17 V zadnjih desetletjih tudi biologi opa- žamo mnoge spremembe v naravnem okolju. Ena izmed čedalje pogosteje in obširneje prisotnih groženj naši nara- vi so invazivne tujerodne vrste (ITV), ki na različne načine prihajajo v naše okolje. Glavni razlog za hitro naraščanje števila tujerodnih vrst je svetovna trgovina, s ka- tero tujerodne vrste (večinoma nehote) preseljujemo med različnimi deli sveta. Obsega škodljivih vplivov ITV se sploh ne zavedamo, a prinašajo velike spremembe ekosistemov, tudi neposredno uničevanje okolja, ter vplivajo na ekosistemske sto- ritve in gospodarstvo. Tujerodne vrste vnašajo motnje v kompleksne evolucijsko izoblikovane mreže odnosov in rušijo rav- novesja v različnih ekosistemih. Najbolj opazne in prepoznavne spremem- be v naši okolici povzročajo mestoma ze- lo razširjene tujerodne invazivne vrste rastlin. Te z gostimi sestoji izpodrivajo domorodne rastlinske vrste, ovirajo na- ravno pomlajevanje gozdov in spremi- njajo razmere na rastiščih. Ob rekah po- večajo izpostavljenost in rušijo stabilnost rečnih bregov, saj nadzemni deli mnogih invazivnih rastlin pozimi odmrejo. In- vazivne rastline so večinoma ubežnice iz okrasnih vrtov, ki so bile sposobne vzpostaviti populacije tudi v naravnih okoljih, celo v gozdovih. Thunbergov če- šmin (Berberis thunbergii), lovorikovec (Prunus laurocerasus) in navadna maho- nija (Mahonia aquifolium) so le nekatere izmed vsem poznanih tujerodnih okra- snih grmov. Njihova semena so v gozdove zanesle ptice in ponekod že kažejo inva- ziven značaj. Nekatere tujerodne žuželke povzroča- jo obsežna uničenja drevesnih sestojev na celinah izven svoje naravne razširje- nosti. V Sloveniji s strahom še pričaku- jemo azijskega kozlička (Anoplophora glabripennis). To je večji hrošč, ki se pre- hranjuje na drevju številnih vrst listavcev. Zaradi hranjenja ličink z lesom in dolbe- nja obsežnih in širokih (1–3 cm) rovov napadena rastlina kmalu propade. Odrasli kozlički po preobrazbi izletijo iz velikih okroglih odprtin na deblu in se tako tudi spontano razširjajo naprej na bližnja ob- močja. Na dolge razdalje se tudi v Evropo razširjajo predvsem s trgovino s sadikami rastlin in z lesom, npr. z lesnim pakirnim materialom. V lanskem letu je bil tudi v Sloveniji že odkrit azijski ambrozijski podlubnik (Xylosandrus crassiusculus), ki napada tudi na videz zdrava drevesa raz- ličnih vrst listavcev in zaradi prekomerne namnožitve z dolbenjem rovov in vnaša- njem gliv povzroča propad celih rastlin. Tujerodne glive se večinoma širijo spon- tano po zraku oz. preko različnih vek- torskih organizmov, npr. žuželk ali živih rastlin, in okužujejo različne drevesne vrste. Tako se lahko razmahnejo hitro in preko velikih območij ter uničijo ce- lo zdrave gozdne sestoje. Jesenov ožig (Hymenoscyphus fraxineus), ki prihaja iz Azije, po vsej Evropi in tudi v Sloveniji povzroča množične okužbe na velikem in poljskem jesenu ter njun propad. Iz Se- verne Amerike je prišla gliva javorov rak (Eutypella parasitica), ki je bila v Evropo prvič zanesena prav v Slovenijo. Mlajša drevesa javorov v sestojih zaradi te glive propadejo, starejša pa z glivo živijo več desetletij in stalno razširjajo v okolje obi- lico trosov. Gliva poleg naravne povzroča tudi ekonomsko škodo gozdarstvu, saj ra- na oz. deformacija nastane na spodnjem, Opazuj in sporoči opažanja tujerodnih vrst v gozdu! Besedilo: Simon Zidar, Jana Kus Veenvliet in Maarten de Groot Kitajski kozliček (Anoplophora chinensis; na sliki) je ena od 13 vrst žuželk, ki smo jih vključili na sloven- ski opozorilni seznam tujerodnih vrst v gozdovih. Na pogled mu je zelo podoben tudi azijski kozliček ( Anoplophora glabripennis), ki je prav tako vključen na seznam. (foto: Changhua Coast Conservation Action) Thunbergov češmin (Berberis thunbergii) so v gozd zanesle ptice, ki se v pozni jeseni hranijo z živordečimi plodovi, v katerih je po eno seme. (foto: Sonja Rozman) Hitra rast, odpornost na sušo in senco tujero- dnemu okrasnemu grmu lovorikovcu (Prunus laurocerasus) ponekod omogočajo izpodrivanje domorodnih vrst. (foto: arhiv Zavoda Symbiosis) 18 najbolj vrednem delu debla. V Sloveniji lahko kmalu pričakujemo tudi bolezen tisočerih rakov na orehih, ki jo povzro- ča gliva Geosmithia morbida, prenaša pa jo orehov vejni lubadar (Pityophthorus juglandis). Gliva in njen vektor sta že pri- sotna v Italiji, od koder se lahko spontano razširita tudi na območje Slovenije. Z osveščanjem o problematiki ITV in po- menu hitrega ter ustreznega ukrepanja ob zaznani prisotnosti ITV se ukvarjamo v projektu LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu. V njem partner- ji Gozdarski inštitut Slovenije, Zavod RS za varstvo narave, Zavod Symbiosis in Zavod za gozdove Slovenije stremimo k zmanjšanju negativnih vplivov invaziv- nih tujerodnih vrst. Projekt sofinancirajo Evropska komisija, Ministrstvo za okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana ter Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Čeprav je pri preprečevanju vnosa ITV pomembno predvsem preventivno delo, ki npr. vključuje preglede pošiljk izdel- kov in blaga na državnih mejah in drugih vstopnih točkah v Slovenijo, pa je nove vnose nemogoče popolnoma preprečiti. Zato je ključno, da imamo vzpostavljene mehanizme, ki nam omogočajo, da no- ve tujerodne vrste zaznamo čimprej po njihovem vnosu, ko so prisotne na ome- jenem območju. Lokalno in maloštevilno populacijo je v zgodnjih fazah naselitve še mogoče omejiti oz. celo izkoreniniti, z večanjem populacije pa naraščata tako škoda kot strošek njenega obvladovanja. Cilj projekta LIFE ARTEMIS je poleg izo- braževanja o ITV tudi vzpostavitev učin- kovitega institucionalnega okvira sistema zgodnjega obveščanja in hitrega odziva- nja (ZOHO) za tujerodne vrste v gozdu. V sodelovanju s pristojnimi ministrstvi pripravljamo osnovo sistema, ki bo teme- ljil na usklajenem in hitrem delovanju več inštitucij. V njem bo jasno opredeljeno, katera institucija je odgovorna za posa- mezne korake ob zaznavi tujerodne vrste v Sloveniji. Sistem predvideva zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst, potrditev do- ločitve vrste, hitro obveščanje pristojnih organov o najdbi, pripravo ocene tveganja prisotnosti tujerodne vrste in nenazadnje hitro odzivanje za preprečitev razširjanja ITV ali njihovo izkoreninjenje. Kot zadnji korak sistema je ključno tudi spremljanje učinkovitosti izvedenih ukrepov in moni- toring te vrste. Osnova za sistem je tudi v projektu pri- pravljen opozorilni seznam 84 tujerodnih vrst rastlin, gliv in živali, ki predstavljajo največje tveganje za naše gozdove. Izbor vrst je temeljil na posvetu s strokovnja- ki sosednjih držav in vključuje vrste, ki so se že izkazale za invazivne v kateri od sosednjih držav. Vrste s seznama smo z opisi, fotografijami in prepoznavnimi znaki predstavili v Terenskem priročniku za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovih (https://www.tujerodne-vrste. info/projekt-life-artemis/publikacije- porocila) ter na spletni strani https:// www.tujerodne-vrste.info. Seznam bomo periodično posodabljali glede na nova spoznanja. Za učinkovito izvajanje sistema ZOHO je pomemben zanesljiv informacijski sis- tem, v katerem se zbirajo vsi podatki o ITV, podatke vanj pa lahko posreduje vsak posameznik. V projektu izdelan infor- macijski sistem Invazivke (https://www. invazivke.si) omogoča hiter vnos najdb, za kar sta na voljo tako spletna kot mo- bilna aplikacija. Ko opazovalec posreduje podatek s fotografijo, izvedenec potrdi ali Kjer gliva jesenov ožig (Hymenoscyphus fraxineus) prodre v listje, opazimo odmrle rjave pege. Napada tudi drevesno skorjo, zato se cel poganjek posuši. (foto: Dušan Jurc) Tujerodni orehov vejni lubadar (Pityophthorus juglandis) je prenašalec glive Geosmithia morbida, ki povzroča bolezen tisočerih rakov in množičen propad orehov. (foto: Dušan Jurc) Okužbe občutljivih dreves jesena z jesenovim ožigom (Hymenoscyphus fraxineus) so navadno množične, vendar drevo močno odganja iz spečih brstov. (foto: Dušan Jurc) 19 ovrže pravilnost določitve ter odloči o na- daljnjih ukrepih. Sistem omogoča tudi iz- menjavo vseh do sedaj zbranih podatkov o ITV iz že obstoječih sistemov in javen dostop do podatkov. Mnoge ITV so pri nas že tako razširjene, da njihovo izkoreninjenje ni več mogoče. Lahko jih sicer lokalno zatiramo, vendar je treba aktivnosti stalno ponavljati, kar predstavlja velik strošek. S hitrim odziva- njem na nove tujerodne vrste po sistemu ZOHO in ob sodelovanju s sosednjimi dr- žavami pa smo na prihajajoče invazivne vrste, ki so potencialna grožnja naši na- ravi, lahko vsaj dobro pripravljeni. Poleg ČIPKA, VENDAR NE IZ IDRIJE Tujerodni drevesni zajedavec je tudi hrastova čipkarka (Corythucha arcuata). Tri milimetre velika kvadratasta stenica je kot po- tnik iz Severne Amerike v Evropo prišla skupaj s sadikami dreves. Telo pokrivajo prosojna krila krem barve s teksturo v obliki čipke, na kateri so rjave ali črne lise. Napada predvsem hraste. Najdemo jo v skupinah na spodnji strani listov, iz katerih živali se- sajo listni sok. Zaradi poškodb drevo oslabi, prizadeto je tudi pomlajevanje hrastov. Napadeni listi namreč zbledijo, ob številčnem napadu se celo posušijo in odpadejo. V Sloveniji je bila prvič najdena leta 2016 na lokaciji v jugovzhodnem delu države, prisotna pa je tudi v vseh sosednjih državah, iz katerih se lahko spontano razširja k nam. Poleg odraslih stenic, ki prezimijo v razpokah skorje dreves, v času med aprilom in septembrom na spodnji strani listov opazimo predvsem črna jajčeca in sivočrne ličinke, ki imajo telo pokrito s številnimi majhnimi trni. Hrastovi čipkarki je zelo podobna tujerodna platanova čipkarka (Corythucha ciliata), ki napada platane in ima bela čipkasta krila brez temnih lis. V projektu letos še intenzivneje zbiramo podatke o opažanjih teh dveh vrst! Če ste ju našli, vas vabimo, da nam podatek sporočite preko informacijskega sistema Invazivke (www.invazivke.si)! nacionalne zakonodaje nam delovanje v smeri preprečevanja širjenja ITV nena- zadnje narekujejo tudi evropska Uredba o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst in njene izvedbene uredbe. Več o projektu, tujerodnih invazivnih vr- stah v Sloveniji in opozorilnem seznamu vrst lahko preberete na: https://www. tujerodne-vrste.info. Uporabimo aplikacijo Invazivke in dovolj zgodaj prepoznajmo pojav tujerodnih vrst! Vabimo, da podatke o najdbah invaziv- nih tujerodnih vrst sporočate v sistem Invazivke. Do spletne aplikacije do- stopamo na naslovu https://www.in- vazivke.si, mobilno (androidno) apli- kacijo pa si brezplačno prenesemo iz spletne trgovine Google Play. Podatke lahko vnesemo neposredno na tere- nu, potrebujemo le vključen sprejem signala GPS in fotografije opaženega tujerodnega organizma. a – Hrastova čipkarka (Corythucha arcuata), b – porumeneli napadeni hrastovi listi in jajčeca na spodnji strani listov, c – sivočrne ličinke hrastove čipkarke najdemo številčno na spodnji strani hrastovih listov (foto: Dušan Jurc), č – napadeni listi porumenijo, d – platanova čipkarka (C. ciliata) (foto: Simon Zidar). a) b) c) č) d)