico. Prosimo torej, naj vsakdo uredi čim prej svoje dolžnosti do našega uprav-.ništva. Kako mislimo za prihodnje leto« po-; vemo prihodnjič. Nsštra somišljenikom, — »Gorica" je strašno huda na »Sočo* in posebe na Ga-brščeka zaradi priporočila našim somišljenikom: naj po novem letu ne podpirajo dalje .Goričanske" brezobraznosti. To je dokaz, da se »Gorica* zanaša na podporo »Sočanov"! Čudno! — No vzlic njeni jezi priporočamo somišljenikom prav nujno dvoje: 1. naj vrnejo »Gorico* vsi in naj ne bodo dalje ..radovedni*, kaj bo klobasarila po novem ietu. — 2. naj ne dajajo »Soče" Citati znanim .Goričanom*. — To jim priporočamo prav resno! Zob za zob! Volitve volilnih, mož za državnega poslanca na mesto ubeglega grofa Coroninija bodo takoj po novem letu. — Ob sedanjih razmerah je težko govoriti o primernem kandidatu za to mesto. Zat6 je treba našim somišljenikom in prijateljem miru v deželi paziti že zdaj na to, da bodo izvoljeni le zavedni, nezavisni volilni možje. Pričakujemo od rodoljubov na deželi, da ne prepuste bojnega polja klerikalcem in ,Gori-čanski" bandi, marveč da stopijo na noge in se otresejo komande žalostnega spomina. Ta voiitev nas je prehitela sredi domačega boja; vkljub temu upamo, da je naša stranka v celi deželi že dovoljno pripravljena na volilni boj tudi za ta mandat. Kaj mislimo — povemo prihodnjič I Popravljeni imenik veleposestnikov je bil ti3kan v »Osservatore Triestino* od sobote. Izpuščeni so iz prvega imenika ti-le: št. 11. Boekmann pl. Avg., št. 21. Ceconi Jak., št. 30. Kristančič Ant., št. 58. Gabršček Osk. in Ferd. (ostal je pod št. 56.), 155. Roper Karolina, 182. Toplikar Marija, 192. Verizzo Katar., 195. Wettrl - Wieden-brunn vdova Lucija. Na novo so vpisani: Goronini grof Karol, Kosovel Jos. v Čmičah, dr. Ličen Jos., Lisjak Ant. v Komnu, Madon vdova Karolina, roj. Roper (gori pod 155. izpuščena), Pahor Ivan v Renčah, Pavletič Jos. v Ga-brijah, Pečenko Ant. v Gorici, Pinjatari Fr. v Črničah, Sfiligoj Ant. v Kostanjevici, Verizzo Iv. v Gorici, Vetter pl. Wiedenbrunn vdova Lucija in Kromer vdova Marija roj. Maurovich, Viktor pl. Wiachowice v Lvovu, Znidarčič Josip Rajmund v Renčah. Tudi ta »poprava* imenika je še jako mršava ! Tu bo treba veliko pozornega dela, predno bo ta imenik in sploh naše velepo-sestvo v redu. Ker se za take reči niso brigali »narodni voditelji", naj storijo naši veleposestniki sami, kakor svetujemo v uvodnem članku! Naša polemika z »Gorico". — Gg. čitatelji so že na vsej črti prepričani, da js brezvspešna vsako polemika z »Gorico*; zat6 tudi nam prijatelji pogosto nujno svetujejo, naj jej sploh ne odgovarjamo več, zlasti ne na grde osebne napade, ki se vsakomur gabijo. — Doslej smo mnogo odgovarjali; mi smo skušali vedno zavračati stvarno in dostojno, če tudi pogosto prav rezko. »Gorica" se ni nikdar spuslila z nami v resno stvarno polemiko, marieč odgovarjala je vselej s — kolom po osebah dr. T u m e in G a b r š č e k a, z vidnim namenom: odvrniti pozornost čitateljev od stvari na škandal, spleten na glavo imenovanih dveh mož. Taka igra se ponavlja že pol leta! Vedno ene in iste ostudnosti se ponavljajo v gotovih rokih z občudovanja vredno doslednostjo. — Bliža se novo leto; le;še ena številka obeh listov izide v starem lelu: v no ve m pa se n e b o ni o o z i r a l i ve č na osebne napade in laži v »Gorici8. Tekom te polovice leta so razposlali v svojem listu toliko smradu, da si še kaj več ni mogoče misliti: mi smo pa dokazali, da znamo ohraniti mirno kri in z uspehom zavračati njihove ostudnosti. Skoro splošna sodba, izvzemši peščico zaslepljencev, je |o-bila v tem času pravo sliko — in isto tiko na sploh žele, da »Soča* zanaprej »Gori|o* prezira.... Mi se bomo ravnali po tej žilji, zlasti kar se tiče osebnih napadov.— Naš list bo prinašal po novem ietu mnlgo več gradiva, da bo zanimiv in poučen na vse strani. Toliko na znanje! Iz Šeinpasa smo prejeli in radi pri-občujemo radi zanimivosti ta-Ie smešen jo-pravek: Uredništvu »Soče* v Gorici. Po § 19. tiskovnega zakona zahtevam, da uredništvo »Soče* natisne v svoj sleceči list popravek: " _', Ni res, kar je pisano v dopisu „h šempaske županije dne 5. dee.\ da v Gorci pri »zvezdi" je bil nastal pretekli ponedeljek prepir radi našega župnika — župana Grča. Res pa je nastal prepir radi občinskih rfCi. Ni res, da Škarabot je Grčev agitator. Ni res, da »Bivši marljivi obč. obhodnik Batič je umrl skoro nagle smrli; in da ta smrt se deva župniku na vest". Res pa je, da obhodnik Batič je bil bolan, in da njegove smrti ni zakrivil nihče drugi nego morda s^m v tem, da je zoper opo mino vanje žiel prepozno v posteljo. Ni res, kar trdi dopis, da bi bil kedo vedoma bolnemu obhodniku naležil povabiti v sejo vse namestnike ; ite3 pa je, da to opravilo obhodnika je zakrivila edino stranka Faganelova, ker se ~prejšrije seje ni vdeležila. Ni res, da obhodnik je Jo izvršenem poslu oblegel in umrl po petih dneh nezavednosti. Res pa je, da po opravljenem poslu je še živel sedem dni. Ni res, da je župnik spravil namesto umršoga BatUa na to mesto svojega ljubčka, svojega oprodo in agitatorja. Res pa je, da Grča nima nobenega ljubčka, ne oprode in ne agitatorja, in res je, da novega obhodnika je izvolilo starašins'tvo na predlog star«šine g" Jos. Hu-marja v javni seji. Ni res, da tega novega obhodnika je župnik porabil, za kar je hotel; ,res pa je, da ga župnik sploh ni rabil. Ni res, kar pravi dopis, da »tako zupanuje pri nas g. župnik"; res pa je, da pri nas župa-nuje naš župan. Šempas, dne 19. novembra 1899. B. Grča. župnik, A. pl. Monari, župan, Anton Škarabot, Batič Lucija vdova, France Peršič. Dostavek uredništva: Kdor je imel količkaj opravila s časopisjem in § 19. t. z., vidi tu, kako malo pojma ima o vsem tem deželni poslanec Grča, ki setak6smeši v javnosti. Popravek ni popravi! niti enega dejstva, marveč le zavija trditve našega dopisnika. Popravek sam priznava, da je »pri zvezdi" nastal prepir, ali le »radi občinskih reči*; mi dostavljamo, da vmes je prišel tudi župnik Grča. — Dalje ^popravija", da obhodnik Batič ni umrl po 5 dneh, ampak — čujte! — po 7 dneh. — Kar se tiče pa novega obhodnika Franca Peršiča, se moramo kar čudito predrznosti »popravijačev*, ko je široko znano, koderkoli je Grča lazil, da sta hodila skupaj kakor »Špen in Melena", ali kakor »Mihec in Jakec% vedno neločljiva bratca! Kdo ga je predlagal v seji, je čisto vsejednol Duša vsega prepira v šempaski županiji je danes — ž'ipnik Grča! Zatdtudi toliko kletvine, prepira in sovraštva, koHk>r ga v tej županiji še ni bilo nikoli 1 Kaj neki Se?! — Citateljem .Gorice* so znane ostudnosti, s katerimi je obkladala pol leta Gabrščeka in Turno. Ni si mogoče zmisliti lumparije v brezvestnem boju, da je »Gor.* ni porabila! Zdaj pa naznanja, da Gab. še tak6 okrca, da mu »sapo zapre*. Ubožček! Kar jih je slišal 6 mesecev, to še vse nič ni! Hujše še pride ? — In kaj naj bi to bilo? I, nu, kaj drugega, ako ne kaka nova ,Goričanska" lumparija, na katero pošten človek odgovori edino le z molkom, ali, ako presega neke meje — s pasjim bičem! Zato: le na dan, da vas bo svet še bolje poznal! Propadli sle itak že na vsej črti! Roparski umor. — Skoro po celem Primorju znano Marij anico na Bači je zadela velika nezgoda. V petek zvečer je prišel v njeno gostilno kakih 25 let star človek, ki je prosil prenočišča. Peljali so ga spat v prvo nadstropje, Marijanica pa je legla na peč v sobi v pritličju. Okoli 11. ure po noči pa pride oni človek doli. rekoč, da ne moro spati, ker je premrzlo. Ker se je delal tak6, da ga zebe, mu je rekla Marijanica, naj ostane v sobi, ona pa je odšla v svojo pro-dajalnico šlet skupljeni denar. Ko je mož to čul, je skočil v prodajalnico nad. njo ter jo sunil ti krat z nožem. Ker je vpila na pomoč, je prihitela dekla, katero je neznanec sunil petkrat z nožem. Marijanica je hitela še ven pred hišo klicat ljudi. Prišli so takoj ter jo našli pred hišo nezavestno. Obvestili so o tem takoj orožnike, ki sedaj iščejo lopova, kateri je po storjenem napadu pobral kakih 30 gold. ter zbežal. Upanja ni, da bi ženski okrevali; danes smo culi celo, da Marijanica je že umrla. — (Po drugi govorici pa bi bil tisti neznanec zabodel Murijanico že na peči in ne v prodajalnici.) — Pravijo, da lopov je govoril dijalekt, kakor govore na Ponikvah. — Ko izvemo o stvari podrobneje, poročimo na dalje. Požar. — V noči od nedelje do ponedeljka je bil nastal okoli 1. ure požar v ulici sv. Ivana za Orzanovo hišo. Pogorel je hlev s senom vred. Konje je bil spravil hlapec iz hleva srečno s tem, da jim jo utaknil glave v vreče tako, da niso videli okoli švi-gajočega plamena. — Gasili so, ali je bilo že prepozno. Škoda je znatna. AH »Soda* res laže 2! —- Zadnja »Gorica* se silno repenči na nas in kriči, da »Soča* laže, da sam dr. Gregorčič med štirimi stenami obsoja svoje »trote*, kakor mi; da laže, ko govori, da je dr. G. večinoma doma mesto na Dunaju! — Madama »Gor.* naj se le potolaži: za svoje trditve imamo tudi neoporečne dokaze, katere bomo morda tudi rabili, ako se nam bo zdelo potrebno. Tu rečemo le: Kar je »Soča* pisala, ni laž, niti ne neresnica — marveč žalostna istina! »Kažipot* bo priložen »Soči* okoli 10. januvarja, ker je obsežniši od lani in prinese najnovej?? podatke. — Tako prinese tudi nove poštne t a r i f e in druge določbe^ ki bodo delale težave še postnim uradnikom, kaj li še le ljudstvu. Pohiteli smo, da j h dobe naročniki v »Kažipotu*. Noben koledar jih še nima. Priloga današnji številki je vabilo na naročbo »Slovenke*. Z novim letom prične svoj četrti letnik. Da postane .Slovenka", j e d i n o slovensko žensko glasilo, dostojna vrstnica enakim listom drugih narodov, jo najtopleje priporočamo slovenskemu razuni-['-hištvu^ ^ posestnika in paromlinarja v Hudinji pr Čelji, pokroviteljnino 100 gld.; gospica" Zora Lenarčičeva ob priliki vrhniške velike skupščine pri obedu 35 gld.; podružnica vipavska 2 gld. 20.; g. posestnik Silvester v Vipavi nabral v veseli družbi ob blagoslovu cerkve' v Budanjah 2 gld.; po ribniški podružnici tržaški brzojavni kontrolor g. Ivan Pogorelec 5. gld.; po g. ces. svetniku Murniku vele-tržec f g. Perdan ob „vžigalicah družbe sv. Cirila in Metoda" 200 gld.; g. dr. Peter de Franceschi nabiralnino iz gostoljubnega so-teškega župnišča 15 gld.; po g. blagajničarici Amaliji Drufovka ženska goriška po-družina za 1899. leto 80. gld.; gospica Rezika Hrovatin-ova iz Vipave kot skupilo prodanim razglednicam 1 gld. 16 kr.; tržeč g. Iv. Jebačin ob »kavi družbe sv. Cirila in Metoda* 100 gld.; g. A. Bučar za podružnico na Pivki v Št. Petru na K. asu 71 gld. 68Vg kr.; možka podružnica Idrijska 20 gld. 30. kr.; g. Avg. Skočir, deželne bolnice župnik v Gradcu, 40~ gld7"(7~"aprflT 20 gld., torej skupni prispevek za I. 1899. 60 gld.). Slovenci! Veliko narodnih podjetij nam gre v šibre radi nedoumetih razporov med rodnimi brati. — A eno svetišče, to je še nedotaknjeno: naša družba. Obili ti Vaši doneski pričajo, da je družba sv. Cirila in Metoda po vsem Slovenskem pri vseh stanovih enako priljubljena. Prisrčna Vam zahvala za to! A, rojaki, zopet letos razširjeno šole v Trslu, v Velikovci in v bližnji nam prihodnosti nova šola na Muti — lo treba Vašega podvojnatega požrtvovanja. Ob vsem tem so pa te dni zaželeli tudi še Mariboržanje vsaj 3 ali 4 razrede samostojne slovenske šole. Slovenski Maribor namreč v mestu in v predmestjih niti ne pozna slovenskih šol. Naša družba se ne straši nikakega novega narodnega dela. A mariborska usoda je, Slovenci, v Vaših darežljivih rokah. — Sklepajoč svoj drugi in zadnji očitni račun priporočam , Slovenci, Vaši ljubavi glavnega blagajnika sv. Cirila in Metoda g. profesorja Martina Petelina, ki je dejansko prevzel te dni družbino denarno. Učinite mu v njega težavnem poslu veliko bogatih dni. O veselili bote tem potem njega, oblagodarili pa svoj narod! Prvomestnik družbi sv. Cirila in Metoda. Naznanilo. Društvene vesti. Družbi sv. Cirila hi Metoda v LJubljani so došli od 15. septembra t. i. dalje med drugimi tudi ti-le darovi: Gospa Micika dr. Karlovš»kova, pokroviteljica »ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Celji* 100 gld.; gospa Ana Majdičeva, soprogavele- 23. novembra t. 1. je c. kr. na-mestništvo v Trstu odobrilo pravila »Trgovskega in obrtnega društva za Goriško«. Ta dan je pomemben za slovensko trgovino in obrt na Goriškem. Slovenski trgovci in obrtniki na Goriškem so bili, dokler se ni ustanovilo »Trgovsko in obrtno društvo ?.a Goriško« brez slehernega zastopstva. V »Trgovski in obrtni zbornici« v Gorici sede samo zastopniki italijanskega trgovstva in obrtništva, ki se še nikdar niso brigali v nikakem oziru za svoje sotrgovce in soobrtnike slovenske narodnosti. In vprav to nas je napotilo, da smo ustanovili »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško«, ki nam bo, dokler ne bodo v »Trgovski in obrtni zbornici« v Gorici zastopam svojemu številu primerno slovenski trgovci in obrtniki nekaka »Trgovska in obrtna zbornica«. »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško« ima namen, pospeševati in varovati vse koristi trgovskega in obrtnega stanu v gospodarskem, socijal-nem in političnem oziru. Hočemo, da se povzdigne trgovina in obrt na Slovenskem v obče, na Goriškem pa še prav posebej. Nadalje se potrudimo, kolikor bode le nam mogoče, da se pospeši ustanovitev slovenske trgovske šole in slovenske trgovsko-obrtnijske banke, to je: ustanovitev dveh zavodov, ki sta conditio sine qua non napredka slovenske trgovine in obrti. Ustanovili smo si pa že informacijski bureau, katerega naloga je: obveščati interesente iz drugih dežel o stanju trgovine in obrti v goriški deželi. Naša informacijska pisarna je in bode vedno na razpolago vsakomur, razume se samo ob sebi, za malo odškodnino, katera se določi od slučaja do slučaja. O njeni skrajni potrebi v Gorici razpravljati, bi bilo odveč; — nedostatek slovenske informacijske pisarne v Gorici je občutil skoro vsak slovenski trgovec in večji obrtnik na Goriškem. — Daljši delokrog društva pojasnimo v posebni knjižici, ki. izide v kratkem ter ji bode naslov: »Trgovsko in obrtno društvo«. Opozarjamo pa že sedaj vse interesente na naše »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško« ter jih prosimo, da ž njim sklenejo trajne zveze ter da mu bodo pri vsem na pomoč, kakor bode skušalo tudi ono, da vsem zahtevam in proSnjam dostojno vstreže in ugodi. Za »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško«: Rudolf Konjedic, Ivan Dekleva, tajnik. predsednik. . Anton Kristan, društveni uradnikT Naslov: »Trgovsko in obrtno društvo za Goriško« v Gorici, Gosposka ulica 7. Razgled po svetu. Državni zbor je preložen z najvišjim odlokom od 22. t. m. na nedoločen čas; ogerski pa ima počitnice do srede januvarija, Deželni zbori. — „Wiener Zeitung" je prijavila cesarski patent, po katerem se sklicujejo deželni zbori češki, gališki, gerenje-avstrijski, dolenjeavstrijski, solnograški, kranjski, koroški, Štajerski, moravski m šlezijski na dan 29. decembra t. 1. Vsi drugi, med njimi tudi naši primorski, bodo sklicani po novem letu. Redni občni zbor »Naše Straže" se ne bo vršil dne 21. dec. t. !., marveč tekom meseca januvarija prih. leta v Trstu. Kedaj, se naznani pravočasno. .Slovenski Učitelj". — V ,Slovencu« od petka smo čitali. da so kranjski „krščansko misleči učitelji in vzgojitelji" začeli izdajati svoj list z gorenjim naslovom. Torej ločilev kranjskih učiteljev na dve stranki?! »Slovenec" ga priporoča na vse kriplje, mi pi pravimo-: »Kaj pa je tebe treba bilo?* Xovo ministerstvo. — Cesar je torej imenoval novo ministerslvo, in sicer Witteka vnovič železniškim ministrom ter mu ob jednem poveril začasno predsedstvo mini-sterskega sveta; Welsersheimba zopet mi-ni&trom za deželno hrambo, ministra Chlen-dovskega Ministrom za Galicijo, ter konečno poveril vodstvo poljedelskega ministerstva sekcijskemu načelniku Blumfeldu, notranjih zadev sekcijskemu nač. Stummerju, financ sekcijskemu načelniku baronu Jorkaseh-Eorhu, trgovine vnovič sekcijskemu načelniku Sti-bralu, pravosodja sekcijskemu načelniku vitezu Sclirottu in vodstvo inintsterstva za bo-gočastje in nauk sekcijskemu načelniku vitezu Bemdu. Pravosodje bo torej vodil Se h r o It. On je služboval več let v Istri ter v Trstu, in je veljal sploh za pravičnega sodnika, ki uživa ugled. Bomo videli, kako se obnese na minislerski slolici! W i 11 e k je poznat Železniški minister, ki se bavi z železniškim vprašanjem tudi naše dežele ter je unet za pred el s ko železnico. — To je morda prav, da ni imenovan ministerskim predsednikom, temveč le voditeljem predsedstva, vsled česar more prestopiti v novo ministerstva, kadar sedanje dovrši svojo prehodno določeno dobo. Občinske volitve v Boljunu. Hrvatska stranka je zmagala v drugem in tretjem razredu, v prvem pa italijanaši z večino 5 glasov, katere so dobili kakor vselej, le po zvijači. V občinskem zastopu bo odslej 13 Slovanov iti 5 nasprotnikov. Počasi se dani po Istri, in pride čas, ko bo jasen, bel dan! Rusija in Srbija. — Naš minister zvu.-nanjih reeij grof Goluchovski je bi' razglasil v „Neue Fr. Presse", da Rusija je zavzela nasproti Srbiji prijaznejše stališče baš vsled njegovega posredovanja. Ruski list „ Novo je Vretnja" pa trdi, da prigovarjanje Goluchow-skega je ostalo brezvspešno, da Rusija ni spremenila svojega mnenja napram Srbiji, da torej ne odobrava postopanja Srbije. Goluchowski je trdil v svojem eksposeju, da vlada med Astrijo in Rusijo popolno soglas«e glede na balkanska vprašanja; sedaj pa se je pokazalo, da temu ni tako. — Menda se v delegaciji o tem kaj spregovori. Nesreče na železnici. — V zadnjih dneh je bilo več nesreč. Pri Karlsdorfu tik Gradca sta trčila skupaj 2 vlaka; 2 konduk-terja sta močno ranjena, par potnikov lahko. Vzrok: signali niso bili prav zaznamovani in velika megla je bila. — Pri Zinkendorfu je bila slišna nesreča; 6 oseb je bilo nevarno ranjenih. — Tudi pri Mariboru je bila taka nesreča. Brzovlak Dunaj - Trst je trčil ob drugi vlak, vsled česar je nastal velik strah med potniki. Vsled trčenja so bili vrženi potniki drug proti drugemu ; nekaj je lahko ranjenih, posebne nesreče ni bilo. S tem vlakom se je vozil tudi bivši pravosodni minister Kindinger. Raznotere vesti. — Slovenski bankir V e r š e c v Ljubljani je nagloma umrl. — O vojni v južni Afriki ni nobenih novejših poročil; sluti se, da se pripravljajo na odločilno bitko 1 Baje so Angleži prosili ruskega carja, da bi posredoval tako, da bi se sklenil mir med Angleži in Buri. — Srbski minister Vuckovič je v vlaku na potu iz Francoske nagloma umrl. — Ogerska vlada je baje za-¦ povedala, da se mora uvesti na vseh šolah na Reki ogrščina kot obligatni poučni predmet! — Turčija je zagotovila Rusiji, da plača do 13. jnn. 1900. ostanek vojne odškodnine v znesku 170.000 turških lir. BSlavIsches Echo" bo izhajal od novega leta dalje vsak teden. Namen mu je, braniti interese slovanskih narodov na vse strani. Ime urednika g. Podgornika je nam porok, da bo list vršil svojo nalogo kar najbolje. Zato list priporočamo. Stane 6 gld/na leto. Sveto loto je pričelo. Papež je odprl na slovesen način v baziliki sv. Petra »sveta vrata" s trikratnim udarcem z zlatim kladivom po njih; skozi Vrata je vstopil v baziliko. S }4ew^je. pri6aia»sv. leto. Dr. Slin/ Fertotu, znanemu slovenskemu zdravniku-prosektorju v Trstu, so njegovi kolegi v znak spoštovanja, ko je vstopil v pokoj, izročili mikroskop in pismo, v katerem ga proslavljajo kot izvenredno moč na zdravniškem polju. Modelov za Prešernov spomenik v Ljubljani je došlo že 7. Osnutki se razstavijo v »Mestnem domu" potem, ko ?e o njih posvetuje še v to izbrani odbor. Ako potrebuje kedo kakega pojasnila, da mu ga drage volje podpisani, ki je bil na omenjenem sirarskem tečaju. • And. V r t o v e c, učitelj v Tolminu. Narodno gospodarstvo. Slovenskim trgovcem, obrtnikom in razumnikom v razmišljanje. - HSlov. Narod." od m, četrtka piše v notici »Proti k o n s u m n i m društvom na Štajerskem" sledeče: Vsled skupne incijative celjskega in mariborskega trgovskega gromija sklenili so dne 18. t. m. nekateri na posvetovanje v Maribor povabljeni večji spod-nještajerski trgovci, sklicali dne 15. prihodnjega meseca v Mariboru večji trgovski shod, h" kateremu bodo povabljeni razun vseh spod-nještajerskih trgovcev, tudi državni in deželni poslanci. »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko" in drugi za boj proti konsum-nim društvom, posebno na Kranjskem, zaslužni veljaki, da se skupno posvetujejo, na kak način bi se dalo v obče proti konsum-nim društvom uspešno nastopati. Po dobljenih informacijah, in ko bo zbrano gradivo, namerava se pozneje priroditi velik mejna r o d e n s h o d vseh štajerskih i n kranjskih trgovcev, da se na takem impozantneni shodu energično tirja od vlade prepotrebne odpomoči zaradi velike nevarnosti , katera trgovskemu stanu od strani konsumnih društev preti. Prcčitali smo trezno enkrat, dvakrat, ter zmajali z glavo rekši; ne, ne„„ tako ne! Mi od »i m p o z a n t n i h" shodov ne pričakujemo dosti, Predobro vemo, kako jo. Bliš-čečo fraze, pretirana dejstva itd., to je na dnevnem redu, Tudi imponuje. Mi pa si kaj takega ne želimo; prvič, ker vemo, da se s tem izgublja dragi čas; drugič, ker smo prepričani, da trgovcu od takih stvarij ni koristi. In zavzeti smo za blagostan trgovine ! Vidimo, da se našim trgovcem v resnici slabo godi, da prete trgovini naši razne nevarnosti... In — proti »inpozantnim" shodom sino! Kakor vendar to? Jasna stvar. Prijatelji smo stvarnega, pozitivnega delovanja. Zato tudi hočemo pokazati pri ti-le priložnosti, kako si mi mislimo odpomoči. Nočemo »impozantnega" shoda, pač pa treznega razmisli vanja in posvetovanja. Mesto »velikega impozantnega shoda" želimo, da se priredi mala anketa, kamor naj se povabijo odlični trgovci, obrtniki in razumniki slovenski. Od take ankete pa tudi pričakujemo več. koristi kot od 10. »impozanlnih" shodov. In kakšna, kako naj bi se priredila ta anketa? Mi mislimo takole: „ Trgovsko in obrtno društvo za Goriško" in »Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko"1 naj sporazumno določita čas in mesto za anketo, h kateri naj povabita vse mogoče interesente, določita naj predmete, o katerih naj se obravnava, ter gospode, ki naj posamezne predmete temeljito prostu-dirajo. Mi si mislimo dnevni red ankete taki-le: 1. Slovenska trgovina in obrt v obče ; 2. slovenska trgovina in obrt na Koroškem, Kranjskem, Primorskem in Štajerskem; 3. Kon-sumna društva in gospodarske zadruge ter — slovenska trgovina; 4. Gospdarska zveza; 5. Trst in — mi; G. slovensko trgovsko in obrtno šolstvo. — Kakor kažejo že naslovi, je tvarine dovolj, in hvaležne tvarine, ki bi vsem nam podana, temeljito prostudirana, zelo, zelo koristtla. In je-li prirediti tako anketo tako težavno!? Prepričani smo, da ne! Samo dobre volje je treba. O celi stvari v najkrajšem času še iz« pregovorimo. Ob jednem se pa nadejamo, da ne bomo »glas vpijočega v puščavi". Slovenske mlekarnice, pozor 1 — Na znameniti, v Avstriji prvi deželni kmetijski šoli S, Michele na Tirolskem, začne 9. ja-nuvarja 1900 sirarski tečaj in traja 8 tednov. Za stanovanje in navadno hrano plačati je naprej 34 gld. Predavanje je nemško in laško. Udeleženec, ki razume količkaj nemško ali laško in ima voljo in veselje do stvari, nauči se v tečaju teoretično, osebito praktično izdelovati različne vrste sira in masla, sploh vse potrebno, kar zahteva vzgledna in napredna mlekarnica. Slovenske mlekarnice! Pošljite sposobne mladeniče v omenjeni sirarski tečaj, ker le v duhu napredka izučen mlekar bode Vašo mlekarnico in njene izdelke preustrojil in povzdignil, da bodo odgovarjal in in zadostili vsem zahtevam v svetovni kupčiji. Občine, deželni odbor, oziroma visoka vlada, naj bi pa take mladeniče, ki se sirar-skega tečaja vdeležijo, denarno podpirali. InjiŽBvnosi »Zvonček". List s podobami za slovensko mladino. .V. prvi številki čitamo v oklicu uredništva in upravništva to-!e: »Slovenske starše, učitelje in vzgojitelje — sploh vse tiste, ki imajo srce za našo ljubo mladino — vabimo s tem na naročbo »Zvončka", lista za mladino s podobami, ki bo izhajal 1. dne vsakega meseca na 16. straneh, večkrat s prilogo. Ne delamo nobenih obljub, nego samo zagotavljamo slovensko občinstvo, da bomo skrbeli za »Zvonček" >; vso ono vestnostjo, in ljubeznijo, ki jo gojimo do ljube slovenske mladine. Čim več bo naročnikov, tem lažje bomo uresničevali to, kar mislimo. »Zvonček" naj podpirajo slovenski pisatelji ljubeče in požrtvovalno. Slovenski mladini je treba dobrega berila — tega ji ni nikdar dovolj! »Zvonček* bo blažil srca in vedril duha slovenski mladini. To je njegov edini namen! „Zvonček" stoji vse leto 5 K, pol leta 2 K 50 h, četrt leta 1 K 35 h. Naročilo prejema g. Luka Jelene, učitelj v Ljubljani, Rimska cesta štev. 7. Rokopise pa prejema »Zvončkov" urednik, gosp. Engelbert Gangl, učitelj v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4. Lastnica in založnica »Zvončkova" je »Zaveza slovenskih učiteljskih društev". KrunJHku dežela. — Spisal Josip Ci-pcrle. Natisnila R. Miličeva tiskarna v Ljubljani. G. pisatelj je opisal kranjsko deželo glede na zgodovino, kraje, planine^ vode, gorovje, podzemske znamenitosti, obrt, kmetijstvo, trgovino, itd. Kdor se torej hoče poučiti o sosedni Kranjski, naj seže po tej knjig1. Koliko stane, ni navedeno, Učenec za trgovino z usnjem sprejme se takoj iz poštene slovenske rodbine. Ponudbe: Ivan Drufovka —- Gorica na Travniku. tf !! 191 predmetov za samo 2. gld. 10 kr. t krasna pozlačena urn, jamčena tri leta. 1 pozlačena verižica. 1 krasen elui za smodke. 1 fino toaletno obrobljeno zrcalo s pokrivalom. 1 notes vezan v angleško platno. 1 oprava zapcslnih gumbov iz doublc-zlala I. vrste 1 oprava naprsnih gumbov iz doublc-zlala I. vrste. 1 par uhanov iz double-zhla I. vrste z vdelanim biseri. 1 zelo koristna pisalna oprava. 1 toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih peres. 25 finih pismenih zavitkov. 25 pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 frold. 10 kr. (ura sama slane toliko) švicarska izvozna hiša. H. SCHEOER, Krakovo Joscfsgasse Siv. 46. Kar ne ugaja se sprejema nazaj v teku 8 d ni j. Ilustrovaiil ceniki zastonj in franko. Trgovina z jedilnim blagom C. F. Resberg v Gorici, v Kapucinski ulici št. li ter podružnici na Kornu Štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor - kavo — riž mast — poper — sveče — olje _ &krab — jeimen kavino primeso — moko — oris drobne in debele otrobe — turiico — zftb — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakren! vitrijol itd. 3 20 8 Zalbgs pristnega dalmatinskeia žganja na fciela ter pristnega čVnega In belega vina. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi Raštelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše givanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in Čevljarje. Svetinjice. — Ifcožni vonci. — Masne knjižice. Hišna obuvala za vse letne Saše. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošujarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 &-8 Dofciva se povsod! *&* «&& a^N^V* t**©-' Zahtevajte povsod! Naznanilo. Dovoljujem si uljudno naznanjati veleeastiti duhovščini, cerkvenim oskrb-ništvom, ter slav. občinstvu, da sem prenesel zalogo vogčenlh sveč, voska, meda itd. iz Solkanske ceste v lastno hišo ulica Sv. Antona gt. 7. (Nasproti c. kr. okrajni sodniji.) Za mnogobrojna naročila se prav toplo priporočam Z veleštovanjem J. Kopač. i Zeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka , I UIUIMIU UUV1.V, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako* vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče itd. vs8 po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. cl.) tiskamo 2rk na perilo.. (P. cl. URIMENT. CAPSiGI COMPOS. It Rlohterjeve Marca v Pragi pripoznano kot izvrstno bol nblažnjooe mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno priljubljeno domače zdra-Tilno sredstvo vedno le v orlg. steklenicah z naSo zaščitno znamko s „SI-»ItOM« namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richferjeva lekarna „pri zlatem leva" f v pragi. f." Prva kranjska tovarna testenin Žnider&ič & Yalenčič v II. Bistrici priporoča velespoštovanemu občinstvu svoje priznano taborne . IT testenine, ^W9k kot makarone, Meiine in različne vloge za na juho v različnih kakovostih. Prvi sijajni uspeh najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh Istih toliko testenin zavžilo kot najinih v tem časa kar jih izdelujeva. Spoštovana gospodinja! Sezite po teh prisiiio domačih testeninah, katere pri nas sedaj še oni s; slastjo'zavživajo, ki dosedaj o testeninah Se vedeli niso hoteli. Ker so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake druge, sva gotova da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih pokusi. Dobe se v vseh prodajalnicah jestvin; povsem zanesljivo najine pa so le one, ki se prodajajo v navojih po '/» kilogr. z najino firmo. Trgovcem pošilja va cenik zastouj in franko. %'J• ¦" . ,'! Važno xa vsakega ! t Razprodaja za neverjetno nizke 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. x krasna žepna ura iz niklja Sidro -Remontoir, s pokrivalom in tri-lelnim jamstvom. Ima sekundarico in popolno izdelan stroj. (Ni ]>rimerjati onim, katere pošiljajo mnogi bazarji za t pozlačene) ' 1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja alr posrebrnjena). t krasna igla ;<¦ zavrat-wke za gospode iz amer. double-zlata s kameni, po-— dobnimi briljantom. 1 par lepih zapestnih gumbov iz pravega srebra, priznanega od c. kr, državnega urada. 1 par krasnih gumbov za rokava iz amerikan skega double-zlata. I znirka gumbov za srajce in ovratnike « amer. double-zlata (5 komadov). t elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-Sovalno zrcalo. (Novost!) Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teb 12 komadov prati povzetja ali proti poSiljatvi denarja pri naroČilu za samih gM. 2*80. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gM.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 diuj radovedno nazaj B. Holzer salagatelj zvezo c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in ifilofl« ur in zfatMbie na debel«. Krekovo — Stradom 18. — Krekovo. Ilustrovani ceniki gratis in franko. Odlikovan fotografski atelier Antona Jerkiča Gorici se preseli s 1. januvarijem 1900. v svoj novi, velikomestno urejeni atelier v Gosposki ulici S t- 7 (v posojilnični hišr). Fran Valetie gostilničar v Trstu, naznanja slavnemu občinstvu, daje prevzel gostilno konsum-nega društva v sv. Križu pri Trstu, a da obdrži tudi svojo dosedanjo gostilno v ulici Solitario št. 12. Priporoča se torej za obilen obisk v obeh imenovanih gostilnah. izarsi v SCLIMI pri Strici je olvorila 1. maja t. 1. v novih prostorih gosp. Otona Lenasslja mehanične tovarno vsakovrstnega pohištva ter strngarskih izdelkov. Izdelovalo se bode z najnovejimi stroji vsako delo, spadajoče v mizarsko in stru-garsko obrt. V svoji veliki zalogi v Solkanu, kjor so bodo prodajalo na drobno In dsbolo, Ima v veliki Izberi nefmoder-najo Izdelanega pohištva za spalne In sprejemne sobo ter za salona. — Nedelje Ime v zalogi vsekovrstno slrugerske Izdelke. Pismena naročila je pošiljati direktno na tovarno, kjer se izvršujejo točno in solidno. Tovarna se nahaja nad Lenassijevim mlinom, zaloga pa v hiši štv. 8 v prostorih •UrŠuJink". II Za ves svet!! Kdor želi vkupiti dobro, zanesljivo in jako ceno uro, naj zahteva ilustovani cenik ur, verižic, zlatnine in kineškega srebra!! Zastonj in frankoX m*- Posebnosti: -*• Ura „Prinia\ kakor zgoraj . . . gld. 1*10 But.il ka „ reform. ..*.... „ 1*45 Ura z nihalom in godbo.....„ ft-70 Rem. iz pristnega niklja Japy . . „ 2*20 „ srebrna, dvojnati srebrni pokrov „ 4*25 14 karat zlata Rem. za dame . . „ 9-75 Srebrne in zlate verižice računijo se v gramih po dnevnem kurzu. Posamezni zlati in srebrni izdelki so pregledani po c. kr. purirnem uradu. Kar ne ugaja se sprejme nazaj tekom 8 dni'; denar se tudi vrne takoj ranko.Svicarsk.-. tovarna in izvoz ur J. Mfanderer, Krakovo, Stradom št. 1. Ig Dobroznana gobilna % ANTONA VODOPIVCA ( pri Trsta v ulici Ghega št. 7 -je v bližini južnega kolodvora jedrna narodna gostilna S prBDOGISGl, katera toči pristna bela in črna & vina iz Vipavske doline. * Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedrni. Lg ^ee^gsessogifl Novoporočenci pozor! Stejen si v čast naznanjati slavnemu občinstvu, da sem razširil trgovino pohištva v ulici Viturini, glavni vhod v gosposki ulici. Anton Breščak v Gorici, gosposka ulica 14, blizu lekarne GironeoMjeve. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo za vsaki sten. PohiStvo je po najmodernejih slogih, posebno spalne jedilne in posetne sobe so po NemSkem el odlikovanih črnigojevih delavnic v ulici Ponte nuovo in »ia Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od Dunajskih in Budapeštanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih mizarskih mojstrov. Sprejema se naročila in izdeluje po izberi obrisa,-najceneje in v najkrajšem času. Bogata zaloga podob na platno in šipo različnimi okvirji. BeJgjjska brušena ogledala vsa^e velikosti. Različno pohištvo, kakor: taoletne mizice, različna obešala, preproge za okna i. t. d. Različne stolice iz trsja, in celulojda, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z zimami in platnom na izbero ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v nalogi, preskrbijo se po izberi cenikov v najkrajšem času. Daje 9e tudi na obroke, bodisi tedensko ali mesečne. —. Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. . ^eS^@^SS@@@^ j\ntor\ Jortolofti kamnosek v Gorici it Franc-Jožetu*.i cesti štv. 33. Zaloga nagrobni)! spominkov vseh slogov po iigo~ je splošno, že 30 let znano domače zdravilo, katero j-cspebiijc tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačnje prebavne organe in dr/i v pravem toku. Velika stek -en. 1 gfrf., mala 58 kr. S pošto 20 kr. več. je staro, najprej v Pragi uporabljevano hišno zdravilo, katero vzdržuje čiste rane in jih tudi obvaruje nečistobc ter ublažujoče deluje na vročino ter bolečine. V obrokih po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. "lOZOT 1 Vsi deli zaboja irnovani s zraven Glavna zaloga: Lekarna B. FMER-ja, r. kr. dvornega zatagatelja „pr! črnem orlu" v Pragi, Mata slrana, na voglu Spornerove ulice, potem v Gorici v lekarnah Gristofoletti, Glhibieli, 1'ontoni in pl. Gironcoli. I Se**- Dnevno razpošiljanje po pošti. — Zaloga v vneli lekarnah Avstro-Oererske. """%IB l* Odlikovana mizarska delavnica I in velika * \ zaloga vsakovrstnega pohištva m Ivan DoUak m v Solkana pri Gorici, nasproti gostilne Mozetiča (Droč). Prevzema vsako naročilo v mizarski ali stru-garski stroki od priprostega do najiičnejšega izdelka. Izdeluje točno in po najnižjih cenah, da se ne boji nikake konkurence. BOGATO JKulantna postrežba. ZALOGA praskrfcljsita zaloga obkiadkov i remeža) by najrazličnejših vrstah. vseh, k mizarski in strugarskt stroki spadajoči« potrebščin. ¦»»i