Tako nizke, da so dosegljive vsemi JSpI Gorenjska y Banka 1/ Banka .< p*\>lubom VARNOST KRANJ KRANJSKA VARNOSTNA DRUŽBA D.D. OBRESTNE MERE ZA POSOJILA L«to LI - ISSN 0352 - 6666 - št. 61 - CENA 140 SIT (10HRK) Partnerji dobrim gospodarjem AVTOHIŠA VRTAČ (®\ Krant (300C Delavska 4, Straiišče pri Kranju Audi Email:avtohisa.vrtac@avtohisavrtac.si A £ JI /9 € O #1 4II http://www.av1ohisavrtac.si U D 4 / J I O "V« i/ IEHGLAS Kranj, petek, 7. avgusta 1998 Kranj nezadržno nazaduje Leta 1994 milijarda, dve leti kasneje le 16 milijonov Kranj, 6. avgusta - Občinski odbor SKD Kranj ugotavlja, da je Kranj leta 1994 sklenil z državo za milijardo tolarjev raznih dogovorov za sofinanciranje, leta 1996 pa zaradi nekomunika-tivnosti sedanjega župana le še za 16 milijonov tolarjev. Tako pičla sredstva za tako občino, kot je Kranj sploh niso omembe vredna. STRAN 6 Našim košarkaricam zmaga ušla iz rok - V sredo zvečer se je v Sko/ji lj>ki začel kvalifikacijski turnir za 13. evropsko prvenst-Vo kadetinj v košarki. Na turnirju sodeluje pet ekip: Grčija, Portugalska, Avstrija, Madžarska in naša ekipa, ki pa je na prvi tekmi turnirja (na sliki) nesrečno, 48:5.0, izgubila z ekipo Avstrije. Našim dekletom pa ta poraz ni vzel poguma in še nuprej načrtujejo uvrstitev med prve tri ekipe. Tekmovanje se bo nadaljevalo danes in jutri, končalo pa se bo v nedeljo z zadnjo tekmo med Slovenijo in Portugalsko. • V.S.Jbto: T.Doki STRAN 29 n GSEl MOBILNA TELEFONIJA ZA VARMO VOŽNJO VGRADMJA AVT0IH5TALACIJE ZA VAŠ GaScm MOBILMI TELEFON KIDRIČEVA 6b, KRANJ 064/225-060 http-y/www.yonni.si Kranjska Gora praznuje - Občina Kranjska Gora praznuje Z avgusta svoj tretji občinski praznik. Tudi letos so se v počastitev praznika zvrstile že številne prireditve, ob koncu tedna pa bo najbolj veselo. V Mojstrani in na Dovjem pripravljajo Aljaževe dneve, v Ratečah bo v nedeljo tradicionalno odlično obiskan vaški dan s številnimi spremljajoči zanimivostmi, v soboto bo v dolini Vrat otvoritev Šlajmerjevega doma in planinsko rajanje ob zvokih ansambla Gašperji. Kranjska Gora zatorej pričakuje na tisoče obiskovalcev, tudi ob vedno lepše urejenem jezercu Jasna v Kranjski Gori. Več na strani.....- Foto: D. Sedej STRAN 19, 20 Nogomet vabi na kranjski stadion Bo Mura plačala mariborski dolg Kranj, 7. avgusta - Jutri, 8. avgusta, ob 18. uri bodo kranjski nogometaši Živila Triglav, novi člani prve državne lige. Prvič zaigrali doma. Tekmec Kranjčanom bo Mura, nič manj ugledno moštvo kot Maribor, ki je v nedelo srečno Premagal nesrečne in oškodovane Kranjčane. Bo tokrat Mura plačala mariborski dolg, se sprašujejo ljubitelji Nogometa, ki bodo zanesljivo napolnili kranjski stadion, stopnice bodo najverjetneje po 1000 tolarjev za sedež na ribuni in 500 tolarjev za stojišča. Po jutrišnji tekmi p-ranjčani kar štirinajst dni ne bodo igrali doma: dve tekmi zapored gostujejo. Tudi drugi novinec, Domžale, bo igral v jgdclJQ doma, z Olimpijo iz Ljubljane. • J.K. Roparja našli po zdravnikovi zaslugi V sredo popoldne okoli petnajst minut pred štirinajsto uro je zamaskiran 19-letnik iz Gornjih Petrov-cev v Prekmurju oropal menjalnico Šum v Kranju. Kranj, 7. avgusta - Roparja, ki je iz menjalnice odnesel za 6,5 milijona tolarjev gotovine v tujih valutah, je med drznim dejanjem nepričakovano zmotil znani kranjski zdravnik, ki je sredi ropa vstopil v prostore menjalnice. Z izdatno zdravnikovo pomočjo so kranjski kriminalisti že po slabi uri prijeli roparja, ki se je skrival v kanjonu Kokre. Policisti z UNZ Ljubljana so kasneje prijeli še njegova pajdaša, ki sta mu pomagala pri izvedbi ropa.Več na 32. strani. • S. Š. STRAN 32 (KQ)IMlKJQlI©ISnGLAS NA OBISKU NA CEGELNICI jutri, v soboto, 8. avgusta, od 9. do 11. ure v PIZZERIJ1 BOLERO v NAKLEM % skupino ŠKOFJA LOKA Organizator: TD Škof jo Loka, tel.:620-268 K A D 1 O Z Vami vsak dan od 05. do 09. _J*OS10VNI VAL in od 15. do 21. ure ______— fradMonalni 48. GORENJSKI SEJEM v KRANJU od 14. do 23. avgusta '98 * največja trgovina na enem mestu * kmetijska mehanizacija, priključki VEČERNI ZABAVNI PROGRAM - PROST VSTOP žrebanje vsiopnk - glavna nagrada TWINGO O J si Mi s LEASII 5 -r < i SI 5 S* * £ * 2 > Ms 9770352666001 cM AVTOMOBILSKI TRG MB SL v prenovljeni Pri Mercedes Benzu so predstavili prenovljenega prestižneža SL, ki je eden izmed najbolj priljubljenih prestižnih športnih avtomobilov. Kot se spodobi za zmogljive športnike prinaša prenova oplemeniteno ponudbo pogonskih agregatov in sicer tri nove bencinske V6 oziroma V8 motorje. Poganjali bodo SL 280, SL 320 in SL 500, razpon njihove moči pa sega od 150 (204 KM) do 225 kilovatov (306 KM). Najzmogljivejšega v ponudbi in sicer SL 600, pa bo še naprej poganjal 290 kilovatni (394 KM) dvanajstvaljnik. Prenovljeni SL poleg novih motorjev prinaša tudi nekaj manjših kozmetičnih popravkov, manjših verjetno, zato ker so pri Mercedes Benzu prepričani, da tistega, za kar so prejeli že tudi visoka oblikovalska priznanja nima smisla koreniteje spreminjati. Z drobnimi kozmetičnimi popravki so tako želeli le še dodatno začiniti podobo športne dinamike, ki je sicer značilna za prestižni SL. Da pa le ne bi bilo vse tako kot pri starejših primerkih, so poskrbeli tudi za nekaj sprememb na armaturi in pri izgledu sedežev. Poleg novih lesenih dodatkov in usnja skrbi za prestižnejši izgled nekaj kromiranih dodatkov na armaturi, drugačen pa je tudi volan, s katerim bodo kupci novega SL krotili prestižnega športnika. M JUL AVTO MOČNIK Britofl62, Kranj, lel.:064 242 277 serijskti oprema: motor 16V, 55 PS, 2 x alrbag, deljiva klop, Sanirana slekla, zaščita proti kraji, metalna barva 911 SUBARU POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS AVTO KADIVEC Šenčur Tel.: 064/418-00-32 VSI MODELI VOZIL V ZALOGI UGODNE CENE IN KREDITNI POGOJI & AVTOHIŠA STRTKOVIČ / Koroška 53d, 4000 Kranj, tel.:064/223-626 \ i Pooblaščeni prodajalec in serviser DAEWOO MOTOR UGODNI KREDITNI POGOJI, STARO ZA NOVO, DARILO ZA VSAKEGA KUPCA VOZILA DAEW00 PEUGEOT VELIKO ZNIŽANJE CEN VOZIL IZ ZALOGE: P 306 S 1,4 , Z&Mm 2.142.000 (kovinska barva) P406 ST ( klima, kovinska barva ) P BOXER 2.5 TD 2.482.000 3.350.000 2.992.000 AVTOHIŠA KAVČIČ d.o.o. Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel./fax:064/43J-142 Ugodnejši pogoji za nakup kurilnega olja Popust pri gotovinskem plačilu Možnost plačila v 6 obrokih Brezplačen prevoz pri nakupu nad 1000 litrov kurilnega olja Informacije in telefonska naročila 061 611-340, 061 611-341, 064 715-242 O ?5 o C; ^» S H) HONDA IBERT Servis - prodaja vozil, Britof 173, Tel.:064/242-l 67 UCODlVO: homda civic - 3 vrata, 1,41 servo volan, vsa el. oprema, 2 m zračni blazini, cent zaklepanje, tonlrana stekla, deljive klopi, zvočniki, odbijači v barvi karoserije, kodni ključ, tretja zavorna luč v spojlerju že za 2.080.254 iU KBEPm:I+3% POSEBNE MONDINE PRILOŽNOSTI OB 50. LETNICI! M HONDA. S posluhom za človeka 6.6. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, tel.:223-276 VROČI HAHUPi VOZIL MEGANE 120.000 SIT POPUSTA NOVA LAGUNA , fZ 100.000 SIT w r POPUSTA lulu Mirko TEEMOZAS PEEG] »ČUTNO PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE APK d.o.o. Tel./fax: 061 861 424 Breze 28, SI-1310 RIBNICA AVTO KADIVEC Šenčur tel. :064/418-00-32 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER AKCIJA BRIUANT družinsko darilo MOPED TOMOS NAJUGODNEJŠI KREDCTf DO 5 LET D, USINAI A/TOHISA ŠKOFJA LOKA - GOSTEČE 8 m 06*652 200 HYUnORI POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA LI CARSKE IN KLEPARSKE STORITVE UGODNE CENE -BOGATA OPREMA -KREDIT že od TOM+2,5 dalje Na zalogi dodatna oprema za vozila Hyundai - avtoprevleke, vlečne kljuke RABLJENA VOZILA RAZLIČNIH ZNAMK PO UGODNIH CENAH • M0ZEN KREDIT AU MENJAVA ZA DRUGO VOZILO. SANJSKIAVTO Fiesta BUDGET (14.990 ZA^ANJSKO CENO ®0(MM ^DT 1.4^ BTCLj tel.: Hvuncmi AVTO KADIVEC Šenčur Tel.: 064/418-000 POOBLAŠČENI SERVIS IN PRODAJA OBIŠČITE NAS IN IZKORISTITE PRILOŽNOST POLETNI POPUSTI TUDI DO 1 90.000 SIT /ros S 0 N A T R GALLOPER H J O O H- 1 že od 1.372.000 že od 1.399.000 že od 1.999.000 že od 2.330.000 že od 2.399.000 že od 3.619.000 že od 2.162.000 že od 2.378.000 NOVO V PRODAJI NOVI HYUNDAI KOMBI NAJUGODNEJŠI KREDIT ŽE OD DALJE AKTUALNO V visoki planinski sezoni se alpske doline dušijo v prometu Zapornice na cestah, pred njimi na stotine avtomobilov Obiskali smo vse tri najbolj obiskane alpske doline pod Juli ji i in se zgrozili nad prometom, ki te doline dobesedno duši. Kranj, 6. avgusta - V dolino Vrat po slabi makadamski cesti, ki bi Jo že zdavnaj lahko asfaltirali, a je asfalta le /a pokušino. Doline Tamarja ni, je le dolina Planice, zato se plačuje parkirnina tudi za Vj»top v Tamar. Vršič je avtomobilski rekorder, rekorderji pa so tudi tisti divjaki, ki režejo vršiške ovinke kot za stava Zapornice pa so vedno bolj številne tudi na zasebnih zemljiščih. Kamorkoli greš: stop, privatna lastnina. Avgusta se začenja vrhunska Planinska se/ona, ki se vedno bolj podaljšuje tudi pozno v september. Planinska sezona se Je premaknila za mesec dni, kar ne nazadnje kažejo statistike nesreč v planinah. Kakšen je sodobni začetek in vrhunec planinskih sezon v alps: Kih dolinah, pa je treba videti in doživeti. Tistim, ki pravijo, da se a'pske doline dobesedno dušijo v Motoriziranem prometu, verjemite na besedo. Kajti kaj takc-Ba, kar se danes dogaja na bohinjskih in drugih planinah ter v alpskih dolinah na Vršiču, ^Tamarju, v Planici, v Vratih in v drugih dolinah, je treba videti na 'astne oči, šele potem začne clovek razmišljati, kako presne- zmeni, praksa pa je neusmiljeno kruta do narave. O tem se nismo prepričali ob vikendih, ko je najhujši promet, ampak v začetku tedna. Clovek se prime za glavo, koliko avtomobilov se je pripeljalo v alpske doline minuli torek, ko je bila vročina ros neznosna. Mar so res vsi Slovenci doma in ni nobeden odšel na morje? V sedmih dneh na avtobusu le 8 potnikov Parkirni prostor na vršiškem prelazu je bil v torek popoldne nabito poln. Kakšne izkušnje imajo člani VARPA kluba, ki stojijo pred zapornico, pobirajo ekološko takso m vsak dan čistijo odpadke? V dolino Planice ni mogoče priti brez plačila parkirnine, ki znaša 500 tolarjev - polovica je konzumacije. Vršič je še pozno popoldne med tednom nabito poln z avtomobdi. ,° prav imajo naravovarstveniki, y opozarjajo, da je treba nemudoma nekaj ukreniti. Javni prevoz tako kot povsod po svetu, *aJti menda bo v prihodnje še ftuJe: ljudje si bodo vedno bolj želeli narave in z avtomobilom se P°do želeli peljati vedno sjloblje ln vedno dlje. . Zdaj občine rešujejo motorizirane "napade" na naravo z -ZaPornicami. Rampami. Zakonoma postavitvi zapornic na cestah ni ravno naklonjena, zato bi še Posebej trmoglavi motorizirani obiskovalec, ki mora plačati estnino, parkirnino ali ekološko jakso, zlahka iztožil, da se mu Prispevek, ki ga je plačal pred naPornico, povrne. Zapornic se na državnih cestah postavljati ne p»e, parkirnina se lahko pobira e tam, kjer so za to urejeni Očinski parkirni prostori. Eko-'°ska taksa? Lahko, a ne kjerkoli, ' P'oh pa ne na državni cesti. Zakonodaja se za prakso ne Bogdan Oman pravi:"Vršiču se pozna, da je cesta v Trenti zaprta, saj pripelje manj avtomobilov, kot smo pričakovali. Ob sobotah in nedeljah pripelje na prelaz okoli 160 avtomobilov, ki parkirajo po ves dan, odvisno od vremena. Ko bo cesta spet prevozna, bo avtomobilov še enkrat več. Največ pa jih bo po izkušnjah iz prejšnjih let septembra -tedaj pripelje na Vršič dnevno tudi 600 avtomobilov, da avtobusov sploh ne štejem. Med tujci je zdaj največ Italijanov. Ekološka taksa znaša 600 tolarjev in je namenjena za kritje stroškov avtobusa, ki z obeh strani po ves dan vozi na Vršič, a je kar naprej in naprej prazen. Ljudje enostavno nočejo sesti na avtobus, ki je v sedmih dneh nenehne vožnje gor in dol prepeljal komaj S potnikov. Na prelazu dežuramo izmenoma z Bovčani: teden dni smo mi iz Kranjske Gore na Vršiču, teden dni kolegi z Bovca. Ko pridemo na prelaz, ga mi dosledno očistimo in odnesemo v dolino tri vreče odpadkov po 50 litrov. Koši za odpadke so povsod, a obiskovalci jih radi spregledajo in mečejo embalažo po vsej okolici. Tako kot bo na Vršiču treba povečati parkirne prostore tako bo treba popraviti tudi 17. ovinek vršiške ceste, ki je zaradi grbine in naklona zelo kritičen..." Kritična pa je tudi vožnja marsikaterega voznika na Vršič. Toliko divjakov, kolikor jih je najti na vršiški cesti, jih je le malokje. Mlajši vozniki vozijo pravi rally po ovinkasti vršiški cesti. Morda bi jih ukrotil samo in Je Bedanec, ki je doma v teh krajih. Kako? Spomnimo se, kako je igralec Polde Bibič nekoč pripovedoval, kaj se mu je zgodilo na vršiški cesti v časih, ko so na Vršiču snemali prvega Kekca. Polde Bibič je bil v Bedančevi obleki in maski tudi tedaj, ko se je v odprtem avtomobilu opoldne vozil z Vršiča na kosilo v Kranjsko Goro. Ko je tako pokončno kot strašni Bedanec sedel za volanom avta z odprto streho in se peljal dol po vršiški cesti, mu je v ovinku pripeljal nasproti neki nemški turist. Si zamišljate, da se kot nemški turist brezskrbno peljete na Vršič, v ovinku pa vam nepričakovano kot iz groba vstane pred oči živa podoba mogočnega Be-danca za volanom? Nemški turist se je tako ustrašil, da je zatulil od groze in spustil volan... Ljubljančani hudo godrnjajo Naslednja zapornica, ki so jo za varstvo narave pred naravnimi katastrofami, ki se kažejo v motoriziranih obiskovalcih, postavili v alpski dolini, je zapornica v - Planici. To zapornico so obiskali tudi republiški inšpektorji, ki so bili poklicani zaradi pritožb obisko- valcev, češ da je pobiranje parkirnine nezakonito. A inšpektorji teh nepravilnosti niso odkrili in se torej parkirnina pred vstopom v planiško dolino pobira zakonito. Planica, pravijo domačini, niso samo skakalnice in parkirni prostor pred njimi, ampak pla-niška dolina sega vse do Tamarja. Doline Tamarja ni in je nikoli ni bilo - Tamar je samo zelenica v Tamarju, dolina Tamarja pa je v resnici dolina Planice. Mladi Boštjan Petrič, ki v dolini Planice pobira parkirnino v višini 500 tolarjev - polovica zneska jc konzumacija - si bo kar trdo prislužil žepnino. Ni dneva, da ne bi nad parkirnino godrnjali predvsem gostje iz Ljubljane, ki se odpravljajo v dolino Planice do Tamarja - marsikateri se tudi obrne in odpelje drugam. Boštjanu pa marsikateri jezni voznik tudi uide. Se požene za njim? Nič krivi Boštjan pravi, da ne. Lahko bi ga prijavil in bi šli drugi za njim, a se mu ne zdi vredno in ne primerno, da bi po dolini Planice zdaj voznike, ki nočejo plačati parkirnine, lovili s policijo. A še vseeno ob vikendih parkira v dolini Planice tudi do 200 avtomobilov, med njimi so kar številni tujci. Boštjan pravi, da s tujci sploh ni problemov -bre? najmanjšega migljaja na obrazu rade volje plačajo, saj so takega pobiranja parkirnine na vajeni doma. Hujše je z domačimi obiskovalci, ki ne "šparajo" jeznih besed in so prepričani, da je to čisto navadna samovolja občine, ki bi rada kaj zaslužila. Samovolja gor ali dol, zaslužek od parkirnine v Planici je izključno namenjen ureditvi Planice. Z izkupičkom so že postavili lepo leseno ograjo, ki je desetletja niso mogli. Zato ne, ker lastniki zemljišč v Planici v praksi nikoli niso bili pravi lastniki. Neznosen prah v dolini Vrat Da prihajajo drugačni časi, ko je lastnino treba spoštovati -državno, občinsko in zasebno -in obvarovati naravo pred hrupom in onesnaževanjem, se vidi tudi v Vratih. Če je bilo minuli torek okoli 200 avtomobilov, koliko jih pripelje v najbolj popularno slovensko alpsko dolino šele ob vikendih? ' "Tudi 500 ali 600 se jih oh vikendih pripelje po ozki dolini Vrat, razen tega pa prihajajo obiskovalci tudi z avtobusi," pravijo mladi, ki ne pobirajo ne cestnine in ne parkirnine ali ekološke takse, ampak samo delijo opozorilne listične, naj obiskovalci puščajo avtomobile na parkirišču pred zapornico. Pred vstopom, kakšnih sto metrov stran od Aljaževega doma je zapornica, avtomobili pa v največjih konicah parkirajo na parkirišču, usmerjajo pa jih tudi na vsa razpoložljiva mesta okoli parkirišča. V Vratih je to začetek postopnega urejanja prometa. Postopoma naj bi po zgledu tujih alpskih držav prešli izključno na popotništvo in na razne oblike lokalnega javnega prevoza. Ozka dolina Vrat s slabo makadamsko cesto res ne prenese nikakršnega avtomobilskega prometa več. Razmere na cesti v najbolj visoki planinski sezoni so daleč od še znosnih: za avtomobili se praši, nekateri obiskovalci prihajajo peš po cesti ali s kolesi in požirajo neznosni prah. Tu je neznosna zmeda -voznikom je neprijetno, da za-prašijo popotnike, le-ti se jezijo nad avtomobili, vse skupaj pa se zdi kot kaos, ki v tako lepo in priljubljeno dolino, kot so Vrata, ne sodi. Za asfalt na makadamsko cesto v Vrata nikoli ni bilo denarja, saj le nekaj sto metrov asfalta od Peričnika proti Vratom ni dovolj. Asfalta je le za pokušino - da se vidi, kako bolje bi bilo, če bi bil asfalt položen po vsej dolini. Javni prevoz je torej edina in nujna alternativa, ki bolj kot za vse doline velja prav za dolino Vrat, to romarsko pot slovenskega planinstva in izletništva. Privatno, vstop prepovedan Zapornica so - hočeš nočeš -prihodnost vseh slovenskih alpskih dolin. Občine jih zdaj postavljajo več ali manj zelo oprezno in v skladu s svojimi pristojnostmi sprejemajo odloke o plačevanju parkirnine, ekološke takse... Tam pa, kjer na državni cesti ne smejo zaračunavati ničesar, obiskovalce zgolj vljudno prosijo, naj ne obremenjujejo narave. Obiskovalci se očitno s težkim srcem privajajo na te spremembe, godrnjajo, se pritožujejo, javljajo raznorazna pobiranja prispevkov inšpekcijam. Pritožujejo se tudi upravljalci planinskih koč in domov, saj se turisti pred zapornicami tudi obrnejo - nujno je zato v planinskih postojankah manjši promet. Resnici na ljubo je tudi treba povedati, da marsikaj še ni urejeno tako, kot bi moralo biti. Obiskovalcem bi za zapornicami lahko nudili tudi višji standard in bolj urejene parkirne prostore. Na zaprnice pa ne trčimo le v popularnih dolinah - zapornic je zdaj, kolikor hočeš tudi pred zasebnimi zemljišči in na skupnih pašnikih. Takih zapornic, ki so zaklenjene in prepovedujejo vstope na skupna in zasebna zemljišča in posesti. Privatno, vstop prepovedan. Nič nenavadnega za zahodni svet, kjer so tudi deli obale ograjeni kot zasebna posest. S prihodom, predvsem pa uveljavitvijo lastnine, državne in zasebne ter skupinske si bomo vse kotičke Slovenije, gorate in nižinske, v skladu za zakoni lahko ogradili. Kakšen promet za izdelovalce zapornic! Tako rekoč neponovljiva konjunktura, saj se z zapornicami vsak dan zapirajo nova in nova območja. Tako kot je vsem neumnim in pametnim odločitvam razsodnik edinole le čas, bo tudi čas pokazal, v katerih primerih je bilo pametno postaviti zapornice in v katerih primerih so se zapornice postavljale neupravičeno. • I). Sedej OD TORKA DO PETKA AMZS Pri AMZS so morali v teh dneh 14 gorenjskim voznikom z vlečnimi vozili odvleči osebna vozila, 6-krat pa je zadostovala pomoč ob okvarah na cesti. Najdlje pa so se peljali na pomoč vozniku v Poreč. GASILCI Tokrat gasilci po Gorenjskem, seveda lahko rečemo "k sreči" , niso imeli večjih ali veliko intervencij. Kranjske gasilce so na pomoč poklicali delavci Save, ker je pri vzdrževalnih delih nad mešalnim strojem prišlo do vžiga. Delavci vzdrževanja in gasilci Save so požar že pogasili. Kranjski gasilci so pregledali okolico z infrardečo kamero in našli še nekaj žarišč, ki so jih pogasili. Iz Doma upokojencev v Preddvoru jih je poklicala dežurna sestra, ki je opazila dim v bližnjem kamnolomu. Gasilci so ugotovili, da so zagorele smeti v zabojniku in vse skupaj pogasili. V Dupljah pa je voda zalila gradbeno jamo. Gasilci so zamašili kanalizacijsko cev in izčrpali vodo iz jame. Škofjeloške gasilce so poklicali na Partizansko cesto, kjer se je dim valil iz stanovanja. Lastnik je pozabil svoje kosilo na štedilniku, vendar pa do požara ni prišlo. Jeseniški gasilci so opravili prevoz obolelega z rešilnim avtom iz O. A. v Splošno bolnišnico Jesenice za Acroni. Najdeni sta bili dve neeksplodirani ubojni sredstvi na pripravi vložka v Acroniju. Pirotehnika iz PGRS sta ti sredstvi prepeljala v zato namenjen prostor. Na ulici V. Svetine 9, pa so pogasili požar na ostrešju. GORENJSKI NOVOROJENČKI Od torka do danes smo Gorenjci v obeh gorenjskih porodnišnicah dobili 16 novih prebivalcev. V Kranju je otročičke povilo 12 mamic, štirim so se rodile deklice, osmim pa dečki. Najtežji je bil deček s 4450 grami, najlažji pa s 2950 grami. Na Jesenicah pa so male glasilke prvič preizkusili dve deklici in dva dečka. Tu je najtežja teža pripadla deklici, ki je tehtala 3060 gramov, najlažjemu dečku pa se je kazalec ustavil pri 2810 gramih. URGENCA V Splošni bolnišnici na Jesenicah so bili ponovno najbolj zaposleni kirurgi, ki so opravili 176 nujnih posegov. Na pediatriji je pomoč nujno potrebovalo 16 otrok, na internem oddelku je bilo 49 nujnih primerov, na urgen-ci pa 12. TURIZEM Bled te dni gosti 9000 turistov. Hoteli, apartmaji in kamp so zasedeni 65-odstot-no. Voda v jezeru pa se je ogrela na 25 stopinj. V Bohinju so v zadnjih tlneh zabeležili 96-odstotno zasedenost, od tega v hotelih 100, apartmajih 78 in v kam u 9dodstotkov. V istem obdobju lanske sezone, pa je bil Bohinj zaseden 80-odstotno. Vodi v jezeru pa so namerili 24 stopinj Celzija. Na Sobcu imajo te dni isto število gostov, kot lansko leto, to je 1300. Večji del so to turisti iz Nizozemske. Voda pa ima 22 stopinj. V kampu Kamne v Mojstrani imajo še prostor in vas pričakujejo. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE _ TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA BES NIC A 81 GORENJSKI GLAS • 4. STRAN PO SLOVENIJI UREJA: Jože Košnjek Petek, 7. avgustu 1998 SLOVENIJA IN SVET IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Slovenska denarna pomoč zamejcem Zveza slovenskih organizacij: Poniževalna delitev Delitev finančnih podpor /a leto 1997 ne samo škodi, ampak celo uničuje temelje kulturnim, vzgojnim in drugim ustanovam koroških Slovencev, ki niso izrecno na strani Narodnega sveta koroških Slovencev, je zapisal Slovenski vestnik. Celovec, 7. avgusta - "Finančne podpore Republike Slovenije za organizacije in ustanove koroških Slovencev v zadnjih letih kažejo na resen in zaskrbljiv odnos, ki ga ta razvija do Slovencev v zamejstvu. Te podpore razdeljuje Urad zunanjega ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vendar so višine podpore posameznim organizacijam in ustanovam koroških Slovencev v letu 1997 pravo ogledalo pristranskosti, neuravnovešenosti in celo škan-daloznosti," so zapisali 30. julija v Slovenskem vestniku, glasilu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem. "Vse organizacije, ki so vključene v Zvezo slovenskih organizacij ali so ji blizu, so bile močno prikrajšane, kar kaže na to, da ta urad s krivično delitvijo denarja jasno in nedvoumno izsiljuje takse politične koncepte znotraj manjšine, ki so po trenutni politični volji odločujočih v Sloveniji. Dovolj so nam že znana "priporočila" za tako imenovano poenotenje pod formulo skupnega zastopstva, kar nam je že dvakrat javno skušal dopovedati podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik in njegove grožnje, da bodo finančne podpore iz Slovenije v prihodnje odvisne prav od tega. Pred takimi botrskimi nasveti iz Ljubljane ne bomo popustili, tudi s finančnim izsiljevanjem ne," pišejo in opozarjajo, da se s tem uničujejo temelji kulturnim, vzgojnim in drugim ustanovam koroških Slovencev, ki niso "izrecno opredeljeni na strani Narodnega sveta koroških Slovencev". Početje Slovenije je nova delitev in nastajanje novega enoumja ter dokaz nedemokratičnega odnosa do zamejstva. Slovenija noče vzdrževati niti tistih ustanov, ki so bile zgrajene z njeno pomočjo. In kako je mogoče, da so Sloveniji eni otroci več vredni kot drugi, se sprašuje Vestnik. Slovenski vestnik navaja v dokaz številke. Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev sta prejela 3,2 oziroma 3 milijone šilingov. Vendar pa glasilo Zveze slovenskih organizacij Slovenski vestnik ni dobil niti šilinga. Naš tednik, glasilo narodnega sveta, pa je prejel 6.3 milijona šilingov. Politične organizacije, ki so blizu Narodnega sveta koroških Slovencev, so prejele skoraj 13 milijonov šilingov, organizacije, ki so pa blizu Zveze slovenskih organizacij, pa so prejele 3,4 milijona šilingov. Skupno pa so v Narodni svet vključene organizacije, ali so mu blizu, prejele 18 milijonov šilingov (cerkvene ustanove niso upoštevane), druga stran z Zvezo slovenskih organizacij na čelu pa 7,7 milijona šilingov. Slovenija podpira Enotno listo in s tem poulične stranke v tuji državi. Glede na pomoč pa je otrok v Mohorjevi več vreden kot otrok, ki je vključen v vzgojnoizobraže-valne ustanove Slovenskega šolskega društva, so zapisali. J.K. Pobuda za koordinacijski odbor Celovec, 7. avgusta - Na pobude in predloge, naj osrednji organizaciji Slovencev na koroškem oblikujeta skupni usklajevalni organ, Koordinacijski odbor koroških Slovencev, je Zveze slovenskih organizacij predlagala sestavo 30-članskega telesa, v katerem bi imele predstavnika vse organizacije Slovencev, največ pa Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet po 3, Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza pa po dva, ostali pa po enega. Vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev se je odzvalo. Tudi samo je že 17. julija 1996 predlagalo sestavo takega organa, vendar je ZSO reagirala sedaj s svojim predlogom. Iz Narodnega sveta so sporočili, da so z zadovoljstvom sprejeli ta predlog. J.K. [JMEEGLAS Vsaki naročnici oz. vsakemu naročniku Gorenjskega glasa, ki PRIDOBI NO VEGA naročnika, lakoj pripada nagrada po izbiri. Zadošča, če obkrožite izbrano nagrado na tem obrazcu. Kot nagrado za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku lahko izberite: aH trimesečno naročnino v enem od letošnjih trimesečij; ali Glasov izlet po izbiri; ali knjige iz zalolbe Gorenjskega glasa ter reklamni dežnik. Kaj pa,za novega naročnika? Novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas brezplačno do izteka naslednjega trimesečja, torej do vključno torka, 29. septembra 1998. Novega naročnika sem pridobil(-a):__ Moj naslov: Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih nio/.nosti/: ali: Al Glasov izlet po izbiri v letu 1998 ali v letu 1999, za katerega mi pošljite darilno pismo in zu izbrani izlet ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: BI naročnino za_trimesečje 1998, zato dobim časopis tri mesece brezplačno ali: C/ knjigo 'Pod Marijinim varstvom' iz založbe Gorenjskega glasa in Glasov reklamni dežnik ali: Č/ otroški knjigi 'Abeceda iz Zakajčkove ulice' + 'Kokeršpanjelka ljidy pripoveduje' + Glasov reklamni dežnik NAROČAM @@H GLAS za najmanj eno leto Ime in priimek:............................................................................................ Naslov:....................................................................................................... Podpis:..................................................... če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen Čas. Izjava za novega naročnika: S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšuje naročnino'vsaj do 31. decembra 1999; novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen. V primeru, da naročniška služba Gorenjskega glasa ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz akcije pridobivanja novih naročnikov ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 (M)l Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Večina od 30 verskih skupnosti v Sloveniji je za poseben zakon Spoštovanje ločenosti, enakopravnosti in svobode Urad vlad« Republike Slovenije za verske skupnosti je poslal v državni zbor predlog zakona o verskih skupnostih. Zanj je večina od 30 prijavljenih verskih skupnosti v Sloveniji. Med prvimi ga je predlagala Rimskokatoliška eerkev. Slovenska škofovska konferenca to trditev zanika. Ljubljana, 7. avgusta - Sedaj veljavni Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v republiki Sloveniji, sprejet leta 1976, je zastarel, čeprav je bil, kot pravi priznani cerkveni pravni strokovnjak dr. Borut Košir, vendarle napredek glede na prejšnje popolno brezpravje državljanov kot vernikov in Cerkve kot ustanove. Pravni sistem je Cerkve in druge verske skupnosti "razpoznal" in jim dal pravno subjektiviteto. Kljub temu je seveda vernike opredelil kot tisto skupino državljanov (to, da so bili v večini, ni nikogar zanimalo), ki jo je treba potisniti v geto in stalno nadzorovati z vsemi možnimi sredstvi, piše dr. Košir. Med razlogi, ki jih navaja Nina Čož, direktorica Urada vlade Republike Slovenije za verske skupnosti za sprejem zakona o verskih skupnostih (ustava ga izrecno ne predpisuje) postavlja v ospredje določitev pogojev, kdaj neko združenje postane verska skupnost in pravna oseba, in zagotovitev javnosti dela, da ne bo Rimskokatoliška cerkev Zakon je korak nazaj Dr. Borut Košir je v 31. številki Družine v komentarju z naslovom Starh države pred verniki? zapisal: "Verska svoboda je v naši ustavi jasno opredeljena kot temeljna pravica in svoboščina vseh Slovencev. V takšen ustavni kontekst se kakršen koli zakon o verskih skupnostih nikakor ne vključuje. Predstavlja namreč omejevanje verskih pravic državljanov. Se več: predstavlja nekakšen strah države pred verniki irpjih zato hoeče že vnaprej omejiti v njihovi verski svobodi. Pisec navaja izjavo slovenskih škofov iz 10. julija, da katoliška Cerkev takega zakona ni predlagala, pri njegovem nastajanju ni sodelovala in ga ne podpira. Trditev, da je dala predlog za zakon RKC, je neresnična. Slovenska škofovska konferenca kot najvišja avtoriteta katoliške Cerkve v Sloveniji ni bila nikdar vprašana za mnenje o tem. Dr. Košir trdi, da takšen zakon prejudicira odnose med državo in Cerkvijo, o čemer potekajo sedaj pogovori. O čem in kako se bomo mogli še dogovarjati, ker bo državna stran, če bi bil zakon sprejet, vezana na veljavno zakonodajo. večnih razprav, katere od verskih skupnosti to res so in katere niso. Delovanje sicer legitimnih verskih skupnosti za zaprtimi vrati lahko povzroča negativne odzive. Večina verskih skupnosti je bila za zakon, tudi Rimskokatoliška cerkev, ki je kot prva dala predlog zanj, sedaj pa je v konkretnih razpravah o njegovi vsebini zgubila interes. Tudi komisije, sestavljene iz predstavnikov vlade in Rimskokatoliške cerkve po mnenju Urada niso nasprotovale zakonu. Ustanovitev Mešane krovne komisije Rimskokatoliške cerkve in vlade Republike Slovenije in lani septembra imenovanih dveh novih komisij, komisije za rešitev odprtih vprašanj Rimskokatoliške cerkve in njene podkomisije za gozdove, pa je pri ostalih verskih skupnostih povečala bojazen, da država ne namerava spoštovati ustavno zagotovljene enakopravnosti vseh verskih skupnosti. To je glavni razlog teh verskih skupnosti, da želijo zakon. Pomembna pomanjkljivost sedanje zakonodaje je določilo, da morajo verske skupnosti samo prijaviti svoje delovanje, ne določa pa pogojev, kdaj postane združenje verska skupnost in kdaj pravna oseba. Tu je jedro pomi- slekov glede enakopravnosti. Imamo organizacije, ki se skrivajo pod imenom "verska skupnost", pa so dejansko društva, zavodi ali celo gospodarske družbe. Cilji in temelji novega zakona so načelo ločenosti države in verske skupnosti, načelo enakopravnosti verskih skupnosti, načelo svobodnega delovanja verskih skupnosti, načelo prostovoljnosti, načelo ne-pridobitnosti in načelo javnosti. Ločenost je pojmovana v smislu svobode delovanja, skladno z notranjo ureditvijo. Ločenost pomeni, da država ni vezana na nobeno versko skupnost, in da nobena ne privilegira ali diskriminira. Enakopravnost je ra-zumljena kol pravna enakopravnost. Vse verske skupnosti so v pravu, to je pred zakonom, v pravicah in dolžnos; tih enake. Verske skupnosti delujejo svobodno. Ta vrednota postane vprašljiva samo v primeru, ko bi prišlo do nasprotja z veljavnimi ustavnimi vrednotami. Načelo prostovoljnosti pomeni prepoved obveznega združevanja v verske skupnosti' Pomembno pa je tudi načelo javnosti. Predlog zakona obsega 26 členov. V 1. členu piše. da je "verska skupnost prostovoljno, nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki se združujejo zara$ enakega verskega prepričanj3 in izpovedovanja iste vere zaf' adi opravljanja verskih dejavnosti. Verska skupnost po tefl1 zakonu je pravna oseba zasebnega prava." Versko skupnost lahko ustanovi najmanj 100 polnoletnih državljanov Repub-like Slovenije ali tujcev s stalnifl1 prebivališčem v republiki Sloveniji, ki na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi S pravila verske skupnosti. J. Košnjek Nadškofa dr. Alojzij Šuštar in dr. Franc Rode, nekdanji in sedanji pogajalec z državo Pobuda za referendum Sušnik bo zbiral podpise Ljubljana, 7. avgusta - Ljubljanski mestni svetnik Peter Sušnik je zbral 200 podpisov in pri predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku vložil zahtevo za določitev roka za zbiranje podpisov za razpis referenduma o nekaterih vprašanjih sprememb zakona o lokalni samoupravi. V državnem zboru so ugotovili, da je bila pobuda pravilno vložena (po zakonu o referendumu in ljudski iniciativi) in da ima Peter Sušnik do 17. septembra čas, da zbere potrebnih 40.000 overovljenih podpisov za razpis referenduma. Če bo podpisov dovolj in bo zbiranje pravilno, mora državni zbor razpisati referendum, katerega izid pa državni zbor lahko spoštuje ali ne, saj je zakonodaja zelo splošna in omogoča "široko" tolmačenje. Točno je edino to, da mora zakon, ki je v parlamentarni proceduri in na katerega je razpisan referendum, čakati. Sušnik pa zahteva referendumsko opredeljevanje o nekaterih spremembah zakona o lokalni samoupravi, ki je pred tretjim branjem. Referendumska pobuda je njegov sprejem pred počitnicćfrni tako "ustavila". §ušnik namerava vprašati ljudi, če so za nezdružljivost poslanske in druge funkcije oziroma so za nezdružljivost mandatov. Sedanji zakon prav to omogoča, zato so lahko na primer župani tudi poslanci. Ljudje naj bi bili vprašani, ali so za to, da bi bil župan tudi predsednik občinskega sveta. Peter Sušnik meni, da to ne gre skupaj, saj je mešata izvršna in zakonodajna oblast. Prav tako naj bi se ljudje na referendumu izreklin za podaljšanje roka za izvršitev delitvenih bilanc med občinami, ki so nastale iz starih. • J.K. Pobuda dr. Cirila Ribičiča in Boruta Pahorja Preveč državnih sekretarjev Bilo naj bi jih kar 58, njihove bruto plače pa se gibljejo od 593.000 do 875.000 tolarjev. Ljubljana, 7. avgusta - Poslanca Združene liste socialnih demokratov dr. Ciril Ribičič in Borut Pahor sta vložila v parlamentarno proceduro predlog sprememb zakona o vladi, ki naj bi preprečil povečevanje števila ministrov v vladi in zmanjšal število državnih sekretarjev, ki naj bi jih bilo sedaj kar 58, njihova bruto plača pa se giblje od 593.000 do 875.000 tolarjev. Vsi državni sekretarji ob menjavi ministra tudi ne bi bili dolžni ponuditi odstopa, ampak samo tisti, ki so zamenjevali ministra. Sedaj se dogaja, da stari sekretarji ostajajo, novi ministri pa postavljajo nove. Pri tem ne gre le za plače, ampak tudi za druge stroške. Armada državnih funkcionarjev se povečuje in glede tega že prekašamo druge evropske države. Država pa obljublja, da bo upravo zmanjševala, čeprav tega v resnici ne stori. Združena lista socialnih demokratov opozarja, da politični prepiri in strankarske delitve lahko ogrozijo sprejem zakona o glavnem mestu. Tak zakon Ljubljana potrebuje, imajo pa ga tudi v mnogih evropskih državah. Prav tako nihče v državi javno ne nasprotuje regionalizaciji, v bistvu pa se nadaljuje proces drobitve občin io proces centralizacije, kar m skladno z evropsko listino o lokalni samoupravi. Tu je celo Rimskokatoliška cerkev manj konzervativna od države, saj se pripravlja na ustanovitev novih škofij. Dr. Ciril Ribičič je povedal, da že pet mesecev zaman čaka na odgovor predsednika vlade dr. Janeza Drnovška o regionalizaciji-Prav tako pa se stalno odlaga obravnava predloga zakona o pokrajinah. .1.Košnjek *[al f^TECil GLAS Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Direktor Marko Valjavec / Odgovorna uredn J zahtevali preklic in opravičilo. Morda je pa k temu prispevalo dejstvo, da smo kot pravi gorenjski firbci zvedavo spraševali, koliko prijav je že prispelo glede na razpis 21. julija? V Železnikih po načrtih Železniki, 6. avgusta • V občini Železniki kljub dopustom nadaljujejo z gradnjo kanalizacije Rudno - Zali Log -Železniki. Medtem ko je v Železnikih gradnja dokončana, se v Rudnem delajo priključki, kanalizacijo pa naj bi po predvidevanjih dokončali do konca leta. Kot je povedal župan Alojz Čufar, se pri gradnji kanalizaciji večje težave niso pojavile, tako da se dela večinoma odvijajo po načrtih. Po programu se bodo opravila še nekatera manjša dela, kot je ureditev usada na Črnem vrhu. Pospešeno tudi pripravljajo projekte za ureditev kanalizacije Dolenja vas - Selca s čistilno napravo, kar bo za občino velik zalogaj. Pripravlja se dokumentacija za največji projekt občine v prihodnjih letih - športno dvorano. Načrtujejo tudi ureditev dveh cest v Davči. • S. Š. Kranjski stadion obnavljajo - Na kranjskem mestnem stadionu So začeli z obnovitvenimi deli. Del dotrajane prevleke na atletski sti'zi so že odstranili. Vgradili bodo tartansko prevleko najmočnejše izvedbe. Lotili so se tudi že obnovitvenih del na tribuni [n pod njo. Vrhunec obnove pa bo zanesljivo osvetlitev glavnega l8nšča. • J.K., slika T. Doki Vaška kapelica ne bo več pod cesto Žeje, 5. avgusta - Na začetku vasi Žeje v nakelski občini stoji stara kapelica, ki je bila od posodobitve ceste proti Dupljam pod nivojem cestišča. Ker se je na sakralnem objektu delala škoda, so se odločili za dvig kapelice. Občina je primaknila 280 tisoč to- n0\rJT"—"~—'; -—;—;Li—»—ME&iđseHSEi larjev za izdelavo dok terne^ev> na katere nameravajo ta teden postaviti s strojem ured't te^° konstrukcijo. Vaščani bodo nato poskrbeli še za uev okolice in financirali novo poslikavo kapelice. • S. Saje Tržiški planinci postopno prenavljajo Dom pod Storžičem Polepšana koča za društveno obletnico Na njeni južni steni bodo postavili novo plezalno steno, ki je bodo veseli predvsem športni plezalci. Dom pod Storžičem, 7. avgusta -Nova podoba preddverja doma, ki je odslej namenjeno le informacijam za planince, je konec minulega tedna močno vznemirila zlasti nekdanje borce. Kot je obljubil predsednik PD Tržič Marjan Salberger, snete slike prvoborcev ne bodo končale na smetišču, ampak jih bodo namestili v novo spominsko sobo v pritličju doma. Obnove tudi v drugih kočah. Dom pod Storžičem, ki je ena od štirih koč Planinskega društva Tržič, letos doživlja postopno, vendar temeljito prenovo. Najprej so prebelili sobe in jedilnico, kjer so že namestili nov točilni pult, kmalu pa bodo izdelali tudi lesen strop. Približno polovica od 60 ležišč je v sobah, kjer nameravajo zamenjati opremo. Nekaj prenovljenih sob bo nared že ta mesec. Velika pridobitev so tudi prenovljene sanitarije. "Vsakdo opazi spremembe v preddverju doma, ki je sedaj namenjeno osnovnim informacijam za planince in propagandnemu kotičku društva. V načrtu imamo tudi ureditev spominske sobe v pritličju, kjer nameravamo ob sodelovanju z borci Največ obnov doživlja letos Dom pod Storžičem, kjer bo konec meseca praznovanje 90-letnice PD Tržič. namestiti slike prvoborcev iz preddverja. Ob urejanju notranjosti nismo pozabili na okolico. Skupaj s kmetom Milanom Me-gličem iz Loma smo očistili bližnji gozd. Sedaj se pripravljamo na postavitev plezalne stene, ki bo montirana na južni steni doma. Pri delih pomagajo člani društva, denar pa smo zagotovili delno z gospodarsko dejavnostjo in delno s pomočjo sponzorjev. Prejšnji teden je bila končana obnova zahtevne plezalne poti skozi Žrelo na Storžič. Ob praznovanju 90-letnice društva bomo 30. avgusta organizirano vodili planince na vrh po prenovljeni poti, bolj izkušeni pa se bodo ob spremstvu vodnikov povzpeli na vrh prek bivaka. Na popoldanski prireditvi bomo razvili nov prapor društva in kulturni program nadaljevali z veselico," je napovedal Marjan Salberger, ki je letos prevzel predsedniško dolžnost v Planinskem društvu Tržič. Predsednik društva pomaga tudi pri delu v domu, kjer je letos oskrbnica Nataša Bergant. Skupaj s hčerkama Tino in Petro ter mamo Miro poskrbi Nataša za obiskovalce, ki jih letos ni malo. Od maja se je v knjigo gostov vpisalo okrog 1500 planincev, vendar je bilo vseh obiskovalcev vsaj trikrat toliko. Ob pocenitvi nočitev se je tudi njihovo število povečalo. Poleg domačih gostov prihaja veliko Avstrijcev in Nemcev, redki pa niso niti Hrvatje in Litvanci. V prihodnje bi radi privabili večje skupine z organizacijo vzgojno izobraževalnih programov. Najnujnejših obnov so se lotili tudi v drugih kočah. Na Zelenici bodo odstranili dotrajano centralno ogrevanje in uredili notranjost, na Dobrči je potrebna namestitev dodatnih sončnih celic, na Kofcah pa bodo pred kočo nove mize in klopi. Kot so se odločili v društvu, bodo četrtino dobička pri gospodarski dejavnosti namenili za obnove koč. • S. Saje ...................--tt--;-:-■-:—r"-■-----—-1- IZ GORENJSKIH OBČIN ŠOLA, ŠOLA, ŠOLA, ŠOLA KNJIGARNA IN PAPIRNICA LIST LIST, d.o.o., KRANJ Ul. Lojzeta Hrovata 4/c, 4000 KRANJ - PLANINA Telefon/fax: 064/331-335 * VSEM NAROČNIKOM UČBENIKOV IN DELOVNIH ZVEZKOV SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPANJE. * OB NAKUPU ŠOLSKIH POTREBŠČIN NUDIMO MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČILA * PRI NAKUPU ZVEZKOV V AVGUSTU VAM OVITKE PODARIMO. * ZA VSAKEGA KUPCA UČBENIKOV ALI DELOVNIH ZVEZKOV IN ŠOLSKIH POTREBŠČIN SMO PRIPRAVILI POSEBNO DARILO. Lisi 4 SMO KNJIGARNA Z DUŠO, ZNANJEM IN PRIJAZNOSTJO. SVOJ USPEH MERIMO S ŠTEVILOM ZADOVOUNIH STRANK. Trgovina za prijazno šolo Papirnica Črka* Likozarjeva 29, Kranj Tel.: 330-129 VSE ZA VAŠEGA ŠOLARJA Pri nakupu vam strokovno svetujemo. Nakup je možen z odlogom plačila. SIBON CENTER ZA TUJE JEZIKE PREVAJANJE, SODNO TOLMAČENJE TEČAJI TUJIH JEZIKOV PISARNIŠKE STORITVE Vpisuje v jezikovne tečaje angleščine, nemščine, italijanščine, francoščine in ruščine. Informacije po tel.: 061/720-240 ali 722-928 Ljubljanska 76, Domžale BELINKA KEMOSTIK Molkova pot 10, Mekinje 1241 Kamnik, Slovenija C1330utt!3 ■ Etaža* Tel.: h.c. 061/831 924, Prodaja: 061/832 713, fax: 061/831 391 K43LN PRODAJA IN SERVIS ■ FOTOKOPIRNIH STROJEV PISARNIŠKI MATERIAL IN OPREMA d.o.o. KOROŠKA 35, 4000 KRANJ TEL: 064/360-750, 360-751 FAX: 064/221-164 DELOVNI ČAS: 8. -19., sobota 8. -12. ure VELIKA IN UGODNA PONUDBA ŠOLSKIH POTREBŠČIN ffH ZVEZKI A4 v paketu 1/10 890,00 gB^'J ZVEZKI A4 cenejši 99,00 |«P^*> ZVEZKI A4 dražji 119,00 ISL^^^B ZVEZKI A5 65,00 TP^(^^ TEMPERA BARVICE 1/12 PLOČEVINA 685,00 VODENE BARVICE PVC 412,00 VODENE BARVICE PLOČEVINA 530,00 BARVICE JOLLY 1/12 KARTON 253,00 BARVICE JOLLY 1/12 PLOČEVINA 445,00 FOLIJA ZA ZVEZKE 240,00 in še in še... PRI NAKUPU NAD 10.000 SIT BOSTE DELEŽNI 5% POPUSTA PRI PLAČILU Z GOTOVINO ALI PA SE BOSTE LAHKO ODLOČILI ZA NAKUP NA VEČ ČEKOV. KUPCE ŠOLSKIH POTREBŠČIN ČAKAJO TUDI KUPONI ZA BOGATO NAGRADNO ŽREBANJE, KI BO 11. 9. 1998! AKCUSKI CENI NAHRBTNIKOV UNLIMITED 2.990,00 LIMITED Krajevna skupnost Podmežakla praznuje V Podmežakli uredili park Vsako leto se krajani Podmežakle odpravijo na pohod k spominski plošči na Zakop na Mcžakli. Jesenice, 6. avgusta - Krajevna skupnost Podmežakla je skupaj s Komunalno direkcijo Jesenice rešila že številne komunalne probleme. Nov, prenovljen park Podmežaklo. Krajevna skupnost Podmežakla praznuje v začetku avgusta svoj krajevni praznik v spomin na ustanovitev OF za jeseniško in radovljiško območje. V krajevni skupnosti niso spreminjali datuma svojega praznika in tako vsako leto - letos že osemnajstič po vrsti - pripravijo tudi pohod krajanov k spominski plošči na Zakop na Mežakli. Letos bo v tej jeseniški krajevni skupnosti še posebej slovesno, saj bodo drevi v parku Podmežakla pripravili slovesnost ob otvoritvi prenovljenega parka. Del parka, ki je bil prej precej zapuščen, so asfaltirali, postavili novo ograjo, namestili pa bodo tudi igrala za otroke. Del parka bodo tako namenili otroškemu igrišču. Odločili so se, da bodo park ogradili in zaklenili, da ne bo postal kraj, kamor bi zahajale druščine Obnovili stanovanjski blok v Podmežakli neodgovornih posameznikov in tudi ne odlag ališče odpadkov. V krajevni skupnosti Podmežakla je komunala jeseniške občine v zadnjem času kar precej asfaltirala in Tako rešila nekatere komunalne probleme. Zgradila je del pločnika, asfaltirala prostor pred športno halo in tenis igriščem ter zapuščeno zelenico. Krajani si želijo izgradnjo pločnika po vsej dolžini ceste skozi Podmežaklo, obenem pa bi nekateri radi tudi več "ležečih policajev", kajti nekateri vozniki vozijo po cesti prehitro in ogrožajo varnost pešcev. Na nekaterih mestih bi bila zaželena tudi javna razsvetljava in cestna ogledala, na odstranitev pa čakajo še lesene in na črno zgrajene garaže ob parku. Ne nazadnje na obnovitev in sanacijo čaka tudi stari Hermanov most, saj je za nekatere nosilnost tega mostu vprašljiva. To pa bo treba dokazati z ustreznimi meritvami in se šele nato lotiti obnove. D.S. Komunala V Savo kar 250 tisoč kubičnih metrov odplak Kranjskogorska Komunala bo gradila na Belci nov vodovod, ki bo stal kar 12 milijonov tolarjev. Kranjska Gora, 6. avgusta - Občani Gozd Martuljka se bodo sami odločili ali želijo čistilno napravo v kraju ali priključitev na jeseniško čistilno napravo. Na Belci nov vodovod, na Dovjem ga bodo upravljali sami. Ločeno zbiranje odpadkov. Kranjskogorsko javno podjetje Komunala si je v minulem obdobju prizadevalo rešiti številne komunalne probleme in marsikaj so v zadovoljstvo občanov že rešili. Ostajajo pa tudi še nerešene težave, ki jih nameravajo odpraviti v naslednjih letih. Direktor kranjskogorske Komunale inž. Robert Bizjak pravi: "Največja naložba je naložba v kanalizacijski kolektor po Zgorn-jesavski dolini. Kranjskogorska občina tega mora zgraditi, saj bo skrb za čisto okolje v prihodnje najpomembnejša zahteva tudi Evropske unije. Kanalizacija je v katastrofalnem stanju - v Savo odteče 250 tisoč kubičnih metrov komunalnih odplak. Po načrtih naj bi v Gozd Martuljku zgradili čistilno napravo... O tem se bodo po analizi vpliva na okolje, ki jo bo opravila nevtralna institucija, odločali krajani. Če čistilne naprave v Martuljku ne bo, je seveda možnost priključitve na jeseniško čistilno napravo, vendar to kolektor podraži za 4 milijone nemških mark. V zadnjem času smo med drugimi deli uredili tudi primarni vod kanalizacije v Jasni. Sredstva, ki so bila za to porabljena, bo koncesionar, ki bo gradil kolektor, povrnil. Zdaj bo treba določiti še traso za izgradnjo sekundarnih priključkov. Za vzdrževanje vodovodov v občini občinski proračun letno namenja 20 milijonov tolarjev. Stroški'vzdrževanja pa vlaganja presegajo. Vodovodi so nekateri stari in dotrajani, zato jih obnavljamo in povečujemo razvejanost. V soglasju s krajani Belce bo poslej njihov vodovod upravljala Komunala, vodovod na Belci pa bo treba v celoti Inž. Robert Bizjak zgraditi na novo, kar bo veljalo 12 milijonov tolarjev. Na Dovjem so se odločili, da bodo še naprej sami upravljali s svojim vodovodom. V prihodnjih letih bo potrošnja vode večja tudi zaradi izgradnje termalnih bazenov, zato razmišljamo o morebitni vrtini ali uporabi črne vode izpod Klina. Občinski svet je že razpravljal o odloku o ločenem zbiranju odpadkov, vendar so i tem povezani kar precejšnji stroški. Problem je tudi v tern, ker se v Sloveniji zbira le papir in steklo, ne pa tudi drugi odpadki. Pripravlja se zakon o odstranitvi embalaže, tako da bodo vsi, ki ponujajo izdelke i embalaži, morali poskrbeti tudi za odstranitev embalaže. S tem naj bi se povečala recikluZa. Občina Kranjska Gora je 2n-odstotna lastnica deponije P' Mali Mežakli. Predvidevamo, M bomo kasneje, ko bo uzakonjeno ločeno zbiranje odpadkov, vozih na deponijo le tiste odpadke, ki niso primerni za reciklažo. Divja odlagališča smo večinoma sanif' ali, pojavljajo pa se še vedno, čeprav so organizirani zastonj kontejnerski odvozi kosovnih odpadkov. V vsaki krajevni skup' nosti smo ali še bomo določil' ograjen in nadzorovan prostor m odlaganje gradbenih odpadkov. V Kranjski Gori za Savo, v Ratečah v smeri proti tromeji, v Mojstrani pri nekdanji železniški postaji." D. Sedej PRIDITE IN VIDELI BOSTE, DA SE V PAPIRNICI KARUN RES PRIVARČUJE NEKAJ ČASA IN DENARJA! Kranj nezadržno nazaduje Leta 1994 milijarda, leta 1996 le 16 milijonov Kranj počasi, a zanesljivo postaja mesto povsem izgubljenih priložnosti. Niti Oldhamske ceste ni uspelo financirati z državnimi sredstvi. Letos je postalo občinska in je priložnost za zmerom zamujena. Kranj, 6. avgusta - Občinski odbor SKD Kranj ugotavlja, da Kranj nezadržno nazaduje, saj je bilo leta 1994 sklenjenih za milijardo tolarjev dogovorov za sofinanciranje, leta 1996 pa le zanemarljivih 16,9 milijona tolarjev. Kranjski župan spet ni predlagal proračuna. V Kranju se ne vlada. Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Kranj je na tiskovni konferenci spregovoril o letošnjem delu stranke in o prihajajočih lokalnih volitvah na temo Kakšnega župana si želimo. Svetniki SKD v mestnem svetu ugotavljajo, da je bilo delo občinskega sveta Kranj več ali manj neuspešno. A ni šlo za strankarska razhajanja, ampak za "človeški faktor", saj s sedanjim županom domala na nobenem področju niso prišli do dogovorov. Čeprav so tako svetniki SKD kot svetniki drugih strank poskušali reševati probleme strokovno in vodili načelno politiko, se je vse ustavilo pri občinski upravi, predvsem pri županu. Ni normalno, da v Kranju že drugi proračun ni predlagan, za posamezne točke uprava sploh ne pripravlja gradiv, predpisi, ki bi morali biti novelirani (ustanavljanje javnih zavodov, krajevnih skupnosti, športnih zavodov), meni nič tebi nič niso, zato so pri financiranju velike težave. Kranj praktično ni dobil nobenega novega odloka, kar je nezaslišano. Kranjska občinska uprava se ne pogovarja ne s svetniki, ne z državo in ne z novimi občinami na območju Kranja. Številke so osupljive: leta 1994 je bilo z državo za sofinanciranje na različnih področjih sklenjenih za 1 milijardo tolarjev sredstev, pod kranjskim županom leta 1996 pa le pičlih 16,9 milijona tolarjev. Kranj kar naprej in naprej izgublja, kajti v Kranju se -preprosto rečeno - sploh ne vlada. Za ilustracijo: poseben problem je Old-hamska cesta, ki ni bila obnovljena, čeprav je bila leta 1994 z državo sklenjena pogodba O financiranju in obnovi. Vse do včeraj je bila še državna in bi se lahko z državnimi sredstvi financirala, pa se ni. Cesta je postala občinska, priložnost je za zmeraj zamujena - gre za sto in sto milijonov tolarjev sredstev. Takih zamujenih priložnosti je ogromno. Občinski proračun razpolaga v štirih letih z 20 milijardami sredstev, ki so tudi in predvsem davkoplačevalka, zato imajo Kranjčani pravico izvedeti, kako se s tem denarjem razpolaga. Zato SKD želi, da so javne finance transparentne, želijo si, da bi bil novi župan demokrat in sposoben komuniciranja z ljudmi in državo. Mora biti strokovnjak, dovzeten za pobude, čuvar zakonitosti, vzor pravičnosti, ob sebi mora imeti strokoven kader. Kranju mora zagotoviti pogoje up- ravnega in regijskega središča. Za takeg3, kandidata so se člani SKD pripravljen' dogovarjati z drugimi strankami. Ni nujno-da je politik - naj bo demokrat in strokoven in naj vendarle dela razvojno in v korist Kranjčanov, ki si zaslužijo dobrega župana^ D. Sedej Gledališče čaka na obnovo Jesenice, 6. avgusta - Ko se je v gledališču Tone Cufar na Jesenicah nenadoma zrušil strop, so vsa obnovitvena dela, ki jih je nameraval začeti jeseniški Gradiš, obstala. Nastali so namreč popolnoma novi in nepredvide; ni stroški sanacije. Strop se je zrušil tudi zato, ker je bilo gledališče poškodovano že ob potresu. Tedaj so komisije ocenile, da je na gledališki stavbi škode za 4 milijone tolarjev. Občina Jesenice je zato na ministrstvo za kulturo naslovila prošnjo, naj nameni finančno pomoč za obnovo gledališča, kajti sredstva, ki so namenjena za obnovo iz občinskega proračuna, ne bodo zadosti-Gradiš pa tudi prej ne bo začel t obnovo, dokler ne bo imel načrta prednostnih del obnove. • D.S. GOSPODARSTVO UREJA: Marija Volčjak Slovenska razvojna družba postaja glavni lastnik blejskih hotelov \ razvojni družbi zdaj še hotela Lovec in Tople S tem sta se pridružila hotelom Kompas, Golf in Park - Slovenski razvojna družba: smo le začasni lastnik, hotele bomo olastninili in prodali zaposlenim, skladom ali strateškim partnerjem Bled - Na Slovenski razvojni družbi bosta v kratkem pristala še dva blejska hotela, Lovec in Grand Hotel Toplice. S tem se bosta pridružila hotelu Kompas, ki ga je razvojna družba prevzela že pred časom, ter hoteloma Golf in Park, ki ju je ta usoda doletela nedavno. Razvojna družba pa je •nočno prisotna tudi v hotelih Krim in Jelovica, v katerih ima precejšnje terjatve. Tako glavni lastnik blejskih hotelov postaja fazvojna družba. O tem, kakšne načrte '•najo s svojo novo lastnino in kakšno Prihodnost bodo namenili blejskemu turizmu, smo se pogovarjali s članom uprave Slovenske razvojne družbe Jožetom Jakli-nom. Razlogi, zakaj so omenjeni blejski hoteli Prešli v last razvojne družbe, so različni. Kompas Hotele Bled je ta usoda doletela zaradi tožbe družbenega pravobranilca, "otela Golf in Park sta prešla na razvojno družbo na osnovi zakona o zaključku lastninjenja zaradi vložitve kazenskih ovadb Zoper odgovorne osebe. V hotelih Krim in Jelovica razvojna družba sicer ni lastnica, je Pa močno prisotna, saj sta omenjena hotela Nanjo prenesla svoje terjatve. Hotela Lovec lr» Grand Hotel Toplice bosta na razvojno družbo prešla v kratkem, odločbo o tem •zdaja agencija za privatizacijo, vzrok pa je v jem, ker še nista pridobila prvega soglasja k lastninjenju. Po zakonu o zaključku lastninjenja vsa podjetja brez prvega soglasja s Prvim avgustom morajo preiti v last razvojne družbe. Hotela Lovec in Toplice prvega soglasja nista uspela pridobiti zaradi nerešene denacionalizacije. In kakšni bodo sedaj postopki razvojne družbe v omenjenih hotelih? Jože Jaklin Pojasnjuje, da zakon jasno določa postopke, edina naloga razvojne družbe je opraviti lastninjenje. V Kompas Hotelih je razvojna družba privatizacijo že izpeljala v (v skladu z zakonom o privatizaciji pravnih oseb v lasti razvojne družbe). V hotelih Golf in Park oziroma podjetju G&P hoteli Bled je razvojna družba že prevzela lastništvo, trenutno poteka preoblikovanje podjetja v delniško družbo, sledila bo izdelava otvor-vwenih bilanc, potem pa lastninjenje. "Nadini svet razvojne družbe bo sprejel sklep o PHvatizaciji, kakšen bo program lastninjenja, Bo hotel Toplice kupila Sava? Direktor Grand Hotela Toplice Zvone Špec nam je v zvezi s prenosom hotela na razvojno družbo povedal, da so si do zadnjega prizadevali, da bi pred prvim avgustom le dobili prvo soglasje k lastninjenju. Z denacionalizacijskimi upravičenci in strateškim partnerjem so bili že tik pred dogovorom, a je ta zadnji hip padel v vodo, ker naj bi pri aenacionalizacijskih upravičencih "nastopiti novi razlogi". Kljub temu projekt teče naprej, poudarja Špec, kot je zamišljeno, naj bi strateški partner denacio-nalizacijskim upravičencem poplačal njihove zahtevke in hotelu zagotovil nadaljnji razvoj. In kdo naj bi bil ta strateški partner? Neuradno se omenja kranjska Sava, direktor Toplic špec tega ni niti potrdil niti zanikal, je pa povedal, da gre za gorenjsko podjetje z domaČim kapitalom. Nerešena denacionalizacija je Grand Hotel Toplice "spravila" na razvojno družbo. pa še ne morem reči," pravi Jože Jaklin. Razvojna družba bo v kratkem tudi formalno prevzela hotela Lovec in Toplice. "Pri teh dveh hotelih je največji problem nerešena denacionalizacija. Naš prvi korak bo tako razrešitev denacionalizacijskih zapletov, saj brez tega lastninjenje ne more steči," razlaga Jaklin. In kako se bodo lotili tega problema, ki se je zadnjih pet let zdel nerešljiv? "Poravnavo bo treba doseči. Skušali bomo najti kompromis, a ne pod vsakimi pogoji. Zavedamo se, da ta problem lahko ostane odprt še dolgo časa. Vedeti je treba, da tudi na razvojni družbi nimamo čarobne palčke, s katero bi razrešili problem, ki ga niso mogli rešiti vse od leta 1992," odgovarja Jože Jaklin. In za kakšen progran lastninjenja blejskih hotelov se bodo odločili? Tudi tu smo omejeni z zakonom, odgovarja Jaklin, ena možnost je klasična metoda s prodajo notranjim lastnikom in skladom, druga možnost pa je prodaja strateškemu partnerju (domačemu ali tujemu). Odločitve, ali bomo hotele lastninili po prvi ali drugi metodi, še nismo sprejeli, pravi Jaklin. Pa se blejski hoteli od razvojne družbe kot nove lastnice lahko nadejajo svežih finančnih sredstev? "Nikakor ne. Razvojna družba sredstev v ta namen nima, poleg tega pa je naša naloga v hotelih zgolj izpeljati lastninjenje, ni pa naša naloga opraviti prestrukturiranja. Poudarjam, da je razvojna družba samo začasni lastnik hotelov, ki jih bomo slej ko prej prodali naprej, bodisi notranjim lastnikom in skladom bodisi strateškim partnerjem. V vmesnem času pa jih bomo upravljali kot dober lastnik." Pa prenos v začasno last razvojne družbe pomeni, da bodo blejski hoteli še naprej lebdeli v nekem praznem prostoru, ko ne bodo mogli niti najemati kreditov niti vlagati v razvoj? "Omejitev naložb ni. Mogoče bodo odslej celo lažje prihajali do novih naložb in kreditov, ker bo lastniška struktura znana." Kot dodaja Jaklin, zaenkrat tudi nimajo namena menjati članov uprav v hotelih, najprej bodo pregledali njihovo delo, potem pa se bodo odločali naprej. "Samoupravljanje je končano, namesto delavskih svetov bodo odslej v nadzornih svetih hotelov sedeli predstavniki razvojne družbe. To je vse, kar se bo zgodilo v blejskih hotelih," še poudarja Jože Jaklin, član uprave Slovenske razvojne družbe. U. Peternel ^ropsko združenje jeklarske lr*dustrije vložilo protidumpinško tožbo Spodbudni polletni rezultati v BPT Tržič Večja produktivnost Acroni zdaj še v protidumpinški tožbi 1™ boljši izdelki Jjterjavno jekleno pločevino naj bi v Nemčijo, *rancijo in Italijo izvažali pod ceno in tako Nelojalno konkurirali proizvajalcem iz EU Jesenice - Evropsko združenje J^Jklarske industrije Eurofer je bruseljski komisiji vložilo Ob junijski bilanci uspešnosti so prvič ugotovili dobiček, zato bodo poravnali zaostalo plačo. Pri Protidumpinško tožbo zoper ^'ovenijo, ker naj bi slovenski Proizvajalci - naš edini proizva-J*'ec nerjavne jeklene ploče-ine je jeseniški Acroni -erjayno jekleno pločevino iz-azali pod ceno in na ta račun jnocno povečali tržni delež v ar2avah Evropske unije. Euro-e.r zato zahteva uvedbo dodat-"'n davščin na slovensko "erjaveče jeklo. Kot je poročal Delov dopis-"lk iz Bruslja, Eurofer trdi, da *l0venski jeklarji izvažajo plo-jevmo po ceni, ki je bila lani za 1 odstotkov nižja od tiste na ^mačem trgu. Letos pa naj bi Ulia cena, Jeklo po kateri prodajajo ( na tujem, celo za 16 kaW r*-v nižja od cen' P° prsnih jeklo prodajajo doma. t £V~Z slovenske pločevine na gin Evropske unije naj bi se Podatkih Euroferja zato v ^dnjih letih močno povečal, z iS kot dveh odstotkov v letu letne kar devet odstotk°v v p osnjem prvem četrtletju, roizvajalci jekla iz Evropske n'je naj bi bili zaradi takšnega saj P°Seni uvoza oškodovani, sli, J. Jlm Acroni oziroma Ciralo jekl° nel°Jalno kon" A^ •bo. toŽDa pomenila za "°ni, ki se že tako otepa s težavami, nismo uspeli izvedeti, ker je novi direktor Acronija dr. Vasilij Prešern na dopustu. Neuradno pa smo slišali, da naj bi Acroni spornih nerjavnih jekel doma sploh ne prodajal, hkrati pa naj bi ne podpisali nobenega sporazuma, po katerem bi se morali držati dogovorjenih cen. Osnova za določanje cen naj bi bil tako izključno trg. Tako naj bi bile vse obtožbe iz trte izvite. Uradno stališče Slovenskih železarn v zvezi s tožbo pa naj bi bilo znano v štirinajstih dneh. A kakorkoli, izvedenci bruseljske komisije bodo zdaj najprej ugotavljali, ali je tožba upravičena. Ce bodo ugotovili, da je zahteva proti uvedbi protidumpinškega postopka utemeljena, bodo sprožili postopek. Če se bo izkazalo, da navedbe tožnika držijo, bodo v komisiji izračunali višino dum-pinga. Komisija tako lahko določi začasno protidumpinško davščino (potrditi jo mora tudi ministrski svet), ki velja pet let, lahko pa jo še podaljšajo. Naj še omenimo, da je Eurofer enako tožbo sprožil tudi zoper Južno Afriko, ker naj bi njeni jeklarji jeklarske izdelke prodajali za 18 do 24 odstotkov ceneje in tržni delež s slabega odstotka v letu 1995 povečali na devet odstotkov v prvem četrtletju letos. • U. P. Tržič, 4. avgusta - Zadnji julijski dan so zaposleni v BPT Tržič dobili plače za mesec maj in del regresa za letni dopust. Ta teden so na kolektivnem dopustu, pred katerim so se po besedah direktorice Doris Tu-dor dobro izkazali. Povečali so produktivnost v tkalnici, izboljšali proces oplemenitenja in barvanja ter dvignili zahtevnost šivanja izdelkov. Za drugo polovico lanskega leta je bilo v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič značilno uresničevanje sanacijskega programa, ki je pred koncem leta omogočilo tekoče pozitivno poslovanje. V prvih petih mesecih letos so sistemizirali delovna mesta in si zadali 16 glavnih aktivnosti, med katerimi so bile najpomembnejše preureditev asortimaja, racionalizacija proizvodnje in organiziranost poslovne funkcije. "Od marca do junija smo uspeli dvigniti produktivnost na najnovejših strojih v tkalnici za 25 odstotkov, k čemur so največ prispevali zaposleni v pripravi in tehnični strokovnjaki. Pomembna je tudi dodatna racionalizacija procesa oplemenitenja in barvanja, s čimer smo dosegli visok kakovostni izplen. Uspeli smo dvigniti tudi zahtevnost šivanja izdelkov v konfekciji in izpolniti načrtovane roke za dokončanje izdelkov. Pri tem smo osredotočili moči na sezono, lotili pa smo se tudi zahtevnejših izdelkov glede na I kroje in dizajne. Uveljavljamo I krovno znamko BPT s tremi J zlatimi črkami, ki pomenijo Barve prostorov Tržič; postelj- I nine prtov in bio programa. Ti J izdelki omogočajo celovito po- I dobo prostorov, zanimiv in I dobro prodajan pa je tudi I program za plažo. Okrog 70 I odstotkov izdelkov smo prodali na slovenskem trgu, drugo pa v tujini, od tega večji del v nekdanji Jugoslaviji. Že novembra lani smo se pri tekočem poslovanju rešili izgub, ob letošnji junijski bilanci pa smo prvič dosegli za 8 milijonov tolarjev dobička. Tako sedaj lahko napovem, da bomo predvidoma do novembra poravnali zaostalo izplačilo ene plače," je povedala direktorica Doris Tudor prejšnji teden. V tovarni je zaenkrat 257 zaposlenih, od tega 197 pri tekstilnem delu. Predvidenih je še 19 presežnih delavcev, vendar jih bo nekaj manj zaradi povečanih potreb v konfekciji. V ta namen že usposabljajo šest delavk na čakanju v šivilje. Do konca oktobra imajo zapolnjene zmogljivosti z naročili za medicinske, gostinske in druge objekte, zato pričakujejo nadaljevanje poslovne uspešnosti. K tem naj bi pripomogla tudi preselitev skladišča in racionalizacija transportnih poti ter oddaja tovarniškega gasils- j kega doma v najem. • S. Saje I Na razvojni družbi pristalo še nekaj gorenjskih podjetij Kranj - V last in upravljanje Slovenske razvojne družbe je z avgustom prešlo 21 podjetij, nam je sporočila direktorica agencije za privatizacijo Sonja Bukovec. Med njimi je tudi nekaj gorenjskih: Tokos Tržič (vzrok nerešeni denacionalizacijski postopki), GP Gradnje Kranj in Kamnoseštvo Kranj (vloženi sta pritožbi na program, o programu odloča drugostopenjski organ, to je ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj) ter Tehtnica Kranj, kjer pa bo uvedena likvidacija. Osnova za prenos na razvojno družbo je zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb, po katerem na razvojno družbo preidejo podjetja, ki še niso pridobila prvega soglasja k programu lastninjenja. Vzroki za to so različni, od nerešene denacionaliazacije, nesodelovanja v procesu lastninjenja, pritožb na program do likvidacije in drugega. Na razvojno družbo pa bo novembra prešla še druga "pošiljka" podjetij, ki do konca oktobra ne bodo dobila drugega soglasja k programu lastninjenja. • U. P. Živila gradijo nov hipermarket Iržič, 6. avgusta - Na prostoru med tovarnama BPT in Peko Tržič, kjer je še spomladi stala opuščena skladiščna hala, že raste nova poslovna stavba. Tam gradijo delavci SGP Tržič nov hipermarket trgovskega podjetja Živila iz Naklega, v katerem bo več kot tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin. Kot smo izvedeli v vodstvu podjetja, poteka uresničevanje naložbe po načrtih. Stavba je že pod streho, vsa obrtniška dela pa morajo izvajalci opraviti do konca oktobra. Naročili so tudi notranjo opremo, ki jo bodo montirali jeseni. Zaenkrat predvidevajo, da bodo novo trgovino odprli proti koncu novembra, točen datum pa bodo še določili. « S. Saje OBRTNIK MENGEŠ □ I-in Obrtno podjetje OBRTNIK Mengeš, p.o., Prešernova 2, objavlja JAVNO DRAŽBO za odprodajo - II. nadstropje v upravni zgradbi (neobdelano podstrešje) v skupni izmeri brutto 120,54 m2, vse na zemljišču parcelne številke 94/2 posestni list št. 1447 k.o. Mengeš in št. zemljiškoknjižnega vložka 165. Izklicna cena za II. nadstropje (neobdelano podstrešje) v upravni zgradbi je 2,700.000,00 SIT. JAVNA DRAŽBA bo dne 17. 8. 1998 ob 11. uri na sedežu podjetja Obrtnik Mengeš, Prešernova 2, 1234 Mengeš. Na dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Predstavniki pravnih oseb se morajo izkazati s pismenim pooblastilom. Udeleženci javne dražbe so dolžni dan pred začetkom javne dražbe plačati varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun prodajalca s pripisom "za javno dražbo". Uspelemu dražitelju se bo varščina vračunala v kupnino, drugim pa brez obresti vrnila v 3 dneh po dražbi. Dokazilo o plačani varščini morajo dražitelji predložiti dražbeni komisiji na dan dražbe. Pogodba z najugodnejšim ponudnikom mora biti sklenjena v 8 dneh po končani javni dražbi, v nasprotnem primeru bo prodajalec varščino zadržal, II. nadstropje pa prodal drugemu kupcu. Kupec mora kupnino plačati v 28 dneh po podpisu pogodbe na žiro račun prodajalca. V primeru, da kupec ne plača kupnine v pogodbenem roku, se pogodba šteje za razdrto. Davek na promet nepremičnin ter stroške vpisa v zemljiško knjigo ter ostale stroške plača kupec. Podrobnejše informacije dobite na sedežu Obrtnik Mengeš ali po tel.: 061/737-227. Kontaktna oseba je g. Mitja Golobic. Informacije območne zbornice za Gorenjsko - združenja podjetnikov Gorenjske Dvojezična zvezna trgovska akademija v Celovcu Dvojezična zvezna trgovska akademija v Celovcu - Šola za Evropo vabi učenee iz Slovenije za vpis v šolskem letu 1998/99. Trgovska akademija posreduje v integrirani obliki obsežno splošno in višjo trgovsko izobrazbo, ki usposablja za izvajanje višjih poklicev v vseh panogah gospodarstva in uprave ter omogoča dostop do terciarnega sektorja. Kdor ne želi takojšnjega vstopa v poklicno življenje, se lahko vpiše na univerze, visoke šole, akademije ali strokovne višje šole. Študijska doba se skrajša ob obisku strokovno visoke šole s podobno usmeritvijo. Trgovska akademija se zaključi po 5 letih šolanja z zrelostnim in diplomskim izpitom. Obisk akademije je brezplačen, prav tako učbeniki, bivanje pa je možno v Modestovem domu in stane za: - 1/1 posteljno sobo 3.100,- ATS/mesečno - 1/2 posteljno sobo 2.700,- ATS/mesečno Za vse podrobne informacije se lahko kandidati obrnejo na: Dvojezična zvezna trgovska akdemija prof. Janežič - Platz, 9020 Celovec Tel.: 0043 463 38 24 00 fax: 0043 463 38 24 00 33 Vpis je možen do 14. septembra 1998. POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak Končan prvi krog akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista Med izrazito turističnimi kraji vodi Bled Med izletniškimi kraji je Dovje - Mojstrana na tretjem mestu, med hribovskimi Podkoren na četrtem, med drugimi kraji pa je četrta Bistrica pri Tržiču Kranj - V okviru akcije Moja dežela - lepa, urejena in čista 1998, v kateri-ocenjujejo kraje, zdravilišča in izrazito turistične kraje, je končan prvi krog ocenjevanja. Med gorenjskimi kraji se je najbolje odrezal Bled, in sicer v kategoriji izrazito turističnih krajev. Prehitel je Moravske Toplice in celo Portorož. V kategoriji izletniških krajev se je dobro odrezala tudi Dovje - Mojstrana, ki je kar na tretjem mestu. Slovenski kraji so razdeljeni v deset kategorij, od večjih mest do hribovskih krajev in zdravilišč. Med večjimi mestu po prvem krogu ocenjevanja vodi Nova Gorica, na šestem mestu so Jesenice, na devetem pa Kranj. Med srednjimi mesti po urejenosti vodi Hrastnik, na devetem mestu je Tržič. Gornja Radgona je najbolje ocenjeno manjše mesto, osmi pa je Preddvor. Najbolje so se gorenjski kraji odrezali v kategoriji izrazito turističnih krajev, kjer vodi Bled pred Moravskimi Toplicami in Portorožem. Bohinj je na petem mestu, Kranjska Gora pa na šestem. Med turističnimi kraji vodi Ptuj, sedmi je Podlju-belj. Najbolje ocenjeni izletniški kraj so Mozirje, med gorenjskimi izletniškimi kraji pa je največ točk dobil Dovje -Mojstrana. Šentanel je najbolje urejeni hribovski kraj, Podkoren se je uvrstil na četrto mesto. Med drugimi kraji vodijo Gornji Petrovci, visoko, na četrtem mestu, je Bistrica pri Tržiču. Pri večjih zdraviliščih je najbolje ocenjeno zdravilišče Moravske Toplice, sledijo Radenci in Terme Čatež. Med manjšimi zdravilišči pa so doslej največ točk dobile Terme Ptuj, ki so za malenkost pred Šmarješkimi Toplicami. • U. P. Na Torovem premalo cvetja V okviru projekta Moja dežela - lepa, urejena in čista so letos prvič ocenjevali tudi cestninske postaje in počivališča ob avtocestah. Ugotovili so, da je stanje na cestninskih postajah spodbudno, čistoča objektov in cestišč je na zelo visoki ravni, izboljšalo pa se je tudi ravnanje osebja. Edina gorenjska cestninska postaja Torovo je dobro ocenjena, dobra stran je v tem, da se postaja dobro vključuje v okolje. Po drugi strani pa so kabine potrebne pleskanja, rabili pa bi tudi več okrasnih cvetlic. Tudi počivališča ob avtocestah so dokaj urejena, še najslabše je stanje na najbolj obiskovanem počivališču Lom. Smo podjetje z več kot 70 letno tradicijo v Evropi, med 100 največjimi podjetji na svetu. Uter ■offcrt was? Vabimo k sodelovanju v Sloveniji KOMERCIALISTE za terensko delo na območju Gorenjske; samostojni podjetnik ali redna zaposlitev; svetovanje pri pridobivanju novih potencialnih kupcev za poslovni informacijski sistem "vVerliefert was?"\ nudimo delo s prenosnimi računalniki; možnost dodatnega izobraževanja. Pogoji: najmanj srednja izobrazba V. stopnje, komunikativnost, lasten prevoz, zaželene izkušnje pri delu z računalnikom. Pisne ponudbe z opisom svojega dosedanjega dela pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Wer liefert was? d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje Vzgojnovarstvena organizacija Jesenice Tavčarjeva 21, 4270 Jesenice razpisuje: - 8 delovnih mest POMOČNIKA VZGOJITELJA - določen čas za dobo 10 mesecev s polnim delovnim časom - 2 delovni mesti POMOČNIKA VZGOJITELJA - za določen čas za dobo 5 mesecev s polnim delovnim časom -1 delovno mesto POMOČNIKA VZGOJITELJA - za določen čas za dobo 10 mesecev s polovičnim delovnim časom Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki jih določa 40. člen Zakona o vrtcih (Ur. I. RS 12/96). Zaželene so delovne izkušnje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na upravo vrtca z oznako "RAZPIS". Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v zakonitern roku. 3 IVI B A inženiring PVC okna - vrata - senčila ZAMENJAVA STARIH OKEN - NOVOGRADNJE UGODNI KREDITI - T + 0 % Tel.: 064/863-370, fax: 064/861-054 0609/643-293, 0609/621-085 Center za promocijo turizma izdal serijo 18 razglednic Pa kaj nam piš'te s počitnic! Gre za podporo akciji Dobrodošli. Doma., razglednice so brezplačno na voljo na Petrolovih bencinskih servisih Kranj - Že v teh dneh so na 57 bencinskih servisih Petrola po vsej Sloveniji dobili stojala in posebne razglednice, s katerimi Center za promocijo turizma Slovenije vabi na preživljanje kratkih počinic v okviru akcije Dolg vikend so kratke počitnice. Razglednice so brezplačne, zainteresirani jih bodo lahko vzeli iz posebnih stojal. Center za promocijo turizma je v sodelovanju s posameznimi kraji in turističnimi podjetji izdal serijo 18 različnih razglednic, ki vsebujejo zanimive motive slovenske krajine oziroma aktivnosti v turističnih krajih. Med njimi se predstavljata tudi dva gorenjska ponudnika kratkih počitnic, Triglavski narodni park z gamsom in Športni center Špik s programom plezanja. Na hrbtni strani razglednic je kratek opis vikend programov, cena in kontaktne osebe. "Z razglednicami želimo spodbuditi predvsem slovenske turiste, ki potujejo po do- Ena iz serije 18 razglednic, na hrbtni moVn}: ,da j*.*6 raJe strani je tudi kratek opis vikend preživljali podaljšane vi-programa, cena in kontaktni naslov, kende' kl so pravzaprav dovolj prostora pa je tudi za pozdrave kratke počitnice, doma. prijateljem ali sorodnikom. Ob tem naj bi prijatel- jem in sorodnikom pisali, kako se imajo," pravi Franci Križan, direktor Centra za promocijo turizma Slovenije. Križan tudi dodaja, da se zavedajo, da mnogo Slovencev julija in avgusta preživlja dopuste ob hrvaški obali ali drugod v tujini, vendar pa je akcija Dobrodošli. Doma. namenjena predvsem zapolnitvi turističnih zmogljivosti v Sloveniji zunaj poletnih mesecev. Razglednice bodo porazdeljene na osmih bencinskih servisih na območju Brežic, devetih na območju Celja, desetih na območju Maribora in Ljubljane, osmih na območju Nove Gorice, dveh na območju Kopra in devetih na območju Kranja. Razglednice je oblikovala agencija Imago, ena od treh agencij, ki pod skupnim nazivom Konzorcij Triglav izvajajo akcije v okviru kampanje tržnega komuniciranja z domačo javnostjo Dolg vikend so kratke počitnice oziroma Dobrodošli. Doma. • U. P. MEŠETAR Zlato nezanimivo Trgovci z zlatom se pritožujejo, da se na trgu ne dogaja nič zanimivega in da po tej plemeniti kovini kljub nizki ceni 0' velikega povpraševanja. V zadnjem času se je vrednost zlata zmanjševala v skladu z upadanjem tečaja jena, za kar je po mnenju strokovnjakov več razlogov. Hkrati z zlatom je šibkejša tudi vrednost drugih plemenitih kovin. Na vrednost platinskih tako ni vplivala niti novica o obnovitvi ruskega izvoza platine na Japonsko. Poznavalci razmer na trgu s plemenitimi kovinami pravijo, da je za povezavo med vrednostjo jena in zlata več razlogov. Prvi naj bi bila pomembna vloga, ki jo ima jen pri povpraševanju po zlatu v azijskih državah. Če je njegov tečaj šibak, se umiri tudi povpraševanje po plemeniti kovini. Poleg tega naj bi skladi za zavarovanje pred tveganjem izkoristili neugodne napovedi za jen in zlato izkoristili za zniževanje stroškov. Umirjena ponudba Kmečki glas v Tedenskem vodniku po kupčijah poroča, da je na ljubljanski veletržnici na Rudniku ponudba različnih vrst blaga sedaj dokaj umirjena. Sedaj je vrhunec dopustovanja, tako da je v mestih manj ljudi in zato potencialnih kupcev. Ponudba je kljub temu pestra, zlasti krompirja in zelja, vedno več pa je tudi domaČe paprike, ki po kakovosti presega makedonsko. Temu primerna je tudi nekoliko višja cena, ki pa je še vedno nižja, kot je bila en teden nazaj. V celoti se skoraj vsej zelenjavi, razen solati, cena znižuje. Vročina vpliva na prodajo Prodaja po tržnicah v Sloveniji ni velika, čeprav je ponudba v tem času največja in najbolj kakovostna. Zaradi hude vročine se je V preteklih dneh največ blaga prodalo zjutraj. Zaradi pestre ponudbe in ugodnih cen imajo sedaj gospodinje priložnost za nakup zelenjave za vlaganje v kozarce ali za shranjevanje v zamrzovalne skrinje. Pri sadju je ponudba na splošno dobra-Breskev je manj, kar je posledica spomladanske pozebe na Primorskem in julijske toče v Posavju. Zniževanja cen sadju m pričakovati. V večini slovenskih predelov je pustošila toča ifl vplivala na pridelek. Pri mesu nič novega Poznavalci tržnih razmer pri mesu pravijo, da je avgustovsko trgovanje z govejo živino in prašiči zaradi dopustov manj intenzivno. Državljani jedo več zelenjave in lahke hrane, zato pa je poraba mesa manjša. Telet pa še naprej manjka, kljub uvozu-Strokovnjaki ugotavljajo, da pri nas teleta koljemo prekmalu. 1 svetu ugotavljajo, da je meso okrog 250 kilogramov težkih tele' najboljše. Najboljši predlogi za imenitne izlete Dve septembrski soboti v Topolšici Če se vam dolga vožnja v vročem avtu na kopalni izlet kamorkoli po Sloveniji zdi predolga, ker je prevroče, ponujamo perfektno rešitev: Glasov izlet z udobnim klimatiziranim avtobusom v Medijske toplice na Izlakah. Tja Vas vabimo spet prihodnji četrtek, 13. avgusta. V Medijskih Toplicah imajo vse, kar je treba za poletni užitek: bazen za slabše plavalce in otroke; zelo zelo dolg vodni tobogan; SO-metrski olimpijski bazen. Izlet čez Trojane v Medijske Toplice bomo začeli v Tržiču, s postanki v Radovljici, Kranju, Škofji Loki, Vodicah, Mostah pri Komendi in Mengšu. Prispevek k stroškom: zgolj 1.500 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in ožje družinske člane, za otroke samo tisočaka; za nenaročnike 3.000 SIT. Izlet bo vodila Božena AVSEC in zanesljivo ne bo dolgčas, čeprav do Izlak ni veliko vožnje. Poskrbeli bomo za pestro dogajanje na avtobusu, nekaj časa bo tudi za ogled nekaterih znamenitosti tega dela osrednje Slovenije. Ker bo izlet že naslednji četrtek, pohitite s prijavo - kajti prostih je le še nekaj sedežev: Prisrčno vabljeni v TERME TOPOL-ŠICA, kamor lahko raj zate z udobnim avtobusom Pavleta Drinovca dve septembrski soboti: 5. septembra ali 19. septembra. Obakrat bomo izlet začeli na Bledu, s postanki v Radovljici, Kranju. Škofji Loki, Vodicah, Mostah pri Komendi in Mengšu - avtobus bo ustavljal v obratni smeri pozno zvečer na povratku. Obe septembrski soboti bo dovolj časa za ogled kompleksa Term Topolšica -znamenitega parka, izvira termalne vode, lončarske delavnice, spominske sobe itn., ter seveda za rekreacijo v bazenu z zdravilno vodo. Izgubljene kalorije bomo nadomestili z okusno štajersko večerjo v hotelski restavraciji, zvečer bo še zabava s plesom. V programu izleta 19. septembra je tudi obisk parka Savinjski gaj v Mozirju. Prispevek k stroškom: 2.800 tolarjev (za naročnike in ožje družinske člane) za prvi termin, 5. septembra; za 19. septembra pa 3.000 tolarjev. Za nenaročnike 3.900 oz. 4.200 SIT. Za mlajše od 15 let obakrat, 5. ter 19. septembra, pet stota-kov manj. Splošni izletniški napotki: informacije in prijave za vse GLASOVE IZLETE dobite tudi po telefonu 064/ 223-444 = malooglasna služba Gorenjskega glasa; ali 064/ 223-111 = tajništvo Gorenjskega glasa. Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izbrani izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati Glasov avtobus. Pri prijavi ni potrebno vnaprej plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta* Verjamemo in zaupamo, da so Vaše prijave zanesljive in bomo vse lahko uredili med izletom. Glede prijav za Glasove izlete le še to: ko se prijavite Zd Glasove izlete, s tem rezervirate enega od sedežev (izbira sedežev ob prijavi ni možna!) in vse, kar sodi v program-Zgodi pa se, da se nekateri tik pred zdajci, v zadnjem tednu ali dan-dva pred izletom, povsem "flegma" premislijo in s tem dejansko onemogočijo udeležbo nekomu drugemu, ki M malce zamudil s prijavo. Upoštevamo samo, da je preklic prijave za izlet mo-žen zgolj zaradi bolezni ali drugih objektivnih razlogov, ki jih je možno dokumentirati. Za-torej velja: prijave Za Glasove izlete na) bodo resne in zaneslj-^ ive. Za odpovedi udeležbe na izletih, ki so brez utemeljenih razlogov, je potrebno poravnat* sorazmerni del stroškov. PIVOVARNA UNION Jri/jri/nfc/jc! 'J BACI I IU El&l AU#*E P09LI IN FINANCE _UREJA: Marija Volčjak _ Jutri se začenja Celovški sejem Celo "modna revija" prašičev Letos prvič se bodo predstavili izdelovalci luksuznega pohištva, tudi več modnih revij Kranj - Jutri, v soboto, se v Celovcu začenja letošnji jubilejni, 65. Celovški sejem, ki letos prvič ne bo organiziran v istem terminu kot Gorenjski sejem v Kranju, pokrivala se bosta le zadnji konec tedna. Na njem se bo letos predstavilo 511 razstavljalcev iz 21 držav. Iz Slovenije se bo sejma udeležilo šest razstavljalcev (lani le dva). Razstavljala bodo razdeljeni na pet sklopov: pohištvo, moda, gospodinjstvo, gradnja hiš in kmetijstvo. V sklopu pohištva se bodo letos prvič predstavili izdelovalci luksuznega pohištva, ki bodo Pripravili tudi razstavo o modnih trendih na tem področju. V sklopu mode bodo vsak dan na sporedu štiri modne revije z znanimi modeli. Kmetijstvo bo v znamenju prašičereje, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi "modno revijo" prašičev. Sejem bodo spremljale številne zabavne prireditve, prihodnji četrtek bo v zabaviščnem Parku med drugim tudi največje koroško srečanje posnemovalcev Elvisa Presleva z območja Alp in Jadrana. Sejem bo trajal do nedelje, 16. avgusta. • U. P. Letošnji sejem v Kranju Tudi svetovanje in servis Kranj, 7. avgusta - Ob bogati trgovski ponudbi so se letos nekateri Poznam razstavljavci na sejmu v Kranju, ki bo od 14. do 23. avgusta, odločili tudi za predstavitve proizvajalcev in podjetij, ki jih bodo zastopali. Med njimi sta se še posebej pripravila Merkur in Alpetour Remont. Na sejmu bodo obiskovalci lahko opravili tudi vse bančne, Poštne, zavarovalniške posle in nenazadnje oddali tudi mali oglas fecimo na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa. Turistično in gostinsko infrastrukturo pa bo predstavilo Turistično društvo Kranj. * A. Ž. Junija so bili slovenski izvozniki zelo dejavni Kranj - Junijski izvoz je bil za 5,1 odstotka večji od majskega, še več, med vsemi letošnjimi meseci je bil največji, so sporočili iz državnega statističnega urada. Znašal je 773,9 milijona ameriških dolarjev, Uvoz pa je znašal 835 milijonov dolarjev. S tem se je blagovni primanjkljaj povečal za 61,2 milijona dolarjev (lani junija kar za 96,5 milijona dolarjev). V prvih Šestih mesecih letos je naša država izvozila za 4,37 milijarde dolarjev blaga, kar je za dobrih šest odstotkov več kot v polletju lani. Uvozili pa smo za 4,98 milijarde dolarjev blaga, kar je za 4,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. Ob polletju je tako blagovni primanjkljaj znašal 610 milijonov dolarjev ali za sedem odstotkov manj kot v polletju lani. • U. P. Ugodnejši krediti za občane v SKB banki Kranj - Od prvega avgusta veljajo v SKB banki ugodnejše obrestne mere za kredite občanom, sporočajo iz SKB banke. Za potrošniške kredite z dobo vračanja do pet let po novem veljajo naslednje obrestne mere: z odplačilo do treh mesecev T plus 4, od 3 do 6 mesecev T plus 4,25, za dobo od šest mesecev do enega leta T plus 4,75, za dobo od enega do dveh let T plus 6,25, za dobo od dveh do petih let pa T plus 7,25 odstotka. Obrestne mere so enake za komitente in nekomi-tente. Posebej ugodne kredite lahko najamejo študentje, in sicer z dobo vračanja do šest mesecev z obrestno mero T plus 3,75 odstotka. S prejetjem prve plače ali pokojnine preko SKB banke občan pridobi tudi pravico do najetja stanovanjskega posojila. Izhodiščna obrestna mera za te odslej znaša 3,25 odstotka in se poveča glede na ročnost kredita in boniteto kreditojemalca. To pomeni, da najboljši komitenti dobijo stanovanjske kredite z odplačilno dobo do pet let po letni obrestni meri T plus 4,75, od pet do deset let T plus 5,25, od deset do petnajst let pa T plus 5,75 odstotka. Pri vseh vrstah kreditov velja, da se letna obrestna mera zmanjša za pol odstotne točke, če je kreditojemalec namensko varčeval za njegovo pridobitev. • U. P. - KOLIKO JE VREDEN TOLAR> Novost za komitente Gorenjske banke Namesto hranilne knjižice zdaj gotovinski račun Namenjen je vsem, ki ne želijo poslovati s čeki in plačilnimi karticami - Tudi preko bankomatov Kranj - V Gorenjski banki, d.d., Kranj so pripravili novost -gotovinski račun, s katerim želijo nadomestiti hranilne knjižice. Poslovanje s hranilnimi knjižicami je namreč postalo zastarelo in zamudno tako za stranke kot tudi za banko. Kot sporočajo iz Gorenjske banke, je gotovinski račun namenjen vsem dosedanjim imetnikom hranilnih knjižic, torej vsem, ki ne želijo poslovati s čeki in plačilnimi karticami. Na gotovinski račun lahko imetniki prejemajo vse vrste rednih in občasnih prejemkov, svoj denar pa lahko dvigujejo tudi z bankomatov in se tako izognejo vrstam pred bančnimi okenci. Na bankomatih lahko tudi polagajo gotovino in celo plačujejo položnice. Imetniki gotovinskega računa namreč prejmejo bankomat kartico in osebno številko, z njim pa lahko poslujejo v vseh enotah banke in na vseh 550 bankomatih po Sloveniji. Hkrati jih banka mesečno obvešča o stanju na računu, pa tudi o vseh akcijah in novostih v banki. Za odprtje gotovinskega računa ni nobenih posebnih zahtev ali omejitev, imetnik potrebuje le osebni dokument. • U. P. KRANJ, 6.8J998 nakupni/prodajni nakupni/prodajni nakupni/prodajni MINJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Tržič, Kranj, Jesenice) 94, !0 94,65 13,25 13,43 BANKA CREDITANSTALT d.d Lj 94,20 94,90 13,30 13,50 EROS (Stari Mayr) Kranj 94,30 94,70 13,34 13,42 GORENJSKA BANKA (vse enote) 93,80 94,60 13,06 13,44 HRANILNICA L0N, d.d Kranj HIDA-tržnica Ljubljana HRAM R0ŽCE Mengeš ILIRIKA Jesenice ILIRIKA Kranj ILIRIKA Medvode INVEST Škofja Loka KREKOVA BANKA p.e. Šk. Loka LASER Jesenice LEMA Kranj 94,50 94,70 13,37 13,40 94,55 94,65 1 3,37 13,42 94,55 94,79 13,36 13,46 94,25 94,65 13,32 13,42 94,35 94,60 13,36 13,41 94,40 94,75 13,35 1 3,45 94,30 94,59 13,30 13,45 93,70 94,50 13,07 13,44 94,20 94,60 13,30 13,40 94,30 94,60 13,34 13,41 V0LKS BANK-LJUD. BANKA,d.d..Lj. 94,20 94,60 13,33 NEP0S (Sk. Loka, Trata) NOVA LB Kamnik. Kranj. Medvode, Šk. Loka R0BS0N Mengeš PBS d.d. (na vseh poštah) PRIMUS Medvode PUBLIKUM Ljubljana PUBLIKUM Kamnik SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 94,40 94,60 13,36 94,22 94,72 13,36 94,40 94,75 13,35 92,60 94,59 12,35 94,30 94,70 13,34 94,45 94,69 13,37 94,30 94,69 13,34 94,20 94,70 13,33 13,51 13,42 13,46 13,45 13,39 13,42 13,42 13,44 13,43 9,50 9,50 9,50 9,13 9,55 9,53 9,55 9,54 9,55 9,50 9,51 9,43 9,48 9,50 9,43 9,54 9,53 9,55 8,95 9,50 9,52 9,50 9,50 9,59 9,80 9,60 9,97 9,57 9,59 9,62 9,64 9,60 9,65 9,65 9,60 9,58 9,60 9,64 9,60 9,69 9,65 9,57 9,60 9,58 9,59 9,60 9,59 9,64 9,97 9,59 9,75 9,62 9,58 SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 94,15 94,70 13,33 13,45 9,50 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 93,80 .13,06 -9,13 SLOVENIJATURISTJesenice 94,25 94,65 1 3,32 1 3,41 9,54 SZKB Blag. mesto Žiri 93,85 94,60 13,15 13,44 9,30 ŠUM Kranj ..^^^^^^^ 362-600 TALON 94,40 94,60 13,35 13,43 9,52 TENT0URS Domžale 94,40 95,00 13,30 13,45 9,50 TRG Bled 94,20 94,70 13,33 13,45 9,52 TR0PICAL Kamnik-Bakovnik 9455 94,72 13,37 13,41 9,54 VVILFAN Jesenice supermarket UNIofl ' 862*696 VVILFAN Kranj 360-260 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 704-040 (8.h-13.h, 13.45h-18.h) VVILFAN Tržič 563-816 POVPREČNI TEČAJ 94,20 94,68 13,28 13,44 9,47 9,65 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 13,30 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Ici se pridružujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo m povpraševanje po tujih valutah Zaradi pogostih sprememb menjalniških tečajev pri nekaterih menjalnicah objavljamo njihove telefonske številke, na katerih lahko dobite podrobnejše informacije o menjalniških tečajih. -j-_ belsađ* PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. Ugodni potrošniški krediti že od TOM + 4,5% dalje! Informacije na tel št.: 068/449 24 70. m SLOVENSKA POSTELJA Proizvodnja in trgovina spalnih sistemov Delavska cesta 26, Stražišče, 4000 Kranj tel.: 311 377, 311 159 odprto vsak dan od 8. do 12. in od 16. do 19., sobota od 9. do 13. ure Nudimo izdelavo: • postelj masiva • letvenih podlog za postelje (latofleksov) • vzmetnic iz šlarafijskega vzmetenja • ležišč iz lateksa • vzglavnikov različnih kvalitet • specialnih ležišč (bolniških postelj) • volnene in klasične posteljnine • antialergijskega programa *** ZDRAVO SPATI - ZDRAVO ŽIVETI*** ' A S H I O N 'ščemo dinamičnega, ambicioznega SODELAVCA NA PODROČJU TRŽENJA Od njega pričakujemo, da ima: visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali druge ustrezne smeri ~ znanje nemškega ali angleškega jezika smisel aa komuniciranje zaželene so delovne izkušnje na področju trženja. Vaše ponudbe pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ, ^•a-, Savska cesta 34, 4000 KRANJ. DOBER IZLET V Terme Čatež za dva tisočaka V rubriki DOBER IZLET odličen predlog za prijetno rajzo iz pestre ponudbe gorenjskih avtobusnih prevoznikov: tokrat v sodelovanju z METEORJEM, d.o.o., iz Cerkelj vabimo na kopanje v najbolj obiskane slovenske toplice, v TERME ČATEŽ po super ugodni ceni 2.000 tolarjev za prevoz in vstopnino v bazenski kompleks v termah! METEOR in Gorenjski glas Vas vabita v Terme Čatež VSAKO SREDO. Torej: JUTRI, nato spet 12. avgusta, in 19. avgusta ..... Zakaj sredi tedna? Zato, ker je tedaj v termah manj gneče in zato več užitka na različnih toboganih, med umetnimi valovi, itd. Odhod vsako sredo zjutraj iz Cerkelj, s postanki v Šenčurju, Kranj, Medvodah ter Ljubljani. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: METEOR CERKUE, telefon (064) 422-781 ali GSM 041/ 660-658. S prijavo je treba pohiteti; za nekatere srede do konca avgusta je precej sedežev v udobnem avtobusu podjetja METEOR že rezerviranih! KO BOi PRVIČ. SOČNE ZOODBE OMAME Vse kar želite izvedeti o sebi in svoji prihodnosti. Zaupajte no/bo/jšim! Možnost osebnega obiskal 090/41-29 %8fa090/42-38 GBD Gorenjska borzno posredniška družba d.d. nakup In prodaja vrednoeiznth papirjev preno&l lae-t-nlS-t-va delnic v KE>& odkup delnic las prlva-£lazac[je, "tzudl delnic ekladov upravljanje m- -finančnim premoženjem eizrank izjemna prllo£no&t> zn nakup delnic &er(je 13 Koroška 33, Kranj, tel: 064/380100, fax: 064/3801012 CERTIFIKATI, DELNICE, OBVEZNICE... Kaj? Kako? Zakaj? VRSTA DELNIC SERIJA ODKUPNI TEČAJ V SIT Aerodrom Ljubljana B 2.100,00 Belinka Ljubljana B, D 1.600,00 Butan Plin G 2.700,00 Cestno podjetje Celje B, D 5.500,00 Color Medovode B 6.600,00 Delo Revije B 14.000,00 Donit Tesnit G 900,00 Emona Obala Koper B 2.520,00 GH Union G 1.850,00 GH Union B 1.600,00 Gorenje Velenje B, D 1.500,00 Gorenjski sejem B 1.100,00 Gorenjski sejem G 1.100,00 Intertrade ITS B 1.400,00 Iskra Telekom Holding B 900,00 Iskraemeco B.C.D 13.750,00 Istrabenz B 2.900,00 Jata meso B 17.000,00 Jata reja B, D 9.500,00 Jestvina Koper B,C,D 1.420,00 Kema Puconci B 1.000,00 Kmetijski kombinat Ptuj B 610,00 Krka B 32.000,00 Lek B 5.000,00 Lip Bled B 250,00 Lip Bled G 300,00 Merkur Kranj B, C, D 15.500,00 Mlinotest G 920,00 Mlinotest B 620,00 Petrol B 22.000,00 Pivovarna Laško B, G 5.500,00 Pivovarna Union B 48.000,00 Pivovarna Union G 50.000,00 Sava Kranj B, G 12.200,00 Špecerija Bled B, D 1.200,00 Špecerija Bled G 2.100,00 Telekom Slovenije B, D 32.000,00 Telekom Slovenije C 33.500,00 Termo Škofja Loka B, D 2.400,00 TP Rožca G 900,00 Valkarton Logatec B, C, D 2.300,00 žito Ljubljana B, D 12.000,00 žito Ljubljana G 13.500,00 žito Ljubljana G 13.500,00 živila Kranj B, D 13.000,00 (69. nadaljevanje) Ker so se v zadnjem času zelo zvišale cene delnicam na borznem in izven borznem trgu, si bomo tokrat ogledali cene delnic serije B in delnic, ki še ne kotirajo na borzi in jih med drugimi odkupuje Gorenjska borzno posredniška družba, d.d., Kranj, Tečajnica velja na dan 8.8.1998 in se dnevno prilagaja ponudbi in povpraševanju. Zvišale so se tudi odkupne cene PID-om, koliko so, pa je najbolje, da se pozanimate po telefonu, saj se tudi te iz dneva v dan spreminjajo in prilagajajo ponudbi in povpraševanju. Certifikati... V prejšnjem prispevku smo vas pozvali za vpis certifikatov v PID-e (4), ki še vpisujejo delnice in mogoče premalo poudarili, da to lahko storite le tisti, ki se certifikate do 30. 06. 1997 že vložili v PID-e in so vam jih vrnili zaradi tega, ker je bil sklad že poln. Vsi, ki se vam je to pripetilo, ste tudi dobili obvestilo s koliko certifikatnimi sredstvi razpolagate. Za vprašanja nas lahko pokličete tudi po telefonu 064/380-100 in 064/380-10-40. Ani Klemenčič, borzna posrednica KMETIJSTVO ureja: Cveto Zaplotnik Izkušnje sosedov Sadje mora biti zrelo Kati in Anton Inzko, koroška Slovenca s Podgorij v Rožu, sta bila na Ptuju nagrajena za žganje iz jabolk in kutin. Kranj, 7. avgusta - Kati in Anton sta sodelovala na ptujskem sejmu Dobrote slovenskih kmetij. Za žganje iz jabolk sta prejela srebrno priznanje, za žganje iz kutin pa bronastega. Podgorje je vas v Rožu, pri Žegarju, tako se pravi po domače pri Inzkovih, pa imajo 10 hektarov veliko kmetijo. Polj in travnikov je 5 hektarov. Mati in oče (zaposlenje pri železnici in je polkmet) ter sin, študent v Celovcu, ter hčerka, ki je bolničarka v Gradcu, skrbijo za kmetijo, čeprav otroka bolj malo. Glavna skrbnica kmetije je tako mama Kati. Redijo samo 3 govedi, 2 svinji in kure, glavna usmeritev kmetije pa je postalo sadjarstvo oziroma pridelovanje žganja. Pred leti so namenili glavno pozornost sadovnjaku, kjer sedaj skrbijo za 165 sadnih dreves. Pred petimi leti seje začela nova dejavnost na Žegarjevi domačiji. Kati in Anton sta šla na tečaj za obrezo vanje sadnih dreves in za žganje domačega žganja in likerjev. Imajo svoje polnjenje in etikete ter 30 stalnih kupcev, na lepo urejeno domačijo pa prihajajo po žganje tudi turisti. Pridelujejo različna žganja iz jabolk, češpelj, renklod, prpčev, kutin, trnulj, jerebike, brinja, janeža in luštrka. Likerje pa kuhajo iz zelišč, oranž, malin, češenj, orehov, ribeza, medu, češpelj, jerebike, kutin, šipka in trnulj. Kati in Anton Inzko. - Foto Kamer (Naš tednik Celovec) Po Našem tedniku iz Celovca povzemamo, daje cilj Žegarjevi h zboljšanje kakovosti, ne količine. Le tako bo mogoče še naprej proizvajati na naraven način. Ne uporabljajo nobenih kemičnih dodatkov. Za žganje uporabljajo samo sadje in ne dodajajo nobenih sestavin kot na primer sladkorja. Kati in Anton Inzko svetujeta, da je treba pri proizvajanju žganja paziti na različne stvari. Najpomembnejše je, da je sadje zrelo. Gnile dele je treba odstraniti, preden se naredi "majša", ki jo treba dobro zapreti v kotel, v katerega sme prihajati le malo kisika. Potem je treba "majšo" hraniti v prostoru, ki ima okoli 18 stopinj. Sploh pa je treba pri žganju delati počasi in natančno. Mojster še ni nikjer padel z neba. • J.Košnjek Sklad za regionalni razvoj Odločitve v tretjem razpisu Kranj, 4. avgusta - Upravni odbor Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskegf podeželja je obravnaval prvi del prispelih vlog na tretji javni razpis ugodnih posojil, ki je bil objavljen 22. aprila. Od 553 obravnavanih vlog jih je bilo 295 rešenih pozitivno. Prosilci bodo tako lahko že avgusta začeli koristiti 1 milijardo l65miiijonov tolarjev posojil. O vlogah za posebne namene v kmetijstvu iz tako imenovanega programa E, ki zahtevajo podrobnejšo presojo, bo upravni odbor sklada odločal zadnji teden avgusta. SREDNJA MLEKARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA KRANJ Smledniška cesta 3, 4000 Kranj Tel./fax: 064/32 50 48, Tel.: 064/32 59 71 Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1 UČITELJA GOZDARSTVA (pogodbeno - 4 mesece) 1 UČITELJA MATEMATIKE (polni delovni čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 1 UČITELJA PARKOVNIH RASTLIN IN PARKOVNE TEHNIKE (pogodbeno - 4 ure) Pogoji: izobrazba ustrezne smeri in izpolnjevanje pogojev po sklepu strokovnega sveta RS za vzgojo in izobraževanje z dne 6. 7. 1995. Za dela in naloge bomo sklenili delovno razmerje za določen čas. Nastop dela je 1. 9. 1998. Pisne prijave z dokazili pošljite do 17. 8. 1998 na naslov Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj, Smledniška 3, 4000 Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku. Krompirjev pridelek bo kljub težavam kar dober Gorenjska ostaja "krompirjeva" dežela Ugodna cena letošnjo pomlad in precejšnja sredstva, vložena v pridelovanje te poljščine, so tudi razlogi, da je Gorenjska še vedno pomembna pridelovalka krompirja. Letos bo pridelek kar dober, na trgu pa se pojavljajo standardni problemi. Kranj, 7. avgusta - Ker so se začeli širiti vznemirjajoči glasovi, da pridelovanje krompirja na Gorenjskem, ki je bila dolgo "krompirjeva trdnjava", naglo upada, smo se pri pridelovalcih in odkupovalcih krompirja pozanimali, ali je na tem kaj resnice. Podatki, ki smo jih dobili, kažejo, da seje proizvodnja krompirja zmanjšala, vendar zmanjševanje ni več tako izrazito, kot je bilo v letih 1994 ali 19*95. Tako kažejo podatki o nakupu semenskega krompirja. Da je bilo nazadovanje ustavljeno, je posledica ugodne cene, ki jo je imel krompir zaradi pomanjkanja letošnjo pomlad. Gorenjski kmetje oziroma pridelovalci pa so v proizvodnjo krompirja, stroje in objekte vložili toliko denarja, da opustitev sajenja krompirja ni več enostavna. Natančnih podatkov, kolikšne so površine s krompirjem in kakšen je pridelek na Gorenjskem, ni. V tem oziru je statistika zelo šepava in država, ki je sedaj glavna na tem področju, bi morala tudi v statističnem oziru kaj storiti. Le dipl. inž. Andreja Teran, svetovalka kranjske enote Kmetijskega zavoda Slovenije, je uspela nekje izbrskati podatek, da je v Sloveniji poznemu krompirju namenjenih 18.000 hektarov njiv, od teh na Gorenjskem okrog 2000 hektarov. K temu je treba dodati še površine, zasajene z na Gorenjskem precej razširjenim semenskim krompirjem. Povedala je, daje pridelek krompirja zadnja leta padel, vendar z lani na letos ne več toliko. Spomladi je krompirja manjkalo in je bila zato cena ugodna, kar je kmete navajalo k sajenju. Je pa tako, da je pridelovanje, tudi krompirja, odvisno od razmer na trgu in cene. Na Gorenjskem najbolj pogosto sajene sorte so desiree, ken-nebec, carling ford in še nekatere. Sort je namreč veliko, nobena pa ni idealna. Problem so virusne bolezni. Če je neka sorta odporna zoper virus, pa se pojavi druga slabost. Zato se znova in znova iščejo nove sorte. Na vprašanje, ali sladkorna pesa res že spodriva krompir, je inž. Teranova odgovorila negativno. Sladkorno peso pridelujejo za zdaj posamezni kmetje, zlasti pa Kmetijsko živilski kombinat Kranj. Proizvodnja je "naročena", cena ugodna, pa tudi pogoji za rast sladko- rne pese so na Gorenjskem ugodni, tudi zato, ker so njive v tem oziru spočite. S peso je manj težav zaradi skladiščenja, saj gre direktno na vagone. Na Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj smo se glede krompirja pogovarjali z vodjo laboratorija za fiziologijo in virusne bolezni krompirja dipl. inž. Marijo Pepelnjak. Povedala je, da so jedilni krompir posadili na 65 hektarih, semenskega pa na 34 hektarih. V bistvu gre za enake površine kot lani, čeprav je težko pridelati zdravo seme. Med semenskimi sortami prevladujejo jemseg, minerva, adora, carling ford, navari in desire, med jedilnimi sortami pa desire, carling ford, adora, minerva in oscar. Te sorte so tudi najbolj odporne zoper viruse. Poznejša je sorta, večje možnosti so za okužbo. Marjan Roblek, direktor Kmetijske zadruge Sloga Kranj je povedal, da so sklenili pogodbe za odkup 3000 ton krompirja. Kam bo šel krompirje težko reči. Verjetno večinoma na domači trg, v izvoz pa le, če bodo presežki. Zgodnji krompir že kopljejo. Po količini v primerjavi z lanskim letom ne bo večjih razlik. Problem krompirjevega trga je pomanjkanje tržnega reda oziroma organizacije prodaje. Precejšnje količine krompirja prodajajo kmetovalci sami in s tem lahko povzročajo nenormalno nizke ali pa zelo visoke cene. Tudi ugotovitve dipl. inž. Marjete Mohorič - Šilar, direktorice Kmetijske zadruge Cerklje niso bile bistveno drugačne od Roblekovih. Tudi pogodbena količina je pri cerkljanski zadrugi približno enaka kot pri Slogi. Pri prodaji so pridelovalci, ki prodajajo neposredno, na boljšem kot zadruga, ki ima dodatne nujne stroške. Ker je imel krompir spomladi dobro ceno, so kmetje svojega semenskega raje prodajali in ceneje kupovali novo seme, ki je bilo sicer kakovostno. Po nakupu semena sodeč se pridelava krompirja ni bistveno zmanjšala. Direktor Kmetijske zadruge Naklo Viktor Frelih pravi, da krompir ni značilnost njegove zadruge. Sklenjenih odkupnih pogodb je za okrog 300 ton. Pridelek zgodnjih sort je kar dober,.nad 30 ton na hektar, kar je precej več od državnega povprečja, ki se giblje okrog 15 ton. Cena pa bo odvisna od ponudbe in povpraševanja. • J. Košnjek Vlada je sklenila Cena kravjega mleka nespremenjena Nad 70 odstotkov letos odkupljenega kravjega mleka je v ekstra kakovostnem razredu. Ljubljana, 7. avgusta - Na sredini korespondenčni seji je vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o načinu oblikovanja odkupne cene kravjega mleka, ki bo začela veljati 1. septembra letos in s katero bo izhodiščna cena mleka ostala nespremenjena. Torej znaša pri 3,7 odstotka mlečnih maščob in 3,15 odstotka mlečnih beljakovin 50,15 za liter mleka. Cena maščobne enote je s to uredbo določena v znesku 6,77 tolarjev za liter. Na osnovi podatkov o odkupljenih količinah mleka med letošnjim januarjem in julijem je bilo za 9,4 odstotka več odkupljenega mleka kot v enakem lanskem obdobju. Kakovost odkupljenega mleka glede na vsebnost mlečnih maščob kakor tudi mlečnih beljakovin je v porastu, tako da je nad 70 odstotkov odkupljenega mleka v ekstra kakovostnem razredu. Varstvo samoniklih gliv Posameznik lahko proda le tisto količino gob, ki jo lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Ljubljana, 7. avgusta - Vlada je sprejela tudi Uredbo o varstvu samoniklih gliv, ki omogoča lažje izvajanje predpisa in nadzor nad odkupom ter prodajo gob. Nova uredba ukinja časovno omejitev odkupa in izvoza gob, ohranja pa enotno omejitev količine nabranih gob vseh vrst (dva kilograma na dan), razen za ogrožene in redke vrste, ki so navedene v posebni prilogi in jih je prepovedano nabirati. Glede prodaje gob pa uredba določa, da posameznik lahko proda le tisto količino gob, ki jo lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu. Odkupovalci gob morajo voditi evidence o količini, vrsti in času odkupljenih gob ter jih posredovati Ministrstvu za okolje in prostor. Ureditev glede iznosa, izvoza in tranzita gob pa ostaja praktično nespremenjena. Kršitve uredbe bodo kaznovane z denarno kaznijo 50.000 ali 500.000 tolarjev. Izvajanje uredbe nadzirajo gozdarski, okoljski in tržni inšpektorji, policija in carinski organi ter pooblaščene nadzorne službe za varstvo parkov. Ufedba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu. • J.K. V Bohinju in Žirovskem vrhu Žetev na Žirovskem vrhu Škofja Loka, 7. avgusta - Kmetijska svetovalna služba Škof)* Loka in Kmetje iz Žirovskega vrha prirejajo v nedeljo, 9. avgusta, ob 13. uri na kmetiji Javorč etnografsko prireditev Praznik žetve na Žirovskem vrhu. Na prireditvi bodo pokazali žetev žita s srpi, obkladanje snopov v štante, mlatev s cepci, rejtanje W druga opravila ter običaje. Vsi, ki bi želeli sodelovati, se morajo pred začetkom prireditve prijaviti organizatorju. Na stojnicah kmetij iz Žirovskega vrha bo mogoče kupiti dobrote iz kmečke peči ter razne izdelke domače obrti. Kdor bo želel, se bo lahk° peljal s konjsko vprego, organizator pa pripravlja tudi bog**1 srečelov. Z dobro voljo in ples bo skrbel Dušan in ansambel Albatros. • J.K. Ko bo cvetel lan Bohinj, 7. avgusta - Muzej Tomaža Godca, Občina Bohinj i"1 Slovenska prosvetna zveza iz Celovca vabijo na otvoritev dvo-jezične etnološke razstave o lanu in ovci iz Narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Razstava ima naslov K-0 bo cvetel lan, odprta pa bo jutri, 8. avgusta, ob 19,30 v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. Na otvoritvi razstave bodo govorili bohinjski župan Franc Kramar, zastopnik Slovenske prosvetne zveze iz Celovca in Irena Destovnik, avtorica razs' tave. Vida Freiham bo predstavila nekaj pesmi iz bogate ljudske zakladnice. • J.K. Ajda "prijateljica" čebelarjev Kranj, 7. avgusta • Bogatega cvetenja ajde si posebej želij0 čebelarji. Za uspešen pridelek ajde je posebnega pomena vreme, tako kot za čebele. Ajda je zanimiva zaradi medenja-Takrat čebele najbolj potrebujejo dodaten vir hrane, ki stimulira matice k obilnemu zaleganju generacije zimskih čebel-ki naj bi zimo preživele. Temelj čebelarjenja pa je prav močna čebelja družina. Razen pomena ajde za čebelarstvo poudarjajo čebelarji tudi podcenjevanje domačega slovenskega medu, ki je izredno kakovosten. Že s tem, k° sami podcenjujemo svoj pridelek, mu zbijamo tudi ceno-Geslo Čebelarjev ni zgolj količina medu. ampak predvsem kakovost. • J.K. VSEBINA 109 MARKO JENŠTERLE: Razdrobljeni poletni festivalski vrvež IGOR KAVČIČ: Bog vas ima rad.. IEA MENCINGER: Prelepa glasba... NOVE KNJIGE Beseda urednice Ko pride poletje, Slovenija postane dežela poletnih prireditev, majhnih Podokniških večerov in seveda večjih, tudi medarodnih festivalov. Etno glasba odmeva z Bleda, komorna muzika iz Bohinja, glasba in še kaj iz Tržiča, pa dogajanje pod lipo v Skofji Loki, glasba in beseda odmeva na vrtu kranjskega gradu Khislstein in še in še. Nič več ni vzroka za pritoževanje zaradi poletnega mrtvila ugotavlja v uvodnem prispevku Marko Jenšterle. Igor Kavčič se je Pogovarjal z dolgoletnim organizatorjem Okarina folk festivala Leom Ličofom, Pred začetkom Festivala Radovljica pa je zanimive glasbene podrobnosti napovedala programska voditeljica Tjaša Krajne. • Lea Mencinger Konec minulega tedna je v 92. letu preminil France MiheliČ, eden najpomembnejših slovenskih likovnih ustvarjalcev, katerega delo - slike, grafike, risbe, ilustracije, scenografije - je bilo v bogatem ustvarjalnem življenju nagrajeno s celo vrsto priznanj in nagrad Kurenti, kronist, spomin na očeta, mitološke osebe, sanjsko fantastične krajine so značilna Miheličeva umetniška znamenja, s katerimi zaznamuje slehernikovo bivanje od rojstva do smrti z vsemi radostmi, strahovi, obupom in upanjem... Med zadnjimi projekti, pri katerih je sodeloval, je tudi knjiga Glas (Založba Edina, 1998), kjer so njegove risbe iz opusa Metarmotfoze pospremile poezijo Kajetana Kovica. Marko Jenšterle Razdrobljeni poletni festivalski vrvež V prijetnem okolju Pungarta se je letos začel odvijati prvi kranjski poletni jazz festival, ki se po programu seveda še ne more meriti s tistim, ki ga organizirajo v Ljubljani in letos nosi že častitljivo zaporedno številko 39. Vendar je ob tem treba takoj dodati, da vseh teh let le ni mogoče pripisati samo našemu glavnemu mestu, ampak tudi Bledu, kjer so nekoč organizirali osrednje jazzovske dogodke. poletje je od nekdaj tisto, ki kulturi daje sv°jevrsten zagon. Če bi povprašali naše ugledne Urr»etnike ali kulturne institucije, pa recimo ^rektorje festivalov, kot sta Festival Ljubljana ali mariborski Lent, kje bodo letos preživeli svoj dopust, bi nas samo globoko pogledali, ko pa narn je vsem jasno, da ravno ti ljudje v obdobju največje vročine in ustavljenega časa zaradi narave svojega dela ne morejo na morje. Z mittii je tako kot z gostinci za novoletne Paznike. Medtem ko nas večina veselo nazdravlja odhodu starega in prihodu novega leta, 8°stinci delovno skrbijo za čimboljše vzdušje. Novemu letu pa nato nazdravijo sami malce jasneje in na neki povsem drug datum. Dejstvo Je' da so ljudje za kulturne užitke najbolj dovzetni in pripravljeni v idealnih pogojih sproščenosti, kakršnih je med letom vse manj. ^e tako vrhunski umetniški dogodek se lahko pri Posamezniku spremeni v nekaj povsem drugega, ^ je njegova glava obremenjena s hudimi skrbmi. Poleti te večinoma izginejo, čeprav je Vs5 manj takšnih ljudi, ki so še sposobni kakšnih Surinajst dni preživeti brez najmanjše misli na d°godke v službi ali doma. Vse več je tistih, ki so Vsi srečni, ko recimo ob prihodu v kakšno Grčijo jjgotovijo, da jim njihov mobilni telefon brez-lDno deluje in potem s plaže še naprej urejajo stvari, ki jih sicer čez leto počnejo v pisarnah, Pogosto pa ob tem tudi še doma. ^ato ni prav nič čudno, če je celo papež anez Pavel II. pred kratkim ljudi opozoril, daje °°g nedeljo ustvaril za počivanje in s tem ravno času svetovnega nogometnega prvenstva Povzročil hude dileme pri Italijanih, kjer žoga edrni dan v te(jnu £e dolgo privablja večje Dtev.do ljudi kot cerkve. Tako kot nedelja so tudi Počitnice namenjene počitku, saj o tem govori že l'Phovo ime. Toda počitnice so lahko zelo ;azliČne. Nekaterim največ pomeni popoln ?°dklop", drugim bi se v takšnih razmerah obrt3'0, tretjim so počitnice samo drugačna p hka nadaljevanja njihovega rednega dela. tj0rnisl'mo samo na vse številne sindikalne omove po Jadranu, v katerih so se (danes se mreč zaradi različnih razlogov vse manj) srečevali ljudje iz istih služb in nato ob morju še naprej premlevali službene probleme. Ker se večina ljudi v času dopusta ne zadovolji le s prijetno okolico in dobro prehrano, je to izziv za vse tiste, ki jim želijo poskrbeti za dodatno kulturno ponudbo. Tudi zato, ker je jasno, da gostje na dopustu kulturi precej lažje namenjajo denar kot v času rednega dela. Najprej zato, ker gresta dopust in varčevanje bolj težko skupaj, potem pa tudi zaradi tega, ker jim kulturna ponudba dobesedno prihaja pred nos. ■kulturni poletni festivali imajo vedno dvojno funkcijo. Namenjeni so turistom, poleg tega pa še domačinom, ki so ostali doma in so se nenadoma znašli brez prijateljev, pa je zato na neki način treba zapolniti nenadno dnevno dolgočasje. Festivali na svetu niso le zato, da na njih ljudje poslušajo ali gledajo kulturne dogodke, ampak predvsem področja velikega druženja. Dober festival je tisti, ki ga je mogoče čutiti po vsem mestu, pa čeprav nima ravno elitnega programa. Pred leti so v italijanskem Milanu imeli gledališki festival Milano Oltre in na njem predstavili kar nekaj pomembnih predstav, pa je bilo vse skupaj hudo klavrno, ker se festivalsko vzdušje niti slučajno ni poznalo v samem mestu. Nekaj povsem druga-čega je na primer v kolumbijski Bogoti, kjer se tamkajšnji gledališki festival redno začne z veličastno povorko po glavnih ulicah mesta. Na njenem čelu je direktorica festivala, sledijo pa ji množice godb in čudovitih mask. Vsa ta poplava ljudi se zlije na osrednji trg, kjer se nato začne dvotedensko splošno rajanje. Nekaj podobnega se je v številnih mestih po svetu dogajalo tudi letos v času svetovnega nogometnega prvenstva. "Veliki svetovni festivali najpogosteje niso organizirani v prestolnicah, ampak v manjših mestih. Z njimi države skrbijo tudi za decentralizacijo kulture. Vsakoletno avstrijsko državno razstavo vedno organizirajo v drugem manjšem avstrijskem kraju, na Dunaju pa poskrbijo za odlično propagando. Za začetek izberejo zanimivo temo (na primer čarovništvo), potem poskrbijo za urejanje samega izbranega kraja in na koncu še po vseh cestah namestijo velike table, ki voznike opozarjajo na to, kako je mogoče priti do ene njihovih osrednjih kulturnih prireditev. Najmočnejši francoski festival ni v Parizu, ampak v Avignonu, pomembnega organizirajo tudi v Grenoblu. Eden najelitnejših festivalov v Veliki Britaniji je festival v Edinbur-ghu in največjega skandinavskega festivala niti slučajno ne organizirajo v Stockholmu, Oslu ali Koebenhavnu, temveč v danskem »mestu Aar-hus. Tudi osrednji iberoameriški gledališki festival v Španiji vsako leto organizirajo v mestecu Cadiz na samem jugu države. Največji mehiški festival Cervantino organizirajo v kolonialnem mestu Guanajuato, ki ima komaj 50 tisoč prebivalcev, mesto pa z dobičkom iz časa festivala nato živi čez vse leto. Kako tudi ne, ko pa festivalski proračun znaša kar 6 milijonov dolarjev. S tem denarjem privabijo v goste tudi takšne zvezde, kot sta recimo Luciano Berio ali Philip Glass. Podoben proračun ima tudi že omenjeni festival v francoskem Avignonu. Tudi v Sloveniji je čutiti želje po festivalski decentralizaciji, vendar različni lokalni festivali, kot so recimo v Radovljici, v Brežicah ali na Bledu, še niso dosegli tega, da bi prevzeli iniciativo. Največkrat zaradi tega, ker tudi na regionalni ravni pri nas prevladujejo ožji interesi in se zato posamezne občine ne morejo dogovoriti o tem, da bi v katerem od čudovitih gorenjskih mest pripravili svoj veliki festival, njegov program pa nato razširili tudi po drugih krajih. Za razliko od drugih krajev po svetu hoče imeti pri nas vsak svoj festival s posebnim programom, namesto da bi gostovanja tujih umetnikov izkoristili za čim več nastopov po Sloveniji. Medtem ko velike zvezde po svetovnih prestolnicah redno prirejajo kar nekaj zaporednih nastopov, k nam v glavnem prihajajo samo zaradi enega samega koncerta. Že Ljubljana in Maribor se ne znata dogovoriti, da bi recimo James Brovvn ali kubanska skupina Vocal Sampling po nastopih na festivalu Lent prišla tudi v Ljubljano, kaj šele, da bi se o čem podobnem dogovorili Gorenjci. Zaradi takšne omejenosti se enormno povečujejo stroški gostovanj, največkrat pa pomembnih ustvarjal- cev k nam niti ne moremo dobiti, saj se jim iz kakšnega Muenchna samo zaradi enega nastopa ne splača priti v Slovenijo in gredo raje v drugo državo, kjer so bolje organizirani od nas. Usklajenost je v prvi vrsti stvar politične volje in z njo povezane dolgoročne regionalne kulturne politike. To namreč pomeni, da bi morali občinski veljaki najprej pozabiti na svoja različna politična prepričanja, nato pa še na najožje interese svojih mest, kar pa v času, ko vsaka vas hoče postati občina, nikakor ni lahko. Prepričati ljudi v to, da bi koncentracija denarja v kakšen mednarodni gorenjski festival ogromno pomenila za prodor našega turizma, nikakor ni lahka naloga. Lahka ni zaradi tega, ker bi morala biti že v osnovi začrtana dolgoročno, saj je za festivale najhujše, kar se jim lahko zgodi, če jih določene politike začnejo izkoriščati za polnjenje svojih proračunov. V takih primerih se pogosto zgodi, da festivali zamrejo v tistem trenutku, ko na oblast pride konkurenčna politična struja. Vprašanje, ki se torej glasi, je, ali pri nas imamo politike s tako dolgoročno vizijo in ali je na sploh naša politična kultura že tako zrela, da bi v prvo vrsto postavila naše splošne interese, ki so dvig nivoja življenja za vse ljudi in ne le za tiste, ki simpatizirajo s trenutno oblastjo. Kajti, ob tem ko smo naštevali velike svetovne festivale ter ob njih omenjali vrhunski program ter vrtoglave proračune, je treba nemudoma dodati dejstvo, da gre pri vseh za festivale z dolgoletno (tudi po več kot dvajset let) tradicijo, ki se je ne upa rušiti nobena oblast, saj je že samo ohranjanje te tradicije čudovita promocija za vsako novo vladajočo garnituro. Če pa festivalom primakne še kaj zraven, je to zanjo in za festival še bolje. jfcTaša poletna druženja ob kulturnem dogajanju zato niso le preganjanje dolgčasa, ampak za seboj skrivajo vrsto drobnih dilem in odločitev. Vedno novi festivali pa nam vendarle vzbujajo upanje, da bo nekoč mogoče nekdo le znal pametno združiti vse te posamične energije in ustvariti nekaj, kar bi nam zavidali po drugih koncih Slovenije in zaradi česar bi Gorenjska postala zanimiva za širši svet. SNOVANJA Igor K. Leo Ličof, dobri duh Okarina folk festivala BOG VAS IMA RAD, CE DELATE, IN VAS LJUBI, ČE PLEŠETE "Poznaš tisto zgodbo iz Svetega pisma, ki pravi, Bog vas ima rad, če delate, in vas ljubi, če plešete? To je tisto, to je etno glasba. Ljudje se vedno bolj zavedajo, kako pomembno je prepevati, igrati, plesati in se veseliti k življenju," je Leo razlagal o etno glasbi..., glasbi, ki je avtentična, prihaja iz srca, iz duše in je sporočilo prejšnjih generacij. Okarina etno festival, ki že osmo leto v juliju in avgustu poteka na Bledu, je po kvaliteti in obsegu nedvomno edinstven festival tovrstne glasbe pri nas. Kot je pri ideji, rojstvu in vsakoletnem poletnem prebujanju festivala edinstven njegov eni in edini dobri duh, kot sem ga označil, Leo Ličof. Pol festivala je mimo, julij je pospravljen, odprl se je avgust. Kako razmišljate o dosedanjem poteku vi, kot idejni vodja, prvi organizator, pravzaprav oče, mati in vse ostalo Okarina folk festivala? "V vseh teh osmih letih, odkar festival poteka, le-ta vsako leto že zaradi izkušenj postaja večji, močnejši, boljši. Podobno bi lahko že dejal za letošnjo prvo polovico, da je bila nadpovprečna, imeli smo precej dobrih skupin, manj balasta, bolj smo se znali izogniti stvarem, ki so nepotrebne. Tako je bila novost letošnjega festivala tako imenovani "flamski teden", s celotno predstavitvijo dežele, poleg glasbe smo na Pristavi lahko poskusili njihovo kulinariko, čokolade, pivo, s seboj so prinesli simbole, zastave, grbe..., kar pa bi bilo lahko tudi v prihodnje motiv za organizacijo takih zadev, ki bi se lahko plasirale tudi v druge slovenske kraje. Letos so se skupine delno z večjim ali manjšim uspehom šle predstavit še v Tržič, Radovljico in Tolmin." Ob festivalih, zraslih na koreninah večnega entuziazma, je mnogokrat značilno, da so ti prvo leto zelo ambiciozno zastavljeni, mogoče vzdržijo še leto, dve, potem pa se ponavadi zatakne pri financah. Okarina folk festival je nasprotno letos velik in močan, kot še nikoli. Nastopilo bo skoraj 30 skupin... "Močan je bil tudi lani, s Fireport Convention na čelu, presegamo tudi letos z Dervishi, Natalie McMaster, Tannahill \Veavers..., dobre skupine pa sledijo v tem mesecu. Odločilni trenutek zame, ali se bom sploh še mogel ukvarjati s festivalom, je bil pred tremi leti. Pojavilo se je vprašanje, ali iti naprej in biti boljši ali pa stagnirati. Takrat je Ljubljana na neki način poskušala festival odpeljati z Bleda, v nekem trenutku naj bi to bil projekt Glasbene mladine. Turistične zveze Slovenije in tako naprej... Sicer nimam nič proti, lahko imamo vseslovenski Okarina folk festival, ampak takrat se je pokazalo drugače. Imeli so pet, šest skupin, jaz sem jih dodal še 12 in na Bledu smo imeli festival z 18 skupinami. Organizatorje festival zastavil tako, da je v projekt vklopil več krajev, Ljubljano, Maribor, Metliko, Bovec, Slovenj Gradec, Mursko Soboto... in na vsako od teh prizorišč naj bi prišlo K) do 12 tisoč nemških mark proračuna. Vse v redu, če potem ne bi odpovedal Maribor, Metlika je dala le del denarja, pa še to se jim je zdelo preveč, Ljubljana ni dala nič in na koncu sem jaz na Bledu moral reševati festival, da ne bi prišlo do škandala mednarodnih razsežnosti. Tu pa sem rekel stop, saj se mi je zdelo nesmi- Na Okarina folk festivalu bodo v avgustu še nastopili: Spin 2 (VB) - 7. avgusta, Datina (Romunija) -8. avgusta, Gambetta & Aonzo (Italija) - 9. avgusta, Heritage (Irska) - 14. avgusta, Mladice iz Žminja (Istra) - 15. avgusta, Temuzin (Mongolija) - 15. avgusta, Constance Foster (ZDA) -16. avgusta, Terra Mystica (Slovenija) "21. avgusta, Dertum (Slovenija, Bosna) - 22. avgusta, Richard Walley (Avstralija) - 22. avgusta, Mlinček (Slovenija) - 23. avgusta, Jaša Herman VVeingerl (Slovenija) - 23. avgusta; selno plačevati za tisti del, ki se je imel zgoditi nekje drugje. Rekel sem, če želite delati festival, ga delajte, jaz pa bom od vas kupil le tisti del, ki se mi bo zdel primeren za predstavitev na Bledu. Tako se je tudi zgodilo, nakar so projekt morali zaustaviti, ker se jim finančno ni izšlo. Tudi sam nisem imel nobene možnosti več s stagniranjem na istem nivoju s petimi, šestimi skupinami, kar se je dogajalo že kaki dve leti. Takrat sta do mene prišla blejski župan Vinko Gole in podžupan Borut Rus, rekla, da je zadeva v redu, in da jo bo občina podprla. Mislim, da je bila sreča, da sta se takrat tako odločila, ker ne vem, kako bi bilo, če takrat na Bledu ne bi potegnili prave karte. Stvar se je premaknila naprej, v začetku je šlo le za denar z občine, zdaj že pristopajo močni sponzorji, proračun se veča, vsako leto dobiva večje finančne razsežnosti." Pa vendarle, omenili ste že, da so letos flamske skupine nastopile tudi v nekaterih drugih mestih v Sloveniji, kar se mi zdi dokaj smiselno, saj to festival poceni... "Seveda, strošek se tako porazdeli, če imajo skupine 5 koncertov, je to ceneje, kot če bi imele le enega. Sicer se topogledno stvari izboljšujejo, a občine še vedno nimajo dovolj denarja, le po kak milijon tolarjev, kar pa je dovolj le za dve malo boljši skupini." Če se vrnem na Bled, letos ste festival selili iz Zdraviliškega parka na blejsko Pristavo. Je bila to nujnost ali zgolj želja zamenjati okolje? "Ponavadi je v življenju tako, da moraš iti skozi vrata, saj skozi zid ne gre. Letos so se stvari ves čas usmerjale na Pristavo. Sicer se je kasneje izkazalo, da je prizorišče relativno drago, a ima vseeno na razpolago urejeno parkirišče, kjer ni problema s parkirninami, tukaj so toalete, mali gostinski lokalček in predvsem, kar je najbolj pomembno za glasbo, prostor je izredno akustičen. Seveda je tudi okolje lepo. Moram reči, da smo letos storili kar velik korak v festivalskem konceptu. Zanimivo je, da je bilo 99 odstotkov ljudi prepričanih, da sem ne bo obiskovalcev in zelo me navdušuje, da je ravno obratno. Na Gorenjskem je značilna apatija ljudi do kakršnekoli prireditve. Ce ni ne vem kako bi rekel "zafnano protokolarno" zastavljena stvar, ni nikogar. Vse ostalo se ignorira oziroma je zelo slabo obiskano." Ali pa na drugi strani veselica. Vmes ni ničesar. "Ja, vmes pa ni ničesar. Zanimivo je, da folk glasba resnično pokriva velik segment ljudi, od mladih do starih. Ima specifično publiko, ki se razteza na vse generacije in ravno tako različne intelektualne profile. Lahko so visoko izobraženi ali pa preprosti ljudje, vsi v ento glasbi jajo... Kontaktiram s pre-dstavniki skupin, dogovorim se, da mi pošljejo ponudbe. Poleg kvalitete glasbenikov je pri izboru seveda pomembna tudi njihova cena, pomembno je, katere skupine se v teh poletnih mesecih pojavljajo v tem koncu Evrope, v naši soseščini. Ko zberem vse te informacije, naredim izbor 50 skupin, jih razredčim na 25, še kaj dodam, kaj odvzamem, včasih pride še kaj nenapovedanega... Te dni so me klicali "alpen-hornisti" iz Švice. Da bodo igrali tako rekoč zastonj, Svissair jim plača letalske vozovnice, mi naj bi poskrbeli le za nastanitev... Seveda smo se dogovorili. Res pa je, da v tem poslu prihaja tudi do cele vrste naključij, beseda da besedo... Letos sem se trudil, da bi bil festival čimbolje podkovan s keltsko glas-; bo, kar sedem osem skupin " s tovrstno glasbo je in še bo nastopilo na festivalu, pravtako smo v uvodu gostili nekaj odličnih flamskih zasedb..." Na misel sta mi prišli mladi italijanski plesalki, ki sta odlično obvladali irske plese in sta z njimi nastopili na koncertu skupine Dervish? "Italijanki sem videl na enem od številnih festivalov v Italiji. Plesali sta pri nekem keltskem bandu in sem si rekel, zakaj ju ne bi povabil na Bled. Zaradi simbolike, in želje po čimbolj pristni predstavitvi irske glasbe, katere sestavni del je ples. Uredili smo prevoz in nastanitev in punci sta prišli z veseljem. Saj ste videli na koncertu, prava osvežitev sta bili." Če se vrnem k financam, ljudje so za vaše navdušenje nad etno glasbo nekoliko negodovali nad vstopnino, v ali ste takrat predvsem želeli pripra- Zdraviliškem parku je bilo namreč viti neki festival in tako popestriti zastonj, na Pristavi pa je vstopnina, turistično ponudbo Bleda? pa čeprav bolj simbolična kot ne... "Če bi festival že na začetku imel "Vstopnina je res zanemarljiva. Kar kakršnokoli komercialno vizijo, potem je tudi prav. Mislim, da bi bilo zelo bi že zdavnaj prenehali, ker od grdo, če bi načrtovali nekakšno festivala še nikoli nismo imeli nič "ožemanje" obiskovalcev, hkrati pa drugega kot izgubo, če se pogovarja- bi bilo dobro, če bi se koncerti vsaj v va o številkah. Ampak, če ne daš, tudi nekem delu začeli tudi finančno ne moreš dobiti. Po moje bo ta festival pokrivati. Seveda vem, da je ekonoms- enkrat le dosegel trenutek, ko bo začel ka situacija pri nas na psu in da je vračat. Mogoče sedaj že vrača, krog veliko ljubiteljev folk glasbe, ki se jim poslušalcev in zainteresiranih za etno vsak strošek pozna... Pri tem moram glasbo je vedno večji. pohvaliti Direkcijo za turizem Bled, ki In vse te male, a kvalitetne zasedbe, se pravtako s polno odgovornostjo in Leo Ličof, "Preden okarina zazveni", foto: Igor K. najdejo neko skupno energijo, ki je tipična za etno glasbo." So bile to tudi spodbude za nastanek festivala? Je šlo pred osmimi leti Vsi nekako živijo iz rok v usta, nobeden ni drag, vsi so pridni delavci, to so zelo prijetni ljudje, potrpežlji- emocionalnim pristopom trudi okrog festivalskih projektov. Tudi oni so bili takoj zato, da so vstopnine majhne, vi, nezakomplicirani..., nasprotno od jasno pa je, da je razlika v glasbeni in tistega, kar je značilno za velike festivalski atmosferi med parkom in zvezde." Pristavo neprimerljiva. No, eden od razlogov za selitev na Pristavo je bil Prišla sva do izbora izvajalcev, tudi ta, da je bilo v parku moč Države, nacije, različne regije imajo poslušati različne zvoke iz okolice, kar pester izbor skupin, glasbenikov, pri tem hotelu sta dva igrala na ki predstavljajo njihovo izvirno glas- sintelizatorje, v sosednji gostilni je bo. Po kakšnem sistemu se ravnate pri igral narodnozabavni ansambel..." izbiranju nastopajočih? 'Po vseh teh letih, odkar se ukvarjam s festivalom, sem seveda že toliko v stvari sami, da poznam glasbeni management, ljudi, ki se s tem ukvar- Znano je, da festival v nekem kraju uspe le, če ves kraj živi z njim, sicer gre nekako mimo. Kako je na Bledu? "Tako občina kot Direkcija za turizem Bled sodelujeta tudi pri promoviranju, prepričan sem, da ves Bled ve, kdaj se kaj dogaja na Okarina folk festivalu. Lahko bi potrdil, da stvari kar dobro tečejo, proti pričakovanjem. Sicer pa se še vedno učimo. Videl sem že precej festivalov po celi Evropi in prav povsod delajo ljudje z dušo za etno glasbo. Eden največjih etno festivalov v Belgiji letos poteka že 18. leto, v enem vikendu nastopi 50 - 60 izvajalcev, obišče ga 60 - 70.000 ljudi. Festival celo pripravlja sedem ljudi, dva sta celo redno zaposlena in potem je tu še množica ljudi, ki delajo volontersko... Festival mislim, da poteka ravno v teh dneh in bi jo najraje pobrisal v Belgijo, ampak moram biti tukaj." V Belgiji se s festivalom intenzivno ukvarja sedem ljudi, vi ste za mnoge stvari eni in edini... "Ja, čisto sam. To je največji handikap festivala in prepričan sem, da bo to v prihodnje treba popraviti-Potrebujem sodelavce, če bom hotel še kaj delati, ker opažam, da sam ne bom zmogel, je preveč..." V osmih letih je festival že doživel različne faze, bila so boljša in slabšo leta, no v zadnjih dveh letih se mi z$ da se festival strmo vzpenja. Kakšni je vaša vizija Okarina etno festivala- "Nekateri pravijo, da Okarina že dosega nivo druge godbe, no zagotovo pa velja za edini res folk festival pO nas. Pa tudi prvi v takem obsegu Torej obdržati vsaj to. V zadnjem času pa koketiram z idejo, da bi organizira) festival podoben belgijskemu. Vse bi se dogajalo v enem vikendu nekje v naravi mogoče v Planici, Završnici-Belgijci že celo leto naprej prodajajo "zapestnice" (vstopnice za večdnevni obisk festivala) in s tem dobijo ogromno denarja za organizacijo in honorarje skupin. Res pa je, da je za posamezno skupino velik kompliment, če jih povabijo." S kakšnim proračunom se vam bo uspelo pretolči skozi dva meseca koncertov? "Jaz kot gostinec skrbim za prehrano gostov, pa še to le do ene mere, saj gre za velike številke, Adria Airways nam daje 50-odstotni popust prl letalskih prevozih, tu so hotelske nastanitve več kot pet milijonov tolarjev in če sem prištejem še honorarje za skupine, bi se na koncu ustavij pri številki 12-13 milijonov tolarjev.' Na koncu bom mogoče tvegal vtrf ciničen nasmešek. Rekli ste, da bi f* dni rade volje šli na festival v Belgija če bi vam čas dopuščal. Kako je z vašim dopustom zadnjih osem let, odkar organizirate Okarina ettiO festival? "Saj se najde čas za dopust, letos sem bil dva tedna na krasnem potepanju v Dominikanski republiki, arn-; pak že v februarju. Vsako leto sl privoščim vsaj en daljši izlet. Sicer pa so v času festivala stvar' zelo "našponane" in koje enkrat tako-je treba energijo pravi čas in pravilno ustavit. Ko je ob polnoči vsega konec ko glasbeniki pospravijo svoje inštrumente in tehniki svoje kable, potem gremo v restavracijo, v Okarino, kjef ponavadi glasbeniki igrajo še do jutranjih ur. Prava žurka. Tam potem vzamem tisti liter vina..., tam se ustav1 ta tempo, tam ustavim občutek pre' teklega dneva in tistih ur, ko sem na nogah." Tjaša Krajne Foto: L. M. Lea Mencinger 16. Festival Radovljica '98 PRELEPA GLASBA, IZVRSTNI GLASBENIKI Prihodnjo nedeljo, 15. avgusta, se bodo na radovljiških prizoriščih, največ pa v avli graščine, trikrat pa tudi v bližnji cerkvi, začeli odvijati letošnji koncerti - osem jih bo - 16. Festivala Radovljica; zdaj ga drugo leto zapored organizira Društvo ljubiteljev stare glasbe Radovljica. Program je tako kot že lani izbrala Tjaša Krajne, sicer urednica programa resne glasbe na Radiu Maribor. Ze lani je bilo v festivalskem programu °paziti nekaj posebnih programskih poudarkov. Ste tudi v letošnjem programu Posebno pozornost posvetili prvim kon-c*rtnim izvedbam in pa sodobni glasbi? "Tako je, letos samo nadaljujemo, kar smo lani že začeli. Seveda pa moram pri tem poudariti, da glasbeni program ostaja trdno v svojih Že poldrugo desetletje Očrtanih okvirih. Smo pa stopili korak dalje - do zgodnje romantike. Lani so na Primer poslušalci lahko prisluhnili samospevom Schuberta in Mendelssohna na torte Pianu - starem klavirju s kladivci. Skratka gre za izvajanje katerekoli glasbe na avtentičen način - kolikor se pač da. Posnetkov iz tistega časa seveda nimamo, trudimo pa se, da bi bil približek kar najboljši in kar najbolj izviren." Postopno uvajanje sodobnejše glasbe v festivalski program najbrž ne ho spreme-n*lo dosedanje podobe festivala usmerje-nega v staro glasbo. "Seveda ne, odločili pa smo se za določeno redkost - predstaviti glasbo, ki J° pišejo današnji skladatelji za stara, avtentična glasbila. V zadnjem obdobju so namreč skladatelji začeli na novo odkrivati 2animivost in nove glasbene možnosti starih glasbil, na primer viole da gamba. čembala, kljunaste flavte, lutnje in drugih, ^sa ta glasbila niso namenjena le izvajanju glasbe preteklih stoletij, pač pa so za sodobne skladatelje zanimiva tudi danes; gre za pomembna skladateljska imena v sodobni glasbi, med njimi je tudi slovenski skladatelj Primož Ramovš. Na festivalu bomo slišali njegovo skladbo za violo da fcamba, ki jo je napisal prav za Ireno Pahor. £čina današnjih skladateljev namreč piše fladbe za določene izvajalce. ^ festivalskem programu je sodobni g'asbi izvajani na starih glasbilih posvećen £e' koncertni večer 21. avgusta. Slišali "Orno glasbo Ramovša. Borrisa, Goncora-J?a, Ihome. Slame. Planyavskyja in drugih. Glasbo bodo izvajali tudi mladi, a že Priznani glasbeni izvajalci, kot so Mateja "ajt, kljunasta flavta, irena Pahor, viola da gamba,' Irena Kol ar, čembalo, poteg teh pa Se Michael Steinkuhler, viola da gamba in ^'olončelo, ter Lucv Hallman Russell, Cembalo. Ta glasbeno raznolik večer s°dobnih sklad v različnih komornih zasedbah bo lahko poslušal zelo širok krog. Saj bo koncert kot še nekaj drugih nepos-redno prenašal tudi Radio Slovenija." .Med glasbo, ki jo bo slišati na festivalu, °° nekaj tudi prvič izvajane glasbe. Bo te vrste ekskluzivnosti festival deležen še »ečkrat? "Gre za prvikrat koncertno predstavljeno glasbo Jeana Hueza in Jeana Francoisa D/ichela. Njuna glasba je bila že posneta, ?Jve koneertne izvedbe pa še ni doživela. ^■a ta glasbeni krst smo izbrali glasbeni večer. ki bo v torek, 25. avgusta, ko bo ^stopil Slokarjev kvartet pozavn iz Švice. Mednarodno priznani ansambel slovenskega pozavnista bo sicer predstavil pester glasbeni program za pozavne od renesanč-m suit, do baročnih sonat in seveda s°dobne glasbe za pozavne. Pri tem naj °P<>zorim še na posebnost, da bodo glasbeni igrali na dvojne inštrumente - stare avtentične pozavne iz 17. stoletja, ki jih je °okril in usposobil Branimir Slokar- in tudi na sodobne pozavne. Vsekakor se obeta ^anirniv glasbeni večer in to ne le za glasbene sladokusce, pač pa tudi za širok J* J* SOjil zatwJ'h šestnajst let. Zf' ,z ogromne svetovne glasbene ™kladnice težko izbrati letošnji okvirni proKram? f JCJ glasbi je namenjeno sedem od osmih i rvalskih večerov. Program ponuja ulas bo Srcdn.iega veka iz 11. in 12. stoletja: zato fil' .l^0.^'1^01' še posebej zanimiv večer -p^sbe in poezije trubadurjev in truverjev. fr Vrsto glasbe ho predstavila skupina "ncoskih glasbenikov, ki bo v ponedel- jek, 24. avgusta, na številnih inštrumentih iz tistega obdobja predstavila srednjeveško pevsko umetnost in poezijo. Glasbeni pogled v renesanso z glasbo slavnih angleških skladateljev iz 16. in 17. stoletja bo omogočil angleški ansambel The english avte. Poleg izvrstnih pevcev bomo poslušali tudi vodjo ansambla Nigela Northa, enega najboljših igralcev na lutnjo na svetu. Baročno glasbo 17. in 18. stoletja bomo slišali na dveh zaporednih koncertih, 17. in 18. avgusta: najprej z izvrstnim tenoristom (iuvem de Meyem in čembalistom Edoar-dom Torbinellijem ter programom italijanske in nemške glasbe iz tega obdobja v delih skladateljev Grandija, Bernardija, Dumonta, Monteverdija, Schutza in Bacha. Drugi festivalski večer z glasbo tega obdobja bo predstavila mednarodno pri/ nana italijanska glasbena skupina Sonat*m de la gioiosa marca z glasbo Frobergerja, Bonportija, Biberja, Bacha, Vivaldija. Ta glasbeni del bodo dopolnili s koncertom 20. avgusta tudi slovenski glasbeniki, ki bodo izvajali mojstrovine italijanskih in francoskih baročnih skladateljev. Nastopili bodo sopranistka Andreja Zakonjšek, Mateja Bajt, kljunasta flavta, mladima izvajalkama pa se bo na čembalu pridružil še avstrijski čembalist Johannes Bogner. Najmlajšemu od teh glasbenih obdobij je namenjen glasbeni večer z glasbo sredine in druge polovice 18. stoletja tako imeni >\a nega mannheimskega glasbenega sloga. Predstavili nam ga bodo glasbeniki iz Kocina - Camerata Koeln, ki jo sestavljajo instrumentalisti in sopranistka." Na letošnjem radovljiškem festivalu bo slišati celo vrsto redko izvajanih del. Ste morda že razmišljali, da bi jih posneli in na CD ponudili našemu in tujemu glasbenemu trgu? "Poleg že prej omenjenih prvič koncertno izvajanih glasbenih del v izvedbi Slokarjevega kvarteta pozavn bomo v Radovljici slišali še nekaj redko izvajane sodobne glasbe, pravzaprav glasbenih novitet. To so dela slovenske skladateljice Brine Jež - Brezavšček, pa Dine Slama iz Trsta, Georga Ligetija in seveda Ramovša, le in Seveda še druge glasbene redkosti bi si še kako želeli posneti, vendar pa lestival za to ne premore sredstev. Večino sredstev organizator nameni izvajalcem (leti so svoj honorar prilagodili našim zmožnostim) in s tem ohranja že doseženi visok kvalitetni novo. Za kaj drugega, kar sicer običajno spremlja festivale, pa ob sicer izredno majhnih materialnih stroških za festival /al m na voljo. Morda kdaj kasneje." Radovljiški festival ima dokaj nizek proračun, okoli 18 milijonov tolarjev, denar pa poleg Občine Radovljica prispeva še Ministrstvo za kulturo in poleg drugih sponzorjev še glavni pokrovitelj Porsche leasing. Kot dobra glasbena poznavalka ste iz pestre ponudbe spet izbrali najboljše izvajalce. "Izbirala sem glasbene skupine in posameznike iz najvišjega kakovostnega razreda. Najboljši med najboljšimi pa bo letos vsekakor ansambel Camerata Koeln, ki smo ga uvrstili na otvoritveni koncert. Ob njih pa moram takoj omeniti še ostale vrhunske izvajalce, kot so pevec Guv de Mcv. ansambel Sonatori de la gioiosa marca, The english ayre s svetovno znanim lutnjistom Northom, pa ansambel Xercmia in seveda Slokarjev kvartet pozavn. Pri tem je potrebno še posebej poudariti, da festival daje priložnost pokazati svoje odlične solistične glasbene sposobnosti tudi mladim slovenskim izvajalcem. Čeprav so svoje odlične kvalitete že poka/ali. pa imajo Seveda manj možnosti nastopanja kot tuji izvajalci, zato je vsekakor prav, da jim festival nudi novo glasbeno priložnost." Slovenski glasbeniki tudi sicer niso bili ravno zapostavljeni v letošnjem festivalskem programu, podobno pa je bilo tudi lani. Je to usmeritev tudi v prihodnje? "Že lani so nastopili Ljubljanske madrigalisti, slovenski glasbeniki sodelujejo tudi letos, tako pa bo tudi na prihodnjih festivalih. Seveda pa v tak festivalski program sodijo večinoma glasbeniki, ki igrajo na izvirnih glasbilih ali taki, ki imajo veliko posluha /a izvajanje sodobne glasbe na teh glasbilih. Festival Radovljica je specializiran festival, zato pač na tem festivalu ne sodelujejo drugi sicer odlični slovenski glasbeniki." Na radovljiški festival ste se naveTali že pred petnajstimi leti, ko ste se prvič udeležili takratne akademije za staro glasbo. Bo morda ta del festivalskega dogajanja v prihodnje spet obujen? "Z akademijo za staro glasbo, organiziral jo je Klemen Ramovš, so se pri nas prvikrat začela srečanja s staro glasbo. Ob takšni poletni glasbeni šoli se je kasneje razrasel tudi festival, ki se je obdržal, akademija pa žal ne. So pa nekateri glasbeniki, ki so sodelovali na prvi akademiji, ostali zvesti Radovljici in festivalu. Letos bomo na primer spet slišali na čembalu Lucy Hallman Russell, ki smo jo spoznali že na prvi akademiji za staro glasbo v Radovljici. Še nekaj nas je ostalo od takrat, sodelujemo pri festivalu še naprej in si želimo, da bi lahko spet enkrat organizirali poletno glasbeno šolo za staro glasbo." Glasbeni festivali morajo svoje programe pripraviti že leto ali več vnaprej. Ker je verjetno tako tudi z radovljiškim, morda lahko poveste kakšno podrobnost tudi iz dogajanja v letu 1999'.' "Za zdaj bi rekla lahko, tla bo program vsekakor pester. Povabili hotno glasbenike, ki izvajajo kar se da izvirno in raznoliko glasbo. Morda naj kot zanimivost omenim, da bomo slišali petje značilno za zgodnje krščanstvo iz K). Stoletja, ne bo pa manj kak) tudi sodobne glasbe. Radi bi namreč ponudili poslušalcem glasbo /a različne okuse, pri tem pa bo še posebej pomembna kakovost izvajanja." NOVE KNJIGE # # # Priročniki za 365 dni Ptiči Slovenije in Evrope Sredi vročega poletja so pri založbi Mladinska knjiga predstavili vrsto priročnikov kot nalašč, da jih vzamemo v roke v počitniških dneh, večina pa je seveda takih, da jih kaže jemati v roke tudi sicer med letom. Tak je tudi priročnik Ptiči Slovenije in Evrope avtorja Johna Goodersa v prevodu in priredbi Janeza Grcgorija. V knjigi je z besedo in risbo predstavljenih 427 vrst ptičev, od katerih jih večino - okoli 360 - poznamo tudi v Sloveniji; pri tem je prevajalec priročnik dopolnil s podatki o statusu ptičjih vrst v Sloveniji. Za lažjo orienatcijo po priročniku knjiga z barvnimi zaznamki deli ptice po tipih. Vsaka ptica je predstavljena na svoji strani; natančno risbo dopolnjuje ZgOŠČeno besedilo o značilnostih ptice, dodan jc zemljevid o njeni razširjenosti in sezonski pogostosti. Priročnik dopolnjuje seznam vrst. abecedno kazalo slovenskih imen in stvarno kazalo ter slovarček z latinskimi, slovenskimi in angleškimi imeni ptic. Leksikon narave Več kot 2000 gesel s področja žive narave je avtor David Burnie zbral v 192 strani obsegajočem leksikonu. Knjiga ni le imeniten priročnik za šolarje, pač pa je tudi Za domačo rabo dobrodošel pregled gesel iz. biokemije, botanike, zoologije in anatomije. Avtor, ki ima za seboj že okoli 30 knjig o rastlinstvu, živalstvu in človeškem telesu, jc gesla razvrstil tematsko, kar sicer nekoliko otežuje iskanje, po drugi strani pa jc posamezna tema predstavljena kot zaokrožena (dota. Posamezni biološki pojmi so razločni kratko, jedrnato, vse pa dopolnjujejo barvne fotografije in ilustracije. Leksikon jc prevedel Milan Lovka. Glasbeni vodnik Vodnik po glasbi je priročna knjiga, ki prinaša osnovna spoznanja o vrstah glasbil in večini glasbenih izrazov. Vodnik po glasbi dopolnjuje CD plošča s skladbo Poula Rudcrsa. Knjiga Ncila Ardlevja v prvem delu predstavlja glasbila po zvrsteh (strunska glasbila, pihala, trobila, tolkala in glasbila s tipkami), kako igrati nanje in o \ logi, ki jo ima glasbilo v orkestru. Kot se za vodnik spodobi, so na začetku tudi jasna in kratka navodila, kako uporabljati knjigo in lasersko ploščo. Drugi del knjige jc namenjen zgodovini glasbe. Kronološka predstavitev sc začenja s staro glasbo in preko srednjeveške, baročne, klasične, romantične pripelje bralca vse do današnje moderne glasbe. Besedilo je pisano kratko in zgoščeno, vse pa dopolnjuje množica risb in fotografij. Kot dodatek je potrčimo omenili še abecedni seznam skladateljev z osnovnimi podatki, seznam glasbenih oblik in strokovni slovarček pojmov ter indeks. Vodnik je prevedel Jože Slabcj. Imenitna knjiga iger Zanimivo preganjanje poletnega dolgočasja in tudi zimskih uric za skupine otrok večjih od dva. V knjigi jc avtorica Susan Adams zbrala več kot 30 najbolj priljubljenih otroških iger z vsega sveta. Večino poznamo in jih igramo tudi pri nas. Med njimi so tudi najbolj enostavne, kot so preskakovanje vrv; in vlečenje vrvi, limbo, pa tudi malce zahtevnejše, kot SO frnikolanjc, ristanc, hijena na lovu, igra s hroščem in druge. Vsaka igra je nazorno predstavljena na dveh straneh, prinaša pa podatke o vsem, kar potrebujemo za igro, natančna navodila za igranje, navodila, kako sami lahko izdelamo pripomočke za igro, med zanimivimi podrobnostmi pa tudi to, od kod igra izvira. Skratka priročnik za popestritev počitniških dni. Knjigo je prevedla Andreja Pcčck. # # # In vsak dan malo bolj poredne Založba Vale-Novak je v začetku poletja poslala na knjižni trg priročnik In vsak dan malo bolj poredne. Avtorica nemška psihologinja Ute Ehrhardt se je že pred časom proslavila s knjigo Pridne punce pridejo v nebesa, poredne pa povsod. V njej prav nič ne skriva namena, da jc treba ženske prebuditi, jih otresti otrplosti in strahu pred močnejšimi, uspešnejšimi in še in še boljšimi moškimi. Malce napotkov, zabeljenih s smehom je bilo razbrati na vsaki strani knjige. Ker pa sc iz. kimanja ne da prebuditi kar naenkrat, jc avtorica napisala še priročnik h knjigi z natančno izdelanimi navodili, kuko verjeti v svoje sposobnosti, sc imeti rad, kako pomesti z občutki krivde, kako sc jc treba prepirati, kako sprejeti svoj uspeh, itd. Skratka knjiga z. navodili, kako uspeti tako doma kot v službi. Knjigi jc dodan tudi test, s katerim izmerimo, ali smo že dovolj poredne, liste, ki mislijo, da so takšne ž.c brez branja knjige in priročnika, lahko rešijo samo test! Skof Rozman in kontinuiteta Konec junija je izšla nova knjiga Ivana Jana Škof Rozman in kontinuiteta - s podnaslovom Zahteva po škofovi rehabilitaciji - ponoven izziv resnici. /c naslov jc zgovoren, saj da jasno vedeti, da sc avtor, ki jc doslej objavljal predvsem teme iz NOB, tokrat ukvarja s škofom Rozmanom oziroma zahtevo po njegovi rehabilitaciji. V predgovoru h knjigi dopolnjeni v številnimi fotografijami, avtor opozarja, da ni njegov namen poglabljati sovraštva; ob predstavitvi dokumentiranih podatkov, ki naj škofa prikažejo takšnega, kol je bil - kolaborant in poglavitna osebnost na protiparliz.anski strani ■■ naj si bralec ustvari sodbo sam. letna, ki jo obravnava knjiga, jc vsekakor aktualna, saj sc bo v naslednjih mesecih lako o škofu Rozmanu kol o pobudniku za njegovo rehabilitacijo Anionu Drobnica, glavnemu javnemu tožilcu, najbrž Še veliko slišalo in bralo. KULTURA ureja: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR BLED - V belem salonu hotela Toplice je Galerija Bevisa pripravila razstavo akvarelov akad. slikarja Klavdija Tutte V Hotelu Astoria razstavlja slike Leopold Gros. V Galeriji Trg razstavlja Marjanca Jemec BožičN galeriji Pristava razstavlja slike Jože Ciuha. V Hotelu Ribno razstavlja slikar Štefan Planine. V restavraciji Okarina razstavljata irska slikarja Ella Kavanagh in Eoin de Leaster. V galeriji Vila Nana so na ogled slike hrvaške naive - Josip Generalič in Dražen Tetec. . V Mali galeriji hotela Jelovica razstavlja Ante Žaja. Galerija Bevisa je v hotelu Vila Bled pripravila razstavo risb in tekstilnih reliefov ak. slikarke Marike Danč - Roth. KRANJ - V prostorih Prešernove hiše in Mestne hiše so na ogled dela akademskega slikarja Tomaža Gorjupa. V Mali galeriji razstavlja kipar Dušan Tršar. V Cafe galeriji Pungert razstavlja fotografije Franc Temelj iz Žirov. V Cafe Restaurantu Yasmin je na ogled prodajna razstava slik akademskega slikarja Domna Slane. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Bakrorezi-metalurgija in rudarstvo 17. stoletja. V razstavnem salonu Dolik likovna dela razstavljata slikarja Janez Ambrožič in Evgen Guštin. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava miniaturnih posnetkov zibelk avtorja Staneta Zugwitza. V bistro-ju hotela Kompas razstavlja Ljubo Kozine. RADOVLJICA - V Čebelarskem muzeju razstavlja izdelke iz voska Marjeta Pikelj. V Galeriji Kašča razstavlja hrvaška slikarka Jadranka Pamić slike v batik tehniki z naslovom Istrski motivi. V Savnikovi hiši razstavlja slike članica likovne skupine Vir Nataša Rozman. V galeriji Trg razstavlja Marjanca Jemc Božič. POKLJUKA - V Šport hotelu je na ogled razstava slik 6. likovnega triglavskega tabora. BOH. BISTRICA - V Polajnarjevi galeriji, Vodnikova 13, je vsak dan na ogled stalna zbirka slik akad. slikarja Albina Polajnarja BEGUNJE - V Galeriji Avsenik je na ogled razstava Veliki mojstri 20. stoletja iz zasebnih zbirk. ŠKOFJA LOKA -V Galeriji Fara razstavlja fotografije na temo Obrazi naraverfr. Jurij Kurillo. V Galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava tapiserij Silve Horvat. Loški muzej je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, razen ponedeljka. V okroglem stolpu Loškega gradu je na pogled razstava Rod, rodovnik, rodoslovje -Nismo od včerajšnjega dne; na ogled bo do konca septembra. V Galeriji Ivana Groharja slike razstavlja Aleš Nose. V "mini galeriji" Upravne enote Škofja Loka razstavlja julija in avgusta Lojze Tarfila iz Železnikov slike z naslovom Svet barv in nedoumnih poti. SORICA - V Groharjevi hiši je na ogled razstava slik nastalih v letošnji slikarski koloniji: hiša je odprta ob sobotah in nedeljah od 15. do 17. ure. ŽIRI - Žirovski muzej (v stari šoli) je odprt ob sobotah in nedeljah od 14. do 16. ure. TRŽIČ - V Informacijski pisarni Občine Tržič razstavlja grafike akad. slikarkaZora Stančič. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljata slike Dušan Lipovec in Dušan Sterle. V gradu Zaprice je na ogled razstava Žlahtni purgarji kamniški. MEDVODE - V Knjižnici Medvode-Na sotočju razstavljata slikar Metod Bohinc in kipar J tri Bezlaj. LJUBLJANA - V Moderni galeriji je na ogled razstava Body and the east - od šestdesetih let do danes. V Narodnem muzeju je na ogled razstava Po situli situle. NA OKARINA FOLK FESTIVALU NA BLEDU PETEK, 7. AVGUSTA - SPIN 2 - ANGLIJA Spin 2 je zasedba petih izvrstnih glasbenikov, ki so vsak zase kalili na popotovanjih po odrih Širom sveta. Chrius Rudd (vokal, irski muzuki), Alison Jones (vokal, harmonika, mandolina), Joan Anderson (električni bas, srednjeveška viola), Chris fero in Cris Chescoe (bobni in tolkala) so se zavrteli okrog Spin 2 šele pred kratkim in še niso našli poti do uradno posnetega nosilca zvoka. A to jih ne ovira pri številnih nastopih in iskanju lastne harmonije, za katero se zdi povsem naravno prepletanje evropskih, keltskih, latinskih, ameriških in celo afriških motivov. SOBOTA, 8. AVGUSTA - OATINA - ROMUNIJA Datina je folklorna skupina, ki prihaja iz majhnega romunskega cesta Cluj - Napoca v Transilvaniji. Datina šteje 20 članov in ima širok repertoar glasbe, pesmi in plesov. S svojimi nastopi po domačih logih žanjejo lepe uspehe in prisljubljenost, vztrajno pa si nabirajo tudi mednarodne izkušnje. Glasbene spektakle Datine odlikujejo: odlični plesni nastopi, raznovrstnost ljudskih noš, raznolikost instrumentov in kakovostne Interpretacije glasbenikov. NEDELJA, 9. AVGUSTA *998 - GAMBETTA & AONZO -ITALIJA Beppe Gambetta je že skorajda domačin na odru Okarininih folk festivalov, in vendar nas vsakič znova preseneti presneto široka paleta glasbenih zvrsti, po katerih se sprehaja s kitaro. Ta je enako prepričljiva v proigravanju btuegrassa, bluesa, starodavnega folka, keltskih aranžmajev ter tudi sodobne akustične godbe. Beppe prihaja iz genove v Italiji in se ga je oprijel vzdevek "evropski ambasador ameriške akustične glasbe". Prav ta izjemna domačnost z akustično kitaro ga postavlja za enega vodilnih evropskih kitarskih stilistov. Koncerti so začenjajo ob 20.30 uri na blejski Pristavi Fundacije Jože Ciuha. Vstopnina: 1000 tolarjev. Silva Horvat, oblikovalka tekstilij Osnovna šola Bistrica Begunjska c. 2, Tržič razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA SLOVENSKEGA JEZIKA za določen čas s polnim delovnim časom, za šolsko leto 1998/99. Pogoji: višja ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. OD NITI DO LEPE TKANIE JE DOLGA POT Škofja Loka - "Ni nekega splošnega recepta, kako priti do poklica oblikovalca tekstilij, s katerim se ukvarjam že več kot dvajset let. Zelja po oblikovanju lepega, spoznanje, da tekstil niso le ropotajoči tkalski stroji, mogoče zgolj splet okoliščin?" Več kot dvajset let Silva Horvat iz Škofje Loke že oblikuje tekstilije, od preprog, prtov, oblačil, na svoji umetniški poti je predvsem ustvarila mnoge čudovite tapiserije in jih razstavljala na samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. Njene tapiserije krasijo prostore mnogih poslovnih stavb po Sloveniji, našli pa jih boste tudi v prostorih slovenskih veleposlaništev v Bonnu in v Pekingu. V poletnih mesecih, razstava bo odprta do konca avgusta si v Galeriji Loškega muzeja v Škofji Loki na retrospektivni razstavi lahko ogledate več kot dvajset tapiserij Silve Horvat, ki so na neki način prerez skozi njeno dvajsetletno umetniško udejstvovanje. Svoje tapiserije je Silva Horvat prvič razstavila leta 1978 v Prešernovi hiši v Kranju. "Občutki so bili takrat povsem drugačni kot so danes, ko imam za seboj številne razstave, predvsem pa dvajsetletne izkušnje," je uvodoma dejala Silva Horvat, sicer diplomantka tekstilne tehnologije, smer oblikovanje tekstilij, kjer je diplomirala pri prof. Alenki Kham - Pičman. "Na začetku sem na razstavah predstavljala drugačne tapiserije kot Silva Horvat ob njenem orodju, statvah pojmovala kot zanimivo nalogo, kjer lahko v izrazito mehkem, prelivajočem se materialu formulira svojsko geometrijsko strogost. V Dekorativni, kjer je bila Horvatova zaposlena, je bila vseskozi v stiku z ročnim tkanjem in tako do popolnosti osvojila tehnologijo tkanja. "To je bilo zelo pomembno in bistveno za Silva Horvat, "Ujeti Listi", 1998 jih danes, v glavnem so to bili mali formati, motivika je bila še neizrazita, prevladovali so geometrijski liki. Takrat sem šele spoznavala področje oblikovanja tekstilij, osvajala sem široko polje oblikovalskih možnosti, učila sem se razporejati like tako, da so na koncu, ko je bila tapiserija izdelana, letu zaživela kot celota." Kot je o njenem zgodnjem ustvarjalnem obdobju zapisal akademik Ivan Sedej, tapiserijo je tkanje tekstila in tapiserij, saj bi ob nepoznavanju tehnologij lahko obstala le pri skicah. Imela sem srečo, da sem se po končani srednji šoli zaposlila v prijetnem kolektivu v Dekorativni, kjer sem imela priložnost spoznati, da tekstil niso le ropotajoči tkalski stroji, da je od niti do tkanine dolga pot. V podjetju so mi prislunili, ko sem se z nekaj sodelavkami odločila za študij oblikovanja tekstilij, ki so ga takrat odprli na Fakulteti za Kiselfest '98 BLUES NA NAČIN DAVE PEAB0DY Danes, v petek, 7. avgusta, ob 21. uri bo na odraslem Kiselfestivalu nastopil Dave Peabodv, priznan fotograf, ki je tudi ploden in iskan pisec na področju bluesa. Ja, tokrat bomo spoznali njegovo glasbeno znanje, igranja harmonike, kitare in prepevanja blues zgodb. Britanec je z več kot petindvajsetletnimi izkušnjami izkušenj izjemen izvajalec različnih stilov akustičnega bluesa, poslušamo pa ga lahko tudi na sedmih albumih, ki jih je dosedaj izdal. Dave razmišlja, da je življenje en sam dolg veličasten nastop. Del življenja bo torej pustil ta petek na vrtu gradu Khislstein v Kranju. • I.K. KiselFestml $ naravoslovnje in tehnologijo. Tam sem se seznanila še v umetniškem smislu, hkrati pa je šolanje pomenilo neko samopotrditev, da delam v pravi smeri. Diplomirala sem pri prof. Alenki - Kham Pičman." Če je bilo na začetku Silvino umetniško ustvarjanje bolj popoldanski hobi, pa se je leta '85 odločila osamosvojiti, takrat je dobila status samostojne kulturne delavke in oblikovalka v svobodnem poklicu ostala vse do danes. Težnja po novem, želja po svobodnem ustvarjanju so živele skupaj z njo. Postopoma je prehajala na večje formate, na drugačno, zahtevnejšo motiviko. Ob vzorcih z geometrijskimi liki, s katerimi je avtorica ustvarila ornament, ki spominja na srbske narodne motive, svoje diplomsko delo je povezala z redizajniran-jem teh motivov, se je kasneje usmerila k motivom iz narave. Ti so postali vodilna nota v njenem izraznem svetu, ki je poln ljubezni do neokrnjenega okolja, je v razstavnem listu zapisal Dušan Koman. Največkrat upodobi liste, ki se tudi tehniki tapiserije, v kateri Horvatova izključno upodablja svoj predstavni svet, najbolj podajo. V zadnjem obdobju se Silva Horvat spet vrača k tradicionalnim ljudskim motivom, značilna je predvsem trikotna gorenjska ruta... "Uporabljam obliko gorenjske rute, pogosto v tapiserijo vkom-poniram kit«, ki so kot resice bodisi rute bodisi lista, spominjajo na vitraž, ki je močno zastopan v naši folklori. Sicer pa se vsa obdobja mojega ustvarjanja vedno nekako prepletajo, nimam nekega ustaljenega kolorita, ki bi veljal za mojega tipičnega. Moram reči, da najboljša dela nastanejo prav ob prehodu iz enega v drugo obdobje, ko se starega prenasitim in iščem novega." Kot je povedala Horvatova je ustvarjanje tapiserij zelo zahtevno in zamudno delo, saj tapiserijo večjega formata ustvarja po štirinajst dni, včasih bolj včasih manj intenzivno. "Ko delam tapiserijo, se že takrat največkrat porodi ideja za naslednjo. Novo idejo bodisi vkom-poniram v tapiserijo, ki je v delu, bodisi jo prihranim za naslednjo." Dandanes v Sloveniji ni veliko izdelovalcev umetniških tapiserij, ki bi se s tem ukvarjali profesionalno. Ker gre za klasično gobelinsko tehniko tkanja, Horvatova rada uporablja efekte igra se z barvami, barvnimi prehodi, ki tkanju dajo globino bolj plasičen videz, mnogi izdelovanje tapiserij zamenjujejo Z gobelinom. "Pa ni tako. Tapiserije se ne veze. Pri starih francoskih tapiserijah je bilo recimo tako, da je osnuetk izdelal slikar, določil je barvo in tehniko, tkalka je v procesu izdelave nastopila le kot delavka. Moje delo je drugačno, tapiserijo v celoti ustvarim sama, tako oblikovanje kot kasnejšo izdelavo. Sem avtor in izvajalec." Silva Horvat se sicer ukvar/* tudi z drugim oblikovanjem $ izdelovanjem tekstilij, kot so unikatne preproge, prti, odeje, oblačila... Zanimanje ljudi z3 tapiserije je vendar: "Ljudje so vedno začudeni nad lepoto tapiserij, a pogosto pravijo, kaj ko je to preveliko za stanovanje," pravi Horvatova, ki v zadnjem času razstavlja predvsem večje formate. Ampak, če je človeku umetniški izraz, ki ga ponujajo tapiserije všeč, si bo zanje naredil tudi prostor. Igor K. Novi filmi ZA CELOVEČEREC MOKUS PRVIČ "KLAP" Cerknica - V naravnem ambientu ob Cerkniškem jezeru je v sredo padla prva klapa za novi slovenski celovečerni film Mokuš, režiserja Andreja Mlakarja. Filmski scenarij po literarni predlogi "Ki jo je megla prinesla" pisatelja Ferija Lainščka« Režiser Andrej Mlakar in pisatelj Feri Lainšček z novim slovenskim Filmom Mokuš, pravzaprav nadaljujeta skupno izkušnjo # Filma Halgato (1995), ki je bil posnet po predlogi Lainščkoveg3 romana Namesto koga roža cveti. V Filmu se Mlakar lotey3 zahtevne, a tako literarno kot Filmsko zelo vabljive vsebine. Rdeč3 nit Filmske zgodbe govori o razklanosti posameznika med dvomom o Bogu in samim sabo ter iskanjem novega notranjeg3 ravnotežja in vere. Vsebina je še kako aktualna ob sedanji*1 razpravah o prenovi vere in slovenske katoliške cerkve. Zgodb3 kaplana Jona Urskega ter z grehom in kaznijo obsedenih in pobar-barjenih prebivalcev Mokuša, na ta način pridobiva mogoče celo večjo aktualno - družbeno simboliko, kot pa bi jo režiser sam hotel-Jon Urški je tipičen človek današnjega dne, ki v do konca zrnate' rializirani družbi išče notranje ravnotežje z iskanjem duhovneg3 bistva svojega bivanja. Avtorju bodo Film pomagali iz literarne govorice pretvoriti v filmski jezik številni znani slovenski igralci, v glavni vlogi Dan0 Varga, v ostalih pa Jernej Šugman, Sandi Pavlin, Ludvik Bagari-Vlado Novak, Gojmir Lešnjak, Boris Juh, Matjaž Turk, Joz6 Kramberger, Milena Grm, Simona Pinter, Nataša Ralij311' Marinka Štern in drugi... Prvi del snemanja naj bi ob Cerkniškem jezeru potekal devet dni, film pa naj bi bil posnet do konca novem' bra letos, torej lahko premiero pričakujemo že v prihodnjem letu' Filmski projekt nastaja v koprodukciji Pegaz filma in TV Sloveniji' finančno pa je začetek projekta omogočil Filmski sklad RS. • 1-^' AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA PRESENEČENJE z Dragom Paplerjem PONOVNO MED GLEDALCI V PETEK, 24. 7.1998 DOGODKI - MOTIVI ZA ZGODBE * •■ -,_,____——-—™ Mnogi spomini, opažanja in anekdote iz šolskih klopi so bili motiv za črtice in literarno ustvarjanje pedagoginje in pisateljice Berte Golob. Dogodek presenečenja ob šolskem zvoncu pa sodi že v sedanji čas z obujanjem spominov na nepozabna mladostna leta... Foto: Bobnar Kranj BI TUDI VI RADI PRESENETILI VAŠE NAJBLIŽNJE? IZPOLNITE KUPON ! AKCIJA TELEVIZIJ DEŽELE KRANJSKE IN GORENJSKEGA GLASA Ra**fttte tvof«najbližnje KUPON: T V KRANJSKA PRESENEČENJA Z DRAGOM PAPLERJEM, Tel.: 064/246-782 Pesenetiti želim: Ime in priimek:.............................................................:....................... Naslov: ..................................................... Poštna številka: Kraj: Telefon, št.:................. Predlagatelj: Ime in priimek:.......... Naslov:...................... Poštna številka: Kraj:........................................................................... Telefon, št.:........................................................................................... OPIS PRESENEČENJA: ............................................................ KUPON POŠLJITE NA NASLOV AVTORJA PROJEKTA: DRAGO PAPLER, Bcnedičičeva pot 8,4000 KRANJ, tel., fax: 064/246-782 TV KH41XJSML4 Dokumentarni Program ■ Skupni Projekti J0DLGAT0R Točno tako Supernova Supernova seveda nima nobene zveze s Supermanom, razen da so fantje za njihove punce, pa za še kakšne zraven, potencialne kandidatke in podobno, supermani. Drugače pa sem vesel, da ste odpisali v takem številu, sicer pa so vprašanja precej lahka, tako, da vsi obvladate zadevo po dolgem in počez. Predstavljajte si, da bi vas vprašal, katero "šnirnco" si je pevec od Plavega orkestra pozabil zavezati pet minut, preden je na koncertu v Bohinju prišel na oder. No, a veste. Hmmm... saj jaz tudi ne vem. Kako naj bi vedel. Saj nisem vseveden, pa to... No, za Lošo slučajno vem, ker so o tem poročali v angleški glasbeni reviji The Rolling Stone. Pa sem si prepisal v svoj spomin, kaj bi drugega, a ne. No toliko, da ne bomo odkrili kaj novega, recimo Ameriko II ali pa še enkrat stopili na Luno, kjer baje že delajo zabaviščno mesto, tipa Las Vegas... No, o tem več drugič. Čaka nas namreč žreb, ki se je tokrat odločil takole: Tanja Pirjevec, Glavna cesta 51, 4202 Naklo. Dobiš kupon za avdio kaseto, s katerim se bo potrebno oglasiti pri Aligatorju v Kranju. Štacuni sta dve (še nova na Slovenskem trgu zraven Globusa), izbor je temu primerno velik. TOP 3 1. Danijela - To malo ljubavi 2. Gamsi - V omaki (zaenkrat le MC) 3. DJ BOBO - Magic NOVOSTI Tuje zadeve: Scooter Notime to chill, Fear Factorv -Obsolete, Midnight Oil -Redneck Wonderland, Ringo Starr - Vertical Man, Po dolgem času The Clash - London Calling, Eagle Eye Cherrv -Desireles, House of Love - Best of, kompilacija For the Masses (različni izvajalci izvajajo Depeche Mode - naprimer Smashing Pumpkins, Cure, Apollo.' 440, Deftones, Rammstein...) KONCERTI inu VSTOPNICE Rollingi - 20. avgusta v Zagrebu (s prevozom 7700 sitov), The Dubliners, 2. septembra v Ljubljani - Križanke (2500 sitov), Warped Tour, 12. septembra ob 16. uri v ljubljanskih Križankah (in okolici) -bendi pa fenomenalni Bad Religion, The Specials, Die Totenhosen..... (mislm" ej...)- cena (only 2750 sitov) IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 317: Katera slovenska skupina, ki ima v imenu več živali ene vrste, je s slovensko priredbo skladbe Oh, Carol ( po moje, da je komad svoj čas naredil paul Anka), kateri je naslov O, Korl, je predmet tokratnega vprašanja? Odgovore pričaku jem do srede, 12. avgusta, seveda na dopisnicah, jasno da v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlgator". Nagrada za izžrebanca, izžrebanko, je seveda fajn. čav... Družinska revija Jana je oni dan vrgla na svetlo nadvse ifneniten intervju S še bolj iinenitnim sogovornikom, kral-iem ali vladarjem slovenskih družabnih kronik Aleksandrom Lucujem. V intervjuju je opisal vso revo in bedo slovenske družbene smetane ali visoke družbe, Predvsem novodobnih milijonarjev in povzpetnikov. Prekrasen je njegov opis, kako se naši politiki obnašajo Pri mizi. Enkrat smo v tej rubriki že zapisali, da eden izmed naših politikov cmoka Pri mizi. Cmok, cmok dela, ko Je kakšen zrezek in srk, srk se sliši, ko sreba juho. Tedaj pač marsikdo ni verjel, čeprav smo videli in slišali na lastne oči in ušesa In nas je bilo do širnega neba sram, da smo tega naroda sinovi in hčere. Kajti take Politike, lepo vas prosim, ki v družbi s predstavniki tujih držav, magari Albanije, srebajo juho srk, srk in cmokajo cmok, cmok, ti pa podtakne res samo najhujši vrag. in kaj pravi Aleksander Lucu, ko ga novinarka vpraša, Po čem pa sam ocenjuje ljudi elite? Takole odgovarja: Jaz cenim človeka po tem, kako se obnaša in hrani. To je nesporen način, ki o človeku pove vse. Ne boste mi verjeli, kaj vse sem pri opazovanju visokokaratnih sprejemov že videl in doživel. Novodobna slovenska nomenklatura na Primer najraje na majhen krožnik stišči vse - od pršuta do s°late, kruha in sladice, v strahu, da bi dobrot zmanjkalo. Preprosto pojedo vse, do zadnje drobtine. Eden vodilnih mladih slovenskih politikov na primer ne zna pravilno jesti niti ene same stvari. Na sprejemu pri vodilnem politiku iz sosednje države mu je zrezek pri jedi padel celo na tla. Pa ga je kratkomalo pobral, dal jiazaj na krožnik in nemoten jedel naprej. Dvajset zbranih ljudi je obnemelo Zelo zanimiv in za novinarje silno poučen je tudi njegov pogled na novo kasto povzpetnežev - na propagadne strokovnjake in mojstre za odnose z javnostmi. O njih pravi, da so zelo kreativni mladi strokovnjaki, obupno napadalni in za svoje delo nesorazmerno visoko nagrajeni. Fantje so zelo premeteni, saj z nagradami, ki so jih prejeli od prijateljev, operirajo pri Tema tedna Glosa Mojstri manipulacije Spet so me, kmetavza podalpskega, naplahtali z neko krasno ameriško multinacionalko. Kdo? Ja - njihovi mojstri manipuliranja z javnostmi, pa še kakšen naš politik zraven. odprtih ust, sam pa ni bil niti v zadregi. Znan je tudi strankarski pomembnež, ki pri jedi sploh ne uporablja noža. Zrezek kratkomalo nabode na vilice in ga z vseh strani neu-trudoma grizlja. Sindrom samorazglašenih slovenskih elitnežev pri jedi je tudi, da z levo roko kot nori objemajo krožnik, žlico pa držijo čisto pri dnu, da je pot od krožnika do ust krajša. Da sploh ne govorim, kaj naši politiki storijo, ko jim na primer omikana Dunajčanka srednjih let v pozdrav ponudi roko za poljub. Večina jo kot nora zavezniško treplja po ponujeni roki, češ ljubica, saj je vse lepo in prav..." naročnikih... Preden se torej prav zaveš, te imajo v šapi. Seveda ne gre za tiste mlade dame in mlade gospode, ki čukajo po ministrstvih in pišejo za javnost nekakšne odgovore na take ali drugačne članke, ki ministrom niso bili najbolj všeč. Oni branijo ministrstvo ne toliko zaradi ugleda v javnosti, bolj zaradi ministrovega foteljo in svojega stolčka - če novinarji le preveč udrihajo po ministrstvu, se potem vsa nadgradnja v ministrstvu boji za službe. Gre za tiste propagandne mojstre, ki s premetenimi triki uglednim ali manj uglednim Jirmam v tisku dvigujejo imidž. Vsak otrok danes že ve, da jumbo plakate na/ima lahko vsak in vsak lahko plača celostranski oglas. Važno Je, kako znaš drugače odškrlniti vrata tiska in mogočno stopili vanj. Ne, ne - ne gre za klobaso iz zaseke, ki jo daš novinarju. Novinarja odlično servisiraš tako, da še sam ne ve, kako izgublja svoje perje. Ali mu stalno, stalno in še enkrat stalno pošiljaš kakšne majhne novinčke, da se ime firme usidra v podzavest, vabiš na sprejeme, na potovanja, firmo promoviraš v izbranih evropskih in svetovnih primerjavah -nanje v tej Slovenije itak nekritično padejo vsi. Firma da kakšno markico za izgradnjo Posočja, zgradi kakšno ambulanto ali dom za ostarele in javnosti je spet pomp. In mediji so - haha - za krasen denar, ki ga dobiš od firme - tvoji. Zadnjič bi me skoraj kap, ko mi zelo pametna in svetovljan ska znanka reče: "Kaj pa ti pišeš o tisti ameriški multina cionalki v tako svetli luči? Mar ne veš, da je "nategnila" pol Hrvaške?" Sveta pomagavka, spet so me, kmetavza podalpskega naplahtali z neko kao krasno multinacionalko! Mojstri manipuliranja. Ko zdaj vem od kod jim vodstvo, je moje uho dovzetno tudi za obupne klice delavcev v tej strašni multinacionalki. Saj res Noben pravi ameriški kapitalist si v sanjah ne bi dovolil lakih prijemov v firmi - vse je jasno, ko se ve, odkod kapital.. • D.Sedej ZA GORENJKE IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! LESTVICA NAJPOPASTIH 20 TA/PREJŠNJI TEDEN I. /6. LOONA - BAILANDO 2/4. DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV - POD OBLAKOM 3. /2. DADI D.A.Z. - MAMIN SIN 4. /1. PLAVI ORKESTAR - OD RODJENDANA DO RODJENDANA 5. /3. CALIFORNIA - LEDENA PTICA 6. /10. ROK'N'BAND - VEDNO BOM LE TEBE UUBIL 7. /5. LUTRICIA MC NEAL - STRANDED 8/11. SPICE GIRLS - VIVA FOREVER 9. /NEVV MIRAN RUDAN - NAJ VINO TVOJ POUUB SLADI 10. /8. PRAS MICHAEL- GHETTO SUPASTAR II. /NEVV KINGSTON - CELA ULICA NORI 12. /9. BRANDY & MONICA-THE BOY IS MINE 13. /12. BAD BOYS BLUE - YOU'RE A VVOMAN '98 14713. CELINE DION - IMPORTALITY 15. /NEVV EAGLE EYE CHERRY - SAVE TONIGHT 16. /17 BEASTIE BOYS - INTERGALACTIC 17. /7. FATMAN - ROCKAFELER SKANK 18. /NEVV BILLIE MYERS - TELL ME 19. /NEVV RAPPERS AGAINS THE RACISM - KEY RO MY HEART 20. /NEVV GARCIA - LA VIDA BONITA NAGRADNO VPRAŠANJE: KATERO JE IME VIRTUOZA, Kl JE V MIX SPRAVIL DEE JAY TIME POVVER MIX 7? A) DOCENT SILVANO F. ESMERALDSKI DJ B) DR. SILVANO DJ LESTVICA NAJGIBLJIVEJŠIH 40 TA/PREJŠNJI TEDEN I. /2. E-BOX-BUTA 273. SCOOTER - HOW MUCH IS THE FISH 374. VESNICA - JAZ TI VEDNO ODPUSTIM (REMIX) 4./7. BACON POPPER •* FREE 576. MOLELA & PHIL JAY - VVITH THIS RING LET ME GO 6/9. FIN AL - DESTINY 7. /11. 666 - AMOK 8. /14 SASHI FEAT. TINA COUSINS - MYSTERIOS TIMES 9. /NEVV ANJA RUPEL - LJUBI ME IN NE SPRAŠUJ /REMIX/ 1075. MAUSSE T. - HORNY '98 II. /NEVV 2 BROTHERS - DA SE ODTRGAMO 12715. POVVER DANCERS - ZGRABI ME 13713. ALEXIA - THE MUSIC I LIKE 14. /7. VENGA BOYS - UP AND DOVVN 15. /1. N.Y.C.C. - CAN YOU FEEL IT 16717 PLAYAHITTY'-THE MAN I NEVER HAD 17./NEVV KADOC - CLAP YOUR HANDS 18718. GIGI DAGOSTINO - ELISIR 19. /19. MOX EPOOUE FEAT BK - BE SURE 20. /NEVV G. PREZIOSO - I VVANNA ROČK 21 ./NEW DJ TONKA - SHE KNOVVS YOU 22. /12. GALA - SUDDENL/ 23. /18. DANA INTERNATIONAL - DIVA 24. /20 2 UNLIMITED - EDGE OF HEAVEN 25. /NEVV JESTOFUNK FEAT. JOCELYN BROVVN - SPECIAL LOVE 2678. DAR IO G. - CARNEVAL DE PARIŠ 27./NEVV TRANSFORMER - CANY YOU FEEL IT 28721. DR. MOTTE & VVESTBAM - ONE VVORLD ONE FUTURE 29725. COOK VS. E.B.O. ROČK YOU SO 30722. CAPELLA - UR THE POVVER OF LOVE 31 ./NEW T. SING - HAVE A CIGAR 32728. VOGGUE - GIVE ME THE NIGHT 33724. D.ON.S. FEAT TEHCNOTRONIC - PUMP UP THE JAM 34./NEVV KINKY BOYS - GUN SHOT 35726. SIMONE JAY - LUV THANG 36727. BLACKVVOOD - FRIDAY NIGHT 37./NEVV MOKKADO FEAT. SCOTT MC - SREAD MYSELFE 38724. PEOPLE ALIVE - AR RIVA PROGRESSIVA 39./30.. RIO - SAY YOU WANT ME 40736. SKUBA - MAM M A MIA LESTVICA RADIA KRANJ št. 88 MEGAMILK OM ureja: IGOR ŠTEFANČIČ PETEK, 17. 7. 1998, ob 18.30 Domača: 1. KINGSTON: CELA ULICA NORI 2. HALO: LUNA SIJE 3. VICTORY: HOČEŠ ME ALI NOČEŠ ME 4. RIKO IN PILOTI: BLA, BLA 5. POVVER DANCERS: ZGRABI ME 6. AVIA BAND: LJUBEZEN NA PRVI POGLED 7. DADI DAZ: MAMIN SIN 8. MZ HEKTOR: POLETJA NE BO '98 Tuja: 1. DES'REE: LIFE 2. MR. PRESIDENT: HAPPY PEOPLE 3. 4 THE CAUSE: STAND BY ME 4. SWEETBOX: SHOUT 5. ALL SAINTS: LADY MARMALADE ('98 MIX) 6. PRAS MICHAEW/OMD/MYA: GHETTO SUPER-STAR 7. EAGLE-EYE CHERRY: SAVE TONIGHT 8. SPICE GIRLS: VIVA FOREVER KUPON št.: 88 DOMAČO ŠT.:.................*.............. TUJO ŠT.:......... MOJ NASLOV: ... =IADiO 913 -Ff7 STKRBOi Tiskoma agencija *#B.P. poročaš *# O tem, da (tudi) na Jesenicah niso in ne bodo uspeli rešiti problema s parkiranjem, se ve. Pred vhodom v zgradbo jeseniške blagovnice nasproti železniške postaje, poleg menjalnice Wilfan, preizkušajo nov način parkiranja: motor z verigo priklenejo na strop. Po prvih informacijah se zadeva še kar obnese, čeprav je nameščanje verige in snetje z nje rahlo zapleteno. Predpogoj za pridobitev dovoljenja za takšno parkiranje je tehnična brezhibnost motorja (zlasti mu ne sme teči bencin iz rezervoarja). Kaj je počel priljubljeni primorski pevec Korado, težji del dueta Brendi & Korado, pred nastopom na prvem 'Poletju pod Jenkovo lipo' v Cerkljah? Prebral je Gorenjski glas in pravilno rešil nagradno križanko. Zdaj čaka na žrebanje, ki bo v sredo. Dobra novica: Brendi & Korado bosta gostovala na Gorenjskem spet 6. septembra na Šuštarski veselici v Tržiču na tržnici. Vsi, ki so pod Jenkovo lipo žurirali ob njuni glasbi, pravijo, da se prav res splača priti, kadar igrata. Iz dobro obveščenih virov smo izbrskali in celo uspeli dobiti sliko o skrivnostnem projektu slovenske vlade. Eksperiment je povezan s strategijo razvoja javnega prometa v Sloveniji do leta 2033, ki predvideva uvajanje novih prometnih sredstev, ki morajo biti prijazna okolju, energetsko varčna ter prilagojena za prevoz tovora in oseb. Prometno sredstvo na sliki je res univerzalno, saj potrebuje eno samo gumo. Za primerjavo: vsak avtobus, ki poleti vozi na gorenjskih rednih linijah v povprečju po toliko potnikov, kot jih elegantno vstopa v novo prevozno sredstvo, ima kar šest velikih avtoplaščev! Največja prednost novega prometnega sredstva, ki ga skrivoma preizkušajo, je izkoristek zgodovinskega talenta Gorenjcev za porivanje. Doslej namreč še ni bilo Gorenjca, ki ne bi prisegal na to, da dobro - pardon, najbolje poriva. Zato bo to tradicionalno znanje nova prometna strategija s pridom izkoristila. Edina ovira hitrejšemu uvajanju novega prevoznega sredstva je razvojna napaka vlade, kije pomotoma zgradila preveč novih avtocest. Ker so avtoceste zgrajene nadvse strokovno in za najdražjo možno ceno, bodo do leta 2033 večidel že popolnoma razpadle in tedaj bo pravi trenutek za uveljavitev prometne tehnike, kije na posnetku. Dotlej pa - prijetne dni v kolonah! Tadej Starčič, matematik med šahovskimi figurami in košarkarsko žogo Ta je pa dobra, eleganca v matematiki Škofja Loka - Tadej Starčič je čisto običajen devetnajstletnik doma v Frankovem naselju na Trati. Mogoče se na prvi pogled od vrstnikov razlikuje le za nekaj centimetrov plusa v višino. Ja, na prvi pogled mi oni dan, ko sem ga obiskal, res ni deloval kot matematik, ki je prejšnji mesec na matematični olimpiadi na Tajvanu dosegel bronasto medaljo. Saj veste, kakšen je stereotip za matematične genije, drobno postavo zaključuje razmršena frizura, pod njim pa zamišljen pogled skozi nekoliko nemoderna očala. No, Tadej Starčič ne daje takega vtisa. Je simpatičen srednješolec, uradno pravzaprav že študent prvega letnika matematike na ljubljanski univerzi, saj je pred nekaj dnevi opravil maturo s kar lepimi 26 točkami. Matematika je sicer njegov prvi "hobi", drugi je šah in tretji košarka, ki jo je v srednji šoli kar malo opustil, prav zaradi matematike. Matematika bo nekoč njegov poklic, šah tekmovanje in košarka priložnost za dobro rekreacijo. Tadeju so določili klop označeno s "Slovenia 5" Hmmm... kar precejkrat boste v tem sestavku prebrali besedo matematika ozir-om;i kakšen njej sorodni pojem. Kar spomnimo se na naša šolska leta, ko smo ponavadi z največjim veseljem špricali prav matematiko ali pa nasprotno samo pri matematiki nismo upali manjkati, ker je bila tako "težka prfoksa". Po matematičnem i/računu vsaj polovica šolarjev na smrt sovraži matematiko, četrtina je nima preveč rada, petini je vseeno, le tistih nekaj, kar jih še ostane do sto pa v tej zelo zelo stari znanosti in njenih skrivnostih uživa. In prav šesterica na koncu naštetih se je v juliju udeležila matematične olimpiade na Tajvanu. Med njimi tudi Tadej, ki je bil mimogrede tokrat na olimpiadi že tretjič, bil je že v Argentini in v Indiji, in na ta način videl že kar precej sveta. Lani je že dobil pohvalo, letos pa dosegel kot že zapisano tretje mesto in bronasto medaljo. Kakih štiristo dijakov iz 76 držav se je zbralo na letošnji olimpiadi. "Vsi smo tekmovali v eni kategoriji, edini pogoj je bil, da si srednješolec oziroma, da še nisi na univerzi, kar jc glede na različne sisteme šolanja v posameznih državah po letih nekje med 15. do 20. letom," je razlagal Tadej, da sta pri nas dva testa in državno tekmovanje, kjer se odloči, katera šesterica bo odšla na olimpiado. "Naša ekipa je bila kar dobra, trije smo bili iz četrtega letnika in trije iz tretjega. Vsaka država ima namreč do 6 tekmovalcev, s tem da imajo boljše države močnejše kvalifikacije." A tudi pri matematiki obstajajo boljše in slabše države? Lahko namreč Američanom ali pa Nemcem, kjer je konkurenca najbrž večja, glede nato, da sta tudi državi neprimerno večji in bolj poseljeni kot Slovenija. "V nekaterih državah v matematike pač vlagajo več denarja. Kako je bilo torej na Tajvanu? Ekipa je tja odpotovala že nekaj dni pred tekmovanjem, predvsem zaradi aklimatizacije, saj je naša vročina v nasprotju s 40 stopinjami in 80-odstotno vlago na Tajvanu, mala malica. "Samo tekmovanje je sicer potekalo dva dni, vsak dan smo imeli za rešitev treh nalog časa 4 ure in pol. Zaradi velikega števila so nas dali v več učilnic, v vsako po sto tekmovalcev. Vsak je imel svojo oštevilčeno mizo, matematične probleme za reševanje je vsak dobil prevedene v njegov jezik, Slovenci torej v slovenščini. Z nami sta bila dva mentorja, ki sta hkrati prevedla rešitve in jih kasneje tudi zagovarjala pred komisijo." Skozi misli mi je šel tisti skeč Mr. Beana. ko je na nekem tečaju hotel prepisovati od soseda... So torej bile kakšne variante za "plonkarije"? Tadej se je zasmejal:" Po razredu so sicer hodili ljudje, ki so nas opazovali, ampak naloge so napisane v različnih jezikih, torej ti ne bi kaj dosti pomagalo gledanje k sosedu. Samo čas bi izgubljal s tem. Sicer pa na tekmovanje ne greš zato, da bi prepisoval." "Pisali smo naloge formulirane v elementarni matematiki, ki so bile, kljub temu da to ni bila višja matematika, zelo težke. Pot do rešitve jc lahko zelo elegantna, lahko pa je tudi precej težka." A, da so matematične naloge lahko _tudi elegantne!!!_ Elegantne mogoče zate Tadej, ki v matematiki obvladaš čisto druge dimenzije, kot mi navadni, ga vprašam, kaj da ima eleganca skupnega z matematiko? "Nekdo napiše knjigo, preden pride do rešitve, drugi do rešitve pride v dveh stavkih. To slednje je eleganca. Na kratek, čimbolj racionalen način priti od zastavljene naloge do rešitve. Vse skupaj je v bistu kup zvitih stvari." Spomnil sem se na svoja šolska leta, ko sem najprej začel reševati tisto nalogo, pri kateri se mi je vsaj malo sanjalo, za kaj gre... Pri matematičnih genijih je "stoposto" drugače. "Naloge so napisane na eni strani, najprej vse prebereš, če je še kaj nejasno vprašaš, drugače pa začneš po vrsti, s prvo. Ponavadi se naloge stopnjujejo po težavnosti. No sam ne delam razlik. Za vsako nalogo imaš nekaj idej, tista, ki sc ti zdi najboljša, bodisi, da je krajša bodisi daljša, tisto pač uporabljam. Če najdeš elegantno pot do konca, predvsem prihraniš veliko časa, sicer pa je pogosto tako, da z eno idejo rešiš četrt naloge, in iščeš novo za naprej, kljub temu da ne veš te bo pot pripeljala do konca ali ne. Zatorej se odločaš sproti. Če zgrešiš, potem precrtaš in začneš znova od začetka. Po prvem dnevu si lahko približno vedel, tako po lastnem "Gospod Miha, morda bi vi zastavili besedo pri odgovorni urednici Gorenjskega glasa, da občasno prilogo Odprte strani namenite tudi delovanju vladne komisije, ki jo vodim? Mislim, da bo materiala za zelo veliko prilog, toliko lumparij raziskujemo." /Miha Naglic, publicist in reden sodelavec Gorenjskega glasa; Marjan Podobnik, podpredsednik slovenske vlade/ občutku, ali si kaj naredil ali ne. Popravljala so si namreč vzeli tri dni časa, medtem pa so nas vozili na izlete." Aha, računalnikov in podobnih pripomočkov na mizi niste imeli? "Na mizi imaš lahko le geometrijsko orodje, ravnilček in svinčnike." Ne mi reč't, da formule obvladaš na pamet, hočeš reči, da jih imaš v glavi. Tadej mi je na moje začudenje odgovoril, da verjetno da, čeprav kakšnih ne vem kako zakompliciranih formul na tekmovanju ni bilo. Kot je povedal, je do končnega rezultata vedno več poti, število točk ob uspešni rešitvi pa je enako. Ampak da ne bo pomote, to so še vedno naloge, ki jih razumejo le tisti, ki se z matematiko resno ukvarjajo. Ko je v šestem razredu zahteval petico... Tadeja je za matematiko zagrabilo v osnovni šoli, oče sicer strojnik ga je že nekoliko vzpodbujal v tej smeri, največ veselja do matematike pa mu je dala prav Učiteljica Francka Dolinar v osnovni šoli. "listo povej Tadej," je dejal njegov oče:'' Kako si od učiteljice zahteval petico." Tadej je za neko šolsko nalogo po krivici dob« štirico, vedel je, da ima prav on, pa je od učiteljice zahteval petico. Ti boš od mene zahteval, si je gotovo mislila učiteljica, bomo videli, kako bo šlo... Bil je namreč šele v šestem razredu. A sta se kasneje kar dobro razumela, vključila ga je v krožek, Tadej je kmalu začel hoditi na prva tekmovnnjn. tudi sam se je začel učiti iz matematičnih knjig-dobival je Vegova priznanja... Kako to, da nisi igral košarko, višine $ prave, pa še košarka je bolj popularna kot matematika, se ti ne zdi? "Saj sem trenira' tudi košarko, igral sem pri kadetih Odeje Marmor, na poziciji krilnega branilca/' Torej skoki v obrambi in prodor v napadu, si mislim..., Tadej pa, da mu je začelo zmanjkovati časa in je nehal s treningi in se bolj posvetil matematiki. Seveda pa je košarka še vedno najboljša rekreacija. Tadej je ravno te dni maturiral na bežigrajski gimnaziji, na katero se je pred štirimi leti vpisal prav zaradi več matematike, bil je namreč v matematičnem razredu. Seveda mu je bila najbolj všeč matematika, pa tudi ostali predmeti so mu šli kar dobro, četrtega je zaključil s pravdobrim. No, nad družboslovnimi predmeti ni bil ravno navdušen, posebno ne nad tistimi z. debelimi knjigami-Predstavljajte, si kakšna lahkota je za Tadeja "kontrolka" pri matematiki. Deset minut, pa je... "Ni bilo ravno tako, tudi kakšne polnosti so bile, napake, kaj sem napisi'' prehitro..." Ko je razmišljal, kam bo Šel študirat, seveda ni napisal prehitro, čeprav je bilo najbrž že dlje časa jasno, da bo študiral matematiko. Raziskovanje širokega matematičnega polja, to je tisto, kar zanima Tadeja. Zanimivo, da če bi se rodil v Iranu, da mu pri njegovem znanju matematik^ sploh nebi bilo potrebno delati mature in tudi vpis na fakulteto bil bil zgolj formalnost... In kje sicer živijo najboljši matematiki na svetu? "Daleč najboljši so dijaki t-Balkana, Komuni, Bolgari, pa Madžari... _Premakni kmeta na C 4 ___ Tako je zadnjič, no že dolgo tega izgledalo, ko sta šah igrala Tadej in oče. "Jaz. sern razmišljal, kombiniral poteze, Tadej pa )c malo gledal televizijo, si vmes naredi' sendvič, ne niti premaknit ni prišel, z vrat kuhinje mi je samo dejal, naj premakne"1 kmeta na C4," je Tadejevo šahovsko znanje predstavljal oče. Tadej sicer šahira za nek' ljubljanski klub, letos je bil 5. na državnern prvenstvu mladincev do 20 let. In katera f bila njegova igra nad igrami. Tista, ko r šahiral proti ruskemu velemojstru... "Bil sem že zelo blizu remija, imel sem tako rekoč v roki, a so na koncu, po petih urahj zmagale njegove izkušnje. Čeprav sem izgubjj moram reči, daje bila tisto res dobra partija." Še mnogo dobrih partij in veliko eleganci v matematiki sem zaželel Tadeju, vam Pa postavljam vprašanje kar tako - Kakšno oceno je Tadej imel pri matematiki v srednj' šoli? Je to mar matematično vprašanje? Igor K- PETEK, 7. AVGUSTA 1998 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9-00 TV Prodaja ^ «■30 Glejte kako rastejo: metulj MO Lahkih nog naokrog: Izginuli Rex 10.35 Izzivi prihodnosti, amer. dokumentarna serija 11.05 4 x4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 11.35 Na vrtu, oddaja TV Maribor J2.05 Emily z mesečeve domačije, kanadska nanizanka 13-00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Napovedniki 13.15 Resna glasba 15.05 Večni sanjač, amer. nanizanka 15.30 Zgodbe Ruth Rendell, angleška nadaljevanka 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila. 17.00 Obzornik, Vreme, Šport ]7.10 Po Sloveniji ]7.25 Oglasi 17.30 Mala čarovnica, 1. del otroške oddaje j!J.45 Lažnivi Kljukec, posnetek gledalke predstave 17.55 Palček David, risana nanizanka 18- 15 Oglasi 18.20 Izgubljene civilizacije, amer. dokumentarna serija 19- 10 Risanka 19.30 TV Dnevnik '9.50 Vreme 19-55 Šport «0-00 Zrcalo tedna *0.15 Športni kviz 21- 55 Oglasi 22.00 Odmevi 22.20 Kultura 22.25 Vreme 22.30 Šport 22- 40 Polnočni klub 23.50 Večni sanjač, amer. nanizanka °-15 Zgodbe Ruth Rendell, angleška nanizanka 1-05 Izgubljene civilizacije, ponovitev 1-55 Napovedniki TVS 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Na vasi, danska nanizanka 10.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.50 Opremljevalke, amer. nanizanka 11-15 Kdo je glavni, amer. nanizanka 11-40 Ob reki, amer. film 13.15 Euro-news 14.15 Lepa Sara, ponovitev filma 16.45 TV Prodaja 15.15 Oglasi 17.20 Pasje življenje, amer. nanizanka 17.45 Čudežni otrok, amer. nanizanka 18.10 Kolo sreče, TV igrica 18.40 SP v košarki: četrtfinale, prenos 20.15 S festivala na Vurberku, posnetek 21.40 Vinska popotovanja, angleška dokumentarna serija 22.05 Raj na vsak način, francoski film 23.35 Klient, amer. nanizanka 0.20 Napovedniki KANAL A g'^0 Videostrani |.-°0 Ponovitve: Srečni časi 9.30 Drumske vezi 10.00 MacGvver, ponovitev 1.00 Misija:- Nemogoče, ponovitev '2-00 Petrocelli, nanizanka 43.00 Lepo- a telesa, ponovitev 14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka J*-30 Oprah show, ponovitev 15.30 pnčni zaliv, nadaljevanka 16.00 Drumske vezi, nanizanka 16.30 Cooperjeva Ruščina, nanizanka 17.00 Družinske nadeve, nanizanka 17.30 Alf, nanizanka '8.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 18.20 «ravo, maestro, kuharska oddaja 18.30 j-rPrah show: Izjemne matere 19.30 ^°rak za korakom, nanizanka 20.00 tilm, dva filma po izbiri gledalcev: ^nvnost Rutange (09-09-161); Modri °.P'č (09-09-162); Bojevnik in čarovnica £9-09-163); Poslednji vlak (09-09-164) **-30 MacGvjver, nanizanka 0.30 Misija: ^erriogoče, nanizanka 1.30 Dannveve 'vezde, ponovitev 2.30 Video strani POP TV ■00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji Program 10.00 Za vedno, ponovitev periske nadaljevanke 10.50 Top shop '•00 Kassanrda, nanizanka 12.00 Obal- na patrulja, ameriška nanizanka 13.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 14.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 15.00 Ogledalo, avstralska nanizanka 15.30 Za vedno, ameriška nadaljevanka 16.30 Ograje našega mesta, ameriška nanizanka 17.30 Najboljše iz Melros Placea 18.30 Začeti znova, amer. nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Naključni turist, amer. film 22.15 Halifax, avstralska nanizanka 23.30 Glej me!, erotični film 1.00 24 UR 1.30 Videostrani TV 3 8.00 Tv prodaja 8.15 TV shop 11.00 Glasbeni motorček, ponovitev 12.30 TV shop 13.30 TV razglednica 14.30 TV shop predstavlja 16.40 Risanke 17.20 Salon, oddaja o kozmetiki in pričeskah 18.30 Sosedje, ponovitev nanizanke 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.10 Zgodovina avtomobilizma, dokumentarna nanizanka 20.45 Vili Resnik za kulisami Evro-songa, ponovitev oddaje 22.00 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športih 22.30 TV prodaja 0.05 TV shop predstavlja GAJBA 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - TV magazin, ponovitev 16.00 Lois & Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 17.00 Sedma sila, kanadska nanizanka 18.00 Umor, je napisala, amer. nanizanka 19.00 Živa 19.15 Sreča pa taka, nanizanka 20.00 Izbor filmske zvezde: Katharine Hepburn (090-91-51); Elizabeth Taylor (090-91-52); Audrey Hepburn (090-91-53) 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 Sreča pa taka, ameriška nanizanka 0.00 Super vohuna, ameriška nanizanka HTV 1 7.20 Koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 11.00 Izobraževalni program 12.00 Poročila 12.25 New York, serija 12.55 Skrivnosti, amer. film 14.50 Poročila 14.55 Otroški program 16.30Vesoljski potepuhi, serija 17.30 Poročila 17.50 Zlata kletka, serija 18.40 Kolo sreče 19.30 Dnevnik 20.15 Izpolnjene sanje, dok. oddaja 20.50 Lepa naša 22.10 Pogledi 22.35 Ljudje smo, show 23.25 Oddelek za umore, serija 0.45 G. in Ga. Bridge, amer. film 3.05 Kavboji, amer. film HTV 2 7.00 Panoramski posnetki 15.15 TV koledar 15.25 Težka odločitev, amer. film 17.00 Frankenbergovi, serija 17.50 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Cheers, serija 19.00 Panorama županij 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Zakon v L.A., serija 21.10 Poročila 21.25 Susan, serija 21.50 Proti njeni volji, amer. film23.20 Velike uganke 20. stoletja 0.25 TV razpored AVSTRIJA 1 6.20 David 6.45 Blinky Bili 7.10 Asterix na potovanju 7.15 Želve 7.40 Kje neki tiči Carmen Sandiego? 8.00 Deklica s čarobnimi močmi 8.25 Črni blisk 8.50 Vsi pod isto streho 9.15 Superman 10.00 Letališče 80 11.45 Tao tao 12.10 Leksikon živali 12.40 Blinky Bili 13.05 Hugo&Egon 13.10 Želve 13.35 Ena, dve in tri 14.00 Deklica s žarobnimi močmi 14.25 Črni blisk 14.50 Seaquest 15.40 Vesoljska postaja 16.25 Superman 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Roseanne 18.30 Strašno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Šport 20.15 Tožilcev ne poljubljamo, amer. film 22.05 Lethal VVeapon, amer. film 23.50 Čarobni meč, amer. film 1.20 Casablanca ekspres 2.50 Panika v Needle-Parku, amer. film 4.35 Gospod Moto in vaba, amer. film 5.35 Prijatelji Nedeljski klepet ob kavi V nedeljo, 9. avgusta, ob 9. uri dopoldne bo spet na sporedu Radia Kranj Nedeljski klepet ob kavi, ki Qa pripravlja in vodi Jana Debeljak. =?ADiO STEREO 913 Ffl Gostja v oddaji bo Tržičanka, ki živi v Ljubljani, Katarina Lavš. Je samostojna publicistka, sicer pa zelo aktivna prostovoljka pri različnih humanitarnih dejavnostih. Njena misel: "Zares sem velika individualistka. Nihče ne ve, kam sodim. To je naporno, vendar zelo lepo za notranje ravnovesje." LOKA KAVA - ZDRAVI IN PREMAMI KUPON: Predlagam gosta: Moje ime in naslov: ^Polnjen kupon pošljite na Radio Kranj, Slovenski trg 1, 4000 Kranj, za Nedeljski klepet ob kavi. AVSTRIJA 2 6.40 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Neptunova hči, amer. film 10.35 Bogati in lepi 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Pogled na vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Tema 13.00 Čas v sliki 13.10lz dobrega gnezda 14.00 Umor, je napisala 14.45 Bogati in lepi 15.30 Na domačem igrišču 16.00 Stari 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki in kultura 20.00 Pogledi s starni 20.15 Derrick 21.15 Umetnine - posebna oddaja 22.10 Čas v sliki 22.35 Moderni čas 23.05 Poletna ljubimkanaj 0.05 Čas v sliki 0.30 Strašno prijazna družina 0.55 Roseanne 1.20 Smrtomosna droga, 2. del filma 2.55 Pogledi od strani 3.05 Sijajen fant, amer. film 4.40 Dobrodošla Avstrija TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 810 19.25 TV prodaja 20.00 Naj videospot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Ankin lov na milijarderje, reportaža 20.30 Ljudje odprtih rok, oddaja iz studia Gorenjske televizije 21.10 Poročila Gorenjske 810 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 "Spač'k, tak je živlene", reportaža 22.10 Iz arhiva: promocijski koncert Grega Avsenika 22.50 Srečanje Abrahamovcev v Tržiču, reportaža 22.30 Iz sveta glasbe 23.45 Poročila Gorenjske 810 00.00 Gorenjska televizija jutri 00.01 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. Oddaja Naša priložnost bo na sporedu ob 11.20, . Nekaj kasneje, po 12-ti uri, ponovimo lekcijo tečaja nemškega jezika, 13:40 pa se slišimo v popoldanski temi. Ob 14:35 razpredemo mrežo presenečenj, ob 15:30 so na sporedu lokalne informacije, ki jim sledi oddaja Kulturni Babilon. Ob 16.10 bomo posredovali obvestila, nato pa ob 16.30 prenašali oddajo Deutsche Welle poroča. 17.05 je čas za ŠOU informacije, pa še za kakšno zanimivost. Kuharski nasvet pride na vrsto ob 17.30., sledi pa petkova nagrada. LOKA TV ... Videostrani non stop na 51. kanalu oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost v studiu, kontaktna oddaja 21.00 Brez komentarja ... Iz video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Lepo je biti muzikant 18.45 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Video boom, ponovitev 20.52 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 7.35 Kaj danes za zajtrk? (kontaktna oddaja) 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj 8.05 Kaj se je ponoči dogajalo na urgentnem oddelku jeseniške bolnišnice? 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.05 Gorenjka, Gorenjec meseca 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Vedeževanje 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 1001. nasvet 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.15 Aktualno: Dobrodošli dom: Ptujske Toplice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: Usposabljanje brezposelnih 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Zgornje-savska doolina praznuje 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nepremičnine -Trg Bled 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.15 Aktualno: Špikovi dnevi v Gozd Martuljku 18.30 Tednik občine Bled 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Avtomobilski mali oglasi 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Obisk v trgovini Fortuna dom 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.20 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 18.30 Gorenjec meseca 19.00 Alpetourovo turistično okence 19.30 Turistična oddaja 21.00 Nočni glasbeni program RA Sora TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa srede ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo IMPULZ KAMNIK 10.00 Videostrani 18.30 TV prodaja 18.35 Otroški program: Zajček Jaka 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Iz produkcije ZLTV Slovenije 21.20 Presenečenje z Dragom Paplerjem 23.10 Kronika - ponovitev 23.30 Top spot 23.35 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, Uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam1 domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dopoldneva: Odkriva-' mo Gorenjsko - Radovljica 9.50 EPP 10.20 Minute za borzo - GBD 10.40: Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.40 Alpetour Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00' Pesem tedna 13.20 Oddaja o nogometu 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Cerkljanska noč 15.20 Tedenski pregled dogodkov 15.30 Prenos radia Slovenije - Dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.20\ Novinarski prispevek ARM16.50 EPP 17.50 EPP 18.00 Godan 18.20 Lestvica Radia Kranj 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Urše Mravlje 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, Vreme, Nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Zanimivosti, glasbene želje... 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 RGLovo zelo 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 13.00 Dober dan 14.00 Pasji radio 14.45 Anketa 16.00 Črna kronika 17.30 Hop top 13, glasena lestvica Hopla RGL 18.45 Vreme 18.57 Izbranka tedna 20.00 Odprta dlan 23.55 .Anketa 1.45 Ljubezen, erotika, seks, I pornografija R OGNJIŠČE ;5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 1/6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 ;Bim-bam-bom - otroške minutke s cCicklubom 7.40 Za dobro letino 7.50 vSprehodi po slovenski kulturni dediščini '■'8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 10.00 ^ Poročila 10.15 Kulturni utrinki 12.00 Zvonjenje in ponovitev Danšnjemu dne-IvO na pot in Svetnik dneva 14.00 Poročila 14.45 Komentar tedna (poli-tičn) 15.00 Informativna odddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 16.00 Skup-ipj program iz studia Ljubljana in Koper '-17.15 Dijaška oddaja (1. in 3. petek) 119.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 '; Otroška pesem tedna in pravljica za -•lahko noč 20.10 Napovednik programa Esa jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 "Izmenjaje Ur'ca narodnozabavne , glasbe (Nataša Ličen in Miha Štebej) in aravana prijateljstva (Alberto Pucer) ' 22.00 Poročila 22.30 Slovo R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,S Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo. Dopoldne bomo posredovali uporabne'-' informacije in zanimivosti, od menjalnih,^', tečajev do kulturnih dogodkov in vse bine današnjega Gorenjskega glasa. KINO KINO CENTER ameriška komedija SKRIVNOSTNO PLEME ob 18. in 20. uri; ameriški akcijski thriller ELITNI MORILO! ob 22. uri STORŽIČ Do 14. avgusta zaprto! ŽELEZAR JESENICE amer gla*>ena komedija SPICE GIRLS ob 18.30 uri; amer. krim. drama POLICAJI (CQP LAND) ob 20.30 uri LINHARTOVA DVORANA - KINO RADOVLJICA erotični thriller DIVJE STRASTI ob 20.30 uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški film MOŽ Z ŽELEZNO MASKO ob 20 30 SOBOTA, 8. AVGUSTA 1998 TVS 1 8.00 Zgodbe iz školjke 8.30 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka 8.55 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, risana nanizanka 9.20 Modro poletje, španska nanizanka 9.50 Dobrodošli doma 9.55 Športni kviz 11.30 Promenadni koncert 12.05 Tednik, ponovitev 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Prisluhnimo tišini 13.45 Duhovni utrip 14.05 Večni sanjač, amer. nanizanka 14.30 Zgodbe Ruth Rendell, angleška nadaljevanka 15.25 Suhec, amer. film (čb) 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Al Andalus - Flamenco, 2. del 17.50 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.15 Ozare 18.20 Pustolovščina Okavango, franc. dok. serija 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.50 Šport 19.55 Utrip 20.15 Dragi Modugno, glasbeno - dokumentarna oddaja 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.45 Homo turisticus, oddaja o turizmu 22.05 Druženje in praznovanje, amer. dokumentarna serija 22.40 Poročila, Vreme 22.50 Šport 23.10 Lansko poletje, amer. film 0.45 Izgubljeni Atlantidin zaklad, amer. film 2.15 Napovedniki Izgubljeni fantje, amer. film 0.00 ZAPR ponovitev glasbene oddaje HTV 1 8.20 TV koledar 8.30 Poročila 8.35 Povver Rangers 9.00 Otroci za hrvaške otroke 10.00 Poročila 10.05 Visoko v sedlu, amer. film 11.35 Risanka 12.00 Dnevnik 12.25 Sto konjenikov, italijansko- španski film 14.10 Živa resnica 14.40 Svet hipnoze 15.05 Usodne ženske: Grace Kellv 15.30 Velike svetovne palače 16.05 Dr. Ouinnova 16.50 Poročila 17.05 Večer z Muppetki 17.35 Na krilih dišečega ve-tra19.10 Hrvaška spominjska knjiga 19.30 Dnevnik 20.20 Pod ključem, amer. film 22.10 Opazovalnica 22.30 Iz sveta razvedrila 22.55 Velike pustolovščine, amer. mini serija 1.20 Jooles v zgodnjih urah 2.05 Crosscut, amer. film 3.40 Največjo uspehi hrvaškega športa TVS 2 7.25 Vremenska panorama 9.20 Napovedniki 9.25 Nostalgija z brati Boštjančič 10.30 Oglasi 10.25 Jeklene ptice, angleška animirana serija 11.10 Š festivala na Vurbeiku, ponovitev 12.35 Euronevvs 16.40 TV Prodaja 17.10 Teniški magazin 17.40 SP v košarki, polfinale, prenos 19.20 Oglasi 19.30 Videoring 21.30 Zgrešena ljubezen, nemški film 23.00 V vrtincu 23.30 Sobotna noč 1.30 Napovedniki KANALA 7^00 Video strani 9.00 Kaličopko 9.30 Mogočni mišek, risanka 10.00 Mork in Mindy, risana serija 10.30 Divji divji zahod, nanizanka 11.30 Srečni časi, humoristična nanizanka 12.00 Sobotna matineja: Kralj dežja, film 14.00 Reming-ton Steele, akcijska nadaljevanka 15.00 Lepotica in zver, nanizanka 16.00 Briljantina, film 18.00 Atlantis, glasbena oddaja 19.00 Protiudarec. nanizanka 20.00 Kung fu, nanizanka 21.00 Varuhi časa, nanizanka 22.00 Babilon 5, nanizanka 23.00 Zgodbe iz grobnice, nanizanka 23.30 Petek trinajstega, nanizanka 0.30 Misija: Nemogoče, nanizanka 1.30 Atlantis, ponovitev 2.30 Video starni POPTV 6.00 Videostrani 8.00 Maska, risana serija 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Guliverjeva potovanja, risana serija 9.30 Kremenčkovi, risana serija 10.00 Pajkec, risanka 10.30 Povver Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Varstvo, amer. mladinskega filma 13.00 Morska deklica, avstralska mladinska nanizanka 13.30 Odiseja, kanadska nanizanka 14.00 Super Pop s Stojanom Auerjem, ponovitev sezone 15.30 Pop Party, ponovitev sezone 16.30 Nove pustolovščine Robina Hooda, amer. nanizanka 17.30 Highlander, amer. nanizanka 18.30 Beverly Hills 90210, amer. nadaljevanka 19.20 Vreme 19.30 24 UR 20.00 Sobotni filmski maraton z Melom Gibsonom: Večno mlad, amer. film 22.00 Toquila Sunrise, amer. film 0.00 Mad Max - cestni bojevnik, amer. film 1.45 Reka, amer. film 4.00 24 UR, ponovitev 4.30 Video strani8.00 TV prodaja HTV 2 11.20 TV koledar 11.30 Zlata kletka, ponovitev mehiške nadaljevanke 15.00 Hollywoodski frizer, ponovitev amer. filma 18.00 Vse o siru, nemška dok. oddaja 19.00 Conan, risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Triler: Elgar 21.10 Ples na ulici, angleška glasbeno - dokumentarna serija 22.10 Hrvaški umetniki amaterji, dok. serija 23.00 Oprah show, ponovitev AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 9.10Vroča sled 9.35 Sobotna počitniška igra 9.40 Risanka 10.05 Sobotna počitniška igra 10.10 Oskar 10.40 Waxnehead 11.05 Disnev-jev festival 12.00 Blossom 13.10 Življenje in jaz 13.35 Čudovita leta 14.00 Princ z Bel Aira 14.25 Divji bratje s šarmom 14.50 Miza za pet: Napačne vloge 15.35 Beverly Hills 90210 16.20 Melros Place 17.05 Bugs - specialisti 18.00 Nogomet 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 21.15 Corrina, Corrina, amer. komedija 22.00 Tohuvvabohif, tv zmešnjava 22.45 Black Magic vVdfnan 0.15 Igre poželenja 1.35 Čarobni meč, ponovitev kanadskega filma 3.05 Bugs - specialisti, ponovitev 3.55 Melros Place, ponovitev 4.40 Bev-erly Hills 90210, ponovitev 5.35 Divji bratje s šarmom, ponovitev TV 3 8.15 TV shop predstavlja 12.00 Risanke 12.30 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 13.00 Happy mali zajček, risani film 14.30 Nocoj, ponovitev oddaje 16.00 Zgodovina avtomobilizma, ponovitev 16.30 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športih 17.10 Avto svet, ponovitev oddaje 18.00 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 18.30 Video-boom 40, glasbena oddaja 19.30 Risanke 20.10 Štirje v..., razvedrilna oddaja z Gojmirjem Lešnjakom - Gojcem 21.20 Chino, ameriški film 23.00 TV shop KINO AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Slavni predstavljajo svoja mesta: Tel Aviv 9.35 Tako lahko te je ljubiti, amer. komedija 11.15 Orli pravice, amer. komedija 13.00 Čas v sliki 13.10 Kraljice strelcev, nemški film 14.45 Na svidenje, Franziska!, nemški film 16.30 Dečela in ljudje, deželni studio 17.00 Čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi, magazin 17.35 Kdo me želi? 17.55 Religije sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Spori 19.00 Avstrija danes 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Šport 20.00 Pogledi od starni 20.15 Oh, ti moja Avstrija, poletna oddaja 22.20 čas v sliki 22.25 Ljubezenske zgodbe in poročne zadeve 22.50 Tako lepo se je odpraviti na potep zvečer, glasbeni večer 23.40 Stičišče Bhovvani, amer. film 1.25 Zabava, amer. komedija 3.05 Pogledi od strani 3.10 Šport 4.30 Pandora in leteči Holandec, angleški film 89.8 91.2 RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI UDSKA GAJBA 15.00 Lois in Clark: Nove Supermanove dogodivščine, ameriška nanizanka 16.00 Nore počitnice v Evropi, amer. komedija 18.00 Neverjetne zgodbe, ameriška nanizanka 18.30 Zapp, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.30 Skrivnostni otok, ameriška nanizanka 20.00 Vojne vihre: Sahara, amer. film 22.00 V Kranju, Škofji Loki Radovljici in na Jesenicah Vpisuje začetnike in dobre plesalce KINO CENTER ameriška komedija SKRIVNOSTNO PLEME ob 17. uri; ameriški akcijski thriller ELITNI MORILCI ob 19. in 21. uri STORŽIČ Do 14. avgusta zaprto! ŽELEZAR JESENICE amer. glasbena komedija SPICE GIRLS ob 18.30 uri; amer. krim. drama POLICAJI ob 20.30 uri LINHARTOVA DVORANA - KINO RADOVLJICA črna komedija PASJI DNEVI ob 18.30 in 20.30 uri KINO BLED erotični thriller DIVJE STRASTI ob 20. uriKINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški film SMRTONOSNA BITKA ob 20.30 uri SOBOTA, 8. AVGUSTA 1998 TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Utrip Kranja 19.30 TV prodaja 20.00 Naj spot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Popotovanja, vodi: Janin Klemenčič 20.40 Od modulov do prave železnice, reportaža 21.00 Dopustniški utrinki (reportaža) 21.10 Poročila Gorenjske 810 (ponovitev) 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Iz domačega video arhiva 22.00 Video-boom 40, slovenska video lestvica zabavne glasbe 23.00 Skrivnost je v človeku, ponovitev 23.40 TV prodaja 00.00 Gorenjska televizija jutri 00.01 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Videostrani non stop z oddajnika na Lubniku na 51. kanalu TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri 18.45 Otroška oddaja 19.00 Presenečenja z Dragom Paplerjem 20.00 Antonov obzornik ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 90 let PGD Podkoren 18.50 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Spoznajmo svojega soseda, ponovitev 20.25 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.50 Popolno zdravje, zdravljenje z alternativno medicino - ponovitev 22.00 OSHO - otrok nove dobe - ponovitev 22.30 Telemarket 22.40 Napoved sporeda za nedeljo 22.45 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 18.30 TV prodaja 18.35 Otroški program: Zajček Jaka, ponovitev 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Video boom 40 21.30 Film 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Čestitka presenečenja 8.35 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Novinarski prispevek 9.50 EPP 10.20 Novinarski prispevek 10.50 EPP 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 15.30 Prenos radia Slovenije -dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Urše Mravlje 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10:00 do 19:00 na UKV stereo na 88,9 in 95,0 Mhz. Dopoldne bomo poskrbeli za čim več zanimivih in uporabnih informacij, Ob 11.00 bomo - če bo vse po načrtih -napletli pogovor z gostom. Ob 11:50 se bomo povezali z OKC, ob 12:00 lahko prisluhnete oddaji Notranja pot. Po prenosu oddaje Danes do 13., bomo ob 13:40 poskrbeli za kratek čas ob prijetnem klepetu. Ob 14:30 lahko prisluhnete oddaji Ta dobr'h 10 Radia Tržič, nadaljevali bomo z lokalnimi informacijami in obvestili. Od 17:30 do 18:00 ne pozabite oddati malega oglasa, spored bomo zaključili s horoskopom, ki ga pripravlja Majda, in s pravljico izpod peresa Zlate Volarič. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Kaj danes za zajtrk? - kontaktna oddaja 7.40 Oglasi 8.00 Kronika (OKC) - zadnjih 24 ur 8.05 Kaj se je ponoči dogajalo na urgentnem oddelku jeseniške bolnišnice? 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: Nagradno vprašanje Skeleton 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.15 Duhovni razgledi 11.40 Oglasi 11.50 Aktualno: Slovesnost na Vodiški planini12.00 BBC novice, vreme 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 12.50 Podarite?, kontaktna oddaja 13.00 Aktualno: 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16,30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Moja je lepša kot tvoja: Trio Storžič 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program 19.40 Oglasi R SORA UU5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 10.30 Sobotni kviz 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC -novice 12.30 Evropa v enem tednu 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 17.30 Razvedrilno popoldne 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste, nočna kronika 7.35 Vreme 8.00 Dobro jutro Slovenija 11.00 Kam danes v Ljubljani 11.30 Uganka RGL 12.00 BBĆ novice 12.30 Črna kronika, tedenski pregled 13.30 Čestitke, želje 14.35 Pasji radio 16.00 Špica, oddaja z mladimi 17.45 Notranjsko kraški mozaik 18.45 Vreme 19.00 Rick dees 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Izmenjaje Jaz pa pojdem in Božje poti na Slovenskem 9.00 Sobotna iskrica (otroška oddaja z Juretom Seskom) 11.15 Za življenje (pokrovitelj Krekova banka) 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 13.00 Čestitke 15.00 Informativna oddaja 16.00 Mali oglasi - radijska trgovina 18.15 Naš gost 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.00 Poročila 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + nagovor za nedeljo 21.15 Biblična oddaja & Jubilej 2000 22.00 Slovo 1 TRZISKI HIT ■povratek pozabljenih vsak ponedeljek ob 17.25 na 88,9 in 95,0 MHz Ponedeljek, 10. avgusta, okoli pol šeste popoldne je tisti dan in čas, ki je namenjen samo vam, ljubiteljem stare dobre glasbe. Celo uro in pol bomo vrteli samo zimzelene melodije, poleg tega bomo skupaj pregledali marsikatero zanimivost. Tudi na triperesno deteljico ne bomo pozabili. Tam se ponovno skrivajo tri skladbice slovenskih izvajalcev. Danes pa vam, kot ponavadi zastavljamo novo nagradno uganko in vam dajemo možnost, da glasujete za eno od naslednjih melodij: 1. Peper Roses - Mahe Osmond 2. How deep is your love - Bee Gees 3. My guy - Petula Clark 4. Angelo - Brotherhood of man 5. Kako si? - Pink elefant set 6. Substitute - Clout 7. Constantine town - Splinter 8. Hit me with your rhvthm stick - lan Dury 9. Povver to aH our friends - Clif Richard 10. Chiquitita - Abba 11. Venus in blue jeans - Mark Wynter 12. Prijatelji stari gdje ste - Tereza Kupon pošljite na Radio Tržič, Balos 4, 4290 Tržič. Pokrovitelj oddaje je MESARSTVO ČADEŽ, nagrajenec oddaje pa Franci. Lep pozdrav od Vesne in Dušana KUPON RADIA TRZIC Nagradno vprašanje: Kateri inštrument je značilen za ROČK skupine? a) rog b) kitara c) gosli Glasujem za: Moj naslov: Glasujem za skladbi: št. In št. Moj predlog: Moj naslov: RADIO TRZIC NEDELJA, 9. AVGUSTA 1998 TVS 1 8.00 Cilkin kotiček, risanka 8.10 Skrivno življenje igrač, lutkovna nanizanka 8.25 Zvezdica, lutkovna nanizanka 8.50 Telerime 8.55 Modro poletje, španska nanizanka 9.20 Pustolovščine, novozelandska nanizanka 10.00 Ozare, ponovitev 10.05 Veliki ruski skladatelji - Skrjabin 10.30 Folklorni ansambel La Capuliero iz Provanse 10.55 Divji svet živali, angleška poljudnoznanstvena serija 11.25 Naši misionarji na Slonokoščeni obali 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 12.30 Pomagajmo si, oddaja TV Koper -Capodistria 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.55 Dragi Modugno, glasbeno - dokumentarna oddaja 14.55 Novice iz sveta razvedrila 15.20 Počasi napre - nesreča Exxon Valdeza, amer. film 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.15 Alpe Jadran 17.45 Po domače 18.40 Podolgem in počez: Polhov Gradec in... slovenski dokumentarni film 19.10 Risanka 19.20 Žrebanje lota 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.50 Šport 20.00 Poletni most 21.30 Intervju 22.25 Oglasi 22.30 Poročila, Vreme 22.40 Šport 22.45 Tretji kamen od sonca, amer. nanizanka 23.10 Upravnica, angleška nadaljevanka 0.00 Po dolgem in počez: Polhov Gradec in ponovitev 0.30 Napovedniki TVS 2 7.25 Vremenska panorama 9.20 Napovedniki 9.25 Teater paradižnik 10.20 V vrtincu, ponovitev 10.50 Peter in Pom-pey, avstralski film 12.25 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 12.55 Euro-news 14.50 Koncert orkestra slovenske policije 16.10 TV Prodaja 16.40 Poletni pokal v smučarskih skokih, posnetek iz Stamsa 17.25 Atletika - zlata serija, posnetek iz Monte Carla 18.55 SP v košarki, finale 20.30 Oglasi 20.35 Naša krajevna skupnost - Disko 21.15 Seks, cenzura in film, amer. dokumentarna serija 22.10 Šport v nedeljo 22.55 Pobegle hčere, amer. film 0.15 Napovedniki KANALA 8.30 Kaličopko 9.30 Mogočni mišek, risanka 10.00 Mork in Mindy, nanizanka 10.30 Jeannie, nanizanka 11.00 Atlantis, ponovitev 12.00 Srečni časi, humoristična nanizanka 12.30 Nedeljska matineja: Neverjetni dobermani, film 14.00 Drzni in lepi, ponovitev 15.45 Bravo, maestro, ponovitev 16.00 Družinske vezi, humoristična nanizanka 16.30 Ponovno skupaj, film 18.00 Miza za pet, nanizanka 19.00 Duh bojevnika, nanizanka 20.00 Lepotica in Denise, film 21.30 Odklop, ponovitev 22.30 Ubita nedolžnost, film 0.00 Misija: Nemogoče, nanizanka 1.00 Cannon, nanizanka 2.00 Videostrani POPTV 8.00 Butec in Butec, risana serija 8.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, risana serija 9.00 Munkci, risana serija 9.30 Kremenčkovi, risana serija 10.00 Mladi Superman, ameriška nanizanka 10.30 Povver Rangers, ameriška mladinska nanizanka 11.00 Beverly Hills, 90210, ameriška nadaljevanka 12.00 Melroce place, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.50 Dobim - podarim, ponovitev 13.00 Brez zapor z Jonasom, ponovitev sezone 14.00 Neznani zaščitnik, film 16.00 Naš Čarli, namška nanizanka 17.00 Čudna gostja, amer. film 19.00 Športni krog 19.20 Vreme 19.30 24 UR 20.00 Za konec tedna: Nič ni večno, angleška mini serija 21.45 Odpadnik, amer. nanizanka 23.00 Dober tek, mama, amer. komedija 1.00 24 UR 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 11.00 Videokolaž 12.00 Angelus 12.20 Risanke 12.50 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 13.20 Štirje v..., ponovitev družinske razvedrilne in zabavne oddaje 14.30 Sosedje, ponovitev avstralske nanizanke 15.00 Happy mali zajček, risani film 16.10 Kaj je novega?, filmski magazin 16.50 Videoboom 40, ponovitev glasbene oddaje 18.00 Zgodovina avtomobilizma, ponovitev 18.30 Živali 19.30 Risanke 20.10 Kaj je novega?, oddaja o svetovni filmski produkciji 20.45 Knjiga o džungli, amer. film 22.00 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športnih 22.45 TV prodaja 23.00 TV shop predstavlja GAJBA 14.30 Zapp, ponovitev glasbene oddaje 15.30 V 80. dneh okoli sveta, amer. film 18.00 Neverjetne zgodbe, ameriška nanizanka 18.30 Živa, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.30 Skrivnostni otok, ameriška nanizanka 20.00 Nostalgija: Boljše življenje, jugoslovanska nanizanka 21.00 Vrnitev odpisanih, jugoslovanska nanizanka 22.00 ČB klasika: Ubiti ptico opona-šalko, ameriški film 0.00 Živa, ponovitev regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV HTV 1 8.55 Koledar 9.05 Poročila 9.10 Čarovnija filma9.35 VVimziejina hiša, lutkovna oddaja 10.00 Športnica 10.30 Hrtič - hitič 11.00 Pod Sljemenom je mesto 11.35 Risanka 11.35 Legenda o skritem mestu 12.00 Dnevnik 12.25 Kmetijska oddaja13.15 Iz Pučkega gledališča, dok. - glasbena oddaja 14.15 Klic duha 14.20 Risanka 14.25 Poročila 14.30 Opera box15.10 Oprah shovv 15.55 Risanka 16.15 Poročila 16.25 283. Sinjska Alka, prenos 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominjska kjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Gabrijel, ponovitev 21.05 Zlatko Pejakovič, posnetek koncerta 21.55 Borza 22.05 Opazovalnica 22.20 Lido - izza odra, dokumentarna oddaja 23.20 Poročila HTV 2 12.05 TV koledar 12.15 Tropski vetrovi, ponovitev 2. dela 14.35 National Geor-aphic 5.30 Alpe, Donava, Jadran, magazin 16.00 Glasbena leta: M. Caballe 17.30 Beverly Hills 90210, amer. nanizanka 18.20 Melros Place, amer. nanizanka 19.05 Bucky o'zajec, risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Liv Ullman - prizori iz življenja 21.35 Umor z glasbo, francoski film 23.10 Vmesno dejanje 23.20Družina za umret, amer. nanizanka 23.45 Osebne usluge, amer. film AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program 10.20 Otrokove pravice 10.35 Disnevjev festival 13.00 Šport: motošport 15.30 Baldy man 16.00 Šport v nedeljo 16.50 Šport: nogomet 18.55 Šport v nedeljo 19.25 Money Maker 19.30 Čas v sliki in kultura 19.45 Vreme 19.55 Šport 20.15 Čenče, amer. film 22.00 Črna dama, amer. film 23.30 Šport 23.40Kraj zločina: Money! Money!, nemška tv kriminalka 1.10 Šport: tenis 2.10 Black Magic Woman, ponovitev filma 3.35lgre poželenja, ponovitev filma 4.55 Zvezdne steze 5.40 Čudovita leta, ponovitev AVSTRIJA 2 6.30 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Gospod brez stanovanja, nemška komedija 10.30 Teden kulture 11.00 Poroka na Immenhofu, nemški film 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05Tednik 13.30 Domovina, tuja domovina 14.00 Pogledi od strani - revija 14.30 Lipova ulica: Pobeg naprej 15.00 Policijska inšpekcija 1 15.30 Grešna vas, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 18.00 Srček 18.25 Kristjan v času 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.15 Loto 19.30 Čas v sliki in kultura 19.55 Pogledi od starni 20.15 Vrtiljak popevk, glasbena oddaja 21.45 Čas v sliki 21.55 K stvari - poletni pogovori 23.10 Čas v sliki 23.15 Vizije 23.20 Sleparsko sonce, francosko - ruski film 1.35 Teden kulture 2.05 Pogledi od strani 2.35 Pogledi od strani 2.45 Dober dan, Hrvati 3.15 Dober dan, Koroška 3.45 Domovina, tuja domovina 4.15 K stvari - poletni pogovori, ponovitev 5.30 Policijska inšpekcija 1, ponovitevNEDELJA TELE-TV KRANJ ... Videostrani 9.00 Gorenjska televizija danes 9.05 Priporočamo: EPP blok - 1 9.10 Zeleno je zeleno, reportaža 9.50 Pot k sebi, reportaža 10.00 Krila na nebu 10.50 Naj videospot tedna 10.55 Priporočamo: EPP blok - 2 11.00 Poročila Gorenjske 810 (ponovitev) 11.15 Kuharski recepti: Skutin puding 11.30 Župan z vami: Občina Vodice, gost župan Anton Kokalj, ponovitev 12.10 Priporočamo: EPP blok - 3 12.15 Franc Kompare - trobenta poje pesmi prijateljstva in ljubezni 13.00 TV prodaja 13.30 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok 1 19.10 Zeleno je lepo, reportaža; Pot k sebi, reportaža 20.00 Krila na nebu 20.50 Naj spot tedna 20.55 Priporočamo: EPP blok 2 21.00 Poročila Gorenjske 810 (ponovitev) 21.15 Kuharski recepti: Skutin puding 21.30 Župan z vami: Občina Vodice, (ponovitev) 22.10 Priporočamo: EPP blok 3 22.15 Franc Kompare - trobenta poje pesmi prijateljstva in ljubezni 23.00 TV prodaja 23.30 Gorenjska televizija danes ... Videostrani - LOKATV 20.00 Napovednik 20.01 Spot dneva 20.05 Oglasi 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja 20.40 Oglasi 20.40 Oglasi 20.45 Kamera presenečenja 21.15 Nedeljski film -Nočno obleganje Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 18.45 Aktualno v občini 19.00 Antonov obzornik 20.00 Pevski koncert ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega" programa 18.16 EPP blok 18.20 Kronika tedna 18.55 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 90 let PGD Podkoren, ponovitev 21.00 Satelitski progam Deutsche VVelle 22.00 Videostrani Gremo v Life Radio Kranj, 97,3 Sreda, 12. 8., ob 17. uri Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter. Živjo in en vroč poletni pozdrav! Tudi v avgustu bova vsako drugo sredo z vami Nataša in Slavko. Kot veste, vam Slave poklanja lepe nagrade, ponuja dobro glasbo, seveda pa boste tudi tokrat lahko klepetali z nama! GREMO V LIFE!!! Od avgusta do januarja bosta / nami tudi GOSTILNA FORI UNA in ŠPORT ČARMAN in Svetega Duha pri Škof ji Loki, ki bosta za bralec Gorenjskega glasa prispevala lepe nagrade. BODITE Z NAMI!!! KUPON: V LIFU BI RAD VIDEL: Moj naslov: Kupon pošljite na RADIO KRANJ, 4000 KRANJ zabavno glasbena oddaja - ponovitev 16.30 Nora nedelja: zabavno nedeljsko popoldne 18.40 Mini 5 19.00 Telemarket 19.10 Napoved sporeda za ponedeljek 19.15 Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: Ura pravljic 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Videoboom 40 21.30 Presenečenje z Dragom Paplerjem 22.30 Top spot 22.35 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Nedeljski klepet ob kavi: gostja v studiu: Katarina Lavš 9.50 EPP 10.50 EPP 11.00 Po domače na kranjskem radiu 11.50 EPP 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Dobrodošli med praznovalci 13.50 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije - dogodki in odmevi 16.05 EPP 16.50 EPP 17.20 Hitro, daleč, visoko 17.50 EPP 18.20 Nagradni kviz Kina Kranj 20.00' Večerni program - Glasba po izboru Urše Mravlje 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15.30 na 88,9 in 95 MHz UKV. Pozdravu iz studia bo sledila oddaja Izletniški kažipot. Ob 11.40 bo na sporedu Gorniški kotiček. 11:50 jc čas za pogovor z dežurnimi na OKC. Ob 12:00 lahko prisluhnete tedenskemu mozaiku, 10 minut kasneje pa nedeljski duhovni misli. Nedeljski pogovor bo na sporedu ob 12:20, bobvestila bodo na sporedu ob 12:50, namrijen bo akrualnim dogajanjem v občini Tržič, gost bo župan Pavel Rupar. Obvestila bodo na sporedu ob 12.50, ob 13:20 pa bomo spored nadaljevali z glasbenimi čestitkami. Nedeljo bomo v studiu Radia Tržič zaključili s Kolovratom domačih, ki se prične ob 14:30. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Oglasi 7.50 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.00 Otroška oddaja: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Popevka tedna 9.35 Ceste 9.40 Oglasi 9.45 Aktualno: Trgovina Radia Triglav: Fužinar Jesenice 10.15 Obvestila 10.40 Oglasi 11.00 Mali oglasi 11.40 Oglasi 12.00 BBC, novice, vreme 12.10 Obvestila, osmrtnice 12.20 Voščila 12.40 Oglasi 13.00 Naši gostje 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno: Danes v Ratečah 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Voščila 16.25 Osmrtnice 16.30 Nedeljski telegraf 16.40 Oglasi 17.00 D.J. Time - 1. del 17.40 Oglasi 18.00 D. J. Time -2. del 18.40 Oglasi 19.00 Minute za ljubitelje resne glasbe 19.30 Glasba za mlade poslušalce 19.40 Oglasi 20.30 Večerni glasbeni program R SORA 8.00 Napoved programa - dogodki danes, jutri 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Aktualna tema: 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Narodnozabav-na viža 11.00 Škofjeloški tednik 11.30 Dogodki danes - jutri 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Kino 13.00 Čestitke in pozdravi 14.00 Nedeljsko pO' poldne 15.30 RA Slovenija 17.30 Daj dam19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, vreme, ceste, nočna kronika 7.35 Vreme 8.55 Dolenjski utrip 10.00 Duhovna misel 10.30 Nedeljski gost 12.30 Rumeni radio 13.30 Čestitke, želje 18.45 Vreme 19.00 D. J. tirne 20.00 Dvoglavi levji car 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.00 Jutranje 7.40 Oznanila 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Kmetijska oddaja (v sodelovanju s Kmetijsko založbo) 9.00 Prenso maše 10.15 Naša nedeljska reportaža 11.00 Poročila 11.15 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.00 Zvonjenje in ponovitev Svetnik dneva 12.15 Čestitke 15.00 Informativna oddaja 18.15 Slovenci po svetu in domovini 19.00 Verska oddaja lokalnih radijskih postaj 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sakarlna glasba (prir-pavlja Tadej Sadar) 21.35 Radijski roman 22.00 Slovo KANAL A, 20.00 LEPOTICA IN DENISE ameriški film Dve popolnoma različni ženski: Jackie je uspešna in lepa manekenka, Denise premetena in poštena policistka. Usoda ju združi, ko si Jackie, ki nehote postane priča umora pomembneža iz Bele hiše, na policiji išče zaščito pred morilcem. Naloga je dodeljena Denise. Ta odkrije, da je umor povezan s še neobjavljenimi spomini žrtve, ki bi zločincem lahko pomenil smrtno nevarnost. Ko Jackie in Denise odkrijeta, da so v umor vpleteni tudi agenti FBI, jima v danem trenutku ne preostane drugega kot beg! KINO TV SISKA ... Videostrani 14.50 Napoved sporeda 15.00 Telemarket 15.05 3, 2, 1 GREMO, KINO CENTER ameriška komedija SKRIVNOSTNO PLEME ob 17. in 19. uri; ameriški akcijski thriller ob 21. uri STORŽIČ Do 14. avgusta zaprto! ŽELEZAR JESENICE ameriška glasbena komedija SPICE GIRLS ob 18.30 uri; ameriška krim. drama POLICAJI (COP LAND) ob 20.30 uri LINHARTOVA DVORANA - KINO RADOVLJICA erotični thriller DIVJE STRASTI ob 18.30 in 20.30 uri KINO BLED črna komedija PASJI DNEVI ob 20. uri KINO DOVJE zgodovinski spektakel MOŽ Z ŽELEZNO MASKO ob 18. in 20. uri KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški akcijski film SMRTONOSNA BITKA 2 ob 18.30 in 20.30 uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriški avanturistični MOŽ Z ŽELEZNO MASKO ob 20. uri PRILOGA GO KA GORA Ob občinskem prazniku Kranjske Gore Turizem, višji standard in dobro počutje mm IW Leta 2010 naj bi bil turizem prva svetovna gospodarska panoga, zato tudi občina Kransjka Gora vse naložbe usmerja v turistični razvoj. Kranjska Gora, 6. avgusta - Ob zaključku prvega mandata nove občine Kranjska Gora so uspehi vidni na vseh področjih. Občina pred izgradnjo kanalizacijskega kolektorja, ki je največja naložba* Postopno urejanje naselij in vasi, ohranitev kmetijstva, ekologija - vse za razvoj turizma, za v>s|i standard in dobro počutje občanov v vseh krajih Zgornje-savske doline. Ob občinskem prazniku Kranjske Gore ocenjuje uspehe in probleme te izrazito turistične občine njen župan Jože Kotnik, ki pravi: "V obdobju prvega mandata nove občine Kranjska Gora se je vzpostavila nova organiziranost občine in postavile raz-vojne vizije do leta 2010, ko se Pričakuje, da bo v svetovnem •nerilu turizem postal največja gospodarska panoga. Postavili smo smernice razvoja v več smereh: v varovanju okolja, ki je osnovni pogoj za turistični razvoj, prizadevamo si za ohranjevanje kulturne dediščine, kmetijstva in tradicionalne obrti. Brez vsega tega turizma v alpskem območju ni. Dragoceni alpski prostor naj bi ohranili skupaj s Triglavskim narodnim žarkom, kajti Zgornjesavsko °Wno je treba obvarovati ne-sPametnih pozidav. Občina je v*postavila tudi novo organizir-anost na komunalnem, social-"eni, stanovanjskem in drugih področjih - vse za kvalitetnejše z,v|jenje in višji standard njenih °očanov. Ljudje iz doline ne odhajajo več in to je velik uspeh. Ohraniti Moramo kmetijstvo Občina daje velik poudarek -tudi v okviru alpske konvencije "ohranitvi visokogorskega kmetstva in sploh kmetijstva v dolini. Razdrobljenost je velika, večjih kmetij ni, zato imajo ^uietje ob vstopu v Evropsko uuijo možnost le v pridelavi gurave hrane, v ponudbi te hrane turizmu. Tako kot želijo kvaliteto v kmetijski pride-lavi, tako mora biti tudi okolje n.epporečno. Zato smo se odlo-Pl za gradnjo kanalizacijskega kolektorja po vsej dolini. Skrb za čistočo voda bo v prihodnje 'Udi v turizmu odločujoča. Voda J^ora biti naš ponos. Imamo je a°volj, le zaščititi in ohraniti jo Moramo. Kot solastniki deponije odpadkov na Mali Mežakli smo s*upaj z Jeseničani uredili de-Ponijo v moderno in ekološko Župan Jože Kotnik urejeno dolagališče, ki se bo uporabljalo še vrsto let - pod pogojem prihodnjega ločenega zbiranja odpadkov, za kar se kranjskogorska občina stalno zavzema. V preteklosti smo imeli na občini kar precej dela z urejevanjem raznih evidenc in katastrov, opravili smo vrsto vknjižb in vpisov, saj je še iz preteklosti vrsta zadev neurejenih. Posebno pozornost namenjamo lastništvu zemlje - zemlja, tudi občinska mora biti enako spoštovana kot tista, ki je v zasebni lasti. Največja sramota - prireditvena dvorana Planica je prišla zdaj v upravljanje občine in rateških kmetov, ki jih vidimo kot dobre gospodarje. Uveljavilo se je celostno urejanje podeželja, sirarne in trga na Dovjem, v Ratečah in v prihodnje na Srednjem vrhu. Ljudje sami prispevajo izvirne ideje, tako, da dopolnilne dejavnosti poskušajo zaživeti. Občina se je trudila, da bi uredili probleme pri sobodajal-cih, ki so zdaj preveč obremenjeni z birokracijo in plačevanjem neumnih prispevkov. Po posameznih krajih je povsod viden napredek: v Ratečah smo odkupili zemljišče za poslovilno vežico in možnostjo izgradnje parkirišča, uredili vrtec in igrišče. Urejeno je vaško jedro v Podkorenu, v Kranjski Gori se pripravljamo na ureditev spominskega parka, termalnih bazenov, prireditvene dvorane. Največja sramota je nedokončana prireditvena dvorana, ki jo bodo uredili ob pridobitvi sredstev iz koncesije za igralniško dejavnost. Kolesarska pot bo prihodnje leto potekala do Mojstrane, gradilo se bo pokrito drsališče pod Lekom, športni park za Poren-tovim domom... Kozolci po dolini se obnavljajo, napeljuje se kabelsko omrežje.. Zelo si prizadevamo, da bi v Martuljku zgradili obvoznico, že zdaj pa je treba poskrbeti za varnost za urejene prehode in pločnik. V Mojstrani smo odkupili zemljišče za gradnjo planinskega muzeja in informativnega ces-tra Triglavskega narodnega parka. Več strpnosti in manj slabih misli Na področju šolstva in športa občina nasploh skrbi za mlade, saj vsestransko finančno podpira razna društva, sekcije, šolske dejavnosti, kot na drugi strani posveča nemalo skrbi tudi ostarelim in njihovim problemom. V občini imamo obnovljene vse pošte, ki so skupaj z bankami postale zelo poslovne in prilagodile delovni čas strankam. Najmanj smo storili na področju zdravstva, ker na zdravstvo nimamo vpliva. Naša prihodnja naloga pa je nedvomno povečati zdravstveni dom in v centru odpreti lekarno. Na področju stanovanjskega gospodarstva smo po zakonu dolžni Zgraditi nekaj stanovanj na leto, v tem obdobju pa smo rešili 21 stanovanjskih problemov. V prihodnje bomo poskrbeli za gradnjo takih stanovanj, ki jih bodo lahko kupovale mlade družine. Za kranjskogorske žičnice me veseli, da so zaposleni spoznali, kam je vodila dosedanja pot. Zelo sem vesel, da so ustanovili sindikat, in da se bodo tudi delavci vključili v reševanje problemov. Mislim, da je rešitev za žičnice blizu in ob tem tudi sam obljubljam vso pomoč, ki jo bodo želeli. Kot župan sem odgovoren za razvoj gasilske službe. Gasilci so dobili sodobno opremo, poskrbeli pa smo tudi za nakup gasilskih ognjevarnih oblek. Občina je članica Valvasorjeve fondacije in v zadnjem času je bilo v Kranjski Gori veliko lepih koncertov in drugih kulturnih prireditev. Občina se je odprla navzven in izjemno dobro sodeluje s številnimi partnerskimi občinami, še posebej pa s sosednjo Italijo in Avstrijo. Nastali so številni uspešni skupni projekti. Ne nazadnje je najbolj pomemben projekt kandidatura za olimpijske igre. Ponosen sem na to, da nas številne slovenske občine prosijo za mnenje o posameznih projektih in da naše izkušnje prenašajo v svojo prakso. Kot župan poskušam reševati probleme strpno in v splošno dobro, opažam pa, da je v nekaterih ljudeh vse preveč slabih misli, površnosti, pesimizma. S tem se razvrednotijo dosežki, upada dobra volja in zagon. Prepričan pa sem, da se bodo v prihodnje morebitni nesporazumi in nezadovoljstvo rešili in da bo občina razvojno še napredovala in postala občina, v kateri bodo imeli občani zadovoljiv družbeni standard in v kateri bo prijetno živeti." D. Sedej Vrsta zanimivih prireditev Prireditve ob občinskem OBČINSKI ODBOR SKD OBČINE KRANJSKA GORA ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM OBČANKAM IN OBČANOM. SKD OBČINSKI ODBOR SKD KRANJSKA GORA JOŽE ZUPANČIČ TRGOVSKO PODJETJE TITOVA 22, 4270 Jesenice, tel.: 831-646 vabi vse kupce v dobro založeni trgovini v Kranjski Gori in Mojstrani, ki sta odprti NON-STOP, ter vse svoje poslovalnice na Jesenicah (tudi sobote in nedelje). V mesecu avgustu vam nudimo po zelo ugodni ceni olje Cekin, testenine Mlinotest, ribe Simpex, čokolado in še vrsto šolskih potrebščin! # # # # Soobčankam in soobčanom občine Kranjska Gora čestitamo za občinski praznik. prazniku Letošnji Aljaževi dnevi so že sedmi po vrsti in se slavnostno vključujejo v mesec praznovanja občine Kranjska Gora. Občina Kranjska Gora praznuje svoj občinski praznik 7. avgusta, na dan, ko je dovški župnik Jakob Aljaž na vrhu Triglava leta 1896 postavil stolp, pomnik in simbol slovenstva. Ob letošnjem občinskem prazniku občine Kranjska Gora so se že zvrstile številne kulturne, športne in zabavne prireditve, v naslednjih dneh pa vas organizatorji vabijo še na naslednje proslave, prireditve in srečanja: Danes, v petek, 7. avgusta, bo ob 11. uri odkritje spominske plošče akademiku prof. dr. Francu Čelešniku in predstavitev knjige Velimirja Vulikiča v Podkorenu. Ob 17. uri bodo odprli nov blok v Mojstrani, ob 17.45 uri bo v kulturni dvorani na Dovjem svečana seja občinskega sveta Kranjska Gora, ob 18.30 uri pa osrednja slovesnost ob občinskem prazniku in podelitev občinskih priznanj. V soboto, S. avgusta, bo ob 10. uri maša v počastitev Šlajmerjevega doma pri Aljaževi kapelici v Vratih, ob 11. uri bo v Vratih svečana otvoritev Šlajmerjevega doma, ob 13. uri planinsko rajanje ob zvokih ansambla Gašperji v Vratih, ob 15. uri pa otvoritev gasilskega doma v Kranjski Gori. V nedeljo, 9. avgusta, bo ob 8. uri pohod v dolino Vrat, ob 10. uri v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori zlata poroka, ob 14.30 uri pa vaški dan v Ratečah. V torek, 11. avgusta, bo kranjskogorski župan Jože Kotnik obiskal vse občane, ki so letos dopolnili 90-letnico, v nedeljo, 30. avgusta, pa bo ob 21. uri projekcija slovenskega filma Brezno v šotoru v Kranjski Gori. Tako kot vsako leto tudi letos potekajo na Dovjem in v Mojstrani Aljaževi dnevi, ki so že sedmi po vrsti in bodo potekali v znamenju planinstva ter se vključujejo v mesec praznovanja občinskega praznika. Ob letošnjih Aljaževih dnevih so v četrtek, 6. avgusta, v Triglavski muzejski zbirki v Mojstrani odprli razstavo slikarskih del slikarske kolonije Vrata 98 in s tem uradno začeli Aljaževe dneve 98, ob 18.30 uri pa je bila v osnovni šoli v Mojstrani svečana seja upravnega odbora Planinskega društva Dovje - Mojstrana ob 70-letnici društva. V soboto, 29. avgusta, bo ob 19. uri v kulturnem domu na Dovjem retrospektiva slovenskih filmov s planinsko tematiko ter ob 20. 30 uri v kulturnem domu na Dovjem otvoritev razstave fotografij domačina Janeza Kramarja, člana Foto kluba Jesenice z naslovom Retrospektive. V nedeljo, 30. avgusta, bo ob 8. uri pohod v Vrata po planinski učni poti, ob 16. uri pa sklepni del Aljaževih dnevov in maša pri Aljaževi kapelici v Vratih. Naj omenimo le še to, da je v avli občine Kranjska Gora na ogled zanimiva razstava fotografij Vida Černeta na temo Prehojene poti razvoja Kranjske Gore. OBČINA KRANJSKA GORA Ob občinskem prazniku občine Kranjska Gora želiva vsem občanom in obiskovalcem naše občine prijetno počutje med nami. Jože Kotnik župan s sodelavci v občinski upravi Jože Zupančič predsednik Občinskega sveta s člani Občinskega sveta KRANJSKA GORA PRAZNUJE GOSTILNA A.K. ZG. RADOVNA 18 4281 MOJSTRANA Tel.: 064/891-152 BLED 12 km ZG. RADOVNA MOJSTRANA PONUDBA: domači narezki, jedi po naročilu, v nedeljo sveži krofi in popoldansko jahanje. Kmalu dobrodošli v naših APARTMAJIH. Občinski nagrajenci Sašo Misotič. s.p. Za. Rute 68 a. 4282 Gozd Martuljek Tel.: 064/880-067, Mob.: 0609/647-421 ELEKTROINSTALACIJE - SERVIS - IZPOSOJA IN PRODAJA AVTOMATOV ZA NUĐENJE TOPLIH IN HLADNIH NAPITKOV. ZORMAN zaključna dela v gradbeništvu in solastnik dn.o. Drago Zorman, direktor Alojza Rabiča 36, 4281 Mojstrana tel/fax: 064 891-282, nmt: 0609 648-3M gsm: 041 648-314 VULKANIZERSTVO MATJAŽ DOLŽAN, 6.p, Z0. Rute 01. 4232 Gozd Martuljek Tel.: 064/&&0-062 e&tttamo ob obJInstem prazniku; d.o.o. ^ Tel.: 064/891 301 MOJSTRANA TRIGLAVSKA 25 4281 MOJSTRANA Mob.: 0609/644-926 GSM: 041/644-926 PODJETJE ZA PREVOZ, EL STORITVE, TRGOVINO IN GOSTINSTVO PREVOZNIŠTVO: kiper prevozi, izkopi, dostava tampona, zemlje, gramoza EL. STORITVE: vse vrste el. instalacij, adaptacije, novogradnje LAIKA BAR, TRIGLAVSKA 13, MOJSTRANA Del. čas: pon. - čet.: od 7.00 - 23.00. pet. - ned.: od 7.00 - 24.00 ORODJARSTVO IN KLJUČAVNIČARSTVO PRETNAR VINKO, s.p. TRIGLAVSKA CESTA 52, MOJSTRANA Tel.: 064/891-032 OBČANOM IN OBČANKAM OBČINE KDANJ&KA GODA ŽELIM LEPO PRAZNOVANJE OBČINSKEGA PDAZNIKA. Hotel LEK Kranjska Gora Spoštovane občanke in občani! Ob prazniku občine Kranjska Gora Vam iskreno čestitamo, naši občini pa želimo uspešen in ploden razvoj. Po svojih močeh bomo k skupnemu napredku prispevali tudi mi. PIZZERIJA KARAVANKE Bašelj Viljem, s.p. Borovška cesta 95, Kranjska Gora Soobčankam in soobčanom čestitamo ob občinskem prazniku! Zlati in bronasti grbi za najboljše Občina Kranjska Gora bo podelila štiri občinska priznanja posameznikom za uspešno delo in skupinsko priznanje društvu. Kranjska Gora, 6. avgusta -Občina Kranjska Gora bo jutri, v petek, 7. avgusta, na slavnostni seji podelila tudi naslednja občinska priznanja: zlati grb občine Kranjske Gore bo prejel Avgust Delavec, bronasta priznanja pa: Janez Brojan mlajši, Janez Kunstelj, Jožef Alojzij Pezdirnik in Planinsko društvo Kranjska Gora. Na slavnostni seji bo župan občine Kranjska Gora podelil letošnja priznanja - zlate in bronaste grbe občine Kranjska Gora. Dragocena muzejska zbirka Avgust Delavec je bil rojen leta 1918 na Dovjem. V Planinsko društvo Dovje - Mojstrana se je včlanil leta 1946, bil je soustanovitelj Gorske reševalne službe Mojstrana in njen aktivni član vse do leta 1980. Sodeloval je v več kot sto reševalnih akcijah. Kar nekaj desetletij je bil tajnik GRS, še vedno pa dela pri alpinistih. Bil je soustanovitelj alpinistične dejavnosti Planinskega društva Dovje -Mojstrana in do danes opravil okoli 300 plezalnih vzponov in tur v domačih in tujih gorstvih. Od leta 1958 je delal tudi kot gorski vodnik v domača in tuja gorstva. Avgust Delavec sodeluje tudi pri vzgoji mladih planincev v okviru planinskega podmladka na Osnovni šoli 16. december Mojstrana, dvanajst let pa je tudi predsednik gospodarskega odbora pri Planinskem društvu. Njegovo zelo pomembno delo je tudi zbiranje in urejanje zgodovinsko - planinskega gradiva. Z zbiranjem je začel takoj po drugi svetovni vojni, organiziral razne razstave na temo planinstva in planinske zgodovine in v sodelovanju s člani muzejskega odbora vodil večino aktivnosti za pridobitev in adaptacijo prostorov Triglavske muzejske zbirke, ki so jo v Mojstrani odp.rli leta 1984. Danes dela kot zbiralec in urejevalec zgodovinskega gradiva ter skrbnik Triglavske muzejske zbirke. Učitelj in vodnik mladih Janez Brojan mlajši je sin znanega alpinista in gorskega reševalca Janeza Brojana, zato ni presenetljivo, da se je že v mladosti odločil, da bo nadaljeval očetovo uspešno alpinistično pot. Tako je leta 1961 postal Član Alpinističnega odseka v Jože Pezdirnik Planinskem društvu Dovje -Mojstrana, hitro dozorel v vrhunskega alpinista in kot član mojstranskih veveric preplezal precej svtovno znanih smeri po svetu. Sodeloval je tudi v odpravi Alpinističnega odseka Kranj v Hindukuš in IV. JAHO na Makalu. Posebno pozornost pa zasluži njegovo delo na področju gorske reševalne službe. Leta 1963 se je vključil med gorske reševalce in leta 1978 postal načelnik GRS Mojstrana, kar je še danes. Njegovo delo je zelo dobro: reševalna postaja dobiva novo opremo, reševalci postajajo usposobljeni in na svojem področju zelo uspešni. Od leta 1990 je inštruktor letalskega reševanja, zadnjih deset let pa tudi član letalske podkomisije GRS, kjer pripravlja strokovno literaturo za letalsko reševanje. Aktivno sodeluje pri usposabljanju pripadnikov Slovenske vojske za letalsko reševanje. Sodeloval je na več kot 300 reševalnih akcijah, od katerih jih je več kot 200 tudi vodil. Postaja GRS v Mojstrani je ena tistih postaj, ki ima največ reševalnih akcij zato, ker je v območju pod Triglavom. Janez Brojan tudi aktivno sodeluje pri vzgoji mladih reševalcev, pri organizaciji mladinskih taborov in raznih tekmovanj. Več kot 200 reševalnih akcij Janez Kunstelj je že v rani mladosti vzljubil gore in postal član Planinske zveze Slovenije. Kmalu se je priključil Gorski reševalni službi, katere aktivni član je že več kot 30 let. Skoraj dvajset let deluje na postaji Gorske reševalne službe Kranjska Gora, kjer je že tretji mandat njen načelnik. OBČANKAM IN OBČANOM KRANJSKE GORE ČESTITAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU! Želim, da bi s skupnimi močmi in sodelovanjem ustvarili pogoje za napredek v gospodarstvu, za polno zaposlenost, za urejenost in ekološko zdravje Zgornjesavske doline. Kot poslanka v Državnem zboru Republike Slovenije, izvoljena tudi na območju občine Kranjska Gora, si bom še naprej prizadevala za takšno zakonodajo, ki bo v prid nadaljnjemu in vsestranskemu razvoju naše občine. Darja Lavtižar Bebler, poslanka AVTOPREVOZNIK IN TEŽKA GRADBENA MEHANIZACIJA JEREB ZVONKO, s.p. DOVJE 100 B, 4281 MOJSTRANA Tel.: 0647891-661 OB PRAZNIKU OBČINE KRANJSKA GORA ŽELIM VSEM SOOBČANOM LEPO PRAZNOVANJE. Avgust Delavec Kot gorski reševalec je Janez Kunstelj v vseh teh letih sodeloval v več kot 200 reševalnih akcijah. Veliko truda je vložil v preventivo in v izobraževanje mladih. Zaveda se, da je le dobra usposobljenost mladih reševalcev pogoj za varno in uspešno delo v reševalnih akcijah. Janez Kunstelj je tudi podpredsednik Planinskega društva Kranjska Gora in skrbi za mlade. Kot eden izmed najboljših gorskih reševalcev v Sloveniji je za svoje delo prejel že številna priznanja Planinske zveze Slovenije, med drugim tudi bronasti, srebrni in zlati častni znak GRS. Janez Brojan ga premoženja našim vasem. Pripravil je vso pravno dokumentacijo za ponovno vzpostavitev največje agrarne skupnosti v Sloveniji - agrarne skupnosti Dovje. Za svoje delo je prejel že več priznanj, med njimi leta 1992 tudi priznanje Zadružne zveze Slovenije za dolgoletno uspešno delo na področju zadružništva. Hanzova pot - vodniška pot Planinsko društvo Kranjska Gora je bilo ustanovljeno leta 1908 in praznuje 90-letnico svojega obstoja. Vsa zgodovina društva je povezana z množičnostjo in vzgojo mladih planincev. Planinsko društvo je uspešen mentor planinskega krožka na V kranjskogorski občini so se že zvrstile številne prireditve ob občinskem prazniku. Med drugim je potekalo tekmovanje gasilcev treh dežel - na sliki - podkorenški gasilci so praznovali 90-letnico, najbolj zabavno in množično pa. bo ob koncu tedna: v Ratečah in v Vratih. Za pravice razlaščenih vasi Jožef Alojzij Pezdirnik že vrsto let uspešno dela na področju zadružništva in kmetijstva. Leta 1976 je postal član vaškega odbora Dovje, v letih od 1990 do 1994 je bil član družbenopolitičnega zbora nekdanje občine Jesenice. Od leta 1994 pa je član občinskega sveta občine Kranjska Gora, kjer vodi odbor za kmetijstvo in gozdarstvo. Na področju kmetijstva se je njegovo družbeno delo začelo že leta 1968, ko je kot mlad zadružnik postal član upravnega in nadzornega odbora tedanje kmetijske zadruge v Radovljici. Ob spremembi zakonodaje v letu 1991 je bil med ustanovnimi člani zadruge Sava, njen predsednik in nato predsednik upravnega odbora do leta 1995. V času od leta 1980 do 1994 je bil predsednik pašne skupnosti Dovje. Prvi v Sloveniji je sklical zbor razlaščenih vasi - to je bil začetek pozneje zelo močnega gibanja za vračanje razlaščene- osnovni šoli Kranjska Gora in ta krožek tudi v celoti finančno podpira. Lastniki so treh pla-ninskih postojank: Koče v Krnici, Koče na Gozdu in Mihovega doma. Za vse postojanke zgledno skrbijo. Pred kratkim so popolnoma obnovili Kočo na Gozdu, ki vedno bolj postaja zbirališče planincev in tudi otrok, ki spoznavajo naš alpsk1 svet. Planinsko društvo skrbi za gorska pota čez Kriško steno in za Hanzovo pot na Prisank Prav Hanzova pot naj bi postaja prva vodniška pot v Slovenij1-Planinsko društvo se namreč zavzema za ohranjanje prvobit' nosti naših gora, ki jih s sedanjim množičnim turizmo Že uničujemo. Še letos bodo v starem Ta' marju postavili spominsko obeležje vsem žrtvam gora na območju PD Kranjska Gora; Posebno poglavje pa je tud} delo GRS, ki je bila v Kranjsk' gori ustanovljena pred 86. le*1' Samo lani so opravili več ko* 1100 reševalnih ur v 21 reševalnih akcijah. IN$TALATERSTVO ZA VODOVOD IN CENTRALNO KURJAVO - SANI - TERMO, d.o.o. JEZERC117,4282 GOZD MARTULJEK Tel.: 064/880-892 GSM: 041/721-678 OGLASI 21. STRAN • GORENJSKI GLAS esce- Begunjska cesta 10, 4248 Lesce, tel.: 733-431 NA LETALIŠČU V LESCAH VAS VABIMO JUTRI, V SOBOTO, 8. 8.1998, OD 10. URE DALJE NA DAN ODPRTIH VRAT - PANORAMSKI POLETI - SKOKI S TANDEM PADALOM - POLETI Z AKROBATSKIMI LETALI OB 20. URI - KONCERT SKUPINE AGROPOP V nedeljo, 9.8.1998, od 15. do 18. ure LETALSKI MITING DOBER IZLET Nemški znak RAL za Jelovico Prizadevanja za kakovost svojih izdelkov je škofjeloška Jelovica potrdila s pridobitvijo nemškega znaka RAL za notranja vratna krila s posebno konstrukcijo in je hkrati prva in edina proizvajalka notranjih vrat pri nas, ki ima pridobljen ta znak. Konstrukcija vrat, ki imajo Znak kakovosti RAL RG 426 se od standardne konstrukcije razlikuje po posebni plošči s parno zaporo in polnilom iz iverokala. Vrata s tako konstrukcijo se priporočajo v prostorih z dolgotrajno povišano zračno vlago ali pri. prehoduJz neogrevanih vež oz. stopnišč v ogrevane prostore. Inštitut IFT Rosenheim, ki vrata,, na podlagi preizkusov in testiranj, razvršča v ustrezne klimatske razrede in. razrede mehanske vzdržljivosti, je opravil testiranja na podlagi pooblastila nemškega Združenja za kakovost" no-vrat, katerega^član je tudi Jelovica. Omenjeni inšjjtutje.. lodŠlašČen ža nadzor* izdelave* vrat zrznakom RAt,, ■.izdelovanje izdelkov, katerih kakovost je podkrepljena s irtifikati in atesti je še ena od poti, s katerimi si škofjeloška ilovica odpira vrata na zahtevna zahodnoevropska tržišča. Pivovarna Union posodablja svoj vozni park Takšni le poslikani tovornjaki že vozijo pivo in brezalkoholne pijače Pivovarne Union po vsej Sloveniji. V Pivovarni so se namreč odločili za prenovo vozil, saj v skladu s smernicami komiteja Evropske unije za cestni prevoz prehrambenih izdelkov z odprtimi tovornjaki in tovornjaki s ponjavami po letu 2000 ne bo več mogoč. Tako bodo svoje izdelke odslej razvažali s prenovljenimi tovornjaki, ki so tudi poslikani v skladu s celostno Podobo Pivovarne Union in njihovo izdelčno strategijo - Uni, Zala in Sola. Iz Radovljice v Gardaland V rubriki GLASOV DOBER IZLET v sodelovanju z ROZMAN BUSOM, s,p. z Lancovega pri Radovljici vabimo na rajžo v GARDALAND prihodnjo soboto, 15. avgusta, po izjemni ceni 6.800 tolarjev, z možnostjo plačila na dva čeka. Odhod 15. avgusta ob treh zjutraj iz Radovljice, s postankom v Kranju ter v Šenčurju. Zabava v Gardalandu do poznih večernih ur, ko je v zabaviščnem parku najlepše, in prihod na Gorenjsko v nedeljo zjutraj. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila: ROZMAN BUS Radovljica, telefon (064) 715-249 ali (064) 411-887 (Rozman Bus PE Šenčur). Sredi poti med Gorenjsko in Celjem na Trojanskem hribu nas že od leta 1859 čaka domačija Konškovih, ki že desetletja ohranja sloves dobre kuhinje in prijetnega počivališča na izredno prometni legi. Pred dobrimi tridesetimi leti so zasloveli po trojanskih krofih in po njih slovijo še danes, ko kot Gostinsko podjetje Trojane pod vodstvom direktorja Bojana Gasiora dnevno prodajo 10.000 do 20.000 krofiw. PričaKujejo, da bodo v kratkem ocvrli stomiliionti krof. Svojo ponudbo so popestrili, tako si v gostišču lahko poleg dobre hrane privoščimo prav tako dobre sladice, kot so prekmurska gibanica, čokoladna rezina in se veliko drugih. Tudi Glasovi izletniki se s svojim avtobusom skoraj vedno ustavljamo na Trojanah, saj samo tako lahko utišamo klice naših potnikov: Gremo na krofe! GORENJSKEGA SEJMA V KRANJU od 14. do 23- avgusta 1998 Vam ponujamo POPUST do 14% za celoten proizvodni program Jelovice Za nakup nad 100.000 SIT tudi darilo. JELOVICA Lesna industrija d.d., 4220 Škofja Loka, tel.:064/61-30, fax: 064/634-261, E-mail: info@jelovka.si ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel.: 064/632-270, 61-30, fax: 064/632-761; KRANJ, Partizanska c. 26, tel., fax: 064/211-232; MURKA Lesce, tel.: 064/718-110, fax: 064/718-457 Za ljudi, ki so zaradi svojega poklica veliko na nogah, za vse, ki imajo težave z bolečimi nogami, za prijetne sprehode... "ANGIE "ALSACE" berkemann- tm%iV\i\i&&wt>ii\ ****** &Sin d.o.o. Kidričeva 47a, Zlato polje, tel.:064 226 464 TURISTIČNA AGENCUA Glavni trg 20, 4000 Kranj, tel./fax: 064/22-32-85 POLETJE '98 PREPUSTITE SE VETRU IN POČITNIKUJTE Z NAMI! ZA ZAMUDNIKE JE ŠE VEDNO DOVOLJ PROSTORA NA SLOVENSKI IN HRVAŠKI OBALI! HOTELI IN APARTMAJI NA SLOVENSKI OBALI: PORTOROŽ. ANKARAN, IZOLA NOVIGRAD - HOTEL LAGUNA IN MAESTRAL POREČ - HOTEL ZAGREB. RUBIN IN KRISTAL RABAC - APARTMAJI LANTERNA CRES - APARTMAJI MARTINŠČICA IN HOTEL KIMEN SABUNIKE PRI ZATONU - ZASEBNI APARTMAJI ZASEBNI APARTMAJI NA ZADARSKEM OBMOČJU IN OTOKIH V SREDNJI DALMACIJI NUDIMO VAM ZELO UGODNE PLAČILNE POGOJE - ODLOG PLAČILA DO 6 MESECEV!!! REZERVACIJE V ZADNJEM HIPU • SUPER POPUST!!! ON Ski sun & Fun, Parmova 41, Ljubljana, tel.: 061/133-60-26, fax: 061/323-585 IZREDNO UGODNO POČITNICE NA BRAČU BRAČ - kraj Postira - paviljoni Tamaris, B kategorija, sobe s teraso TWC, 20 m od morja, 7 x polpenzion - SAMO!!! 29.900 SIT na osebo (prevoz lasten ali z letalom) Možnost plačila na obroka brez obresti! BOL in Hvar apartmaji - v septembru apartma za 4 - 5.900 SIT/dan, apartma za 3 - 5.000 SIT/dan Prijave in informacije: Ski sun & Fun, Parmova 41, Ljubljana, tel.: 061/133-60-26, fax: 061/323-585 IZLETNIŠKI KOTIČEK GORENJSKEGA GLASA LN RADIA TRŽIČ (^I^I^cJI©ISIIGLAS_ Zavetišče na Šiji (1528 m) pod gorskim grebenom Košuto Vas vabi v prijeten gorski ambient, kjer je s hrano, pijačo in prenočišči poskrbljeno za Vaše dobro počutje. Pričakujemo Vas vsak konec tedna v letu, v avgustu pa vsak dan. Informacije in rezervacije: 0609 617 447 ali 064 563 699. Kmečki turizem pri Mežnarju na Štefanji Gori nudi kot novost od letošnjega 1. maja tudi bronasto, srebrno in zlato značko za stalne obiskovalce. Bronasto dobi tisti, ki pride k njim 50-krat, srebrno tisti, ki pride 75-krat, zlato pa ob stotem obisku. Stoprvi obisk pomeni včlanitev v Klub stotih. Od lanske sezone je že 10 takih. V teh vročih dneh nudimo obiskovalcem kislo mleko, domače mesne specialitete, pečejo tudi domači kruh. Za večje skupine sprejemamo naročila po tel.: 064/421-581 j I s I i i HOTEL MEDIJSKE TOPLICE ^^r^^Hm^^^m^^^m^^m^^^ l\m^^^ MEDIJSKE TOPLICE l, I4ll IZLAKE \_*J{P~Y***^-*^^r^*- ^ ^ TEL: +386/60l/74 117, 47 140, FAX.: 74 044 E-MAIL: HOTELMEDIJSKE.TOPLICE@SIOL.NET Sonce in vročina kličeta po osvežitvi. Zato so za vas odprta vrata termalnega kopališča Medijske Toplice v Izlakah. Pod vodstvom novega lastnika so pripravili nekaj presenečenj. Razširjena kopališka plaža, olimpijski bazen (26 stopinj C) in dva manjša bazena (29 stopinj C) s termalno vodo, ter tobogan, ki je s 106 metri med najdaljšimi v Sloveniji, so primerno mesto, da se razgibate in odpočijete. Ob kopališkem kompleksu je na robu gozda v zelenem in mirnem okolju majhen hotel, kjer vas pričakuje prijazno osebje. Medijske Toplice, so v osrčju Slovenije, 5 minut vožnje od Trojan in 45 km od Ljubljane. Vabljeni na oddih v Medijske Toplice. Prepustite se šepetanju gozdov in žuborenju potokov, spočijte si pogled na bujnem zelenju v Termah TOPOLŠICA. Izkoristite ugodne cene naših večdnevnih programov z bogato vsebino in pestrim animacijskim programom. • Posebni popusti za družine • Možnost plačila na obroke Program 7 dni s polnim penzionom že od 40.000 SIT. Pokličite 063/892120 - Pričakujemo vas! MINERAL CARE V zgradbi Kazine na Bledu je podjetje Klarom, d.o.o., kozmetičnemu salonu in zasebni fizioterapiji dodalo še sveto-valno-prodajno drogerijo Bella, ki je namenjena vsem, ki želijo kvalitetne preparate za nego obraza in telesa, predvsem pa tistim, ki zaradi kateregakoli razloga ne obiskujejo kozmetičnih salonov, pa bi vseeno želeli imeti prave in koži primerne preparate. V drogeriji Bella vam bodo kožo pregledali, določili tip kože in na podlagi tega tudi svetovali, katere preparate potrebujete za nego doma, če pa je problem večji, pa svetovali tudi strokovno nego v kozmetičnem salonu. V drogeriji Bella se bodo potrudili, da boste odhajali zadovoljni, saj so vsi preparati za nego obraza, telesa, pro-ticelulitno nego in osebno higieno iz naravnih sestavin iz Mrtvega morja, alg, eteričnih olj in sadnih kislin. Poleg svetovanja in prodaje preparatov pa vam ponudijo tudi obiske solarija s predhodnim preizkusom in ugotavljan- jem optimalnega časa sončenja. Drogerija je odprta v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9. do 12. in od 17. do 20. ure, v sredo, soboto, nedeljo pa od 15. do 20. ure. Tel.: 064/741-129 KLAROM do.o Podjetje za medicinsko kozmetiko, trgovino in zastopstvo ponedeljek, i o. avgusta i mm TVS 1 7.30 Vremenska panorama 8- 55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9- 30 Mala čarovnica, 1. del otroške oddaje 9;45 Lažnivi Kljukec, posnetek gledalke predstave 9-55 Palček David, risana nanizanka 16.15 Izgubljene civilizacije, amer. dokumentarna serija '1.10 Pustolovščina Okavango, francoska dokumentarna, serija 12.00 Alpe Jadran 12.30 Utrip C 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila, Vrema, Šport 13.10 Vremenska panorama 13.25 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 13.55 Intervju 14.50 Poletni most 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17- 30 Radovedni Taček: Park 17.50 Markacije, oddaja za otroke 18- 05 Časovni popotniki, amer. nanizanka 18.35 Otroci sveta, 4. oddaja 19- 05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Savannah, amer. nadaljevanka 20.55 Dobro je vedeti 21.00 Dosje: Kolaboracionisti v Evropi 22.00 Odmevi 22.20 Kultura 22.25 Vreme22.30 Šport 22.40 Fina gospa, angleška nanizanka 23.10 Zgodbe Ruth Rendell, angleška nadaljevanka 0-00 Otroci sveta, ponovitev °-30 Napovedniki TVS 2 9-00 Vremenska panorama 10.00 Na vasi, danska nanizanka 10.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.55 Pasje življenje, amer. nanizanka 11-20 Čudežni otrok, amer. nanizanka 11-45 Šport v nedeljo 12.30 Vinska popotovanja, angleška dokumentarna serija 12.50 Suhec, ponovitev amer. filma 14.20 Euronevvs 16.00 Raj na vsak način, francoski film 17-30 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 18.05 Ivanhoe, angleška nadaljevanka 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Sturio City 20.55 Cik pak 21.45 Pomp 22.45 Brane Rončel 'Zza odra 0.10 Studio city 1.05 Napovedniki KANALA ^°0 Videostrani in TV prodaja 9.00 sčni časi, ponovitev 9.30 Družinske (e • Ponovitev 10.00 Cannon, ponovilo .Ji-00 Misija: Nemogoče, ponovitev <;00 Petrocelli, nanizanka 13.00 Dan-^vjeve zvezde, vedeževanje v živo 14.00 Z?*" in lepi, nadaljevanka 14.30 Oprah now, ponovitev 15.30 Sončni zaliv, '^aaljevanka 16.00 Družinske vezi, '^nizanka 16.30 Cooperjeva druščina 17'00 Družinske zadeve, nanizanka /•30 Alf, nanizanka 18.00 Princ z Bel S„a' nanizanka 18.30 Oprah Show: °onnie Rait 19.30 Korak za korakom, 'anizanka 20.00 Simpatije, nadaljevan-23 nn'00 Zar 'Jubezni, film o.OO Lepota telesa, oddaja o življens- 0 -SI ntilu 000 Ellen' nanizanka ■JO Prijatelja v krilu, nanizanka •°0 Misija; Nemogoče, nanizanka o"rx Cannon, nanizanka 3-00 Video starni POP TV •00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za va i °' Ponovitev ameriške nadaljevanke 10.50 TOP shop, televizijska podaja 11.00 Najboljše iz Melrose Us h63' P°novitev 12.00 Resnične ,,3 dokumentarna nanizanaka 13 On Sportni kr°9 «•00 Bolnišnica upanja, ameriška na-0„anka 14.00 Obalna straža 15.00 gledalo, avstralska nanizanka 15.30 g* vedno, ameriška nadaljevanka 16.30 17 ?rle na^e9a mesta, amer. nanizanka ka in Kassandra. mehiška nadaljevanja t 0 Začeti znova, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 film ootica tedna: Na tuJ račun, ameriški ?.„ 22-00 Južni Brooklvn, amer. nani-kn?S. 2300 Ciklus fi|mov Johna Mal- "vicha: Predmet lepote, amer. film 1.00 *5 ur 1.30 Videostrani TV 3 dSii™ Prodaia 8.15 TV shop predstavlja 10.30 TV prodaja 11.00 TV čf£P Postavlja 13.30 Glasbeni motor- 9.00 Srečni časi, ponovitev 9.30 Družinske vezi, ponovitev 10.00 Cannon, nanizanka 11.00 Misija: Nemogoče, ponovitev 12.00 Petrocelli, nanizanka 13.00 Atlantis, ponovitev 14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 14.30 Oprah Show, ponovitev 15.30 Sončni zaliv, nanizanka 16.00 Družinske vezi, nanizanka 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka 17.00 Družinske zadeve, nanizanka 17.30 Alf, nanizanka 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 18.30 Oprah Show: Chrisjopher Reeve 19.30 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Odklop: adrenalin 21.00 Enota Delta, film 23.00 Svilene sence, nanizanka 0.00 Macgvver, nanizanka 1.00 Misija; Nemogoče, nanizanka 2.00 Cannon, nanizanka 3.00 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija, jutranji program na MMTV, Tele 59, TV Robin 10.00 Za vedno, ameriška nadaljevanka 10.50 Top Shop 11.00 Kassandra, mehiška nadaljevanka 12.00 Otroški zdravnik, nemška nanizanka 13.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka, 7. sezona 14.00 Obalna straža, ameriška nanizanka 15.00 Ogledalo, avstralska nanizanka 15.30 Za vedno, ameriška nadaljevanka 16.30 Ograje našega mesta, amer. nanizanka 17.30 Kassandra, mehiška nadaljevanka 18.30 Začeti znova, amer. nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Materina bitka, francoski film 21.45 Mladi par, ameriška nanizanka 22.30 Krila, amer. humoristična nanizanka 23.00 Ciklus filmov Johna Malkovicha: Ljudje in miši, amer. film 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 10.00 Corrina, Corrina, ponovitev amer. filma 11.45 Otroški program 14.50 seaOuest DSV 15.40 Zvezne steze 16.25 Lois in Clark: nove supermanove dogodivščine 17.15 Vsi pod isto streho 17.40Korak za korakom 18.05 Roseanne 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki, Kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Bolečine lepote, amer. film 21.45 Zadnja postaja pekel, amer.film 23.25 Napad na ladjo Mavrični bojevniki, amer. film 0.55 Smrtonosna zahteva, amer. kriminalka 2.25 Peteriva, ki vzbuja strah, ponovitev italijanskega filma 4.10 Oxford Blues, amer. komedija TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 10.30 TV prodaja 11.00 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev 14.00 TV shop predstavlja 16.40 Glasbeni kolaž 17.20 Videoboom 40, ponovitev glasbene oddaje 18.30 Sosedje, ponovitev nanizanke 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.10 Sosedje, nanizanka 20.45 Vera in čas 22.00 Nocoj, kontaktna razvedrilna oddaja 23.30 TV shop predstavlja IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Torkova vroča linija - v živo 21.30 Šport in rekreacija, ponovitev 22.00 Ponovitve 23.30-Top spot 23.35 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovneije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: 9.50 EPP 10.00 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar - Borzna hiša Ilirika 15.30 Prenos radia Slovenje - dogodki in odmevi 16.05 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Godan 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 20.00 - 21.00 911 turbo 24.00 Zaključek programa GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 ŽIVA - TV magazin, ponovitev regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV 16.00 Zvezdne steze: Nova generacija, ameriška nanizanka 17.00 Sedma sila, ameriška nanizanka 18.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 19.00 Živa - novice 19.15 Kassandra, mahiška nadaljevanka 20.00 Severna obzorja, ameriška nanizanka 21.00 Severna obzorja, ameriška nanizanka 22.00 Živa -TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 Sreča pa taka, ameriška nanizanka 0.00 Super vohun, ameriška nanizanka AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Na svidenje, Franziska! ponovitev nemškega filma 10.40 Drzni in lepi 11.25 Zvezna dežela danes, ponovitev 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05Šiling, ponovitev 12.35 Dežela in ljudje 13.00 Čas v sliki 13.10 Starši niso slabi 14.00 Umor, je napisala 14.45 Drzni in lepi, amer. nadaljevanka 15.30 Prednost domačih, show 16.00 Stari 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla Avstrija 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki, kultura 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Mon-sumski gozdovi, dokumentarni film 21.05 Poročilo, politični magazin 22.00Čas v sliki 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna 23.20 Dan v peklu, dokumentarni film 0.00 Čas v sliki 0.30 Družin za umret 0.55 Roseanne 1.20 Žareče nebo, drama 2.55 Pogledi od strani 3.05 Bolečine lepote, ponovitev amer. filma 4.30 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 812 19.25 TV prodaja 20.00 Naj videospot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Skrivnost je v človeku: Večer z Magdaleno, ponovitev 21.10 Poročila Gorenjske 812 21.25 Priporočamo - EPP blok 3 21.30 Potovanja, voditelj Janin Klemenčič 22.00 Vroča kolesa, oddaja o avtomobilizmu 22.40 Naj video spot tedna 22.45 Poročila Gorenjske 812 23.00 TV prodaja 23.15 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Skozi pravljico v svet 20.10 Spot dneva 20.15 Oglasi 20.20 Iz produkcije združenja lokalnih televizij Slovenije - CATV Kamnik 20.50 Videoboom 40 20.55 Videoboom 40, slovenski videospoti 21.45 Film: Nočno obleganje TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Odska predstava ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Gorenjec in Gorenjka meseca (kontaktna oddaja, telefon 881 910) 18.55 Torkov športni pregled 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Otvoritev razstave v razstavnem salonu fundacije Cjuha na Bledu, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket 20.05 3, 2, 1 GREMO - oddaja domače zabavne glase z gosti v živo iz studia 21.30 Telemarket 21.40 Napoved sporeda za sredo 21.45 Videostrani KINO R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 15:30 na 88,9 in 95 Mhz UKV. Dopoldne objavljamo obilico zanimivih in uporabnih informacij. Opoldne boste lahko sodelovali v rubriki Vi sprašujete, Radio Tržič išče odgovore. Ob 12:30 je na sporedu oddaja Na štirih kolesih, sledi pa prenos poročil ob 13;00. Ob 13:40 bomo skušali posredovati nekaj odgovorov na vprašanja poslušalcev Ob 14:35 pa pride na vrsto torkova tema. Sledijo lokalne novice ob 15:30, ob 16:30 pa prenos oddaje radia Deutsche VVelle. Nato bo na vrsti tečaj nemškega jezika, ob 17.25 pa oddaja S'm Tržičan. 18:05 je čas za oddajo Športni obzornik. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Kaj danes za zajtrk? -kontaktna oddaja 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Pogled v današnji dan 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Gibljive slike 10.00 Aktualno: 90-letnica Gasilskega društva Blejska Dobrava 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno: Radijski sejem rabljenih učbenikov 11.40 Oglasi 12.00 BBC novice, vreme 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.30 Prosta delovna mesta 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Popoldne z Bracom Korenom 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Bohinj 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.40 Oglasi 20.00 Lestvica izpod Triglava 20.40 Oglasi 21.30 Večerni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes - jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.30 Črna kronika 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Zdravje in lepota 10.30 Pogled v zvezde 11.00 Vrelci zdravja in lepote 12.00 BBC novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.00 Spoznajmo se 9.30 Vaše mnenje o ... 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori na jutro 13.00 Dober dan 13.30 Kamniške novice 14.00 Pasji radio 14.35 Spoznajmo se 14.45 Anketa 15.00 RGL obvešča in komentira 16.00 Črna kronika 17.30 Osir -tedenski pregled domačega dogajanja 18.45 Vreme 19.00 Izbranka tedna 20.00 Zaprta vrata 21.00 Avtodrom, oddaja o avtomobilizmu 1.45 Ljubezen, -erotika, seks, pornogratija R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dneuv na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške mintue s Ciciklubom 7.40 Za dobro letino 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 11.15 Glasbeni urednik vam predstavlja 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dnevu na pot in Svetnik dneva 13.00 O zdravju (pripralvja Erna Urbane) 14.00 Poročila 14.30 Pregled tiska 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 16.00 Čestitke 17.15 Šport na radiu Ognjišče (pripravljata Slavko Obrc in Dragan Egelic) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovednik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem -oddaja za študente 22.00 Poročila 22.30 Slovo HTV 1 KINO CENTER ameriški akcijski thriller ELITNI MORILCI ob 18.30 uri; ameriška komedija SKRIVNOSTNO PLEME ob 20.30 uri STORŽIČ Do 14. avgusta zaprto! ŽELEZAR JESENICE Danes zaprto! KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški erot. thriller DIVJE STRASTI ob 20.30 uri SREDA* 12. AVGUSTA 1998 TVS i 7.30 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Moja enciklopedija živali: Sova 9.40 Waynove dogodivščine, avstralska nanizanka ' 10.05 Mejniki naravoslovja in tehnike, nemška dokumentarna nanizanka 10.20 Velike knjige, amer. dokumentarna oddaja 11.10 Made in Slovenia 12.05 Hrošči, angleška nanizanka 13.00 Poročila, Vreme, Šport 13.10 Tretji kamen od sonca, amer. nanizanka 13.30 Počasi naprej - nesreča Exxona Valdeza, amer. film 15.00 Večni sanjač, amer. nanizanka 15.25 Inšpektor Morse, angleška nanizanka 16.20 Naši misionarji na Slonokoščeni obali 16.55 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Modro poletje, španska nanizanka 18.00 Mlada evropa poje: Finska 18.20 Afiške korenine, angleška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 J.A.G., amer. nanizanka 21.00 Dobrodošla doma 21.05 To življenje, angleška nadaljevanka 22.00 Odmevi 22.20 Kultura 22.25 Vreme 22.30Šport 22.45 Večni sanjač, amer. nanizanka 23.10 Inšpektor Morse, angleška nanizanka 0.00 Picasso in ples, angleška plesna oddaja 1.20 Afriške korenine, ponovitev 1.20Afriške korenine, ponovitev 2.10 Napovedniki nanizanka 0.00 Super vohun, ameriška nanizanka TVS 2 9.00Vremenska panorama 10.00 Na vasi, danska nanizanka 10.30 Pacific Drive, avstralska nanizanka 10.55 Rdeči klic, angleška nadaljevanka 11.45 Pomp 12.45 Seks, cenzura in film, amer. dokumentarna serija 13.35 Lov za zakladom, francoski kviz 15.15 Euronevvs 15.40 TV Prodaja 16.10 Peter in P6mpey, ponovitev avstrlskega filma 17.40 Oglasi 17.55 Maribor: nogomet 19.55 Zurich: atletika, prenos 22.30 Šestero zgodb, avstralska nanizanka 23.25 Lov za zakladom, francoski kviz 0.55 Napoveniki KANAL A 8.00 Videostrani 9.00 Srečni časi 9.30 Družinske vezi 10.00 MacGvver, ponovitev 11.00 Misija: Nemogoče, ponovitev 12.00 Petrocelli, akcijskia nanizanka 13.00 Dannvjeve zvezde, vedeževanje v živo 14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 14.30Oprah show, ponovitev 15.30 Sončni zaliv, nanizanka 16.00 Družinske vezi, nanizanka 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka 17.00 Družinske zadeve, nanizanka 17.30 Alf, nanizanka 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 18.30 Oprah Show: Jim Carry 19.30 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Vsi županovi možje, humoristična nanizanka 20.30 Sam svoj mojster, nanizanka 21.00 Kaskader, film 23.30 Žlahta, nanizanka 0.30 Macgvver, nanizanka 1.30 Misija: Nemogoče, nanizanka 2.30 Dannveve zvezde, ponovitev 3.30 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za vedno, ameriška nadaljevanka 10.50 TOP shop 11.00 Kassandra, ponovitev 12.00 Otroški zdravnik 13.00 Bolnišnica upanja, amer. nanizanka 14.00 Obalna straža, amer. nanizanka 15.00 Ogledalo, avstralska nanizanka 15.30 Za vedno, ameriška nadaljevanka 16.30 Ograje našega mesta, amer. nanizanka 17.30 Kassandra, mehiška nadaljevanka 18.30 Začeti znova, amer. nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 TV kriminalka: Popolna priča, ameriški film 21.45 Newyorška policija, amer. nanizanka 22.30 Krila, amer. humoristična nanizanka 23.00 Ciklus filmov Johna Malkovieha: Prostori v srcu, amer. film 1.00 24 ur 1.30 Videostrani TV 3 8.00 TV prodaja 8.15 TV shop predstavlja 10.30 TV prodaja 11.00 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev mladinske oddaje 14.00 TV shop predstavlja 16.40 Vera in čas, ponovitev 17.50 Živali, ponovitev 18.30 Sosedje, ponovitev 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 20.10 Sosedje, nanizanka 20.45 TV razglednica, ponovitev 21.30 Na robu mogočega, oddaja o ekstremnih športih 22.00 TV prodaja 23.30 TV shop GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - TV magazin, ponovitev regionalnega programa na Uro PTV, RTS in Idea TV 16.00 Odpadnik, amer. nanizanka 17.00 Sedma sila, ameriška nanizanka 18.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 19.00 Živa - novice 19.15 Kassandra, mehiška nadaljevanka 20.00 Sredina bonboniera: Poročni fotograf, film 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 Sreča pa taka, ameriška HTV 1 7.45 Koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 Simpsonovi 10.30Rdeči palček, ponovitev 11.00 Ognjeni obroč 12.00 Dnevnik 12.25 New York 12.55 Popolni tujec, amer. film 14.55 Poročila 15.00 Otroški program 15.30 Stoletje žensk 16.25Risanka 16.35 Igre z divjimi živalmi 17.00 Hrvaška barka 17.40 Poročila 17.50 Zlata kletka 18.35 Kolo sreče 19.05 Loto 19.10 Hrvaška spominjska knjiga 19.30 Dnevnik 20.10 Po sibirskih brezpotjih 22.00 Opazovalnica 22.25 Tehtnica pravice, nadaljevanka 0.00 Sreča je opoteča, amer. film HTV 2 15.30 TV koledar 15.40 Teorija o Lisi, ponovitev angleškega filma 17.00 Savannah, amer. nadaljevanka 17.50 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Na zdravje, ponovitev 19.00 Zagrebška panorama 19.30 Kviz 20.15 Kviz 20.25 Od tkalca do mogočneža, nadaljevanka 21.25 Poročila 21.40 Proces, angleški film AVSTRIJA 1 5.45 Otroški program 8.40 Vsi pod isto streho 9.05 Korak za korakom 9.30 Lois in Clark: Nove supermanove dogodivščine 10.15 Črna dama, amer. film 11.45 Otroški program 14.50 seaOuest DSV 15.40 Zvezdne steze 16.25 Lois in Clark: nove supermanove dogodivščine 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Roseanne 18.30 Družina za umret 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki, kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nogomet: liga prvakov 22.30 Zgodba o Bruceu Leeju, amer. film 0.25 Umor v napačnem okrožju, amer. kriminalka 1.55 Zadnja bitka, amer. film 4.50 Gospod Moto in princ iz džungle, amer. kriminalka AVSTRIJA 2 6.20 Video strani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Grešna vas, nemški film 10.35 Drzni in lepi, pon. 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.10 Poročilo, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Starši niso slabi: 14.00 Umor, je napisala 14.45 Drzni in lepi 15.30 Prednost domačih, show 16.00 Stari 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Loto 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.55 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15Klinika pod palmami, film 21.45 Pogledi od strani -posebna oddaja22.00 Cas v sliki 22.30 Boj za Prago, dokumentarni film 23.15 Tito in Stalin, dok. film 0.00 Čas v sliki 0.30 Družina za umret 0.55 Roseanne 1.20 Žareče nebo, drama 3.05 Pogledi od strani 3.10 Boj za Prago, ponovitev 3.50 Umor, je napisala, ponovitev 4.35 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 813 19.25 TV prodaja 20.00 Naj videospot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 Aktualno... 20.30 Župan z vami: Občina Domžale, gostja: županja Cvetka Zalo-kar - Oražem, (ponovitev), vodi: Beti Valič 21.10 Poročila Gorenjske 813 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Naklo - Večer slovenskih plesov, pesmi in melodij 22.15 Iz arhiva: Prijateljstvo ne pozna meja 22.40 Naj videospot tedna 22.45 Poročila Gorenjske 813 23.00 TV prodaja 23.30 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV ... Videostrani na 51. kanalu z oddajnika na Lubniku TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Iz arhiva 19.00 Risanke 19.15 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled, ponovitev 20.30 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ana-nda - iz cikla predavanja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 22.20 Torkova vroča linija, ponovitev 23.20 Kronika, ponovitev 23.45 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema: Varovanje, gost: mag. Dušan Mikuš, direktor Varnosti Kranj 9.50 EPP 10.20 Ponudba nepremičnin na Radiu Kranj 10.40 Informacije o zaposlovanju 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 15.25 EPP 15.30 Prenos Radia Slovenije - Dogodki in odmevi RS 16.20 Novina rski prispevek 16.50 EPP 17.00 Novinarski prispevek 18.00 Godan 17.50 EPP 20.00 Večerni program: Glasba po izboru Marijana Koželja 24.00 Zaključek programa R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19.00 na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. Pozdravu iz studia sledi napoved prvega dela sporeda, od 10:40 naprej pa lahko prisluhnete uporabnim informacijam. Ob 11.30 bomo metali kovance v radijski juke box, ob 11:50 pa bo na sporedu rubrika Halo OKC, ob 13:00 pa lahko prisluhnete osrednjim poročilom. Nadaljevanje sporeda prinaša ob 13:40 zanimivo temo. Čas ob 14:35 prinaša Glasbeno ropotarnico, ob 15:30 so na sporedu lokalne informa-cijev oddaji Tržič danes. Ob 16:10 so na vrsti obvestila, ob 16:30 bo o svetovnem dogajanju poročal radio Deutsche VVelle. Ob 17:30 sledi oddaja o filmu. Spored bomo sklenili z glasbo. R TRIGLAV 00.00 Nočni glasbeni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Kaj pa danes za zajtrk? 7.40 Oglasi 8.00 Kronika, OKC Kranj, zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 10.00 Aktualno: 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija 11.40 Oglasi 12.15 BBC - novice, vreme 12.15 Obvestila, osmrtnice 12.40 Oglasi 13.00 Lestvica od 1 do 20 13.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna* 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 Popoldanski telegraf 14.40 Oglasi 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.15 Minute za sindikat 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Jesenice 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes -jutri 6.15 Nas jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.00 Dogodki danes - jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Kuhajte z nami 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes - jutri 11.00 Kulturni paberki 12.00 BBC - novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 14.50 Borza 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Dogodki danes - jutri 17.10 Klepet ob glasbi 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz -LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 9.00 Spoznajmo se 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljani 10.30 Tema dneva, gost 11.30 Uganka RGL 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori na jutro 13.30 Štajersko pomurski drobir 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča - komentira 16.00 Črna kronika 16.23 Spoznajmo se 17.00 Glasovanje za izbranko tedna 18.45 Vreme 19.00 Izbranka tedna 19.05 Film 20.30 Na robu 1.45 Ljubezen, seks, erotika, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 ZAČETEK PROGRAMA 5.30 Poročila 6.10 Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom - otroške minutke s Cicklubom 7.40 Za dobro letino 7.50 Sprehodi po slovenski kulturnidediščini 8.00 Poročila 8.15 Jutranji klepet 10.00 Poročila 10.15 Mali ogalsi - radijska trgovina 11.00 Poročila 11.15 Sredini nasveti (Vrtičkar-stov, zdravnik) 12.00 Zvonjenje in ponovitev Današnjemu dneuv na pot in Svetnik dneva 13.00 Zlati zvoki (oddaja o narod-nozabavni glasbi) 14.00 Poročila 14.30 Pregled tiska 15.00 Informativna oddaja, vreme, osmrtnice, obvestila 16.00 čestitke 17.15 Pogovor o., (aktualni komentarji) 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.35 Otroška pesme tedna in pravljica za lahko noč 20.10 Napovendik programa za jutri 20.15 Radio Vatikan 20.35 1. sreda v mesecu Luc v temi (oddaja za slepe) 3. sreda Vstani in hodi (za bolnike in invalide) 4. sreda Kviz 22.00 Poročila 22.30 Slovo KINO TVS 1 KINO CENTER ameriška komedija SKRIVNOSTNO POLETJE ob 18.30 uri; amer. akcijski thriller ELITNI MORILCI ob 20.30 uri STORŽIČ Danes zaprto! ŽELEZAR JESENICE Danes zaprto! KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški erotični thriller DIVJE STRASTI ob 20.30 uri 7.30 Vremenska panorama 8.55 Napovedniki 9.00 TV Prodaja 9.30 Packačkov pisani svet, papirnato gledališče 9.40 Denver - poslednji dinozaver, risana nanizanka 10.00 Mlada evropa poje: Finska 10.15 Afriške korenine, angleška poljudnoznanstvena serija 11.15 Druženje in praznovanje, amer. dok. serija 11.45 Homo turisticus, oddaja o turizmu 12.05 J.A.G., amer. nanaizanka 13.00Poročila, Vreme, Šport 13.10 Zgodbe iz školjke 14.40 Podolgem in počez: Polhov . Gradec in... 15.10 Večni sanjač, amer. nanizanka 15.35 Inšpektor Morse, angleška nanizanka 16.25 Slovenski utrinki, oddaja Madžarske TV 16.50 Obvestila 17.00 Obzornik, Vreme, Šport 17.10 Po Sloveniji 17.30 Jasno in glasno: Kaj punce počnejo za fante in fantje za punce 18.20 Evropska tehnologija, francoska dok. serija 18.35 Izzivi prihodnosti, amer. dok. serija 19.05 Risanka 19.30 TV Dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Naši prijatelji na severu, angleška nadaljevanka 21.00 Dobro je vedeti 21.05Tednik 21.50 Oglasi 22.00 Odmevi 22.20 Kultura 22.25 Vreme 22.30 Šport 22.40 Večni sanjač, amer. nanizanka 23.05 Inšpektor Morse, angleška nanizanka 23.55 Brane Rončel izza odra 1.05 Evropska tehnologija, ponovitev 1.20 Izzivi prihodnosti, ponovitev 1.45 Napovedniki TVS 2 9.00 Vremenska panorama 9.55 Napovedniki 10.00 Na vasi, danska nanizanka 10.30 Pacific drive, avstralska nanizanka 10.55 Družinski zdravnik, španska nadaljevanka 12.00 Cik Cak 13.45 Naša krajevna skupnost 14.25 Euronevvs 15.30 Svet poroča, ponovitev 16.00 TV Prodaja 16.30 Razbijajoče srce, ponovitev francoskega filma 18.00 Oglasi 18.05 Opremljevalke, amer. nanizanka 18.30 Kdo je glavni, amer. nanizanka 19.00 Kolo sreče, TV igrica 19.30 Videoring 20.00 Koncert skupine Strogo zaupno 20.45 Risanje zemlevi- dov, valižanski film 22.30 Bela soba III, angleška glasbena serija 23.20 Nogomet: reportaža iz Velenja 23.35 Napovedniki KANALA 8.00 Video strani 9.00 Srečni časi 9.30 Družinske vezi 10.00 MacGvver, ponovitev 11.00 Misija: Nemogoče, ponovitev 12.00 Petrocelli, nanizanka 13.00 Odklop 14.00 Drzni in lepi, nadaljevanka 14.30 Oprah show, ponovitev 15.30 Sončni zaliv, nadaljevanka 16.00 Družinske vezi, nanizanka 16.30 Cooperjeva druščina, nanizanka 17.00 Družinske zadeve, nanizanka 17.30 Alf, nanizanka 18.00 Princ z Bel Aira, nanizanka 18.30 Oprah show: Gwyneth Paltrow 19.30 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Mesto zločina, nanizanka 21.00 Strasti, laži in prevare: Utrdba, film 22.30 Nema priča , nanizanka 23.30 Macgvver, nanizanka 0.30 Misija: Nemogoče, nanizanka 1.30 Prvi odklopi, dokumentarna oddaja 2.30 Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Za vedno, ameriška nadaljevanka 10.50 TOP shop 11.00 Kassandra, ponovitev 12.00 Ljubezen skozi stoletja, francoska nanizanka 13.00 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 14.00.Obalna straža, ponovitev ameriške nanizanke 15.00 Ogledalo, avstralska nanizanka 15.30 Za vedno, ameriška nadaljevanka 16.30 Ograje našega mesta, amer. nanizanka 17.30 Kassandra, mehiška nadaljevanka 18.30 Začeti znova, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Melrose Place, ameriška nadaljevanka 20.50 Dobim - podarim 21.00 Zgodba Mie Farrovv, ameriška mini serija 22.00 Želite, Milord?, angleška humoristična nanizanka 23.00 Ciklus filmov Johna Malkovieha: Sonce in megla, amer. film 1.00 24 ur, ponovitev 1.30 Videostrani TV 3 8.00TV prodaja 8.15 TV shop 10.30 TV prodaja 11.00 TV shop predstavlja 13.30 Glasbeni motorček, ponovitev mladinske oddaje 14.00 TV shop predstavlja 16.40 TV razglenica, ponovitev oddaje 17.50 Kako kuhajo znani Slovenci?, ponovitev 18.30 Sosedje, ponovitev avstralske nadaljevanke 19.05 Glasbeni motorček, mladinska oddaja 19.30 Risanke 21.10 Sosedje, avstralska nanizanka 20.45 Salon, ponovitev oddaje o kozmetiki in princeskah 22.00 Nocoj, kontaktna razvedrilna oddaja 23.30 TV shop predstavlja GAJBA na Euro PTV, RTS in Idea TV 9.00 24 ur, ponovitev 9.30 Borzni monitor 15.00 Živa - TV magazin, ponovitev regionalnega programa na Euro PTV, RTS in Idea TV 16.00 Robo-cop, ameriška nanizanka 17.00 Sedma sila, ameriška nanizanka 18.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka 19.00 Živa , - novice, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 19.15 Kassandra, mehiška nadaljevanka 20.00 Kameleon, amer. nanizanka 22.00 Kameleon, ameriška nanizanka 22.00 Živa - TV magazin, regionalni program na Euro PTV, RTS in Idea TV 23.00 Sreča pa taka, ameriška nanizanka 0.00 Super vohuna, ameriška nanizanka HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.30 Rdeči palček, ponovitev 11.00 Nova 12.00 Dnevnik 12.25 New York , amer. nadaljevanka 12.55 Ni večje ljubezni, amer. film 14.20 Risanka 14.55 Poročila 15.00 Otroški program 15.30 Stoletje žensk, dokumentarna oddaja 16.25 Risanka 16.30 Chris Croos, angleška nanizanka 17.10 Hrvaška kulturna dediščina 17.35 Poročila 17.30 Zlata kletka 18.40 Kolo sreče 19.10 Hrvaška spominjska knjiga 19.30 Dnevnik 20.10 Stoletje, dok. serija 21.05 Diplomiranec, kviz22.05 Opazovalnica 22.30 Oddelek za umore, amer. nanizanka 23.15 Umri, pošast, angleški film HTV 2 15.10 Koledar 15.20 Dar življenja, ponovitev amer. filma 17.00 Savannah, amer. nadaljevanka 17.50 Risanka 18.05 Hugo 18.30 Popolna tujca, pon. 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.25 Dosjeji X, amer. nanizanka 21.15 Poročila 21.30 Seinfeld, amer. nanizanka 22.00 Mali princ je rekel, francoski film AVSTRIJA 1 5.55 Otroški program 8.50 Vsi pod isto streho 9.10 Korak za korakom 9.35 Lois in Clark: Nove supermanove dogodivščine 10.20 Billy Madison, ponovitev amer. komedije 11.45 Otroški program 14.50 seaOuest DSV 15.40 Zvezdne štete 16.25 Luis in Clark: nove supermanove dogodivščine 17.15 Vsi pod isto streho 17.40 Korak za korakom 18.05 Rosanne 18.30 Družina za umret 19.00 Varuška 19.30 Čas v sliki, Kultura 19.55 Vreme 20.00 Šport 20.15 Nova - ženska s kalibrom, avstrijska serija 21.05 Poletni hoppla, zabavna oddaja 21.50 Dosjeji X: Drugo telo 22.45 Dosjeji X: Paralele 23.35 Umetnine 1.45 Zadnja bitka, 2. del amer. filma 4.35 Maska Fu-Manchuja, amer. film AVSTRIJA 2 6.15 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Klinika pod palmami, pon. amer. filma 10.35 Drzni in lepi, pon. 11.20 Zvezna dežela danes 11.45 Vreme 12.00 Čas v sliki 12.05 Milijonsko kolo 12.30 Modem times, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Starši niso slabi, nemška serija 14.00 Umor, je napisala 14.45 Drzni in lepi 15.30 Prednost domačih, show 16.00 Stari 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošla, Avstrija 18.50 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Ledeni toki! 21.05 Belo-modre zgodbe 22.00 Čas v sliki 22.30 Šiling, gospodarski magazin 23.00 Primer za dva 0.00 Čas v sliki 0.30 Družina za umret 0.55 Roseanne 1.20 Šport: tenis 1.35 Žareče nebo, drama 3.15 Pogledi od strani 3.20 Umor v napačnem okrožju, amer. kriminalka 4.50 Dobrodošla, Avstrija, ponovitev TELE-TV KRANJ ... Videostrani 19.00 Gorenjska televizija danes 19.05 Priporočamo: EPP blok - 1 19.10 Poročila Gorenjske 814 19.25 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 19.30 TV prodaja 20.00 Naj videospot tedna 20.05 Priporočamo: EPP blok - 2 20.10 "Intimni zapisi" Jerice Jerala 20.30Kultura, družba in mi 21.10 Poročila Gorenjske 814 21.25 Priporočamo: EPP blok - 3 21.30 Zvoki citer: Rado Kokalj 22.30 Razmišljanja ob knjigi Spoznanja na dlani 23.10 Iz tiska: Gorenjski glas jutri 22.55 Poročila Gorenjske 814 23.30 TV prodaja 23.50 Gorenjska televizija jutri ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 Oglasi 20.10 Harmonija umetnosti 20.40 Glasbni labirinti 2, narod-nozabavna oddaja 21.10 Oglasi 21.15 Iz produkcije ZLTV - CATV Impulz Kamnik, ponovitev 21.45 Iz arhiva Loka TV - Slikar Pavle Sedej 22.20 Videostrani ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Telemarket ... Telemarket ... Napoved sporeda ... Videostrani IMPULZ KAMNIK 10.00 Video strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program: 19.30 Videostrani 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Četrtki v barvah 23.00 Top spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 Poročila Radia Slovenije 7.20 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 9.20 Tema 9.50 EPP 10.20 Prešernovo gledališče 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz Radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.50 EPP 14.00 Godan 14.20 Borzni komentar - borzna hiša Ilirika 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Prenos Radia Slovenije - dogodki in odmevi 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 17.00 Novinarski prispevek 18.00 Godan 18.20 Music machine 20.00 Večerni program: Parnas, predstavitev 16. Festivala Radovljica 24.00 Zaključek prazničnega programa TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Serijski film 19.30 Presenečneja z Dragom Paplerjem 20.00 Serijski film ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.10 Testna slika 18.15 Napovednik dnevnega programa 18.16 EPP blok 18.20 Videoboom 19.10 Risanka 19.15 Videostrani 20.00 Iz arhiva ponovitev 20.40 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV SISKA KINO R TRŽIČ Oddajamo od 10.00 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz UKV. Prvi del programa, do 11:30, namenjamo uporabnim informacijam in zanimivostim. Ob pol dvanajstih se bomo prvič povezali s terenskim studiom. Ob 11.50 sledi rubrika Halo OKC, ob 13:00 pa osrednja poročila. Tudi danes bomo izbrali Poletno zgodbo. Nadaljevali bomo z lokalno informativno oddajo ob 15.30, z obvestili ob 16.10, poročila Radia Deutsche VVelle pa bodo na sporedu ob 16.30. Ob 16.50 bo sledila oddaja Tudi drugje je lepo, 17.30 pa je čas, ko zaplešemo Pod kozolcem. Ob 18.50 pokukamo še v uredništvo časopisa, ki ga ravnokar prebirate. R TRIGLAV 00.00 Nočni program 5.30 Dobro jutro 5.40 Oglasi 6.00 Razmere na cestah 6.40 Oglasi 6.45 Vreme (Robert Bohinc) 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 7.35 Kaj danes za zajtrk? 7.40 Oglasi 8.00 Kronika OKC - zadnjih 24 ur 8.15 Obvestila 8.30 Telegraf 8.40 Oglasi 9.40 Oglasi 9.00 Popevka tedna 9.15 Voščila, dobre želje 9.40 Oglasi 9.50 Gibljive slike - Kino Železar 10.00 Aktualno: 10.30 Novice 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica: 11.30 Podjetniški Cik cak 12.00 BBC novice, obvestila, osmrtnice 12.15 Obvestila osmrtnice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: \3.40 Oglasi 14.00 Popevka tedna 14.15 Voščila, dobre želje 14.30 PopoldansK" telegraf 14.40 Oglasi 15.00AktualnO'. Radijski sejem rabljenih učbenikov 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.30 Domače novice 17.40 Oglasi 18.00 Pogled v jutrišnji dan 18.30 Občinski tednik Radovljica 19.00 Oglasi 19.15 Voščila 19.30 Večerni glasbeni program R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa 6.00 Dogodki danes, jutri 6.15 Naš jutranji gost 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 6.50 Pregled tiska 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenije 8.00 Dogodki danes, jutri 9.00 Ponovitev jutranjega pogovora 9.50 Nasvet za kosilo 10.00 Dogodki danes, jutri 11.00 Vprašanje in pobude 12.00 BBC \ novice 12.50 Osmrtnice 13.00 Daj dam 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 19.30 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHZ - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, AMZS, vreme, nočna kronika 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.00 Izbranka tedna 8.30 Jutro M lahko tudi takšno 9.00 Spoznajmo se 9.3y Vaše mnenje o 10.00 Kam danes v Ljubljap! 10.30 Tema dneva 11.30 RGL v kuhinji 12.00 BBC novice 12.50 Odgovori na jutro 13.30 Planinski svet 14.00 Pasji radio 14.36 Spoznajmo se 14.45 Anketa 15.00 RGL obvešča - komentira 15.30 Črna kronika 15.45 Kultura 17.00 Glasbeni kviz 18.4» Vreme 18.57 Izbranka tedna 1.45 Ljubezen, erotika, seks, pornografija R OGNJIŠČE 5.00 Začetek programa 5.30 Poročila 6.1^ Pozdrav domovini 6.45 Današnjemu dnevu na pot, Svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom' otorške minutke s Cicklubom 7.40 Za dobro letino 7.50 Sprehodi po slovenski kulturni dediščini 8.00 Poročila 8.15 Poslušalci 0 jutrnaji aktualni temi 9.00 Doživetja 9oraJn narave (pripravlja Robert Božič) 10 .j: Poročila 10.15 Odkrivajmo domovino >n svet (turistična oddaja) 11.15 Turistični pehar 12.00 Zvonjenje in ponovitev Da' našnjemu dneuv na pot in Svetnik dnevjj 14.00 Poročila 14.30 Pregled tiska 15.«^ Informativna oddaja, vreme, osmrntice. obvestila 15.45 Novice iz Ljubljanske borze 16.00 Čestitke 17.15 Naš mali svej (pripravlja Tino Mamic) 18.15 Prdstavjamo glasbene goste 19.00 Radio Glas AmeriK« (VOA) 19.35 Otroška pesem tedna pravljica za lahko noč 20.10 Napovedni* programa za jutri 20.15 Radio Vaqti*a' 20.35 Iz Mohorjeve skrinje (literarne novos ti Celjske Mohorjeve) 21.15 Oddaja klasični glasbi 22.00 Poročila 22.30 Slovo KINO SORA ŠKOFJA LOKA ameriški erotični thriller DIVJE STRASTI ob 20.30 uri KINO OBZORJE ŽELEZNIKI ameriški epski spektakel POŠTAR oo 20.30 uri Če še niste obiskali DISKONTA VINO PIVO na Bobovku pri Kranju, ga obiščite čimprej, ker je To resnično diskont v pravem smislu besede, predvsem pa z diskontnimi cenami. Ponudba je izjemna, pijača, ki nam v teh vročih dneh osveži vsakdan, raznovrstna, ne manjkajo tudi raznorazni prehrambeni artikli, poudarek pa je na kakovosti in nizkih cenah. Cene so tako ugodne, da boste po enkratnem obisku DISKONTA VINO PIVO postali njihov stalni kupec. Presenečeni boste tudi nad njihovimi tedenskimi akcijami. Pa še to!!! Diskont je odprt tudi ob nedeljah in sicer od 8.30 do 13. ure, vse ostple dneve v tednu pa od 7.30 zjutraj do 20. zvečer. Za današnjo križanko so v DISKONTU VINO PIVO NA BOBOVKU PRI KRANJU pripravili tri nagrade in sicer: 1. nagrada - nakup v vrednosti 7.000 SIT 2. nagrada - nakup v vrednosti 5.000 SIT 3. nagrada - nakup v vrednosti 3.000 SIT Tri lepe nagrade tudi tokrat prispeva Gorenjski glas. Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 19. avgusta 1998, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj ali pa oddajte v turističnih društvih Bled, Bohinj, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka, Tržič ali v Turistični agenciji Meridian na Jesenicah, TA Veronika v Kamniku, TA Meridian, Alpska 62, Lesce ali v Glasov nabiralnik v poslovni stavbi na Zoisovi ulici 1 v Kranju. 5**I1TBV NAGRADNE KRIŽANKE OftPicL109 prisPeljih rešhev - pravilna rešitev križanke je: ZDRAVJE, KtJhNOST, LEPOTA - je tričlanska komisija izžrebala: ohr Poletja KLAROM, d.«.«., BUD, to je nega kože , paza P° sončenju, prejmejo: ■ t*eter Pobežin, L6ka 106, Tržič, 2. Joži Bijrjak, Trstenik 1A, Golnik. - ravlina Markun, Cirosova 2, Kranj JakUTl**"'*®Ooi^niskega g|asa pn prejmejo: Atro Z k Tavčarjeva 22, Kranj, Marjan ŠtrukeU, Retnje 30, Križe, ^»^žman, Stara cesta 10, Naklo EDEN OD ČUTOV ABRAHAMOV SIN GORENJSKI GLAS AZIJSKO OVČJE KRZNO DRŽAVA V ZDA AMERIŠKI IGRAI FC (RYAN) HOKEJIST ZUPANČIČ IVO SVETINA GORENJSKI GLAS ZAČIMBA ZAPIZZO IKUA-MENT NEGATIVNI IONI KRAJ PRI OPATIJI REKA V JUŽNI AFRIKI KONČNA ŠOLSKA ZABAVA GRŠKA VODNA NIMFA TOLSTOJEV ROMAN ŽOGA ZUNAJ IGRIŠČA GRŠKI ŠPORTNI KLUB či m i ja PAŠA PEVEC SLABINAC IME PESNICE NEGRI IZDELOV. SODOV ČREVESNI PRI HI Al) ŽENSKI POJEM KIT. FILOZOF. GRADBENI STROJ ZVEZ IZ DRUŽINE KUN IME HUMORISTKE PU1RIH VZKLIK NA Bl-KOBORBI IME HUMORISTKE ERŽIŠNIK OLIVER MLAKAR ČEŠKA PRI-TRDILNICA ATLANTSKI PAKT GR. JUNAK RANLJIV VPETO SMUČ NA POHORJU ZDRAVILNA RASTLINA SLOV. TISKOVNA AGENCIJA TONOVSKI NAČIN KALOR. KURILNO SREDSTVO IRONIČEN CLOVEK NIZOZ. POMORŠČAK, KI JE ODKRIL TA-SMANIJO PESNIK AŠKERC SIBIRSKI VELETOK LEPILO (POG.) IVAN RAOS TURIST. KRAJ V ČRNI GORI RIMSKO MIT. POD-/l-MI.II MAJHEN SUZUKI-JEV AVTO TROPSKA PAPIGA ŠPANSKI VELETOK DALMATINSKI ŠA-UIVEC KEGUAČ OMAN JUNAK STRIPOV FORD PESNIK GRAFE-NAUER I'l SNIK ZAJC LITJE PRED LETI POPULARNA AM POP SKUPINA ANTON DERMOTA BLISKOV-NA LUČ GLINASTA PIŠČAL DROBNI OKRASNI PRI DMI II SKLADATELJ GOBI l. OSNOVNA MERA DISKONT VINO PIVO DEŽURNI NOVINAR V drugo stoletje Ledine, 6. avgusta - Planinsko društvo Kranj je konec minulega tedna na Ledinah proslavilo 100-letnico delovanja in hkrati obeležilo prestop v drugo stoletje drugega tisočletja. Z recitalom iz planinskega spisja in koncertom planinskih napevov bratov Zupan iz Tržiča so obeležili jubilej. Program je povezovala Slavica Bučan (na sliki). V nedeljo pa so imeli na Ledinah tudi planinsko učno uro. Strokovno so razložili, kako se varovati ali reševati pri zdrsih, kako uporabljati cepin, dereze. Ob te| priložnosti pa so pripravili tudi pohod Alpe Jadran po slikoviti poti na Veliko Koroško Babo, vzpon pa so vodili gorski reševalci načelnik Mišo Jamnik, Peter Keše in načelnik Vodniškega odseka Ivan Bizjak s svojimi člani. • A. Z. Francoski mladinci vrnili obisk Kranj, 6. avgusta - Med obiskom svetega očeta v Franciji so se mladinci iz dekanije Šenčur seznanili z mladimi iz Toulona. Takrat so jih tudi povabili na obisk v Slovenijo. Ta teden je skupina 10 mladincev z župnikom iz TOulona na obisku pri njih oziroma pri družinah v dekaniji. Ogledali si bodo nekatere zanimivosti v občinah Cerklje, Kranj, Preddvor, Postojnsko jamo, Ljubljano in še nekatere. • A. Ž. Srečanje na Ožboltu Ožbolt, 6. avgusta - Prosvetno društvo Sotočje s predsednikom Vincencijem Demšarjem je minuli konec tedna na sv. Ožboltu pripravilo srečanje izvajalcev izvirne ljudske glasbe. Nastopili so kvartet Jest pa ti, Franc Bešter iz Selc, citrarka Angelca Bukovec iz Kranja, ženski vokalni trio iz Sorice, Rudi Puzelj iz Gorij in družinski trio Žur iz Zaloga. Program je povezovala Saša Pivk, za ples pa je igral ansambel Storžič. A. Ž. Prapor za mladince Žabnica, 6. avgusta - Prostovoljno gasilsko društvo Žabnica bo v nedeljo, 9. avgusta, ob 16. na športnem igrišču v Žabnici slovesno razvilo mladinski gasilski prapor. Po svečanosti bo tudi veselica, na kateri bo nastopil ansambel Mira Klinca. Pokrovitelj razvitja prapora bo krajevna skupnost Žabnica, boter in botra pa bosta Jože in Zdenka Frelih iz Žabnice. PGD Žabnica ima 360 članov in 50 mladincev. Predsednik društva Peter Škerjanc ugotavlja, da so poleg operativnih članov aktivni tudi veterani, uspešna pa je tudi njihova ženska ekipa. Gasilsko praznovanje pa se bo začelo že v soboto /večer ob 19. uri, ko bo igral ansambel Strmina. • A. Ž. V Poljanah oskrunili spomenik zamolčanim žrtvam Poljane, 7. avgusta - V noči med minulo soboto in nedeljo (L na 2. avgust) so za sedaj še neznani storilci povsem uničili spominske plošče zamolčanim žrtvam na pokopališču v Poljanah nad Škof jo Loko. Na Policijski postaji v Skofji Loki menijo, da gre verjetno za več storilcev, z zbiranjem obvestil pa nadaljujejo. Franc Arnolj iz Volče, predsednik odbora, ki je 24. aprila 1994 postavil omenjeni spomenik, je razložil, da je spomenik tako uničen, da bodo morali postaviti povsem novega. Prepričan je, da ni šlo za pijano objestnost, ampak namerno vandalsko dejanje tistih, ki jih spomenik zamolčanim žrtvam najbolj moti. Po prvi oceni so objestneži naredili za 700 tisoč tolarjev materialne škode, kakšne osebne bolečine pa so povzročili svojcem žrtev, ki so zbrali denar za njegovo postavitev, lahko le sklepamo. Razbiti spomenik sedaj leži na pokopališču v opomin na človeško nestrpnost in objestnost. Nad vandalizmom v Poljanah je zgrožen tudi župan občine Gorenja vas - Poljane, ki upa, da ne bo prišlo do verižne reakcije, ampak bo ostalo le pri tem osamljenem primeru. Občina bo pri ponovni postavitvi spomenika najverjetneje tudi denarno pomagala. • S. S. Strela ubila živino Planina Pungart, 6. avgusta - V nočnem neurju s torka na sredo je strela na planini Pungart udarila v smreko, pod katero je bilo 13 glav živine. Poginili so dva vola, štiri krave in sedem telic. Lastniki iz Radovljice, ki živine niso imeli posebej zavarovane med pašo, imajo za najmanj 2,3 milijona škode. • A. Ž. Lastnica poti z verigo zaprla gozdno pot Ali bo Skumavčeva domačija gorela? Zgornjo Radovno je presenetil spor, ki ga zaradi krutosti ne pomnijo niti najstarejši domačini in gozdarji. Zgornja Radovna, 6. avgusta -Že mesec dni traja spor zaradi gozdne poti v Zgornji Radovni. Lastnica poti tik pred odvozom lesa zaprla pot, les pa propada. Lastnica poti grozi, da bo zažgala domačijo. Grožnje resno jemljejo tudi gozdarji, ki k njej pošiljajo pomirjajoče pogajalce. Angela in njen sin Tomaž Sku-mavc sta lastnika stare in trdne domačije v Zgornji Radovni in imata v Srednji gori v Radovni kar nekaj gozdnih parcel. Les spravljata do ceste po gozdni poti, ki ic bila z lastnikom parcele dogovorjena pred 20 leti kot nadomestna pot za staro in porušeno pot, ki so jo uporabljali rodovi pred njima. Nikdar in nikoli ni z lastnico parcele, po kateri vodi pot, prihajalo do sporov in nesoglasij. Angeli in sinu Tomažu je Zavod za gozdove izdal odločbo, po kateri sta morala zaradi vetroloma opraviti sanitarno sečnjo. Posekala sta sto kubičnih metrov iglavcev in 30 kubi-kov bukovine in les spravila do poti.. A tam se je začelo. Ko bi les morali odpeljati, je 8. julija je lastnica parcele iz Srednje Ra-dovne privlekla težko verigo, jo priklenila na smreko in zaklenila s ključavnico. Po moji poti pa nič več, je pomenila zapora. Skumavčeva sta bila najprej prese- Angela Skumavec iz Zgornje Radovne nečena, ko pa so sledile telefonske grožnje lastnice poti iz Srednje Radovne, češ da jim ni le zaprla poti, ampak jima bo tudi zažgala hišo, sta grožnje vzela zelo zares in ukrepala. Poklicala sta policijo, da je napravila zapisnik ter varnostnike, ki še danes varujejo hišo. Zavod za gozdove z Jesenic jima je izdal odločbo za prevoz preko tujega zemljišča. Ta odločba pomeni, da se prevoz mora opraviti - tudi ob prisotnosti policije, da pa se lastniku poti ob morebitni škodi zaradi prevoza plača odškodnina. Upoštevala sta nasvet in vložila tožbo zaradi motenja posesti in predlog za izdajo začasne odločbe, saj je to edina pot, ki se lahko uporablja, obenem pa sta tudi prepričana, da bosta na sodišču za pot, ki res ni vpisana, dokazala služnostno pravico. In potem se je zgodilo res nekaj čudnega: ko je bilo že vse dogovorjeno, da se ob prisotnosti policije izvrši prevoz preko tujega zemljišča, so gozdarji pozno zvečer Skumavčevima sporočili, da je bolje, da prevoza še ne opravijo, kajti grožnje, da bo lastnica poti zažgala njuno hišo je treba vzeti zelo zares. Na miren način naj bi jo le pripravili do tega, da bi dovolila prevoz po poti... Gozdarji v strahu? Gozdarji so odpovedali prevoz, ki bi ga ob prisotnosti policije lahko opravili, pozabili pa odpovedati naročeni tovornjak za odvoz lesa, ki je potem vse dopoldne zbegano krožil po Zgornji Radovni. Poklicali smo gozdarja Janeza Mertlja iz Zavoda za gozdove, ki je dejal: "Tako hudih sporov, kot je ta v Zgornji Radovni, je zelo malo. Gre za to, da se je stara pot se je pred dvajsetimi leti opustila, nova ni vrisana. Skumavčeva dokazujeta, da imata služnostno pravico in bosta to poskušala dokazati na sodišču. Odločbe nismo izvršili zato, ker se nam zdi, da gre za zelo hude grožnje, ki jih je treba jemati zelo resno. Kaj veš, kaj bi se zgodilo, Če lastnica poti grozi s tako hudimi dejanji? Zaradi teh groženj je proti njej vložena tudi že tožba* Sam sem želel Ic pomagati. V prihodnje tudi tako, da bi staro pot spet usposobili, a bi terjalo izdatna sredstva. Velika škoda se je s tem napravila Skumavčevima, saj les propada, vsaj za en kakovostni razred je padla njegova kvaliteta in zanj bosta dobila zelo malo. Tudi za to bi lahko terjala odškodnino..." In kaj bodo napravili gozdarji zdaj? K lastnici poti v Srednji Radovni bodo poslali pogajalce -enega za drugim, da bi jo prepričali, naj vendarle dovoli prevoz, ki ga je tako nenadoma zaprla. Lepo, a kaj, ko bo med pogajanji les do konca propadel. Nas pa je presenetilo predvsem to, kako resno jemljejo grožnje o pokolu in požigu tako gozdarji kot Angela in Tomaž Skumavec. Gozdarji na kolena pred lastnico, ki grozi, Skumavčeva varnostnike v hišo. Grozljivo, a oni že vedo, tudi kaj drugega. Mar je Skumavčeva mogočna domačija, ki sta jo mama in Tomaž s trdim delom tako lepo obnovila, res v resni nevarnosti, da zagori? • D. Sedej Krajevna skupnost Mošnje Marija je starejša od gasilcev Prostoljno gasilsko društvo Mošnje letos praznuje stoletnico. Marija Jeram pa je stara 101 leto. Mošnje, 6. avgusata - V krajevni skupnosti Mošnje so letos ob praznovanju krajevnega praznika slavili še dva jubileja. Domače gasilsko društvo je proslavilo 100-letnico delovanja, domačinki • Šutarjevi mami pa so čestitali za 101. rojstni dan. Krajevna skupnost Mošnje, kjer so še posebno delavni v Športnem društvu pod vodstvom Slavka Sitarja in člani društva upokojencev, je danes med tisitmi v občini Radovlji- ca, kjer imajo urejene skoraj vse ceste. Se največ težav imajo še vedno s podvinskim križiščem, kjer čakajo tudi po četrt ure in več, da pridejo na cesto. Predsednik krajevne skupnosti Janko Lavric, tajnik Tone Pintar in pisec krajevne kronike Ciril Zupan so pred dnevi pripovedovali, da se od zadnjega urejanja križišča zdaj počutijo še enkrat opeharjene. "Ponavlja se ista zgodba, da ne moremo skozi podvinsko križišče, naši pre- Krajevna skupnost Senično Urejanje vaškega središča Senično, 7. avgusta - V krajevni skupnosti Senično v občni Tržič uspešno uresničujejo program sanacije vaškega središča. Obnovljeno je obzidje okrog cerkvice sv. Jcrnerja, s portalom in preddverjem. Obnovljajo pa še obod obzidja. Predsednik krajevne skupnosti Janez Kalan je z deli zadovoljen. Prva prireditev, ki jo pripravljajo v bodočem urejenem vaškem središču, bo V okviru obnavljanja vaškega središča v Seničnem so že obnovili obzidje okrog cerkve sv. Jerneja. Med Šuštarsko nedeljo pa v Seničnem pripravljajo sejem stare obrti in domače ponudbe. sejem. Pripravljajo ga v okviru Šuštarske nedelje v Tržiču. Takrat bodo v Seničnem na stojnicah predstavili stare obrti in izdelke ter ponudili domačo hrano. Urejanje vaškega jedra financirajo občina Tržič, država v okviru programa CRPOV in krajevna skupnost. Program pa je ovrednoten na več kot 5 milijonov tolarjev. • A. Ž. Marija Jeram se je s sinom Petrom udeležila tudi proslave gasilcev in krajevnega praznika- dlogi pa so že ne vem katerič izzveneli v prazno. Spet smo namreč pristali na obljubah." So pa Mošnjani, ki so letos skupaj s krajevnim praznikom praznovali tudi razvitje prapora ob 100-letnici gasilskega društva, še posebno ponosni, da imajo krajanko, ki je celo za leto dni starejša, kot je staro gasilsko društvo. Marija Jeram, po domače Šutarjeva mama, ki ji je mož umrl že pred štiridesetimi leti, se je z najmlajšim sinom Petrom, starim 60 let, tudi udeležila proslave in praznovanja gasilcev in krajevne skupnosti. Šutarjeva mama je sicer tudi najstarejša v občini Radovljica. Doma je s Kopačnice v Poljanski dolini in se spomin- ja, kako je v začetku teg«1 stoletja pobirala podpise za takratno majniško deklaracij0 in za župnika Janeza Evange-lista Kreka. Marija gre §e vedno na polje, čeprav si jjj lani zlomila kolk. Tako njej kot sinu Petru bi težko prisodili njeno in nenazadnje tudi Petrovo častitljivo starost. Si' cer pa ima Marija še sinove Rajka, Vinka in Toneta ter hčeri Ančko in Marijo. Sledfl' ja je tudi najstarejša od njenih otrok, stara 70 let. V krajevni skupnosti Mošnje, kjer ima)0 ceste v glavnem urejene, Pa letos načrtujejo obnovo poškodovanega asfalta in ureditev okrog 150 metrov kanalizacije na Spodnjem Otoku. A. Žalar Čuki in Slapovi na Sovodnju Bogat srečelov, Čisti izkupiček za gasilsko opremo. Sovodenj, 6. avgusta - Prostovoljno gasilsko društvo Sovodenj je med zelo delovnimi društvi v občini Gorenja vas - Poljane. Ena od vsakoletnih akcij pa je tudi organizacija veselice. Letos bo tradicionalna veselica to soboto in nedeljo ob gasilskem domu na Sovodnju. V soboto, 8. avgusta, bodo na veselici igrali Čuki, v nedeljo, y-avgusta, od 17. ure naprej pa bodo nastopili Slapovi. Gasilci s° tokrat pripravili bogat srečelov, vstopnine pa ne bo. Čisti izkupiček bodo namenili za dopolnitev opreme. V načrtu pa imajo tudi nakup avtocisterne. Gasilci na Sovodnju so namreč poznani, da v sušni" mesecih pomagajo v odročnih krajih domačijam z dovozom pitne vode. Lani so tako oskrbeli odročne kmetije z več tisoč litri pime vode. • A. Ž. Nov pediatrični oddelek na Jesenicah Donatorji prispevali 3 milijone tolarjev Pediatrični oddelek jeseniške bolnišnice bo eden najlepših perifernih oddelkov v Sloveniji. Jesenice, 6. avgusta - Tako slabih in nefunkcionalnih pros-toprih, kot jih ima sedanji pediatrični oddelek jeseniške bolnice, ni nikjer v Sloveniji. Dve leti zbirajo denar za 1300 kvadratnih metrov novih prostorov, sobe s kopalnicami in stranišči, sobo za sprejem, •ntenzivno nego. Pediatrični oddelek Splošne bolnišnice Jesenice si že vsaj dvajset let prizadeva, da bi obnovili prostore ali zgradili nove, da bi ustrezali vsaj najnujnejšim zahtevam sodobnega zdravljenja. . Razmere v sedanjih prostorni pediatrije na Jesenicah je ^eba videti in doživeti. Nekdaj so bili to stanovanjski prostori, Zato so za vsakršno obliko zdravljenja povsem neprimer-ni, nefunkcionalni. Vodstvo Pediatričnega oddelka se je Vsa zadnja leta trudilo, da bi Se kljub vsemu mali bolniki v nJih dobro počutili, osebje jim Je namenjalo še več dodatne skrbi in poskrbelo za dobro °skrbo, a kljub temu so bile Prostorske omejitve neznosne jn se jih s še tako dobro voljo ni dalo premagati. , Samo nekaj podatkov za 'lustracijo: ni oddelka v sodobni Evropi in tudi ne v Sloveniji, kjer bi bilo na 20 bolnišničnih Postelj ena sama kopalnica in prav tako na 20 postelj eno samo stranišče! Kako nevzdržno šele postane tedaj, ko se fnatere odločijo, da so s svojimi finimi malčki noč in dan? j Pediatričnemu oddelku na e.senicah je bila torej vsa ^'nula desetletja odtegnjen °snovni pogoj za sodoben pri-^toP k terapiji, saj so med arugim brez nujnega kisika in Morajo vse improvizirati. Med drugim so celo brez pigala, v katerem bi bolnike janko popeljali v druge oddelke bolnišnice in jih morajo ' nositi! Če pomislimo, kako evropske deklaracije opredeljujejo pravice otrok do sodobnega zdravljenja, potem se mora Vsak obiskovalec pediatričnega oddelka na Jesenicah zgro- Sedanji oddelek pediatrije na Jesenicah je v starih stanovanjskih prostorih in je tako za 20 postelj na voljo le ena kopalnica in eno stranišče. Dr. Lucija Odlasek - Kunstelj žiti nad nemogočimi prostorskimi pogoji zdravljenja. 3 milijone solidarnostnih sredstev Predstojnica oddelka dr. Lucija Odlasek - Kunstelj se je vrsto let trudila, da bi oddelek dobil nove prostore. Ob koncu letošnjega leta ali v začetku prihodnjega leta bo lahko zadovoljna, saj se tudi po njeni zaslugi in po njenem trudu in nenehnem zavzemanju za otroški oddelek odpira sodob- na pediatrija, ki jo Splošna bolnišnica Jesenice gradi kot nadzidek nad bolnišnico. Ko predstojnica opisuje sedanje razmere na oddelku, med drugim pravi: "Od leta 1992 se je na oddelku precej spremenilo tudi v tem smislu, da sprejemamo otroke do 18. leta starosti. Spremenila se je tudi patologija. Zato so že do tedaj neprimerni prostori postali še hujše breme: otroci, stari 18 let, so bili v sobi skupaj z mlajšimi in hodili na isto stranišče kot majhni otroci. Vzdržali smo predvsem po zaslugi naših srednjih medicinskih sester, ki so najboljše, kar jih je. Biti srednja medicinska sestra na pediatričnem oddelku pomeni, da si z dušo in srcem pri bolnikih, saj jim ne nudiš le zdravstvene oskrbe, ampak tudi nadomeščaš materinino toplino. Zato smo izredno veseli novega pediatričnega oddelka, kjer bo vsaka soba imela svojo kopalnico in stranišče, kjer bo tudi nekaj nadstandarnih sob, kjer bo pediatrična intenzivna nega, ki terja za hudo bolne stalno kontrolo. Prostori so zares imenitni. Nov pediatrični oddelek na 1.300 kvadratnih metrov povr- šine ne potrebuje nobenih specialnih medicinskih aparatov, le najnujnejšo opremo. Vsi aparati so že v bolnišnici in vsi imajo dodatke, sonde tudi za male paciente. Ne potrebujemo svojega ultrazvoka, ne aparatur za dihalne ali druge težave. Mislim, da bo oddelek s tako patologijo zadostoval za naslednjih trideset let in bo eden najboljših perifernih pediatričnih oddelkov v Sloveniji. Ob tem se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so prispevali za gradnjo novega pediatričnega oddelka. Do zdaj smo zbrali 3 milijone tolarjev z raznimi dobrodelnimi akcijami, koncerti, prireditvami, samostojnimi prispevki posameznikov in drugih." Ogledali smo si tudi prostore novega pediatričnega oddelka in lahko zagotovimo, da so res izredno lepi, funkcionalni, manjka le še oprema. Ob gradnji je bolnišnica dobila tudi dve dvigali, ki jih je nujno potrebovala. Ob nadgradnji otroškega oddelka pa bodo pobelili tudi pročelje jeseniške bolnišnice, kajti njena fasada ni bila od izgradnje bolnišnice naprej še nikoli prebeljena. D. Sedej v-v v iHlprte dlani v v v Humano delo prostovoljcev "Gospa, naredil bom samomor..." Vsak dan na zaupnem telefonu ZA-TE, številka 97 -83, sprejemajo klice za pomoč v duševni stiski. Kranj, 6. avgusta - Prostovoljka z gorenjskega, ki že nekaj let dela v LJubljani na zaupnem telefonu ZA -'E* nam je napisala nekaj svojih okusen/ pri tem humanem, človekoljubnem delu. Njen dnevnik je izredno zanimiv, poučen. Objavljamo le nekaj SSSK*ov več pa v eni prinodnJin Sedem let že teče, odkar obstaja zaupni elefon ZA - TE in trideset prostovoljcev vsakdan od 16. do 22. ure sprejema klice °tr°k, mož in žena, ki so postali žrtve nasdnih dejanj ali so v stiski. Pomoč vobijo vsak dan, svetovalno delo opravljajo ljudje različnih poklicev, brezplačno, jj'svojem prostem času. Ob četrtkih pa majo strokovno pravno svetovanje med 10- m 14. uro... J Naša prostovoljka med drugim pravi: knt Inska stafistika je grozljiva. Več vvL- msto san">morov na leto. V W* Pffi družini je doma nasilje. Potna m vsakršna zloraba otrok je v porastu. Mladostniški krimninal narašča... ...Čakam pri telefonu. Listam po zapisku svojih kolegov in berem, o čem so se pogovarjali. Klicala starejša gospa... klical študent... klicala mati samohranilka... klical upokojenec... iz Ljubljane... z Gorenjske... Štajerske. Kličejo vseh starosti iz vse Slovenije. Prepoznavam stalne klicalce pa tiste, ki pravijo, da se bodo še oglasili. Mnogokrat stiske klicalcev odnesem s seboj. Razmišljam, kaj neki bodo storili. Včasih so pogovori res pretresljivi, preganjajo me ponoči, sanjam jih, se prebujam. Ko sem se odločila za to delo, si nisem mislila, da te lahko tako obremeni. Nekateri pogovori z ljudmi v stiski niso bili tako težki. Tako še vedno vztrajam, se vozim z Gorenjskega v Ljubljano in čakam, da zazvoni zvonec. Zvonec prekine moje misli. Tako blizu so in ko se oglasim, na drugi strani mlad moški glas reče: "Gospa, danes bom naredil samomor. Samo še vas sem poklical, čez eno uro se bom obesil..." Zgodilo se je. Usodne besede, ki sem se jih nekaj let bala. Ne prepoznam svojega glasu, tako miren je, skoraj tuja mi je trdna odločenost, da ga ne izpustim samega nazaj v obup. Od mojih prvih besed bo odvisno: ali ga bom pritegnila v pogovor ali bo odložil slušalko. Čez uro se posloviva, Obljubi mi, da vsaj danes ne bo storil samomora, da bo premislil, da bo poklical. Izmučena obsedim. Razburjena, žalostna, nemočna. Mi je uspelo? Jutri je nov dan, morda bo mlademu fantu le prinesel novo upanje.. Odpeljem se domov. Vso pot razmišljam. Vem, da bodo prišli tudi taki klici in da pri vseh ne bom uspela. A če rešim enega, je vredno... Zato še vedno prihajam prostovoljno v Ljubljano in odgovarjam na telefonske klice: "Zaupni telefon ZA - TE, dober dan želim..." D.S. www Uarot?a|j %ie Www Obnovitvena dela jeseni Za društvo gluhih in naglušnih v Kranju je brezplačno linijo ISDN prispeval tudi telekom Slovenije, Kranj, 7. avgusta - Društvo gluhih in naglušnih A URI S bo jeseni začelo z obnovitveni deli hiše, za katero so prispevali številni donatorji. Tokrat so za investicijo hiše Društvu gluhih in naglušnih AURIS Kranj prispevali naslednji donatorji: Ivan Ropret iz Preddvora v višini 10 tisoč tolarjev; Renata Poljanšek iz tirov v višini 5 tisoč tolarjev; Lovšin "Galin" do.o. - Škofja Loka v višini 2 tisočtolarjev. Telekom Kranj je prispevat brezplačno linijo ISDN. Gluhi in naglušni člani društva AURIS se vsem donatorjem iskreno zahvaljujejo. Kot sporoča sekretarja društva Zlata Crljenko, so do zdaj z akcijo Prisluhnite nam zbrali 4 milijone 136.850 tolarjev. Mestni občini Kranj so odplačali kredit za nakup hiše na Hujah 23 a - 4 milijone 391.424,50 tolarjev. Po zaslugi vseh darovalcev so gluhi in naglušni končno postali lastniki hiše na Hujah 23a. Čakajo jih še obnovitvena dela, s katerimi bodo začeli jeseni. Kako hitro bo hiša obnovljena in v celoti usposobljena za nemoteno delo pa je odvisno od sredstev, ki jih bodo pridobiti za te namene. Vsem darovalcem se zahvaljujejo za darovana sredstva, sredstva pa tudi vnaprej zbirajo na žiro računu: 51500 -678 -80298 s pripisom Prisluhnite nam. Društvo AURIS deluje na Hujah 23 a, telefon in fax 351 -470, kjer lahko dobite tudi vse informacije. Za dvorano prispevalo 68 donatorjev Dovje, 6. avgusta - Za dvorano niso prispevali te donatorji, ampak tudi člani kulturnega društva Jaka Rabič. Kulturno društvo Jaka RabiČ na Dovjem je popolnoma prenovilo svojo dvorano v kulturnem domu. V tej dvorani potekajo številne kulturne prireditve, srečanja, proslave in je edini kraj, kjer poteka živahno družbeno in kulturno življenje, predvsem po zaslugi domačega kulturnega društva. Dvorana je bila nujno potrebna obnove. DovŠki Člani kulturnega društva so zato začeli zbirati denar za obnovo. Ob sponzorjih so precej finančnih sredstev prispevali tudi člani društva s prostovoljnimi prispevki. Največji del sredstev je pomagala pridobiti občina Kranjska Gora. Slavnostna otvoritev prostorov je bila ob koncu letošnjega maja, društvo pa se vsem donatorjem iskreno zahvaljuje. Pri obnovi so pomagali: AvtoprevozniŠtvo Srečko Oman iz Rateč; Servis Pančur z Blejske Dobrave; Cvetličarna Zvonček z Jesenic; Gostilna pri Žerjavu iz Rateč; Gostilna Psank iz Zgornje Radovne; Servis - gostinstvo - turizem Pajek z Jesenic; VIP Vodovod Bnstatacije Drago Hvala z Jesenic; Sitotisk Majda Markizeti Z Jesenic; Prodajalna Tom z Jesenic; Poslovni servis Janči Tolar z Jesenic; Servis M Mir jam Udir z Jesenic; A kron Peter Muhar z Blejske Dobrave; Desing Damjan z Blejske Dobrave; 1DT z Jesenic; Ortopedski pripomočki Tepina z Jesenic; Lesno galanterijski servis Hrovat z Jesenic; UNIP z Jesenic; Avtosalon Primožič z Jesenic; Lop Vulkanizerstvo in avtooptika z Jesenic; Bonita No l z Belce; Verament servis z Jesenic; 3BM z Jesenic; TIR z Jesenic; Pilaster iz Žirovnice; Združena lista socialnih demokratov z Jesenic; Petro! TEO'iz Kranja; Davidov hram, poslovna enota Golding z Jesenic; Kompas hoteli iz Kranjske Gore; Nirostil z Jesenic; Hotelsko podjetje Gorenjka Kranjska Gora; VIC vodovodne instalacije Dušan Kernc z Jesenic; Lek Ljubljana; Elektroinstalacije Možina iz Žirovnice; Okrepčevalnica Bela z Jesenic; AvtoprevozniŠtvo Branko Guzelj iz Gozd Martuljka; AvtoprevozniŠtvo Zvonko Jereb z Dovjega; AvtoprevozniŠtvo Slavko Pezdirnik z Dovjega; AvtoprevozniŠtvo Zvonko Pezdirnik z Dovjega; Šampioni Marjan Vovk z Dovjega. Mala hid.cent. Presušnik Franc Dolžan iz Mojstrane; Gostilna Srnjak iz Kranjske Gore; Gostilna Peričnik iz Mojstrane; Hram pri Aljažu z Dovjega, Gostilna Potokar z Dovjega; Avto kamp in okrepčevalnica Kamne z Dovjega; Elektroinstalacije Špendal z Jesenic; Pečarstvo keramičarstvo Rudi KlukoviČ iz Mojstrane; Orodjarstvo in ključavničarstvo Vinko Pretnar iz Mojstrane; Izdelovanje kovinskih predmetov Danica Mertelj z Dovjega; Žaga Belca Vladimir Gruden z Belce; Finančno računovodski servis Andrejka Kunšič z Jesenic; Finale z Dovjega; Fel z Dovjega; Zorman in solastnik iz Mojstrane, Ambra z Belce; Mežikiz Rateč; VIK vodovodne instalacije Stanko Klinar s Planine pod Golico; Gradnje in varstvo pri delu Ivan Klokočovnik iz Gozd Martuljka; Pučnik and Čompani z Jesenic; Toplotno tehnični inženiring z Jesenic; Vulkanizerstvo Matjaž Dolžan iz Gozd Martuljka; Splošno gradbeno podjetje in prevoz iz Mojstrane; Sednjak iz Kranjske Gore; VIO Vodovodne inštalacije Jože Osvald iz Rateč; Planinsko društvo Dovje -Mojstrana, Športno društvo Dovje - Mojstrana, DZS Vandotova knjigarna in papirnica z Jesenic; Mesarija Miha Potočnik z Belce; ALP Club do.o z Dovjega. 43 paketov najbolj ogroženim Jesenice, 6. avgusta - Območna organizacija Rdečega križa je lani prvič organizirala akcijo pomoči - prehrambene pakete - zet najbolj socialno ogrožene družine v občini Letos os akcijo ponovili in upali, da se bodo podjetja bolje odz vala kot lani. V akciji so zbrali 209 tisoč tolarjev in razdelili 43 paketov najbolj ogroženim družinam. Komu razdelijo pakete? Območna organizacija Rdečega križa ima evidenco socialno najbolj ogroženih, sodeluje pa tudi s Centrom za socialno delo na Jesenicah in s patronažno službo, ki probleme na terenu najbolj poznata, tako da pomoči niso deležni vedno isti prejemniki Večinoma gre za družine, kjer sta brezposlena oba starša, za samske, ki prejemajo le eno in nizko pokojnino, za družine, kjer je več otrok. V prehrambenem paketu so osnovna živila v vrednosti 5 tisoč tolarjev. Vrednost paketov z živili pa je dejansko Še večja, saj trgovska podjetja nudijo pri tej obliki pomoči popust. • D.S, Iz središča Slovenije v Vaše srce s^Radio GEOSS»^ttx Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 Koncerti so, koncerti bojo Uršič pod Homanovo Lipo Škofja Loka - Koncertno dogajanjev okviru večerov "Pod Homanovo lipo" veselo šiba naprej. Po zelo uspešnem nastopu Tinkare Kovač, pogovorček z njo in vse ostalo sledi v naslednji izdaji "vseh sort", bo danes, v petek, 7. avgusta, ob 20. uri, "pod najbolj znano lipo v Škofji Loki nastopil Dušan Uršič s skupino. Vsi vi iz podmladka Dušana najbrž najbolj poznate po njegovem radiu DUR, ki valovi tam izpod Šmarne gore, pa mogoče po sodelovanju s Tofovim Moped šovom... Nekoliko starejši podmladek pa ve, da je Uršič svoj čas, prepričan sem, da se mu to še vedno dogaja, zložil precej pravih pesmic, ki jih bo tokrat predstavil pod Homanovo lipo. Glede na to, da obvlada celoten glasbeni evergreen, se današnji večer obeta marsikaj zanimivega... • I.K. Koncerti so, koncerti bojo II Dublinersi, Zabranjeno pušenje, VVarped tour '98... Ljubljana - Lista koncertov tja na jesen je zares dolga. Več o njih vam bom seveda pisal sproti, za začetek, preden se seveda podate na The Roling Stones v Zagreb, pa sledi tole -če nisi resno začel - a z branjem, to nemudoma stori. Prvi se bodo 2. spetembra, na sredo pade, v Ljubljani pojavili legendarni, vedno aktualni, predvsem pa nepozabni The Dubliners - v ljubljanskih Križankah, kije dokazano najboljši prostor za take bande, bodo dedki z Irske nastopili svoje 35-letnice. Saj to ni res, pa je. Drugi, ki se bodo v septembru pojavili v Ljubljani, seveda tudi oni v Križankah, bodo fantje iz Sarajeva, ki se na nastopih v glavnem pojavljajo kar pod (CRO), podpisujejo pa se pod Zabranjeno pušenje. Kakorkoli že fantje so še vedno na trdni rokenrol liniji, katere se bodo držali tudi v prihodnje, vsaj po njihovi lanskoletni plošči sodeč - da ima tudi tukaj prste vmes Elvis J Kurtovich se ve. In tretje - skapunk invazija iz tujine. Enotni naslov turneje je VVarped Tour '98, bandi, ki se peljejo z avtobusom, na katerem je to napisano, pa so: Bad Religion (saj poznate "Generator"), klasičarji ska - ja, The Specials (IVlessage To You Kuddv). tu so še nemški pankerji Die Toten tlosen (Zehn Kleine Jager), pa lagvvagon, H - Blocks... Vse skupaj se bo dogajalo v Križankah in okolici, okolici pa zato, ker bodo nastopili tudi svetovno znani skaterji, pa bmx - vozač, roJJer skater in še kakšen navdušen sloven'c. Skratka "killing" zadeva. • L K. KRI A, s.p. HOROSKOP H -1- b 4 OVEN V službi vam nekako ne uspe doseči želenega cilja, zato boste še nezadovoljni. Na vse načine se trudite priti do denarja, kar vam bo le delno uspelo. Na ljubezenskem področju se kopičijo težave, zato ukrepajte! Zdravje: uživajte alkohol v zmernih količinah. BIK Caka vas sprememba na poslovnem področju. Zabredli ste v finančne težave in težko boste rešili nastalo situacijo. Na čustvenem področju bo nekaj te/av. kijih boste uspešno rešili. Zdravje: Ni najbolje, predvsem si umirite živce! DVOJČKA Uspešno obdobje glede poslovnih zadev bo še trajalo. Denarja pa od nikoder ni in ni. Razočaranje na področju ljubezni boste skušali rešiti s pogovorom. Ne dovolite, da vam drugi krojijo usodo. Zdravje: dobro, možnost manjših težav z ledvicami in s prebavo. Uredite si prehrano! RAK Bodite previdni pri sklepanju poslov! Nekdo vas bo poskušal prelisičiti. Finančna situacija se počasi izboljšuje. Težave s partnerjem se kopičijo in vam načenjajo živce. Zdravje: hrbtenica vam bo delala precej težav pa tudi glavoboli niso izključeni. LEV V službi ste nekako nezadovoljni, ker se vam nekdo preveč vmešava v vaš posel. Močna finančna injekcija, ki se vam obeta, sicer ne bo rešila vsega, a zaenkrat veliko. Ne bodite tako skrivnostni do svojega partnerja. Zdravje: težave z ožiljem in krvnim obtokom. DEVICA Na poslovnem področju boste uredili stvari, ki vas že dalj časa mučijo. Glede denarja bo situacija zadovoljiva. Ravnajte z denarjem malo bolj premišljeno! Precej romantike z ljubljeno osebo vam bo polepšalo teden. Zdravje: dobro, razen področja prebavil. TEHTNICA Na področju poslovnih zadev boste uspešno rešili težave iz preteklosti. Finančno stanje bo zadovoljivo, čeprav bi potrebovali še nekaj denarja. Na ljubezenskem področju rahlo škripa, a se bodo stvari uredile. Zdravje: ni najbolje, dobro bi bilo, če bi tudi vi kaj storili zase! ŠKORPIJON Posel vam lepo teče po ustaljenih tirih in nobenih sprememb v tem tednu ne bo. Tudi glede denarja ne bo težav. Razočaranja v ljubezni ne boste rešili z avanturami. Bolje bo, če se s partnerjem pogovorite. Zdravje: dobro! STRELEC V službi ste kar zadovoljni in tudi naprej bo tako. Na finančnem področju je situacija zadovoljiva. Previdnost pri razpolaganju z denarjem pa ne bo odveč. Z ljubljeno osebo boste preživeli nekaj lepih trenutkov. Tudi romantike ne bo manjkalo. Zdravje: dobro! KOZOROG Na poslovnem področju ste dokaj uspešni in tudi naprej bo tako. Finančno stanje je zadovoljivo, lahko pa kupite kakšno srečko, sreča vam je naklonjena. Na čustvenem področju nobenih sprememb in vse bo v redu. Zdravje: težave z nogami. Odpočijte si malo! VODNAR Pred vami je pomembna odločitev glede poslovnih zadev. Obrnite se na prijatelja, pomagal vam bo. Pomanjkanje denarja vam sicer otežuje situacijo, vendar boste tudi to rešili. V ljubezni bo vse dobro. Ljubljena oseba vas pogreša. Zdravje: kontrolirajte pritisk! RIBI Posel vam ne gre najbolje, vendar se situacija izboljšuje, zato ne obupajte! Finančna situacija je stabilna, vendar ni najboljša. Na ljubezenskem področju nobene spremembe. Povejte ljubljeni osebi, da jo imate radi! Zdravje: zadovoljivo! Jeseničanka Maja Rolc je Miss Gorenjske Zeleno-rjave oči in "blond" lasje so potegnili Osemnajstletna dijakinja Gimnazije Jesenice je očarala žirijo na zadnjem letošnjem predi-zboru za Miss Slovenije... Pravzaprav so bile plavolaske pravi magnet, naslov Miss Gorenjske pa je pripadel prav Gorenjki, točneje Jeseničanki Maji Rolc, ki se bo v drugi polovici tega meseca potegovala za naslov Miss Slovenije 1998 Vse skupaj se je dogajalo že prejšnji petek. Torej novica ni nova, ampak mi smo še vedno pri mišicah... kaj šele bo, ko bomo izbrali Miss Slovenije in bo to prav Gorenjka?! In ko bo morda prav Maja za mesec dni odpotovala na Sejšelske otoke in nastopila na 48. izboru Miss sveta. Maja je takoj po izboru res odpotovala oziroma se umaknila javnosti. Petkov večer ob bazenu hotela Grad Podvin v Mošnjah je potekal v znamenju lepote in sejšelskih dobrot. Nastopilo je 14 deklet, kandidatk za Miss (loterijske, s sejšelskimi dobrotami pa kuharski mojster Jože Oseli. Za glasbeno vzdušje je poskrbela ročk skupina Nude iz Celja, program je povezovala Katja Tratnik, Radovljičanka, voditeljica Jutranjega programa na POPTV. Prireditev je pod budnim očesom spremljala sedemčlanska žirija, ki jo je vodil predsednik Stane Krainer iz Radovljice, predstavnik Rotarv kluba Bled, ki ima že osmo leto svoj sedež v hotelu Grad Podvin. Fotograf Dejan Dubokovič, večkratni sponzor Kruno Filipčič, lanskoletna Miss Slovenije Maja Šimec in ostali člani žirije so seštevali, odštevali točke, se vmes odžejali, seveda samo z mineralno vodo. Obiskovalci smo bili ob razglasitvi kar enakega mnenja, da si naslov Miss Gorenjske zasluži Maja Rolc. Peščica gledalk in gledalcev se z izborom žirije ni strinjala, saj so med 14 kandidatkami imeli svoje favoriti nje, ki pa so po prireditvi ostale razočarane, a s simbolično nagrado,- novimi kopalkami Nancy Line. Ob Maji Rolc bosta v polfinalu še prva spremljevalka Primorka Jana Fajt in druga spremljevalka Ramona Irgolič, Štajerka. Vse tri plavolaske se bodo pomerile z ostalimi 27 Trenutek napetosti v čakanju izbrankami iz prejšnjih devetih regionalnih predtekmovanj. Držimo pesti za Gorenjko! Glavna nagrada, ki jo bo dobila Miss Slovenije 98' in jo prispeva Kruno Filipčič iz Brežic, večkratni sponzor te na lento (Maja v sredini)... prireditve, je osebni avto Opel Corsa. Najlepšo čaka še kup drugih vabljivih nagrad, en mesec bivanja na Sejšelskih otokih in - morda - uspešna manekenska kariera. In morda tudi naslov Miss VVorld '98. Častni gost petkovega večera v Mošnjah, v izjemnem ambi-entu ob bazenu hotela Grad Podvinv je bil tudi konzul republike Slovenije na Sejšelih Marko Smole, ki je zmagovalki Maji Rolc izročil nagrade. Vse tekmovalke za Miss Gorenjske so se predstavile v treh izhodih, v športnih oblačilih, v kopalkah in v večernih oblekah. Med izhodi je imela največ dela žirija, poleg tega pa tudi glasbena skupina Nude, vskočiti pa je moral tudi dežurni električar. Med 14 dekleti iz vse Slovenije, ki so tekmovale za naslov Miss Gorenjske '98, je bilo sedem Gorenjk: Kranjčanka Mateja Slatnar, Jeseničanki Maja Rolc in Marjeta Koželj, Žirovničanki Katjuša Mežnarec in Teja Mulej, Moravčanka Valerija Vidergar ter Kamničanka Damjana Banič. Že čez dvanajst mesecev bo izbor Miss Gorenjske '99. • S.V, foto: U. Stojan ...in koje že vse mimo (poljubček z Markom Smoletom - častnim konzulom Sejšelov v Sloveniji)- Če ste frej zvečer Takole nekako bi se na prvo žogo glasil naslov kultne plošče velikih pred, med in popank - rokerjev Buldožerjev. Sicer je stvar v imeniku glasbenih albumov zapisana pod "Ako ste slobodni večeras", datira pa v daljno leto 1982. Tako je, uganili ste, gre za VEDEŽEVANJE 090-43-58 090-46-25 POMAGAMO VAM ODKRITI PRIHODNOST PISNO R R 169 3001 CELJE 156 SIT/min KREA s.p. ASTROLOGIJA ponatis legendarne plošče, ki je bil in bo klasika koncertnega zapisa v ročk diskografiji bivše države. Tako je, uganili ste tudi, da gre za živi album, ki*je bil v glavnem posnet na koncertu v zagrebškem klubu Kulušič. Kdo ne pozna Helge v štirih izvedbah, underground, disko, narodne in ročk - z znamenitim Oberkrainer duetom, pa veliki "in memoriam" Johnvju Štuliču od Azre, ha... dragi Štulisone Džone... pa une nore variante har-monikarskega dueta Črtomir i Hubert, ki "odmehljata" v predelani obliki Hey Joe in Another brick (Freak) In The Wall, naj nadaljujem s parodijo na hippy gibanje s komadom Vodimo ljubav, pa rokenrol komadi tipa Ja imam ritam. Plesne cipele, in pankovska Slovinjak punk, hitoidna Novo vrijeme, in velika o, ooo, o, život staje to, to je feferon.... In roko na srce, ta odlični album Buldožerjev je še danes obvezna glasbena izobrazba za vse novodobne rokerje, pankerje in podobne tiče, ki se matrajo v garažah, zakloniščih in podobnih zavetiščih. Plošča in teksti (z govorjenjem vred) je bilo ob takih in drugačnih priložnostih že tolikokrat citirano, da bi na tejle strani zmanjkalo prostora. Duhovitost Buldožerjev že takrat ni imela meja in jih tudi po šestnajstih letih letih nima. Podatek več, k kultnosti je tudi odmeven nekdanje buldožerske atrakcije na festivalu Ročk Otočec, ko so opravičili ponoven zbor in dali izvrsten autonamig - naučimo se še več komadov in naredimo turnejo po Sloveniji. In to v postavi pet veličastnih Boris Bele (vokal, kitara), Borut Činč (klaviature), dr. Andrej Veble (bas), Dušan Vran (bobni), Janez Zmazek (kitara). Za tiste, ki ste vse vedeli že pri naslovu, je tole pisanje bržkone brez potrebe, saj ste si zadevo na cdju že nabavili. K'nede. Pravzaprav, kaj sploh še človek lahko pričakuje od Buldožerjev kot kaj takega, kot je plošča "Ako ste slobodni večeras. Roko na srce, to je navaden zmazek - ko j... Buldožer (če zaključim v samoironičnem slogu dobrih starih Buldožerjev). • Igor K. Kovač V Gorenjskem glasu na 'vseh sortah", v pete h 14-avgusta. V sredo so se v Škofji Loki začele kvalifikacije za nastop na evropskem košarkarskem prvenstvu kadetinj V V VJJ 1/1 T JLUJ1 11UUU1 \ lili \ VI 11T1UU1 T UV UinU/lUllM Potem naše igralke po uvodni tekmi z reprezentanco Avstrije z igrišča ne bi odšle sklonjenih glav - Domačinka Barbara Seljak je namreč prispevala kar 23 točk Škofja Loka, 7. avgusta - S tekmo med Grčijo in Madžarsko se je v sredo zvečer v športni dvorani na Podnu začel kvalifikacijski turnir skupine C za 13. evropsko prvenstvo kadetinj, ki bo avgusta prihodnje leto v Romuniji. Za tri prosta mesta, ki vodijo na prvenstvo, se poteguje pet reprezentanc, med njimi tudi naša dekleta, ki pa so v sredini Prvi tekmi nesrečno izgubila z ekipo Avstrije. Favorita na prvenstvu sta zagotovo reprezentanci Grčije in Madžarske, ki sta se srečali že v Prvi tekmi turnirja. Košarkarice °beh ekip so pokazale veliko znanja, bolje pa je šlo Grkinjam, ki so zmagale 96:51 (40:24). Po slovesnem odprtju turnirja, ko je škofjeloški župan Igor Draksler dekletom in gostom ponosno povedal, da ima Škofja Loka v prihajajoči sezoni kar dva košarkarska prvoligaša, tako v moški kot ženski konkurenci, so prvič na parket stopile tudi slovenske košarkarice. Pomerile so se z ekipo Avstrije, ki naj bi bila po pričakovanjih "najlažji nasprotnik" na turnirju. Toda že v prvih minutah se je izkazalo, da se bo za zmago treba zelo potruditi. Šele slabih šest minut pred koncem prvega polčasa so naše košarkarice prvič imele večjo prednost (vodile so Barbara Seljak, 15-letna košarkariea iz Godešiča, je na prvi tekmi dosegla kar 23 točk, po srečanju z ekipo Avstrije pa je povedala: "Nu začetku tekme nam ni šlo, ni bilo dovolj akcij. Nato je bih bolje, ne vem, zakaj smo se zmedle in nato izgubile. S svojo igro in 23 točkami sem seveda zadovoljna, zal pa mi je, da m ni pomagalo k zmagi. Vesela sem, ker nas je spodbujalo veliko gledalcev, posebej veliko mi je pomenilo, ker so prišli tudi moji starši in navijali za nas. Skoda, ker je bila zmaga tako blizu, a nam ni uspelo. Kljub porazu pu mislim, da imamo še možnosti za uvrstitev med prve tri." 21:16), saj je domača igralka Barbara Seljak zadela kar trikrat zapovrstjo. Nato je zbranost pri naših spet popustila in na odmor so šle le z dvema točkama prednosti 28:26. V drugem polčasu so naše začele dobro, večino časa so vodile, borbene Avstrijke pa so jih ves čas "lovile" in v 31 minuti izenačile na 36:36. Ko je Seljakova dobila četrto osebno in šla iz igrišča, so imele od igre več Avstrijke in našim rezultat ni uspelo več spreobrniti. Še najbliže temu so bile po ponovnem prihodu v igro Seljakove, toda tudi njena "trojka" ni več pomagala. Dobila pa je še peto osbno napako in na koncu ni bilo več domače reprezentanke, ki bi zadela v zadnjih sekundah. Avstrijke so slavile 50:48. "Trema deklet je bila danes tako huda, da niso znale "sestaviti" praktično nič. Igrati znajo precej bolje, saj so v pripravljalnem obdobju prema-gle močno ekipo Hrvaške. Seveda je bila takrat igra čisto drugačna, danes pa je trema opravila svoje. Zato drugega kot "katastrofa" pri oceni igre ne morem reči. Naš cilj ostaja tretje mesto, kar bi se izšlo z računico, da Portugalska premaga Avstrijo, mi pa Portugalsko z zadostnim številom točk. To, da bi premagali Madžarsko ali Grčijo pa bi bil izjemen podvig, izjemen dan naših in slab konkurentk. Glede na prvo tekmo med Grčijo in Madžarsko, pa se mi zdi, da so Grkinje le uradno stare štirinajst in petnajst let, saj so strokovno precej bolj izpopolnjene od drugih," je po prvem tekmovalnem dnevu povedal trener naše reprezentance Bojan Hladnik. Za našo reprezentanco v Škofji Loki igrajo: Franja Štrous (Jing Jang Trbovlje), Andreja Tišler (Portorož), Živa Zajec, Ajda Žitnik (obe Imos Jezica), Maja Jenuš (Maribor), Katja Zupane (Ingrad), Barbara Seljak, Sara Oblak ( obe Odeja Marmor), Natalija Kerec, Irena Kolman (obe Pomurje Skiny), Bojana Jovanovič (ADD Iliriija). Včeraj je bil v hali Poden drugi tekmovalni dan. Na prvi tekmi so se pomerile Grkinje in Portugalke, na drugi pa Madžarke in naše košarkarice, vendar se srečanja do zaključka naše redakcije še niso končala. Danes, v petek, bo ob 18. uri na sporedu tekma Portugalska: Madžarska, ob 20. uri pa Avstrija in Grčija. Slovenija je danes prosta. Jutri ob 18. uri bo tekma med Portugalsko in Avstrijo, ob 20. uri pa med Slovenijo in Grčijo. Turnir se bo končal v nedeljo, ko bo ob 18. uri srečanje Madžarska: Avstrija, ob 20. uri pa bo še zadnja tekma med Slovenijo in Portugalsko. • V.Stanovnik Vodstvo Hokejskega kluba Bled je predstavilo načrte v novi sezoni ZAČELO SE BO S POLETNIM TURNIRJEM ^led, 7. avgusta - "Čez nekaj ni bo dokončno znana postava našega prvega moštva, ki se od *ni ni veliko spremenila. Prav tako bodo čez nekaj dni znane Zadnje podrobnosti pred letošnjim poletnim hokejskim turnirjem, danes pa že lahko povem, «a bo naše člansko moštvo nastopalo tako v elitni alpski ngi kot sočasno na kontinentalnem pokalu in državnem prvencu. Seveda pa prve tekme naše hokejiste čakajo na polet- nem turnirju," je na sredini tiskovni konferenci poudaril predsednik HK Bled Janko Popovič. Ekipa HK Bleda tako po mnogih ugibanjih, kaj bo z njo v novi sezoni, ostaja pri začrtanih ciljih: "Ne delamo več načrtov o uvrstitvi na enega od prvih dveh mest v državi. Naš cilj je, da v ekipi čimprej zaigra čimveč kvalitetnih domačih, na Bledu vzgojih igralcev. Zavedamo se, da bomo le z njihovo dobro igro W« blejskem ledu je te dni že živahno, na treningih pa znanje za novo sezono nabirajo tudi Triglavovi naraščajniki. BUFFALSKE SABLE IN HAŠEK V CELOVCU Kranj, 8. avgusta - Ljubitelji hokeja bodo sredi septembra, natančneje 16. septembra letos, lahko prišli na svoj račun. V sosednjo Avstrijo, v Celovec, namreč prihaja na obisk ekipa ^HL Buffalo Sabres, katere najslavnejši član je vratar Dominik Hašek. Od konca junija naprej je član ekipe tudi 18-letni Kranjčan Edo Terglav, ki pa v Celovcu najbrž ne bo nastopil. "V začetku septembra Edo odhaja iz Baie Comeaa na priprave v Buffalo, vendar pa je vprašanje, ali bo lahko Prišel v Celovec, saj ga v septembru že čakajo nastopi v CHL," je povedal Edov oče Brane. Tekma med Buffalskimi sabljami in ekipo KAC-ja bo v sredo, *6- septembra, ob 19.30 uri, vstopnice za to srečanje pa bo moč oobiti že od tega ponedeljka (10. avgusta) naprej v avstrijski turistični agenciji (Kaerntner Reisebiro). Vstopnice bodo od 100 «hngov naprej (najdražje do 1200 šilingov), več pa bo znano tiskovni konfrenci, ki bo v Celovcu to nedeljo. 'stočasno kot Buffalo Sabres v Celovec prihaja ekipa Tampa Bs*y Lightning k ekipi VEU Feldkirch. • V.S. začeli privabljati navijače in polniti dvorano," je dejal predsednik Popovič, potem ko je Milan Kukolj predstavil letošnjo ekipo in igralce, s katerimi so že dogovorjeni za igranje v novi sezoni. Poleg trenerja Štefana Semeta so to: Luka Simšič, Anže Ličar, Gregor Šolar, Samo Kumar, Aleš Beton, Boris Lotrič, Gorazd Rekelj, Marjan Gorenc, Matjaž Mahkovic, Marko Smolej, BMvin Karahodžič, Aljo.ša Javor, Zdenek Šperger, Josef Petho, Ljubomir Šumak, Matjaž Vodnjev, Uroš Gantar, Domen Gašpar, Anže Legat, Aleš Svetina, Jure Zamida, Egon Murič, Miha Žbontar, Peter Pogačar in Dejan Žemva. Blejski igralci so včeraj prvič stopili na led, gledalcem pa se bodo predstavili na poletnem hokejskem turnirju za pokal "Bled 98", ki se bo začel čez slabe tri tedne, v sredo, 26. avgusta. Na njem bodo nastopile vse tri najmočnejše slovenske ekipe: Olimpija Ljubljana, Acroni Jesenice in Bled, poleg njih pa še slovaški Zvolen in madžarska Alba. "Ker smo turnir morali prestaviti za teden dni, prvič na njem ne bo sodelovala ekipa celovškega KAC - ja, saj se je že prijavila za drug turnir. Zato bodo ekipe igrale vsaka z vsako in bo turnir za dan daljši. Vsak dan, od srede do nedelje bosta na sporedu dve tekmi, od tega bo v sredo, 28. avgusta, tekma med Albo in Acroni Jesenicami v športni dvorani v Podmežakli," je povedal direktor poletnega turnirja Gabrijel Javor. Posebna zanimivost turnirja bo tudi ta, da bomo na njem prvič videli igro, ki bo potekala po novih pravilih IIHF. Predsednik naše sodniške organizacije Matjaž Žargi seje namreč minuli mesec udeležil seminarja sodnikov na Dunaju, kjer so sodnikom predstavili novosti v pravilih, ki jih bodo naši sodniki na turnirju že upoštevali. " Največja novost je zagotovo dovoljena podaja prek dveh linij (od gola do druge modre črte), ob tem pa ostaja prepovedan dolgi strel. Zato na začetku pri tem pričakujemo nekaj težav. Pomembna novost je tudi, da je dovoljen gol z nogo, razen če gre za očitno brcanje. Nekaj sprememb je tudi pri obvezni opremi," je povedal sodnik Žargi. • V.Stanovnik VABILA, PRIREDITVE Smučarski skoki za 27. pokal Kranja - Smučarski klub Triglav bo jutri, v soboto, z začetkom ob 21. uri, organizator tekmovanja na 62-metrski skakalnici na Gorenji Savi. Člani in mladinci bodo nastopili tudi v spomin na lani umrlega dolgoletnega smučarsko - skakalnega delavca, trenerja in mednarodnega sodnika Dejana Sinka. Lokostreska tekma v Bohinju - Lokostrelska zveza in Lokostrelska sekcija pri ŠD Partizan Škofja Loka bosta jutri v Bohinju, pri hotelu Zlatorog, organizatorja lokostrelske tekme v disciplini 900 krogov. Tekma šteje za točke slovenskega pokala. Gorski tek na Veliko planino - Pred nadaljevanjem sezone gorskih tekačev (15. 8. - Tek na Grintavec, 22. 8. tek na Lubnik - DP (gor-dol)) bo jutri, v soboto, 8. avgusta, na Veliki planini drugi gorski tek, ki so ga organizatorji izzivalno poimenovali "Hitrejši od svojega sedeža na sedežnici". Start teka, ki se odvija v tednu praznika na Veliki planini, Marije Snežne, bo ob 10. uri na spodnji postaji sedežnice na Šimnovcu (1412 m), cilj pa na najvišji točki Velike planine Gradišču na 1666 m, rekord z 9.21 minute pa si lasti Mariborčan Igor Šalamun. • M. M., V.S. TENIS' VELIK USPEH PETRE RAMPRE V Španiji je na turnirju z nagradnim skladom 25.000 dolarjev Petra Rampre dosegla svoj doslej največji uspeh. Prvo zmago na tekmovanju ranga challenger si je priigrala s prevlado nad Nemko Frolich v finalu, še prej pa je bila boljša od Nizozemke Basting v polfinalu in Angležinje Bross v četrtfinalnem obračunu. Uspeh je Še toliko večji, ker se je Petra po nesrečni zamenjavi trenerja v lanskem letu kar nekako izgubila. Sledile so še poškodbe, padec samozavesti, s tem zadnjim turnirskim uspehom pa se je dekletu iz Žirov spet povrnil nekdaj znani nasmeh. Opustila je sodelovanje z Dragom Kvasom, sicer teniškim strokovnjakom, vendar za Petro absolutno neprimernim trenerjem, ki ji v treningih in tekmovanjih ni dajal predvsem psihične opore. Petra je tako trenutno brez trenerja, kar ji po njenih besedah v tem trenutku še najbolj ustreza. Večinoma sparingira z Žigom Ruparjem, na bližnji turneji po Ameriki pa jo bo spremljala mama. V naslednjih dneh se bo udeležila nekaj turnirjev v Združenih državah, za konec pa jo čaka tretji Grand Slam sezone v Flushing Meadowu, kjer bo letos prvič imelo možnost v kvalifikacijah kar 128 deklet. To bo Petrin prvi nastop v članski konkurenci na enem izmed štirih največjih teniških turnirjev. Za konec še rezultati nedavnega tekmovanja 14-letnikov za pokal Coca-Cola na igriščih teniškega kluba Triglav. Tako pri fantih kot tudi pri dekletih sta obe zmagi pripadli Ljubljančanom. Najboljša deklica je bila Kovačeva (Bombač, Lj.), pri dečkih pa je najboljšo igro prikazal Keržan iz Slovana. • B.M. VESLANJE NASI TUDI ZA MEDALJE Bled, 7. avgusta - S predtekmovanji seje v sredo v avstrijskem Ottensheimu začelo letošnje svetovno mladinsko prvenstvo v veslanju. Nanj je v začetku tega tedna odpotovala tudi močna slovenska ekipa, ki jo sestavlja 18 reprezentantov, ki bodo nastopali v šestih čolnih: dvojnem dvojcu za mladinke in mladince, dvojcu brez krmarja, dvojcu s krmarjem, dvojnem četvercu in četvercu brez krmarja. Prvič v reprezentanci nastopajo veslači iz vseh sedmih slovenskih klubov, od gorenjskih reprezentantov pa se tokrat svetovnega mladinskega prvenstva udeležujejo Žiga Galičič (V.K. Bled, v dvojnem četvercu) ter Jure Poljanec, Boštjan Jarkovič, Anže Poljanec in Tomaž Pirih (V.K. Bled, v četvercu brez krmarja). Rezerva je Tomaž Černe (V.K. Bled). Naše veslače na prvenstvu vodijo trenerji Dušan Jurše, Robert Krašovec in Vlado Krulčič, v reprezentanci pa so še zdravnik Gusti Mencinger, fizioterapevt Guliana Jelovčan in vodja reprezentance Stanko Slivnik. Na prvenstvu bodo nastopili veslači iz 45 držav. "Glede na dosedanje nastope v naši reprezentanci najbolj izstopajo mariborski dvojec brez krmarja, blejski četverec brez krmarja in kombinirani dvojni četverec, ki imajo največ možnosti za uvrstitev v finale in morda tudi za medaljo. Od ostalih ekip pa pričakujemo nastop v B finalu," je pred odhodom povedal Stanko Slivnik. Po sredih predtekmovanjih, ki-so jih naši odlično opravili, saj so se štirje neposredno (od tega trije z zmago) uvrstili v polfi-nale in včerajšnjih repesažih bodo danes na prvenstvu polfi-nala, jutri pa finala. • V.S. NOGOMET KRANJČANOM ZMAGA V POKALU Kranj, 7. avgusta - Minulo sredo so nogometaši odigrali tekme šestnajstine finala pokalnega tekmovanja v novi sezoni. Na sporedu je bilo devet tekem, ostale bodo odigrali še konec tedna, HIT Gorica in Mura pa se bosta pomerila 2. septembra. Ekipa Živil Triglava je gostovala pri Ivančni Gorici v Mirni in zmagla 0:2 (0:0). Gole za Kranjčane sta dala Čustovič in Markelj. Ekipa BS Tehnika iz Domžal je gostovala v Celju in izgubila s Publikumom 1:0 (1:0). V nedeljo, 9. avgusta, bo Zarica doma ob 17. uri gostila Goriške opekarne. • V.S. VATERPOLO PIONIRJI V NEMČIJO, KADETI NA NIZOZEMSKO Kranj, 7. avgusta - Kljub počitnicam mladi slovenski vaterpolski reprezentanci ne počivata. Pionirji so se prve mednarodne izkušnje odpravili iskat v Nemčijo, kadeti pa se udeležujejo turnirja na Nizozemskem, ki hkrati pomeni uvod v priprave na evropsko prvenstvo prihodnje leto. Tako pionirska kot kadetska reprezentanca sta na mednarodna turnirja odpotovali v torek zvečer. Pionirji so s svojimi nastopi v Alteni začeli že včeraj zvečer, ko so se pomerili z izbrano vrsto Nemčije, danes igrajo z Nizozemsko, jutri pa imajo kar dve tekmi: dopoldne z Dansko in popoldne z Grčijo. Za našo reprezentanco, ki jo vodi pomočnik Rada Čermelja Borut Sirk v Nemčiji nastopajo: Dominik Žnidar, Žiga Erhatič, Žiga Bukovac, Luka Švegelj (vsi Triglav), Jak Škof, Jure Škof, Gašper Oblak, David Kecman, Anže Caric (vsi Tivoli), Andrej Zagernik, Mislav Trbušič (oba Probanka Leasing), Blaž Čeklič in Zoran Jovanovič (oba Koper). Danes pa bodo nastop na močnem mednarodnem turnirju v Dordrechu začeli naši kadeti. Najprej se bodo pomerili z izbrano vsrto Nizozemske, jutri z Avstralijo in v nedeljo z Nemčijo. Kadete vodi trener Rado Čorinelj, na Nizozemskem pa nastopajo: Nejc Pernuš, Rok Vehovec, Jure Nastran, Aleksander Mertelj, Tomaž Mihelčič, Ervin Basler (vsi Triglav), Miha Šmarčan, Franc Denk, Aleš Gornik, Peter Puhek (vsi Probanka Leasing), Gašper Šenica, Luka Nučič in Nejc Nučič (vsi Kamnik). • J.M. 15683926 MNENJA, USODE Svet v naših rokah? Marko Jenšterle, zunanji sodelavec Trenutki našega vsakdana Občinski plotovi Peter Čolnar, zunanji sodelavec S tem, ko je Slovenija postala nestalna članica Varnostnega sveta OZN je naš veleposlanik dr. Danilo Tiirk v avgustu za mesec dni postal še njegov predsednik. Ker gre za tako imenovani krožni sistem, je njegovo imenovanje logično nadaljevanje nekega procesa, ki je bilo tudi pričakovano, pa vendar se ob vsej tej formalnosti Sloveniji na mednarodnem političnem prizorišču odpira nova možnost za povečanje svojega ugleda. V slovenski zunanji politiki na žalost velja, da je ta zelo uspešna, kadar jo presojamo z očmi svetovne javnosti in v luči naše diplomacije v OZN, povsem drugače pa je, kadar mora reševati čisto konkretne sosedske probleme, pa naj bo to s Hrvati, Italijani ali Avstrijci. Zaenkrat vsaj z Madžari še ni javno izpostavljenih kritičnih točk, čeprav te obstajajo. Naše veselje nad predsedovanjem varnostnega sveta je tako lahko hitro preuranjeno, saj se na nivojih svetovne politike redkodkdaj vlečejo odločne in jasne poteze. Namesto njih je to dolgotrajna, a celo dolgočasna bitka z najrazličnejšimi deklaracijami, ki po napornih pogajanjih na koncu v svojem bistvu in tekstu povsem zvodenijo. Tako kot se je evropska diplomacija nemočno izčrpavala ob obravnavanju vojne v Bosni in Hercegovini in kot še zdaj nemočno gleda dogodke na meji z Albanijo se dogaja tudi na drugih mednarodnih kriznih področjih. Največkrat se ta diplomacija preigrava do tistega trenutka, ko v ZDA presodijo, da je potrebno reagirati, pa še tedaj tega ne storijo zato, ker bi res želeli zadostiti pravici, ampak le zaščitijo svoje neposredne interese. Slovenskemu veleposlaniku zato v enem mestu nikakor ne bo mogoče spremeniti sedanjega toka svetovne zgodovine, eden najbolj zapletenih problemov zanj pa bo odnos do iraške izpolnitve dogovora o razorožitvi. Ravno na tej točki bo namreč trčil na neizprosen severnoameriški interes in ameriško odprto rano. V medijski in čisto pravi vojni je bil doslej Irak svetu prikazan za edinega krivca, ZDA pa so bile tiste, ki naj bi upornega Sada-ma Husseina naučile pravil "lepega obnašanja"- Toda ameriški odnos do Iraka bi se spremenil v tistem hipu, če bi izginila tamkajšnja nafta. Potem bi zanje to področje ostalo nezanimivo, kot je bila do zadnjega trenutka vojna na Balkanu, kjer pa je bilo na koncu Evropi potrebno pokazati, da tudi ob njenem pospešenem združevanju glavni center politične moči na svetu še vedno ostaja v ZDA. Slovenija je za Ameriko v glavnem zanemarljiv pojav, ki mu ne posveča pretirane pozornosti. Z našim ponižnim čakanjem pred vrati Nata smo v njihovih očeh še toliko večja lutka, ki so jo pripravljeni v vsakem trenutku poslati v žerjavico po kostanj. Slovenija si navsezadnje danes ne more privoščiti kakšne tako velike zgodovinske odločitve, kot si jo je nekoč Tito, ko je na vrhuncu hladne vojne zavrnil "bratsko sovjetsko pomoč" in se odločil za "tretji svet". Ko je mobiliziral ogromno množico revnih sveta je v trenutku dobil idealne pogajalske pozicije. Zdaj se teh časov seveda neradi spominjamo, vendar ne bi bilo povsem nič narobe, če bi v tem mesecu, ko predsedujemo varnostnemu svetu vsaj bolj prisluhnili vsem "ponižanim in razžaljenim", saj smo navsezadnje tudi sami del njih in takšno zavezništvo se lahko hitro obrne v naš prid. Marko Jenšterle ni član nobene stranke. Komentarji so njegova osebna stališča. Včasih se mi zdi kot, da živijo nekateri novinarji na nekem drugem svetu. Šele po premisleku vidim, da drži tisto, da so si ljudje od daleč zelo podobni, od blizu pa še bolj. Potrebno jih je le razumeti. Nekaj podobnega se mi je dogajalo ob prebiranju komentarjev ob ustanavljanju novih slovenskih občin. Skoraj v vseh sredstvih informiranju so bljuvali žveplo in ogenj na državne poslance, ki so si drznili "tako" razkosati Slovenijo. Končno imajo v nečem prav, saj se večina naših izvoljenih predstavnikov ljudstva zares ne odlikujejo ravno po spoštovanju ustave in zakonov. Ustavni sodniki so bili doslej zaradi tega prisiljeni delati s polno paro. Obstaja pa še drugačen pogled na stanje. Mislim, da ga najbolje ponazorim z dvema izrekoma. Slovenski afor-ist Friedaver je dejal: "Največje bogastvo države je proračun". S tega zornega kota je razumljiva prizadetost novinarskih zakonobranitel-jev. Nove občine naj bi namreč jemale tudi večji del državnega proračuna. Drugače je, če sledimo misli angleškega filozofa Francisa Bacona, ki pravi: "Denar je kot gnojilo, ki je dobro samo, če ga raztrosiš." Novinarji so vrsta ljudi, ki so prepričani, da je njihovo delo najpomembnejše, da vsi poznajo, kar so zapisali, da se ljudje o tem pogovarjajo, da vedo, kdaj je kdo objavil kakšno prvo novico - skratka, da je njihov izpostavljeni način dela vedno na očeh in v pozornosti javnosti. To pišem zato, ker sem dobra tri desetletja delal kot novinar-dopis-nik in sem še danes prepričan, da gre za način novinarskega dela, ki je izredno izpostavljeno. Zato so tudi novinarji-dopisniki tisti, ki se po službeni dolžnosti najbolj seznanijo z vsakdanjim življenjem. Nič hudega, če so v to prepričani tudi specializirani novinarji za zunanjo politiko, kroniko, kulturo ali pa gospodarstvo, dejstvo je, da se mi dogaja, ko se vozim avtomobilom po Gorenjski, da na vsakih nekaj metrov desno in levo srečujem objekte, o katerih sem nekoč poročal in imam o njih kaj povedati. Nekako vse skupaj pa je bilo vedno povezano s krajevnimi skupnostmi. Dopisniki smo vedno vedeli in prikazovali, kako znajo v krajevnih skupnostih vsak takratni dinar pomnožiti, kako znajo iz enega narediti desetkratno vrednost. Naj mi oprosti kakšen domišljav občinski župan, vendar mislim, da sedanje občine v bistvu niso nič drugega kot krajevne skupnosti. Država je namreč prenesla toliko pristojnosti na upravne enote, da je postal občinski župan v bistvu nekakšen direktor velikega komunalnega podjetja, oziroma nekaj manj, ker mu strogo diha pod ovratnik delavski t.j. občinski svet. Država si sicer sedaj izmišlja popravo "najbolj neumnega zakona" o lokalni samoupravi, vendar vse kaže, da bodo naredili samo še večjo neužitno godljo ob neživljenjsko postavljenem razmerju med županom in občinskim svetom... V sklopu teh razmerij gledam na "razparceliranje Slovenije", kot to imenujejo nekateri novinarski kolegi. Majhne občine so tudi v samostojni Sloveniji pokazale svojo prednost, tako kot nekdanje krajevne skupnosti. Seveda so na narejeno vplivale tudi osebne lastnosti županov, vendar primerjajmo narejeno v majhnih občinah, ki so nastale iz bivše velike kranjske občine Naklo, Preddvor in Šenčur, z narejenim v Mestni občini Kranj. Razlika je očitna in govori v prid majhnih občin, kjer se ljudje zavedajo, da lahko delajo s tistim, kar imajo, če seveda odmislijo potrebo posameznikov pa samo dokazovanju in samopoveličevanju. V majhnem je to težko in izredno riskantno... Povsem druga je zgodba o nespoštovanjtt zakonov, ki je postala že nekakšna folklorna značilnost naših večinskih predstavnikov ljudstva. Ustavno sodišče ima zaradi tega preveč dela. Pred časom smo šli na referendum, da bi med drugim odločili tudi o odgovornosti in možnosti odpoklica članov parlamenta. Čeprav se je za to izrekla spoštovanja vredna večina, je vse ostalo po starem. Po starem, v katerem pa sedaj tudi eminentni predstavniki največje slovenske politične stranke izjavljajo, da so za večinski volilni sistem... PREJELI SMO Izjava za javnost sveta KS Trzin V zvezi Z začeto gradnjo dveh poslovno-stanovanjskih objektov v prihodnjem središču Trzina (zazidalno območje T3) želi svet KS Trzin obvestiti javnost o svojem najodločnej-šem nasprotovanju temu projektu. Svet KS Trzin je v obdobju priprave ureditvenega načrta za območje T3 ves čas zelo temeljito in hkrati razumevajoče sodeloval z avtorji ureditvenega načrta, z glavnim investitorjem in s pristojnimi službami Občine Domžale. Pri vsem tem pa nikoli ni bil seznanjen z namero investitorja, da bo na tem izrazito vaškem območju gradil visoke, v bistvu kar petnadstropne stanovati j s k e bloke (4 nadstropja + mansar-da). Kar zadeva grafične podlage ureditvenega načrta, so bili svetu K S na vpogled le tlorisi in v zvezi z njimi si je svet prizadeval in tudi dosegel, da bo pozidava območja funkcije krajevnega središča, v katerega naj bi se stekale poti iz vseh delov Trzina. Obenem naj bi v prihodnjem centru tudi nekateri objekti (trg, prostori za družbene dejavnosti, krajevno srečevališče), ki bi dodatno poudarjali središčni značaj območja. Glede višin in namembnosti zgradb so bila svetu KS dana zagotovila, da bo šlo največ za dve nadstropji in mansardo nad kletjo in pritličjem, kar naj bi omogočilo največ 240 stanovanj na celotnem območju T3. S tem je svet KS soglašal. Tudi v besedilu ureditvenega načrta je zapisano, da je osnovna predvidena možnost gradnja zgradb s kletjo, pritličjem, dvema nadstropji in mansardo in le izjemoma višjih. To je svet KS razumel kot izjemno možnost, za katero hi bilo šele potrebno zagotoviti mnoge dodatne pogoje. Sedaj pa naj bi bili že prvi dve predvideni zgradbi petnadstropni in že v njiju naj bi bilo 240 stanovanj. Investitorji pa sedaj oglašujejo prodajo veliko večjega števila stanovanj. Govori se celo o številki 900 stanovanj, namesto dogovorjenih 240 za celotno območje predvidene pozidave. Ob tem podatku so se v Trzinu začeli organizirati tudi krajani', ki nikakor niso pripravljeni pristati na tak poseg v svoj kraj. Svet KS sporoča, da v Trzinu ni nikakršnih pogojev za tako obsežno gradnjo, ki je povrhu vsega nesprejemljiva tudi iz mnogih drugih razlogov. Trzin hoče ostati vas, ki nudi vsem svojim prebivalcem kakovost Življenja, ki jo lahko omogoči le takšna vrsta naselja. Trzin, tako krajani kot svet KS, nikakor ne pristaja na to, da mu namesto vaškega središča vsilijo spalno naselje z vsemi slabostmi, kakršna vidimo v ljubljanskih predmestjih, ki bi tudi dokončno uničilo videz kraja. Trzin nima šole niti vrtca, ki bi lahko zagotavljala ustrezna mesta otrokom iz tako številnih novih družin. Tudi komunalna infrastruktura ni prilagojena tolikšnemu povečanju potreb, saj bi takšna gradnja pomenila več kot podvojitev števila stanovanj in prebivalcev Trzina. Zaradi vsega povedanega krajani Trzina in člani sveta KS vztrajamo pri stališču, da takšne gradnje v središču Trzina ne bomo dovolili in odločno nasprotujemo morebitni izdaji gradbenega dovoljenja za tak projekt. Kolikor bi do izdaje gradbenega dovoljenja proti volji Trzina kljub vsemu prišlo, bomo v Trzinu izkoristili popolnoma vsa sredstva, da gradnjo preprečimo. Investitorji, kii želijo središče Trzina skaziti s kukavičjim jajcem velemestnega spalnega naselja, v Trzinu niso dobrodošli. Svet KS Trzin Posebna oznaka za redarja ni dovolj (Gorenjski glas, 31. julija 1998) - tretjič in zame zadnjič V Gorenjskem glasu je bil 31-julija 1998 objavljen v rubriki PISMA, PODLISTEK, pod PREJELI SMO, prispevek redarja Mestne občine Kranj, g-M. V, inž. prom., ki se je, s kar nekaj mojimi osebnimi podatki in zaključki o mojem karakterju in življenju, spustil v polemiko s člankom novinarja gospoda S. ŠUBICA, kateri je bil pod enakim naslovom ob-' javljen v Gorenjskem glasu dne 07. julija 1998. Prisiljen sem pojasniti nekaj dejstev, ki ne govorijo v prid pisanju g. M. V, inž. prom.. Začel bom tako: 1. V davni preteklosti, dne 22. julija 1972, sem z ženo in taščo potoval na dopust m srednji Jadran. Med vožnjo proti Slunju na Hrvaškem sem se ob prihodu izza ovinka Z avtom zaletel v sredi vozišča stoječ avtobus. Pri tem je bila tašča na kraju nesreče mrtva, midva z ženo pa v tako težkem stanju, da bi malo zdravnikov stavilo na naju. Potreboval sem skoraj dve leti operacij in drugih posegov, da sva se Z ženo spravila v vizualni red. 2. Minevala so leta. 3. V juniju leta 1982 so mi zdravniki izvedeniške zdravniške komisije pri SPIZ-u v Kranju potrdili trajne poškodbe desne noge in jih ocenil1 s 50 % telesno okvaro. Potem se ni zgodilo nič, le noga me je vse bolj ovirala v normalnem življenju. Nadaljevanje na 31. strani! MMMMMHHMM 271 »K—■ Njene molitve To pa ne more biti res!, sem nejeverno zmajevala Z glavo, ko so me že nekaj časa vneto prepričevali. Da je nekdo tako neumen... tega pa ne! Ona je drugačna, ni taka, kot smo mi. In če še ne veš, za vse nas toliko moli, da bomo, kljub grehom, gotovo šli v nebesa... Kakšna pa je, sem še bila radovedna. ...Kot prej "stare babe", se je oglasil odgovor. Ker me je "kruta sedanjost" že lep čas "prepričevala", da je dobrota izginila s tega sveta, sem se k Julijani odpeljala z veliko mero radovednosti. Od takrat, ko je njen oče prinesel s Koroške prvi glavnik, se pri hiši reče pri Kampeljmi. Hiša je bila v svoji preteklosti že vse: od hleva, kozolca, svinjaka, kurnika, v njej so celo bivali ljudje. Še danes se dobro vidi in seveda tudi loči del, ki je bil namenjen živalim in krmi. Ko sem vstopila v mračno vežo, me je objel dobro znani duh po pomol ženem mleku, po senu, po zdravilnih rožah. Zdelo se mi je, da se je v trenutku čas pomaknil za nekaj desetletij nazaj, ko sem stala pred svojo staro mamo, ki mi je rada govorila: če boš pridna, boš dobila "en jejčk". Ko sem svoje spomine zaupala Julijani, me je poslušala. Bilo mi je zelo lepo, saj se na takih obiskih ponavadi zgodi, da sem le sama poslušala. Še celo spraševala me je o tem in onem, da sem imela občutek, da jo zanimam in da ni samo vljudna. Toda, potem ko se je razgovorila sama, je ni bilo moč ustaviti. Počasi sva drseli skozi čas, skozi dogodke in le tu in tam sva se za hip ustavili. USODE Piše: Milena Miklavčič (Tisti glavni vzrok, zaradi katerega sem jo obiskala, sva prihranili za konec.) Pri hiši je bilo veliko otrok, najstarejših bratov in sester Julijami praktično ni nikoli dobro poznala. Še kot "deca" so morali iti služit, potem pa so se porazgubili po svetu. Ko se je ona rodila, je bilo mami že krepko čez štirideset. Nikoli več si ni opomogla. Bolehala je, imela težave z uhajanjem vode in podobno. Oče je bil sezonski delavec. Čez leto je bival v nekem samostanu na Koroškem, kjer je bil za hlapca. Ko je umrla mama, je vzel s seboj še Julijano. Nune so jo takoj vzljubile. Bila je še majhna, komaj šest let ji je bilo, toda v kuhinju je Že lahko pomagala. Nune so jo vzgajale, jo naučile moliti, brati in pisati. "Zdi se mi, da so potihem upale, da se jim bom v molitvi tudi sama pridružila. Zaradi tega sem veliko trpela. Želela sem jim povrniti njihovo dobroto, toda med samostanskimi zidovi se nisem dobro počutila. Poleg tega sem se pri šestnajstih letih zaljubila. Bil je Slovenec, Janez po imenu. Vsako leto je pomagal nunam spravljati seno. Kako je znal jahati na konju! Veselje ga je bilo pogledati! Vnela sem se zanj, on pa zame. Tudi njegovi domači so me dobro sprejeli. Oče in mama sta bila ponosna Slovenca in imela sta rada zemljo. Sanjarila sta o vnuku in videti je bilo, da je vnuk njuna edina želja. Z Janezom sta se poročila, preselila sem se na njun dom, brez dote, brez vsega. Zaradi tega ne boš dekla, so mi govorili. Janezu boš rodila sina in potem boš še bolj "naša", so me tolažili, ker sem bila revna in brez. vsega." Julijana dolgo časa ni zanosila. Bila je drobna in bolj majhne rasti. Tri leta so že minila, pa še ni bilo nič. Vsi so jo radovedno opazovali in jo prikrito spraševali, ali je že v drugem stanju. "Veliko noči sem prejokala. Želela sem osrečiti Janeza in mu podariti sina. V začetku je bil do mene še nežen in dober, toda čez čas me je začel za vsako malenkost pretepati. Jalovka, je kričal name. Če ga je slišal njegov oče, je samo prikimal, da je res. Vsa njihova prijaznost je izginila. Niso še minila tri leta, ko sem bila večkrat tepena kot sita. Že navsezgodaj sem morala v hlev, na njivo, žet, pospravljat seno. "Tiste reči" sem imela tako močne in dolgotrajne, da me je vsak mesec čisto izčrpalo. Nekoč mi je rekel, da "krvavim kot zaklana svinja", in da zato ne more imeti od mene nobene koristi. Zelo me je prizadel." Ker z otrokom ni bilo nič, so jo nekoč naložili na voz in skupaj so se odpeljali do Celovca, k zdravniku. Ta jo je pregledal in tega, kako jo je bilo takrat sram, Julijami ne bo nikoli pozabila. "Spominjam se, da me je spraševal o tem, kolikokrat mož spi pri meni in podobno. Od sramu sem se skoraj v tla vdrla! Dal mi je neke arcnije in me potolažil, da je z menoj vse v redu. No, vsaj nekaj, sem si rekla!" Ko je čez nekaj časa spoznala, da je noseča, je bila zelo, zelo srečna. Tudi mož in ostali so se spremenili do nje. Ni ji bilo več potrebno toliko delati. Tudi s hrano so jo silili, toda kaj, ko ni imela nobenega veselja sedeti za mizo. "Na žalost sem rodila deklico. Cel teden sem se matrala, dokler ni babica prosila gospodarja, da je poslal po zdravnika. Česar sem se dotaknila, je bila kri. Bolečine so bile take, da me še danes, ko sem že stara in bolj slabega spomina, strese pri duši-Toda vse sem požrla, samo da bi Janezu dala otroka." Mož z deklico ni bil zadovoljen. To je Julijani takoj vrgel v obraz. To poscanko kar sama imej, ji je zabrusil, ko so mu povedali. Niti pogledat je ni hotel. Deklica pa je bila tako lepa, močna in zdrava. Drla se je kot jesihar in samo jedla-Vzljubila sem jo in si prisegla, da jo bom ljubila namesto moža." Hud porod je Julijani pobral vse moči. Čez dober teden so spet morali klicati zdravnika. Čeprav je bila še vsa švohcena, je morala zagrabiti za delo in "odslužit" denar, ki so ga zmetali zdravniku za njene "muhe". Pod kravo se Je zgrudila v mlaki krvi. Napol mrtvo jo je našel gospodar. "Mogoče se mu je prebudila vest ali kaj-Odpeljal me je k zdravniku in mi s tem rešil življenje. Ne vem, kaj so delali z menoj, toda od tistega dne naprej sem bila res jalova..." In potem se je njen pekel šele začel... PISMA, PODLISTEK Nadaljevanje z 30. strani! V aprilu 1987 so zdravniki lzvedenci Invalidske komisije SPlZ-a iz Kranja ugotovili dodatne trajne poškodbe na desni nogi in prekvalificirali mojo dlesno okvaro iz 50 % na 70 %. 4. Potem so spet minevala leta, Jugoslavija je odšla, noga pa me ]e še vedno ovirala v vsakdanjem Življenju. 5. V decembru leta 1995 sem PH Upravni enoti Kranj predložil sklepa ZPIZ -a in zaprosil za Posebni prometni znak za invalida, saj se težave z desno nogo niso manjšale, sam pa sem vse težje hodil, posebej po asfaltnih Površinah. Upravna enota Kranj mi je na podlagi 44. člena Zakona o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/88) izdala skladno s 27. členom Zakona o Varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) Potrdilo, da smem uporabljati Posebni znak za invalida, za označevanje motornega vozila, ki ga vozim, ustavljenega ozir-0tna parkiranega. Pojem ustavl- jenega ali parkiranega vozila je verjetno poznan vsem voznikom motornih vozil. 5. Do marca 1998 znaka praktično nikoli nisem uporabljal, ker za to nisem imel potrebe. V vseh 33 letih z vozniškim dovoljenjem v svojih vožnjah skozi življenje in po cestah nisem zakrivil nobenih prometnih prekrškov in drugih kaznivih dejanj, zato je govoriti o moji preteklosti ali o kakršni koli preteklosti povezani z menoj, vsaj zame velik izziv! Če se ob tem omenja še čas mojih prihodov v službo, potem se resnično počutim kot v časih neke mračne preteklosti v deželah vzhodne Evrope. 6. Znak sem moral pričeti uporabljati v aprilu 1998 pri parkiranju pred stavbo, v kateri imam službo, ki jo opravljam le in samo za davkoplačevalce šestih občin, med njimi tudi kranjske, saj se se v času moje dvomesečne odsotnosti na parkiriščih okoli t. z. občinske stavbe vse obrnilo na glavo. Najprej sem radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz skušal parkirati v t. z. improviziranih zastonjkarskih parkirnih prostorih na preozkem vozišču pred opisano zgradbo, vendar največkrat v avtomobil ob vstopanju nisem mogel, saj so bila in so še vedno vozila tako natrpana med seboj, da je normalno vstopanje in izstopanje iz parkiranega vozila velikokrat skoraj nemogoče. 7. Omenim naj le ekstremno drugačen primer od zgodbe, ki se mi dogaja v Kranju. Zgodil se mi je pred kratkim, v maju 1998, v centru Celovca, v Republiki Avstriji, ko mi je na osnovi mednarodne veljavnosti posebnega znaka za invalide policistka ali mestna redarka (uniform ne ločujem, ker sem zapriseženi pacifist) celo pomagala najti parkirno mesto za nekaj ur, seveda brez denarnega nadomestila. 8. Izjava o moji prepričanosti v to, da lahko parkiram kjerkoli si želim, pa je zame že precej žaljiva, sklicujem pa se prav na 49. člen ZVCP (Uradni list 30/ 98) in na določila 4. točke 242. člena istega Zakona, kjer ni preklicana Odredba o posebnih znakih niti drugi predpisi, ki urejajo področje invalidov -voznikov. Vse to naj pač komunalni redar M.V, inž. prom., prebere, ko bo pisal prijavo Sodniku za prekrške v Kranju. Zaenkrat pa naj bi bilo na moje ime izdano potrdilo še veljavno, kar so mi telefonično potrdili tudi BHnBBBBBBBBHnBBBBHBHBBBHBBBBBBHBHBHH S 'cJMMGLAS in Prometni kviz Tokrat smo pripravili še eno nagradno vprašanje v rubriki PROMETNI KVIZ v letu 1998. Odgovore še vedno pošiljajte na dopisnici v uredništvo Gorenjskega glasa. Vse nagrajence bomo obvestili po pošti. Vsi, ki bi radi v tem letu opravljali izpit B kategorije ali se izpopolnili v vožnji, nas lahko pokličete za informacije po telefonih 0609 633-776, 064 327-200. Za varno vožnjo z vami avto šola QUEEN. Sodelujte tudi v kvizu, ki vam prinaša lepe nagrade, katere lahko koristite pri upravljanju vozniškega izpita B kategorije. Nagrade poklanjata avto šola QUEEN in Gorenjski glas. NAGRADNO VPRAŠANJE 5^ 5^ »[»cJIMIGLAS št. 61 KUPON IME IN PRIIMEK: NASLOV:_ KRAJ IN POŠTNA ŠT.: TELEFON:_ IMAM VOZNIŠKI IZPIT B KATEGORIJE: DA NE Odgovor na prejšnje vprašanje: Na avtomobilski cesti vzvratna vožnja ni dovoljena. Vprašanje: Ali se lahko potniki vozijo v počitniški prikolici, ko se vozilo premika po cesti? a) da b) če so pripeti c) ne B D D H H O H D D B B a B B B B B B B B B B B B B B B B B B B B 13 OBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB B na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije. 9. Prav demokratičnost naše državne ureditve in približevanje evropskemu načinu življenja, pa po mojem mišljenju narekuje novinarjem pisati pošteno, kritično in objektivno, kar po mojem mnenju časopis Gorenjski glas počne izredno dobro, moralno in skladno z novinarsko etiko. Tudi v omenjenem članku je novinar le uporabil in citiral določila veljavnih pravnih predpisov. Pri branju tega 'časopisa sem res velikokrat ugotovil, da mnogokrat z veliko mero novinarske etike in profesionalnosti pišejo o prometni zmedi v Kranju, pa kaj velikega s tem pisanjem oziroma opozarjenjem pri odgovornih res niso dosegli. 10. Na Koroško cesto, pred Globus, v mestno jedro in še v mnoge konce našega, že pred mnogimi leti prečudovitega mesta, naj se poglobi g. M. V, inž. prom., vendar naj kaznovalne listke zatika za brisalce avtomobilov vsem in predvsem pravim kršiteljem. 11. S tem sem polemiziranje o mojem zlorabljanju nečesa in nekoga v časopisnih stolpcih zaključil. Gorenjskemu glasu se zahvaljujem za objavo. SILVO GROBOVŠEK Naslov je v uredništvu. GLASOV KAŽIPOT M Prireditve JH | Razstave RDS STEREO RADIO SORA DAN JE ZAPOLNJEN Z VAMI SMO TUDI PONOČI Poletne počitniške delavnice Tržič - Vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, potekajo poletne počitniške delavnice v knjižnici dr. Toneta Pretnarja. Še danes 7. avgusta bo potekla delavnica Ekslibris -II, z mentorjem Davidom Pre-mrlom. Koncerti Na koncert in parado Lesce - V okviru praznovanj 40-letnice Turističnega društva Lesce bo v soboto, 15. avgusta, organizirana parada pihalnih orkestrov. Sodelovali bodo: Mengeška godba, mladinski pihalni orkester Viva Zagorje in domači pihalni orkester Lesce. Parada bo ob 16. uri od osnovne šole F.S. Finžgarja po Begunjski cesti do družbenega centra. V prireditvenem prostoru bodo nato pihalni orkestri imeli vsak svoj koncert in na koncu bo še skupni koncert vseh treh orkestrov. V nadaljevanju bo gasilska veselica, igral bo ansambel Ekart. V primeru dežja parada odpade, koncerti pa bodo odigrani, kot je predvideno. Večer mongolske ljudske glasbe Tržič - V četrtek, 13. avgusta bo v letnem gledališču na griču pri cerkvi sv. Jožefa (v primeru dežja v Tržiškem muzeju), večer mongolske ljudske glasbe s skupino Temuzhin ob 20.30 uri. Koncert v Kamni Gorici Kamna Gorica - Danes, v petek, 7. avgusta, ob 19. uri bo v cerkvi v Kamni Gorici koncert mešanega pevskega zbora Koledva. Koncert Irene Grafenauer Šenčur - Vljudno vabljeni, da se udeležite šenčurske prireditve v nizu humanitarne akcije "Prisluhnite nam", na koncert flavtistke Irene Grafenauer in klarinetista Mateja J3ekavca v cerkvi sv. Jurija v Šenčurju, ki bo danes v petek, 7. avgusta, ob 20. uri. Razstava keramike Likovno društvo Kranj vas vabi na otvoritev razstave keramike Ljuba Blagotinška v sredo, 12. avgusta, ob 19. uri v Mali galeriji. Razstava bo na ogled do 12. septembra. Idrijska čipka Radovljica - Muzeji radovljiške občine in Mesfhi muzej Idrija vas prijazno vabita v galerijo Šivčeva hiša k odprtju in ogledu razstave "Idrijska čipka", danes v petek, 7. avgusta, ob 19. uri. Razstavo bodo odprli ob prikazu kleklan-ja. Na klarinetu in klaviaturah se bosta predstavili Catherine Marsden in Aleksandra Vrem-šak. Razstava bo odprta do 10. septembra. Razstava Franca Temelja Kranj - V Cafe galeriji Pungert v Kranju bo do 26. avgusta na ogled razstava fotografij Franca Temelja iz Žirov. Jastreb v Predjamskem gradu Postojna - V Predjamskem gradu so odprli naravoslovno fotografsko razstavo "Beloglavi jastreb - včeraj, danes, jutri". Ogled je vsak dan od 8. do 19. ure avgusta oziroma od 8. do 18. ure v septembru. Razstava bo na ogled do 14. septembra. Razstava ilustracij Bled - Galerija Trg Bled na Prešernovi 50 v poletih dneh vsak dan prijazno odpira vrata ljubiteljem likovne umetnosti in tokrat vabi na razsatvo ilustracij Marjance Jemec - Božič, ki bo na ogled do 15. septembra. Galerija Trg je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Obvestila Krvodajalska akcija Primskovo - Krajevna organizacija RK Primskovo pripravlja krvodajalsko akcijo, ki bo 18. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Doma krajanov na Primskovem. Lepo povabljeni vsi, ki so pripravljeni darovati kri. Nadaljevanje na 33. strani! Iz središča Slovenije v Vaše srce «9,it*Radio GEOSS»9.iMH1 Fax 0611883-740, telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 MGAMILK 24 Anton Oblak, nekdaj direktor, danes podžupan Ko se od Nejka vračamo na glavno cesto, je na levi Tavčarjeva ulica. Včasih so ji rekli kar direktorska", saj je bil (ali je še) v vsaki hiši vsaj kakšen "vodilni", če Že ne direktor. Eden od njih je ANTON OBLAK, diplomirani inženir organizacije dela. Rodil se je tu blizu, Delal je najprej v Alpini, je postal direktor Etikete, ki jo je vodil do upokojitve 1991. Ob delu je študiral in si 1978-V diplomski nalogi zamislil, kako bi lahko uredili industrijsko cono v Žireh. Marsikaj od zamišljenega je potem tudi uresničil, kot direktor ln kot dolgoletni predsednik krajevne skupnosti. Odkar je v Žireh občina, je spet dejaven. Na volitvah 1994 je bil na listi SLS izvoljen za občinskega svetnika, pozneje je postal podžupan. lo je še zdaj. ^ Stane Kosmač, slikar, čigar razstavo še pričakujemo Podžupanov sosed je STANE KOSMAČ, akademski slikar. Rodil se je tu, 7. maja 1950. v°Aie^'1 Soli za oblikovanie v Ljubljani je delal .Alpini, nato nadaljeval študij na Akademiji za "Kovno umetnost. Se preden je diplomiral, je Postal učitelj na osnovni šoli, pozneje profesor in ° Je še danes. Uči na osnovni šoli Žiri. Je "art ohrCi!0r" žirovskega občasnika, v zadnjih letih je Mkoval še lepo število drugih publikacij in v galeriji Svobode postavil več odmevnih razstav. Piše: Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon Pi.i v- "'"""uc yi/Muvu vet uumevrun ruzsiuv. tem ' aPremal°- Prijatelji in kulturniki kljub krni ni%mo .obuPali; še vedno upamo, da nas n«, eti čast prisostvovati odprtju njegove Prve samostojne razstave. Stane Kosmač, risba, 1991 Rado Jan, eden prvih intelektualcev, ki se je vrnil v domači kraj Iz Tavčarjeve se vrnemo po Čevljarski na glavno cesto in stopimo po njej naprej. Kmalu se na levo odcepi uličica z imenom Rakovnik. Tu je že včasih stala htfica Janovih. Še preden sta se Rado in Vladka Jan, številnim generacijam loških dijakov dobro znana profesorja, po upokojitvi preselila iz Loke v Žiri, sta si na istem mestu postavila novo hišo. In v njej zdaj živita. RADO JAN, profesor primerjalne književnosti, šolnik in kulturnik, se je rodil pri Klemenu (danes pri Kafurju) v Žireh, 8. oktobra 1925. V osnovno šolo je hodil v Žireh, v gimnazijo v Idriji, Postojni in Novi Gorici. Jeseni 1949 se je vpisal na Filozofsko fakulteto in se po absolutoriju, ob koncu gledališke sezone 1954-55 zaposlil v Prešernovem gledališču v Kranju kot dramaturg, umetniški vodja in urednik gledališkega lista. Obilica dela in bolezen prof. Antona Ocvirka sta povzročili, da je diplomiral šele 1959. Po diplomi se je zaposlil na gimnaziji v Škofji Loki, postal ravnatelj, ostal do 1968 in bil nato do 1970 ravnatelj šentviške gimnazije v Ljubljani. Od 1970 do 1973 je delal v Beogradu, pri predsedstvu ZKJ in se pripravljal na diplomatsko službo, od katere ga je odvrnila bolezen. Po vrnitvi v Ljubljano je delal v marksističnem centru ZKS. Proučeval je mednarodne in medreligijske odnose. Upokojil se je 1988. Ko je bil še študent, se je izredno angažiral pri kulturnem delu v Žireh. S prijatelji so ustanovili klub žirovskih študentov, prirejali svoje predstave in izdajali gledališki list. Leta 1956 je kot predsednik okrajnega sveta Svobod organiziral zjet le-teh, imenovan Slovenski kulturni teden v Žireh. To je bil pravi organizacijski in kulturni podvig. Vrhunec je bil dosežen z uprizoritvijo Celjskih grofov v še neometani dvorani zadružnega doma. To je bila predstava na profesionalni ravni. Mnogi se še spominjajo partizanskega mitinga, ki je bil 26. junija 1983 na Katrnikovem travniku vrh Jezer; takega verjetno še ni bilo in ga najbrž kmalu ne bo. Program Je zasnoval in režiral Rado Jan. Odkar je spet v Žireh, se posveča raziskovanju zgodovine društvenega delovanja v domačem kraju, posebno gledališkega. Dr. Vladimir Žakelj, vrhunski zdravnik, kirurg in profesor Preden pridemo do "Mačkove kapelice" (prodajalne Market) je na desni strani Loške ceste, za lepim kostanjem hiša Balčkovih. To je znana čevljarska rodbina (brata Anton in Matevž Žakelj), ki je dala tudi nekaj vrhunskih izobražencev. Prvak med njimi je bil vsekakor DR. VLADIMIR ŽAKELJ (SBL), sloviti kirurg. Rodil se je 8. julija 1914 tu, v nekdanji Stari vasi, umrl 19. februarja 1993 v Ljubljani, pokopan 26. februarja na Žalah. Po klasični gimnaziji v Ljubljani je tu začel s študijem medicine, nadaljeval v Pragi in diplomiral v Zagrebu. V doktorja znanosti je bil promoviran 1972 v Ljubljani z disertacijo Kirurgija pankrea-titisa. Od 1975 je bil predstojnik gastroentero-loške klinike, od 1942 je delal in predaval na medicinski fakulteti, kjer je bil 1985 upokojen kot redni profesor. Roparja menjalnice Šum v Kranju prijeli v slabi uri Zdravnik je kriminalista pripeljal do roparjevega skrivališča Menjalnico Šum oropali sredi dneva - Trojica pajdašev načrtovala serijo ropov na menjalnice - Pred dnevi jim je spodletel rop v ljubljanskem BTC-ju - Dva sta pred leti celo želela postati policista, a so ju iz policijske šole v Tacnu izključili zaradi več povzročitev kaznivih dejanj Kranj, 6. avgusta - V sredo okoli 13.42 ure je v menjalnico Sum v Kranju s čelado na glavi in oblečeno podkapo, da so se videle le oči, stopil mladenič, oblečen v temno modro majico / dolgimi rokavi in zelo obrabljene modre kavbojke. Z revolverjem v roki je lastnika menjalnice, ki je bil sam v menjalnici, odstranil od menjalnega pulta, nato pa začel grabiti tuje bankovce in jih basati v črn nahrbtnik. Tedaj je v menjalnico nepričakovano prišla stranka, sicer znani kranjski zdravnik, pomemben mož v gorenjskem zdravstvu, zato je oboroženi ropar zbežal. "Ko sem vstopil v menjalnico, je ravno končal s pospravljanjem denarja in stekel mimo mene. Videl sem le čelado z vizirjem, kar se mi je zdelo sumljivo, in ko me je lastnik menjalnice zaprosil, naj stečem za njim, ker ga je oropal, sem takoj skočil za njim. Fant je s čelado na glavi bežal proti Kokrškemu mostu, nato po cesti Kokrškega odreda stekel na Partizansko cesto, kjer se je obrnil proti gostilni Arvaj, tam pa sem ga izgubil," je pripovedoval zdravnik, ki ne želi večje publicitete, zato na njegovo željo ne navajamo imena. Tačas je lastnik menjalnice že sprožil tihi alarm. Deset minut po ropu je vidno pretresen povedal: "Fant, ima jih okoli dvajset let, je s čelado na glavi stopil v menjalnico, pred nos mi je uperil pištolo, nato pa začel grabiti denar. Govoril je Ropar je bil slabo uro "lastnik " šilingov, mark in lir v vrednosti 6,5 milijona tolarjev. Foto: UKS Kranj srbohrvaško. Koliko je vzel, še ne vem, če pa ne bi ravno tedaj prišla stranka, bi verjetno pobral še več. Možaka sem zaprosil, naj steče za roparjem, §am pa sem šele tedaj sploh lahko sprožil alarm." Roparja prijeli v slabi uri Kar enajst policijskih patrulj je začelo prečesavati okolico menjalnice, pri tem pa so jim pomagali tudi kriminalisti. Pred menjalnico so si kriminalisti ogledovali kolo z motorjem znamke Tomos, sive barve. Kasneje so izvedeli, da se je s tem "avtomatikom" do menjalnice pripeljal ropar, za beg pa ga zaradi naglice ni mogel uporabiti. Zdravnik, ki je dajal kriminalistom svoj opis roparja in jim razlagal, po kateri poti je zbežal, je nato z enim izmed njih odšel. Ob 14.36 pa se iz skupine policistov, ki so si ogledovali zapuščeni motor in poslušali po postaji poročanje iskalcev, zasliši vzklik: "Imamo ga!" "S kriminalistom sva šla po poti, po kateri sem sledil roparju. Na kraju, kjer sem ga zadnjič videl, to je bilo pri zanemarjeni parceli ob Partizanski cesti nad kanjonom Kokre, sva se ustavila. Kriminalist je posumil, da se morda ropar tam skriva, zato je stopil do roba kanjona. Zagledal je skriva-jočega roparja in takoj skočil nanj. Kmalu zatem so prišli še drugi policisti," je razložil zdravnik, ki je kriminalista nevede pripeljal do samega roparjevega skrivališča. Tam so tudi našli nahrbtnik s 6,5 milijona tolarjev v tujih valutah nakradenega denarja in pištolo znamke Crvena zastava, kalibra 7,65 milimetra, v kateri so bili štirje naboji. Rop skrbno pripravljen Simon Velički, načelnik oddelka za operativo pri Upravi kriminalistične službe v UNZ Kranj, je na novinarski konferenci dan po uspešni akciji povedal, da je ropa osumljen 19-letni B. K. iz Gornjih Petrovcev v Prekmurju, ki začasno živi v Ljubljani. Pri ropu naj bi mu pomagala tudi 19-letni A. K. iz Sežane in 23-letni S. B. iz Ljubljane, ki soju kasneje prijeli policisti z UNZ Ljubljana. Vsi trije so že stari znanci policije, zanimivo pa je, da sta dva izmed njih, vključno z roparjem, bila pred leti dijaka Srednje policijske šole v Tacnu. Po podatkih, s katerimi razpolagajo v Kranju, naj bi bila oba že tedaj prestopnika zakona, zato so ju izključili iz šole. "Omenjena trojica je že na začetku tedna izdelala načrte in naprave, potrebne za izvedbo serije roparskih napadov na menjalnice. Pred kranjskim ropom so poskušali izvesti rop v ljubljanskem BTC-ju, vendar jim tam ni uspelo. Na Gorenjsko so nato pripeljali kolo z motorjem, si dan pred ropom ogledali menjalnico in njeno okolico, izbrali so mesto, kjer se bo ropar skril in preoblekel ter kraj, kjer bosta čakala ostala dva," je Velički sporočil prve izsledke preiskave. Pajdaša sta ga čakala do dogovorjenega časa, nato sta zbežala proti Ljubljani, kjer so ju nato tudi prijeli. Vsi trije so bili pridržani, opravljene bodo tudi hišne preiskave, ki naj priskrbele dodatne dokaze o kranjskem in ostalih ropah, ki so jih morda izvedli. "Pohvaliti moram sodelovanje državljanov, ki so nam poma- gali poiskati roparja na begu. posebej kranjskemu zdravniku, ki se mu bo Uprava za notranji' zadeve tudi osebno zahvalila," je na konferenci povedal načelnik UNZ Kranj Jaka Demšar. Rop menjalnice Šum je prvi letošnji primer, koje oborožen ropar poskušal oropati kako finančno ustanovo. Gre z* drugi oborožen rop v menjalnici Šum. Prvi se je zgodil 22-februarja 1995, ko so med ropom tudi ranili solastnika menjalnice. Tudi te storilce so odkrili in jih decembra 1995 tudi obsodili na zaporne kazni. • S. Šubic Opozorilo! ■ Opozorilo! ■ Opozorilo! V sredo, 5. avgusta, je bil fotoreporterju Gorenjskega glasa med 14. in 18. uro na Mohorjevem klancu v Kranju iz avtomobila ukraden FOTOAPARAT CANON EOS-1, ser. številka 180752, CANON ZOOM OBJEKTIV, 20 - 35 milimetrov, f - 2'8, ser. številka 2361921, in FLEŠ CANON 430 E2. Bralce Gorenjskega glasa opozarjamo naj bodo pred nakupom rabljenega fotoaparata Canon pozorni na serijske številke in vas hkrati naprošamo, če vam pride v roke omenjeni fotoaparat, da nam to sporočite na Gorenjski glas, tel: 223 111, ali se obrnete na policijo. Prav tako naj pokličejo tudi drugi, ki bi karkoli vedeli o ukradenem fotoaparatu. Hvala! Opozorilo! - Opozorilo! - Opozorilo! Vidimo se... Ni poti, ki bi vodila samo mimo najpomembnejše gospodarske prireditve na Koroškem. Z novim sloganom in novim ponudbenim spektrom se prezentira Celovški sejem - KLAGEN-FURTER MESSE od 8. do 16. avgusta 1998. Med posebnosti spadajo tokrat tudi še "stanovanjske sanje 98", svetovna premiera preprog "Kiki-Kogelnik" in mega-event "Riching Schvvein gehabt!" Tokrat predstavlja več kot 600 razstavljalcev iz 18 držav najnovejše produkte iz področij mode, bivanja, gradnje, gospodinjstva in poljedeljstva. Sejem je odprt vsak dan od 9. do 18. ure, zabavni park pa celo do 2. ure zjutraj! Obiskovalci iz Slovenije pa imajo zopet možnost, da kupijo znižane vstopnice na Gorenjskem sejmu. Cena znaša namesto 75 ATS samo 50 ATS. na Celovškem sejmu! 46293^7900 S HALO - HALO GORENJSKI GLAS S 064/223 111 Noroiilo za objavo sprejemamo pa telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka do 12.30 in do ietrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. KATEGORIJE A, B, C, D, E http://www.hb-kranj.si ROZMAN BUS VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI AVTO ŠOLA B & B B & B KRANJ, RADOVLJICA, JESENICE Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 18.00. Izpit tudi za moped! tel.: 22-55:22 Madžarske toplice 17.9. - 20.9., Gardaland ali Aqualand 15.8. - možnost plačila na 2 čeka. Palmanova 19.8., Lenti 15.8., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur: 411-887 ►vtošo^ NOVO - NOVO VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb Ing. HUMAR NAJUSPEŠNEJŠA AVTOŠOLA TEL.: 311-035 Izpit tudi za motorno kolo in moped. Tečaj CPP vsak ponedeljek ob 9. uri in 18. uri. VIUEM TURIST, s.p. turistični prevozi oseb imamo elektronsko dvojno klimatizacijo BORZA ZNANJA Knjižnica Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, Tivolska c. 30, 1000 Ljubljana tel.: (061) 13-22-178 t-mail: borza. znanja@spika unislar-si V DOBRNI SE VEDNO NEKAJ DOGAJA OSTEOPOROZA AVTOŠOLA MISTIK X, Šk. Loka HOKO - kombi prevozi Tel: 563-876, 557-757 KNJIŽNICA DR. TONETA PRETNARJA Balos4, Tržič, tel. 064/563-178 JEREB, cLo.o. Spodnji trg 2, 4220 Škofja Loka METEOR Cerklje Ttemic, tel: 422-781 Cilka, tel.: 411-510 avto šola Voznik Tel.: 725-637, 0609/639-209 TURISTIČNI PREVOZI Ambroiič Janez, Zg. Gorje 15, tel. 725-427, GSM:041/723-823 AVTOMURKA Lesce POLETNA PONUDBA avtomobilov RENAULT Nakupi: Madžarska - četrtek, sobota in vsak drugi torek v mesecu; Nemčija -torek, petek; Italija - sreda. Gardaland: avgust, september vsak ponedeljek, sreda in petek, 6.800 SIT (prevoz+vstopnina) Tel.: 451-542, GSM 041/670-673 Nakupi: Muenchen (ugoden nakup artikla za hujšanje - brez recepta), - vsak torek in petek, Palmanova, Portogruaro. Tel.: 451-542, GSM: 041/670-673 Nekaj učnih povpraševanj iz ljubljanske Borze znanja: - mladenič iz Ljubljane bi se rad naučil igrati na orglice; - več članov zanima raznovrstna uporaba energije vetra, zato iščejo informacije o tovrstni literaturi in stike s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z energetiko; - gospod iz Hrastnika želi izvedeti čimveč o izdelovanju viteških oklepov; - gospoda iz Ljubljane zanimajo različna vprašanja s področja duhovnosti, zato vas vabi, da se mu pridružite v diskusijski skupini; - študentka iz Ljubljane še vedno išče pomoč pri študiju keltske kulture; -gospod iz okolice Krškega pa bo vesel informacij o slovenskih lovskih šegah. Podrobnejše (brezplačne) informacije: BORZA ZNANJA, Tel.: 061 13 22 178 e-mail: bor-za.znanja.@spika.unistar.si. V delavski knjižnici na Tivolski c. 30, v Ljubljani, vsak delavnik med 8. in 15. uro, ob sredah pa do 17. ure. Nedelja, 9. avgusta 1998, ob 15. uri, ploščad pred Zdraviliškim domom - nastop Moškega pevskega zbora PD Dobrna pod vodstvom Emila Lenarčiča. ULTRAZVOČNO MERJENJE MINERALNE KOSTNE GOSTOTE. Splošna ambulanta Komenda. Tel.: 061/842-201 Vožnja preko celega dneva. Čas in kraj vožnje po dogovoru. Tel.: 620-211, 041/744-873, 632-394, 041/748-838 Lenti vsak četrtek in soboto, Celovec ponedeljek in petek, Trbiž, Trst, Palmanova in Udine torek in sreda. Izleti po dogovoru. GSM: 041/734-140 Poletne počitniške delavnice v knjižnici dr. Toneta Pretnarja vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. ZAPOJMO, ZAIGRAJMO od 10. do 14. avgusta, KRPICA DO KRPICE - BLAZINA od 17. do 21. avgusta. Gardaland: 14.8. - 6.200 SIT (prevoz + vstopnina), gradovi Loare in Pariz: 2. - 7. 9. - 3 x polpenz., velika tura: Andaluzija + Portugalska 6. - 20.9. -12 x polpenz. v hotelih. Tel., fax: 064 621 773,064 682 562 • vsako sredo kopalni izlet v Čatež 115. in 16.8., dvodnevni izlet v Budimpešto (formula 1) • moto dirke v Brnu 22. in 23. avgusta t romanje v Medjugorje v 1. polovici avgusta Tečaji CPP za A in B kat. VSAK TEDEN RADOVLJICA: vsak četrtek ob 18. uri (v zgradbi Zavarovalnice Triglav) BOH. BISTRICA: vsak petek ob 18. uri (v domu Joža Aljaža) Letovanje v Španiji (Costa Brava) 4. 7 polnih penzionov 13.9. i LETALSKI MITING in DP motornih pilotov V HUDI VROČINI OBIŠČITE KOPALIŠČA TUDI POLETI: DRSANJE NA BLEDU - od 1. avgusta - zelo ugodni krediti TOM + 3,75 % - Tvvingo, Megane Scenic, nova Laguna - posebne ugodnosti za vozila iz zaloge Inform. AVTOMURKA Lesce, tel.: 064 718 100 na letališču Senožet v soboto in nedeljo, 8. in 9. avgusta, od 9. ure dalje. Vabi vas Aeroklub Slov. Konjice! TRŽIČ: Kopališče odprto vsak dan od 9. do 19. ure. Nočno kopanje bo možno vsak petek od 20. do 23. ure. Vstopnina: odrasli 500 sit, od 15. ure dalje 300 sit, šoloobvezni otroci 300 sit BLED: Grajsko kopališče je odprto vsak dan od 7. do 19. ure. Vstopnina: dnevna, odrasli 600 SIT, otroci do 14 let 400 SIT, popoldanska 500 SIT. KRANJ: Možnost koriščenja velikega bazena od pon. - pet. 11.-18. ure, tretjina velikega bazena in mali bazen od 9. ure dalje, sob. in ned. bazen obratuje od 9.-19. ure. Dnevna vstopnica 600 sit, otroci, dijaki, študentje, upokojenci 300 sit, popoldanska vstopnica 500 sit, otroci, dijaki, študentje, upokojenci 200 sit. KAMNIK: Letno kopališče je odprto ob delavnikih od 10. do 18. ure, sobota, nedelja od 10. do 19. ure. Cena: celodnevna karta odrasli 500 SIT, otroci od 6. leta dalej 400 SIT, upokojenci, študentje, dijaki 400 SIT, družinska karta 1.100 SIT, popoldanska karta (po 15. uri) 50 SIT manj, družinska karta 100 SIT manj. RADOVLJICA: Letno kopališče je odprto od 10. do 18. ure, sob., ned., prazn. od 10. do 19. ure. Cene: odrasli 500 SIT, otroci do 14. leta 300 SIT; popoldanska karta (po 14. uri) odrasli 400 SIT, otroci 300 SIT. Nočno rekreaci|sko plavale vsak ponedel|ek, sreda, petek od 20 do 21. ure. Cena 250 SIT. JESENICE: Letno kopališče Ukova je odprto vsak dan od 10. do 18 30 ure. Vstopnina: celodnevna 480 SIT, otroci do 14 let 250 SIT, predšolski 100 SIT, popoldanska (od 15.30) odrasli 250 SIT, otroci 150 SIT KROPA: Letno kopališče je odprto vsak dan od 9. do 18 ure. Cene: odrasli 450 SIT, otroci od 7. leta dalje in študentje 350 SIT. otroci od 3. do 7. leta 180 SIT V Športni dvorani Bled v avgustu vse sobote in nedelje od 20. do 21. ure. Vstopnina: odrasli 500 SIT, otroci do 10 let 300 SIT, izposoja drsalk 400 SITm brušenje 300 SIT. GLASOV KAŽIPOT Dvodnevni planinski izlet Kranj - Planinsko društvo Kranj organizira dvodnevni planinski izlet v enega najlepših kotičkov Zlatorogovega kraljestva: na Debeli vrh, Ogradi, Planino v Lazu in Planino Krštenico. Odhod bo v petek, 21. avgusta, ob 16. uri izpred hotela Creina v Kranju - prevoz z osebnimi vozili do Planine Blato. Obvezna oprema udeležencev: planinska obutev, rjuha, planinska izkaznica, pomožna vrvica in vponka. Udeleženci morajo biti vajeni hoje po zelo zahtevnih poteh ter kondi-cijsko dobro pripravljeni (drugi dan bo okrog 10 ur hoje). Prijave in vplačila v 2rTl ■• u" ^prea noteia uema. Uiste - pisarni PD Kranj, Koroška c. 27, tel.: 225-p0if''"e noje je za 4 ure. Priporočajo pa 184, do srede, 19. avgusta. Število loano obutev, palice in dobro voljo. udeležencev je omejeno. po Bizeljskem g Kozjanskem Ob9 R ^rPU Kranl VaDi V t0rek' 11 • aV9USta avtnk uri izPred notela Creina, na kem 'zlet po Bize|iskem in Kozjans- ^ohodniški izlet na Šebrelje vahi1'" Pon°dniška sekcija pri DU Kranj ŠehrJVOje člane na Pohodniški izlet na ob 7 |e'0dhod 00 v četrtek, 20. avgusta, '■ uri izpred hotela Creina. Čiste - Razvitje prapora in veselica Prostovoljno gasilsko društvo Žabnica prireja v nedeljo, 9. avgusta, ob 16. uri na športnem igrišču v Žabnici slovesno razvitje mladinskega prapora. Po razvitju prapora bo igral ansambel Mira Klinca. Veselica z bogatim srečelovom pa se bo začela že jutri (sobota), 8. avgusta, ob 19. uri. Igral bo ansambel Strmina. 1 ) Petek, 7. 8. 1998 Fundacija Ciuha na Pristavi ob 20.30 uri: OKARINA FOLK FESTIVAL: Spin 2 iz Anglije na Homu (Zasip) ob 21. uri: V sklopu krajevnega praznika vasi Zasip: Koncert okteta iz Žirovnice Sobota, 8. 8. 1998 Fundacija Ciuha na Pristavi ob 20.30 uri: OKARINA FOLK FESTIVAL: Datina iz Romunije Balinišče pri Kureju v Zasipu ob 9. uri: V sklopu krajevnega praznika vasi Zasip: Balinarski turnir za memorial Antona Burje Nedelja, 9. 8.1998 Zdraviliški park ob 14. uri: SEJEM DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI ob 17. uri: OTROŠKI PROGRAM: The family show ob 18.30 uri: promenadni koncert Godbe na pihala Jesenice Fundacija Ciuha ob 20.30 uri: OKARINA FOLK FESTIVAL: Gambetta & Aonzo iz Italije na Homu (Zasip): V sklopu krajevnega praznika vasi Zasip: ZASIPNIŠKI PIKNIK Nastopa: - Folklora iz Bistrice ob Dravi - ansambel Nika Kraigherja - vokalno instrumentalna^sk^r^r^jgjj^UNE KPD Zasip Ponedeljek, 10. 8. Festivalna dvorana ob 21. uri: SPOZNAJTE SLOVENIJO V SLIKI IN PLESU: nastop folklorne skupine Sava Kranj TDN1D,TEL:K4/7411Z2 Za tri dni na Triglav Planinsko društvo Integral vabi v dneh 21., 22. in 23. avgusta, na tradicionalni 22. pohod na Triglav. Odhod skupin bo 21.avgusta ob 7. uri s Celovške 166, s posebnim avtobusom. Podrobnejše informacije dobite in se prijavite pri Nevenki Pejčič po tel.: 061/159-30-90 ali 061/159-41-14 int. 231. Izlet v gore ** Tržič - Planinsko društvo Tržič vabi na izlet v gore Flakert in Klomnock v Avstriji. Odhod je v soboto, 22. avgusta, ob 6. uri, povratek pa je predviden v večernih urah. Pot je lahka, čas hoje je 5-6 ur. Informacije in prijave v Info pisarni občine Tržič, vsak dan od 17. do 18. ure ali pri Tomažu Kozamerniku po tel.: 561-457 Planinski izlet na Peco (Kordeževo glavo) Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi svoje člane na planinski izlet na Koroško, na Peco (Kordeževo glavo). Goro deli državna meja. Odhod je 13. avgusta, ob 7. uri izpred hotela Creina. Udeležence prosijo, da imajo s seboj člansko izkaznico društva in potni list ali veljavno osebno izkaznico. Prijave zbirajo do vključno 10. avgusta v DU Kranj, z vplačili. Pohod na planino Kofce Žirovnica - Pohodna sekcija pri DU Žirovnica vabi svoje člane na planinski pohod v torek, 11. avgusta, na planino Kofce. Hoje je približno 5 ur in priporočajo palice. Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Rodin do Brega. Prijave sprejema Rajgelj Mija po tel.: 802-193. Pohod na Triglav Žabnica - Sekcija za pohodništvo pri DU Žabnica -Bitnje organizira dvodnevni planinski izlet na Triglav v torek, 11., in sredo, 12. avgusta. Odhod avtobusa bo v torek, 11. avgusta, ob 5. uri s postankom na vseh avtobusnih postajah od Sv. Duha do Kranja. Obvezna je planinska oprema. Prijave z obveznim vplačilom sprejema Meta Pečnik, Sp. Bitnje 27/a, tel. 312-288 do zasedbe avtobusa. Prireditve a Godlarska veselica Šenčur - Društvo godlarjev Šenčur prireja jutri, sobota, 8. avgusta, ob 18. uri na prostoru Gostilne pri Jožu v Šenčurju godlarsko veselico. Na srečelovu s tisoč dobitki bo prva nagrada barvni TV. Igral bo ansambel Ptujskih pet. Praznik žetve na Žirovskem vrhu Žirovski vrh - Na kmetiji Javorč na Žirovskem vrhu bodo Kmetijska svetovalna služba Škofja Loka in kmetije iz Žirovskega vrha pripravile etnografsko prireditev Praznik žetve na Žirovskem vrhu. Prikazali bodo žetev s srpi, obkla-danje snopov v štante, mlatev s cepci, rejtanje in druga opravila ter običaje. Na stojnicah pa bodo ponudili domače dobrote iz peči in izdelke domače obrti. Tudi srečelov bo bogat, za ples bo igral ansambel Albatro^, za dobro voljo pa skrbel Dušan. Prireditve v Bohinju Bohinj - Danes v petek, 7. avgusta, turistična zadruga Bohinj prireja na prireditvenem prostoru Pod Skalco, ob 20. uri "Bohinjski večer". Nastopila bo folklorna skupina, predice in narodnozabavni ansambel. Na prireditvi si boste lahko ogledali prosto plezanje in diapozitive. Jutri v soboto, 8. avgusta, Muzej Tomaža Godca, Občina Bohinj in Slovenska prosvetna zveza iz Celovca vabijo ob 19.30 uri, na otvoritev dvojezične etnološke razstave o lanu in ovci "Ko bo cvetel lan". Vida Freiham pa bo predstavila nekaj pesmi iz bogate ljudske zakladnice. V hotelu Zlatorog bo ob 19. uri predstavitev vin Mariborskih škofij (Slomškovo vino). V nedeljo, 9. avgusta, ob 8. uri bo na kopališču, tekmovanje za odprt pokal Bohinja v točnosti pristajanja z jadralnimi padali na piko, ki ga prireja Društvo jadralnih padalcev Bohinj. Taborniška zveza Slovenije in Turistično podjetje Alpinum prirejata lokostrelsko tekmo- vanje za pokal Alpinuma, ob 10. uri na travniku pred hotelom Zlatorog. Športno društvo Avgust Gašperlin iz Stare Fužine organizira tekmovanje z gorskimi kolesi na Voje. Start bo ob 10. uri, pri hišni številki 92, prijave sprejemajo pred tekmo. PGD Gorjuše organizira pred svojim gasilskim domom gasilsko veselico, ob 16. uri. Igral bo ansambel Obzorje, pripravili pa so tudi bogat srečelov. Gasilska veselica v Gorjušah Gorjuše - PGD Gorji^še vas vabi na gasilsko veselico s srečolovom v nedeljo, 9. avgusta, ob 16. uri, pred gasilskim domom na Gorjušah. Zabaval vas bo ansambel Obzorje. Vaški dan v Ratečah Rateče - Turistično društvo Rateče -Planica vas vljudno vabi na tradicionalni vaški dan v Reteče, v nedeljo, 9. avgusta, z začetkom ob 12. uri, ko bo promenadni sprevod članov PGD Rateče - Planica in prikaz gašenja s 100 let staro ročno brizgalko. Ob 14.30 uri bo promenadni sprevod godbe na pihala in nastopajočih v narodnih nošah; pozdrav gostov in otvoritev prireditve na vaškem trgu - "Gorici"; nastop godbe na pihala in folklorne skupine; prikaz starih običajev s predelavo volne od striženja ovc do končnih izdelkov. Od 16. ure dalje pa bo veselica s plesom na vaškem trgu. Igral bo ansambel AS. Veselje ob Toplici Topolšica - Topoljščani in TD Topolšica vas vabi na tradicionalno 10. narodopisno prireditev "Veselje ob Toplici" v nedeljo, 9. avgusta, ob 15. uri v parku zdravilišča. Povorka bo v park'prispela ob 15. uri. Ob 15.15 uri bo nastopila folklorna skupina Koleba. Kasneje pa bo za veselo razpoloženje skrbel ansambel Šibane. V To-polščici pa bo veselo že v soboto, 8. avgusta, ko bo PGD Topolšica pripravilo v parku veselico od 18. ure dalje. Igral bo Hmeljarski instrumentalni kvintet. Pokaži kaj znaš Kranj - Komisija za družabne prireditve pri DU Kranj, vabi upokojenke in upokojence k sodelovanju na prireditev "Pokaži kaj znaš", ki bo v sredo, 12. avgusta, ob 17. uri na vrtu pod trto, na sedežu DU Kranj, Tomšičeva 4. Prijavite se do ponedeljka, 10. avgusta, na društvu, lahko tudi pri točajki v njihovi točilnici. Predvsem so povabljeni glasbeniki, ki igrajo kateri koli inštrument, pevci, humoristi, pesniki in osteli, ki so pripravljeni kaj povedati ali pokazati. Letalski miting Senožet - Aeroklub Slovenjske Konjice, prireja jutri, v soboto, 8. in v nedeljo, 9. avgusta, na letališču Senožet ob 9. uri, državno prvenstvo motornih pilotov in letalski miting. Srečanje upokojencev Šenčur - DU Šenčur obvešča vse svoje člane in prijatelje, da prireja vsakoletno tradicionalno srečanje upokojencev, jutri v soboto, 8. avgusta, ob 16. uri pred gasilskim domom v Šenčurju. Za jedačo in pijačo bo poskrbljeno. Za zabavni del pa bodo poskrbeli muzikantje iz Vodic "Ravbarji". Recital Slomšek med nami -kulturni koledar Televizijski voditelj Tilen Skubic, bo orisal življenje in delo velikega slovenskega narodnega buditelja in škofa Antona Martina Slomška in to prepletel z odlomki iz njegovega bogatega pisateljskega in pesniškega opusa. Predstavil bo tudi kaseto. Z recitalom Slomšek med nami bo Tilen Skubic nastopil: v nedeljo, 23. avgusta, v Selcih v cerkvi sv. Petra ob 6.30 uri in ob 10. uri. Na Bukovici v cerkvi sv. Florjana ob 8.30 uri. V nedeljo, 30. avgusta, v Podbrezju v cerkvi sv. Jakoba ob 7. uri in ob 9.00 uri. Odprtje prenovljene Šlajmarjeve koče v Vratih Vrata - PD Dovje - Mojstrana letos praznuje 70-letnico svojega delovanja. Osrednji dogodek bo odprtje novozgrajene Šlajmerjeve koče v Vratih. Vsa slovenska in zamejska PD in njihove člane vabijo, da se udeležite slavnostnega odprtja, ki bo jutri, v soboto, 8. avgusta, ob 10. uri s krajšim kulturnim programom; ob 13. uri pa bo začetek planinskega rajanja z ansamblom Gašperji. Dnevi Marije Snežne Velika Planina - Do 16. avgusta bodo na Veliki Planini potekali "dnevi Marije Snežne". Pripravili so bogat kulturno - zabavni program. Maše v kapelici Marije Snežne bodo v nedeljo, 9. avgusta, ob 11. uri in 16. avgusta ob 14. uri. V času prireditev boste lahko pokusili dobrote turistične kmetije in vinogradništva Crešnar. Fieška noč Fiesa - V Fiesi bo od danes, 7., pa do nedeljo, 9. avgusta, potekala "fieška noč". Program prireditev se bo začel danes v petek, 7. avgusta ob 12. uri, bodo zbirali prijave za nastop Pokaži kaj znaš; ob 17. uri igranje pandola; ob 18. uri tek v vrečah, vlečenje vrvi; ob 19. uri Pokaži, kaj znaš in obhod pihalne godbe z mažoretkami; po 20. uri zabava do jutranjih ur z ansamblom Istrski vinogodniki in Tropical band. Jutri v soboto, 8. avgusta, ob 12. uri oddaja del otroškega extempora; ob 15. uri otvoritev del otroškega extempora, vlečenje vrvi, tek v vrečah, igranje pandola; ob 17. uri prireditev Pokaži, kaj znaš ter nastop folklorne skupine; ob 19.30 bitka s cvetjem na morju; ob 20. uri glasba do jutranjih ur; ob 24. uri pa še ognjemet. V nedeljo, 9. avgusta, bo ob 12. uri podelitev nagrad: extempore, teka v vrečah ter vlečenja vrvi. Počitniške delavnice na Jesenicah Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice so organizirali različne dejavnosti za popestritev počitniških dni mladih bralcev. Ustvarjali bodo vsak dan med 10. in 12. uro. Zaradi omejenega prostora in nakupa materiala otroke prosimo, da se čim prej prijavijo na otroškem oddelku knjižnice. Od 10. do 14. avgusta bo slikanje na svilo in od 17. do 28. avgusta delavnica "pripravimo lutkovno igrico". Vse ostale informacije lahko dobite na otroškem oddelku Občinske knjičnice Jesenice. Ko zacvetijo lilije Volčji Potok - Arboretum Volčji Potok vas do srede avgusta vabi, da kakšen počitniški dan preživite v Arboretumu, kjer bo zacvetelo 40 različnih sort lilij. Pod Homanovo lipo 98 Škofja Loka - Danes, v petek, 7. avgusta, bo nastopil Dušan Uršič s skupino. Poletni večeri etno, jazz in zabavne glasbe v starem mestnem jedru Škofje Loke. Začetek programa vsak večer ob 20.00 uri. Jormak v Pliberku Pliberk - Vsa gorenjska društva upokojencev oddelek za družbene dejavnosti občine Škofja Loka obvešča, da Društvo upokojencev, prireja 6. srečanje upokojencev na sejmu v Pliberku, ki bo v soboto, 5. septembra, v šotoru SPD "Edinost". Srečanje se prične s povorko ob 12. uri. Društvo pliberških upokojencev je posebej za to pripravilo bogat srečelov. Srečanje se bo začelo pred otvoritvijo sejma. V šotoru SPD "Edinost", bo od 10. ure dalje kulturni spored, glasba, ples, humor, ev. kratki vložki posameznikov ali skupinic DU. SPIZZO od gradom y fiARDALAND Pinerija POD GRADOM Tržič, Koroška c.26 tel.:562-055 Obiščite nas, mogoče boste prav vi eden od srečnežev! VEČ KOT ČASOPIS Avgusta izbiramo GORENJKO meseca JULIJA 1998 Zanesljivo najlepši izbor doslej PETRA KRAUS MAJA ROLC Že peto zaporedno leto na Gorenjskem redno vsak mesec, s tedenskimi glasovanji, poteka NAJ-NAJ-NAJ akcija popularnosti pod naslovom "GORENJKA /GORENJEC MESECA". V njej sodelujete bralke in bralci Gorenjskega glasa, poslušalke in poslušalci vseh štirih gorenjskih radijskih niš ter gledalke in gledalci dveh televizij: gorenjske kabelske TELE-TV Kranj in televizije ATM Kranjska Gora. Od danes, prvega avgustovskega petka dalje, lahko sodelujete v izboru GORENJKE meseca JULIJA 1998. Splošni glasovalni napotki: glasujete lahko vsak petek neposredno v štirih radijskih kontaktnih oddajah: že zjutraj med osmo in pol deveto uro na Radiu KRANJ z moderatorko Lili KALAN; ob devetih na Radiu TRIGLAV Jesenice z moderatorjem Petjem KOGOVŠKOM; vsak petek popoldan na Radiu TRŽIČ z moderatorko Andrejo MEGLIC in na Radiu SORA v oddaji, ki jo vodita Bojana PIVK ali Jože BRUS. Občasno kdo od naštetih priljubljenih radijskih moderatork in moderatorjev v terminu za petkovo glasovanje nima turnusa in zato Vaše glasove v naštetih štirih radijskih kontaktnih oddajah sprejema tudi kdo drug izmed gorenjskih radijk ali radijcev. V vsakem primeru bo Vaš glas skrbno zabeležen na glasovnici in bo prispeval h končnemu rezultatu, televizijska glasovanja: vsak petek zvečer na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj, ko v oddaji Odprti ekran ob 20.10 uri Vaše glasove sprejema priljubljeni voditelj oddaje Sladžan UMJENOVIČ; v programu kranjskogorsko-jese-niške televizije ATM KRANJSKA GORA glasujete v kontaktni oddaji vsak torek ob 18.20 uri, oddajo vodita Leona in Marsel GOMBOC. Najbolj enostavno glasovanje, saj je možno kadarkoli v posameznem glasovalnem mesecu, pa je s poštno dopisnico. Na dopisnico vpišete enega od obeh predlogov za GORENJKO/GORENJCA MESECA in dopisnico pošljete na naš naslov: GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4 001 Kranj. Če boste vašo glasovnico oddali v pisarnah gorenjskih turističnih društev in agencij, s katerimi odlično sodeluje Gorenjski glas, niti ne potrebujete poštne znamke. Naši sodelavci so: turistična društva Bled, Bohinj, Dovje-Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; Turistična agencija Meridian s poslovalnicama na Jesenicah in v Lescah, ter v TA Veronika Kamnik. Avgustovsko glasovanje traja štiri tedne, do vključno ponedeljka, 31. avgusta. Za izbor GORENJKE meseca JULIJA 1998 se danes začenja prvi glasovalni krog. Izmed Gorenjk in Gorenjcev, ki so prejšnji mesec posebej opozorili nase, sta predlagani dve, ki sta bili izbrani za najlepši v dveh lepotnih tekmovanjih: 1/ PETRA KRAUS, Kranjčanka, srednješolka, letošnja "Najlepša Slovenka", ki bo konec tega meseca v Moskvi zastopala Slovenijo na tekmovanju za Miss Evrope. 2/ MAJA ROLC, Jeseničanka, bodoča študentka ekonomije, letošnja "Miss Gorenjske", bi bo ta mesec zastopala Gorenjsko v polfinalnem izboru /in zatem morda tudi v finalu/ za Miss Slovenije Izmed prejetih glasovnic v zadnjem julijskem glasovalnem krogu smo jih deset tudi ta teden izžrebali. Pet vrednostnih pisem po tisoč tolarjev prejmejo: 1. Daša Ruper, Pionirska pot 1, Žiri; 2. Jule Nikler, Kopališka 4, Škofja Loka; 3. Simon Žnidar, J uleta Gabrovška 19, Kranj; 4. Nina GrČar, Ljubno 133, Podnart in S. Milka Ošlir, Begunje 75, Begunje. Pet reklamnih Glasovih trakov, nadvse primernih za planinske izlete, igranje tenisa in drugo rekreacijo, izdelanih v obratovalnici BOLERO OBLAK, do.o. Kranj, pa prejmejo: L H Uda Končan, Na Kresu 20, Železniki; 2. Nataša Podobnik, Ob potoku 10, Žiri; 3. Sandra Krivec, Trg. Prešernove brigade 5, Kranj; 4. Štefka Teršan, Valburga 42a, Smlednik in 5. Marinka Kunšič, Krnica 9, Zg. Gorje. V zadnjem glasovalnem krogu smo prejeli še 96 glasovnic v glasovanju za GORENJKO/GORENJCA meseca JUNIJA 1998. Za PETRO KOKALJ je prispelo še 55 glasovnic (v prvem krogu 41, v drugem 82, v tretjem 150, v četrtem 84) in za EDA TERGLAVA samo še 41 (v prvem krogu 38, v drugem 53, v tretjem 49 in v četrtem 128). Končni rezultat: PETRI KOKALJ ste dali 412 glasov, EDU TERGLAVU 309 glasov. V juliju, do zaključno 31. julija, smo prejeli skupaj 721 glasovnic. Po Vašem izboru je PETRA KOKALJ, študentka in amaterska gledališča igralka., izbrana za GORENJSKO meseca JUNIJA 1998. (mmmmjEUGiAS VEČ KOT ČASOPIS tel.: 064/223-111 Ta pravo Poletje pod Jenkovo lipo Tri ki in tri noci ce Če so tisti, ki so težko pričakovali Kranjsko noč in potem obžalovali njeno odpoved, prišli v Dvorje na 1. Poletje pod Jenkovo lipo, so doživeli še veliko več in bolj zanimivih stvari. S programom Gorenjskega glasa tudi prihodnje leto. Cerklje, 6. avgusta - Prvo Poletje Pod Jenkovo lipo v Dvorjah pri Cerkljah, ki ga je namesto dosedanjih razstav cvetja, lovstva in še nekaterih dejavnosti konec minulega tedna organizirala Pizzerija Pod Jenkovo lipo, je potrdilo razmišljanja, da bi v Cerkljah v prihodnje imeli vsako poletje tovrstne prireditve. Letos so se športne, kulturne in zabavne prireditve z ognjemetom dogajale tri dni, za naprej pa je župan Franc Čebulj napovedal, da bi v občini bilo prireditveno poletje cel mesec. Prireditve so se začele s tekmovanjem koscev in nogometnim srečanjem med lovci in člani občinskega sveta. Obe tekmovanji nista bili le spodbudna napoved prvega dne, ampak sta razživeli kar številne obiskovalce. Še bolj so prvi večer Za osvežitev na Glasovi prireditvi je poskrbel ansambel Svežina iz Tržiča pod vodstvom Gorana Poluge in s pevko Vesno Zore. potem popestrili Čuki, drugi dan po nogometni tekmi Pop Design z izborom Kraljice Cerkelj in ognjemet. V karaokah je zmagal Mirko Zamernik, župan občine Luče in poslanec v državnem zboru. Zares vroča nedelja Še najbolj je zadnji dan, v nedeljo popoldne bila osvežilna pod šotorom Svežina. Ansambel pod vodstvom Gorana Poluge s pevko Vesno Zore je bil ob harmonikarjih in karaokah politikov oziroma županov prijetna osvežitev. Navdušili so še posebej ob spremljavi župana občine Luče Mirka Zamernika, člana občinskega sveta Kamnik Jožeta Romšaka in župana Cerkelj Franca Čebulja. Jože Košnjek iz Gorenjskega glasa pa je predstavil v pogovoru z Andrejem Frantarjem šport, s Francem Gubancem konjeništ-vo, Ludvikom Staretom lovstvo, razstavljala pa sta tudi likovnika Damjan Štirn in Primož Kosec. Pogovarjal se je tudi z glavnim Župan Franc Čebulj je bil na tekmovanju v karaokah drugi, zapel pa je tudi skupaj Francem Štirnom. Njun nastop je na harmoniki spremljal Janez Kepic. Predstavil se je tudi domači trio Kifeljčar pokroviteljem - direktorjem Cestnega podjetja Kranj Janezom Gradišarjem. Razburljivo je bilo na prireditvi s programom Gorenjskega glasa tudi žrebanje nagrad. Nagrade Gorenjskega glasa smo razdelili med prireditvijo, posebej pa smo žrebali nagrade za sejem. Za pet nagrad je poskrbela Zavarovalnica Triglav Območna enota Kranj, ki je bila tudi tokrat pokrovitelj nedeljskega popoldneva z Gorenjskim glasom. V pogovoru s predstavni-kom Območne enote Zavarovalnice Triglav Petrom Celarjem pa smo izvedeli, da zdaj v Triglavu zavarujejo nepremičnine tudi proti potresu. Za to zavarovanje je veliko zanimanje. Nasvet Petra Celar- ja pa je bil v pojasnilu, da Zavarovalnica izplača oškodovancem vse Škode iz prometa, od povzročiteljev, če so škode povzročili pod vplivom alkohola, pa izterjajo izplačane znesk6. Prireditev pa smo sklenili/ podelitvijo pokalov, podelil j"1 je najboljšim s tridnevnih tek' movanj župan Franc Čebulj, b1 razglasitvijo najboljših pevcev« Zmagovalec v karaokah je !»•' župan občine Luče Mirko Za' mernik. Pred zabavim večerom ansambla Brendi in Korado pa smo potem napovedali, da *e čez leto dni na poletnih prireditvah v občini Cerklje spet dobimo. • A. Žalar Poleg nagrad Gorenjskega glasa in sejma Peter Celar (na sliki drugi z leve) podelil tudi nagrade pokrovitelja Zavarovalnice Triglav Območne enote Kranj. Med harmonikarji je nastopil tudi Franc Močnik. KER ŽJVLIENfE POTREBUJE VARNOST Ker življenje potrebuje varnost Za uspelo prvo poletje pod Jenkovo lipo v Dvorjah so vsekakor zaslužni tudi pokrovitelji in sponzorji. Velja jim zahvala za sodelovanje. Glavni pokrovitelj je bilo Cestno podjetje Kranj, sopokrovitelj občina Cerklje, sponzorji pa: AvtoprevozniŠtvo Zorman Dvorje, Soboslikarstvo Stental Adergas, Gradbeništvo Domgrad Zg. Brnik, Roof krovstvo in tesarstvo Dvorje, Stasil stavbno kleparstvo Adergas, Zidarstvo Dobnikar Zg. Brnik, Renault Preša Avtoservis Cerklje, Todivo servis avtogum Šenčur, Mizarstvo Košnik d.o.o. Dvorje, Vodovodne instalacije Kropivnik Zg. Brnik, JMJ avtokleparstvo Praprotna Polica, Avtošola B & B Kranj, Izolacija Kepic Sp. Brnik, Krničar - avtoodpad avtodeli Dvorje, Kamnoseštvo Jeric Velesovo, Avtocenter Volksvvagen Vrtač Visoko, Mesarstvo Kmečki hram in Mesarija Sajovic ter Pekarna Zevnik iti Zavarovalnica Triglav. MALI OGLASI NOVO NOVO IVOVO Čestitamo ob krstu, prvem obhajilu, birmi, maturi, diplomi, poroki, prazniku, življenjskem jubileju... Pokličite telefon 223-444 MALI OGLASI m 223-444 APARTMA - PRIKOLICE prodam BRAKO PRIKOLICO za kam-i596inje' Cena 20000 SIT ©891-718 ODDAM APARTMAJI ali SOBE z *a)trkom in večerjo ali po dogovoru. ^6rie zelo ugodne Baška voda-Ma-wska. 300385 21 620-166, 0609/ 1*1-134_16031 Prodam POČITNIŠKO BRAKO PRIKO-L|CO po zelo ugodni ceni, lepo ohranijo ©861-524_16212 APARATI STROJI ŽILICE okrogle za bale, VILICE za Palete, STROJ za uničevanje krompirjeve cime, STROJ za pranje krompirja in £Pe ter TRANSPORTNI TRAK, prodam. KOZINA d.o.o. ©328-238, 0609/652- *85 14587 hitro in poceni STROJNI TLAKI ^l.t061/841'846,Mob.:0609/629-514 KROŽNO ŽAGO (žamar) za robljenje ^sk in plohov, prodam. ©064/451-209, 041/665-360_14797 Prodam PREDSETVENIK z ježi, širina '80 cm. ©752-174 15991 Prodam TRAKTOR ŠTORE 502. ©731- I?47 16035 PRALNI STROJ Gorenje exlusive, C^rn. ©332-350, 325-917 16057 raKi°dam Š|VALNI STROJ ELNA malo ■^jjen po ugodni ceni. ©246-516 isoea A^aj novo termoakumulacijsko PEČ i Agent - Kranj , tel.*)64/74)/yy\ 742-5 > V, _7M-yy?_ IZDELUJEMO PREDELNE in OBODNE STENE, STROPOVE in celotne MANSARDE po sistemu knauf ter MONTAŽA SPUŠČENIH STROPOV. VGRAJUJEMO STREŠNA OKNA in NOTRANJA VRATA. Šuštar Roman S.P. ©064/227-050 10073 Vsa manjša GRADBENA in KERAMI-ČARSKA DELA vam opravimo kvalitetno in po ugodnih cenah! Za vse dodatne informacije ©228-308 14141 SELITVE razni PREVOZI do 2 t po zelo ugodni ceni. ©471-762 16087 Izvajamo vse vrste notranjih in zunanjih pleskarskih del. «2546-213 16127 KROVSTVO, TESARSTVO, PREKRIVANJE STREH, MONTAŽA NOTR. OPA-ŽEV IN BALKONSKIH OGRAJ. ©041/ 733-578 16147 ZIDARSTVO IN FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela (notranji ometi), fasade z materialom ali brez. ©227-031 16207 DUO KARINA prijetna glasba za ohceti, zabave, v lokalih. ©225-724 16055 Narodno-zabavni duo ali trio igra na ohcetih, obletnicah, piknikih, imamo program, ugodno. ©731-015 16071 NARODNO ZABAVNI TRIO VAM POPESTRI VAŠE PRAZNOVANJE z DOBRO GLASBO ter troglasnim petjem in humorjem. ©312-327 16134 POSLOVNI STIKI NAJUGODNEJE! DELNICE skladov Triglav, Atena, Krekova družba! ©041/ 742-233 15874 Nudimo vse vrste posojil najusodnejše obresti. Tel.:06A/211-847 ZAPOSLENI in UPOKOJENCI potrebujete nov kredit, imate pa še starega? Pokličite ©041/707-416 16216 POZNANSTVA 69- letna VDOVA PLANINKA, zdrava, poštena, išče enakega PRIJATELJA PLANINCA, z enakimi lastnostmi, nealk-oholika. Šifra: "TUDI JESEN JE LAHKO LEPA" rei NEPREMIČNINE ^ASGARD C. M. Tita 86, 4270 Jesenice tel..-064 863 312 tel. in fax:064 863 292 GS5 * * * CS 5 STANIČ, k.d. družba za promet z nepremičninami Linhartov trg 20, 4240 Radovljica tel./fax:715-009, 736-325 mob :0609/653-790 RAZNO PRODAM Izdelujemo KLOPI in MIZE iz masivnega lesa, primerne za terase in vrtove. ©451-209,041/665-360 14796 Prodam zamrzovalno SKRINJO 200 I za simbolično ceno in 8 kosov kljuk za žlebove iz nerjaveče pločevine. ©242- 556 15960 Prodam mešana DRVA in HRASTOVE PLOHE. ©682-061 16004 Prodam BAZEN za mleko, 200 L Tenetiše 29 16043 KAJUSPESNJ^ AVTOŠOLA priporoča vam jo tudi Primož 1-035 AGENCIJA ZA PROMET Z NEPREMIČNINAMI Trg Svobode 6 teL:564'550, 0609,/041/646*902 NEPREMIČNINE tT71.)lll, BLED PREŠERNOVA 50 Asfaltiranje dvorišč, cest, dovoznih poti, tlakovanje dvorišč, strojni izkop in odvoz. Prevzem kompletnih zidanih del, novogradnje in adaptacije, pleskarska in keramična dela ter fasade. Gradbeni ing., d.o.o., Kamnik 061/817-285, GSM 041/643-529 CCKERN d.o.o llMJMUMlLTgj tel.:221-353 Maistrov tr» 12 222-566 JŽ^ir ~*5fr rfax 291-785 4000 Kranj POMLADNI VETER 090 4i01 POGOVORI-STIKI-POKLICI KAJ IZVAJAMO vsa SLIKOPLESKARSKA DELA v stanovanjih in na fasadah, BARVANJE oken, vrat in napuščev, izdelava demit fasad. ©22-11-74, 041/ 724-143 16208 TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI in PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROB- CTn *Tr\Tr H TVTTH NIKOV ter PRALNIH PLOŠČ. ©064/ O l APtKJ}/APi )A 326-819 ali 041/711-842 14348 _ Prodam suha hrastova drva, razžagam in pripeljem. ©681-086 16122 Suha bukova DRVA po želji razžagam in dostavim na dom. ©641-454 16193 STAN. OPREMA Prodam raztegljiv FOTELJ-POSTELJA. ©228-156 15979 Prodam DVOJNO POSTELJO dim. 180x200, ŠIVALNI STROJ Danica, ter-moakumulacijsko PEČ 3 KW in gugalni STOL. ©719-007 15986 Ugodno prodam starejšo kuhinjsko OPREMO. ©874-377 16008 OLJNE GORILNIKE, AVTOMATIKO -tudi za sončne bojlerje - servisiramo, montiramo, z garancijo, izmerimo izkoristek peči. BETA - S d.o.o., Q/fax 874-059, GSM 041/704-851 14498 Ddelamo vsa GRADBENA DELA z vašim ali našim materialom. Ugodne cene!© 736-327, 19 - 21 h 14801 PIA nepremičnine podružnica Škofja Loka, poslovna hiša, Kapucinski trg 7, tel.:064/623-117 064/622-318 ZA GORENJ KE IN GORENJCE! 24 CIR DOBRE GLASBE!!! GOVEJA KOŽA 5 m2, 4 kom OVČJE KOŽE kot nove, prodam. ©326-025 16092 SPALNICO staro 6 let, kot nova, ter lestenec, vse v beli barvi, prodam. ©323-663 16094 Ugodno prodam hrastove lestence-lustre, viseče in stenske za dnevne, kmečke in vikende. ©241-016 iei?B Prodam OMARE za spalnico in dnevno sobo. ©328-273 16219 GRADBENIŠTVO S-BOR d.o.o. asfaltiranje, tlakovanje, zidarska dela komplet ol>jektov ali adaptacij, izdelava strojnih estrihov. Tel:: 061/813-870, 041/667-076 ŠPORT GUMI ČOLN na vesla za napihniti vozen, enkrat rabljen, zelo poceni prodam. ©422-735 15969 Skoraj nove ROLERJE št. 33-35 prodam za polovično ceno. ©682-720 16061 ROLERJE, nove in rabljene staro za novo, ugodne cene. RUBIN Kokrica, 245-478 16189 STORITVE INOX DIMNIKI - imate madeže, rosenje na fasadi ali v stanovanju? Opravljamo VRTANJE, INSTALACIJO DIMNIKOV, tudi novogradenj. Informacije in naročila: INOX ©0609/645-581 7129 ZR\ (RibicJo* PVC - okna in vrata za novogradnjo in adaptacijo. Tel.: 064/225-724, 063/754-478 TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. PRODAJAMO TELEVIZORJE GORENJE PO NAJNIŽJIH CENAH -brezplačna dostava in priklop. ©738-333 ali 041/628-616 7677 SERVIS TV, VIDEO, GLASBENIH STOLPOV IN VIDEO KAMER vseh proizvajalcev. Jože Čujič, Smledniška 80, Kranj, odprto od 9.-12. in od 14.-17. ure, ©324-698 ali na terenu 0609/63-63-60. Pridemo tudi na dom! 8361 ROLETE, ŽALUZIJE, LAMELNE PLISE ZAVESE, HARMONIKA VRATA, TUŠ KABINE -lahko naročite na ©211-418 ali 714-519 STROJNO I/IWiO»l\II estrihov Klemene tel.471-813 041/632-047 ROLETARSTVO NOGRAŠEK VAM NUDI IZDELAVO in MONTAŽO ROLET, ŽALU-ZIJ in ROLO GARAŽNIH VRAT. ©061/ 651-247 15014 NEOPAZNI hermi STRELOVODI proizvajamo, prodajamo, montiramo, svetujemo - NAKLO, Struževo 66 (Na Polici), tel.fax. 472-211_1S7B4 OBDELAVA MANSARD, PREDELNE STENE - KNAUF, spuščeni stropi Armstrong. ©325-950, 0417683-603 15801 VEDEŽUJEM iz angelskih, ciganskih in tarot kart. Vse informacije na ©330-126, IZIS.s.p. Nataša Petrič, J.PucIja 1, Kranj 15890 BARVANJE FASAD, NAPUŠČEV, ŽLEBOV in drugo. Krovska-kleparska vzdrževalna dela. ©041/668-945 15964 ŽALUZIJE, LAMELNE ZAVESE, ROLETE VAM NUDI RONO SENČILA, ©621-443 15967 Imamo zidarsko in fasadersko skupino. Delamo hitro in kvalitetno, imamo tudi svoje orodje. ©327-203, GSM 041/ 735-967 15987 Nudim pomoč pri gospodinjskih opravilih starejšim osebam. Šifra: VESTNA 15988 NAPELJUJEMO IN OBNAVLJAMO VODOVODNE INSTALACIJE, nudimo kompletno obnovo kopalnic. ©831-124 15997 SERVISIRANJE elek. ročnega orodja Black&Decker. Iskra, DE Vvalt. Kodrič, Zg. Besnica 36, 403-153 16007 SANIRAMO DIMNIK z vstavitvijo nerjavečih tuljav. Primerni za vse vrste kurjav (trdo, plin, olje). ©041/643-925, 0609/ 643-925 16021 INF:TeL0Cly811-579 *Mob.:0609/619-615 Odgovore na vsa vaša vprašanja vam ponuja VAŠA VEDEŽEVALKA ANKA. ©310-074 16024 Popravila vseh vrst TV APARATOV - TV GORENJE tudi na domu! ©331-199 Sinko 16051 SERVIS, POPRAVILA IN PRODAJA rabljenih pralnih strojev. ©332-350, 325-917 16059 KRANJ PLANINA I garsonjera, 23 m2/l, CK, tel. 4,9 mio SIT, LESCE 1 ss novejše 53 m2 + 8 m2, vsi priklj., opremljeno, lepo, 8,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11445 KRANJ Planina I 2 ss, 63,30 m2/ll, vsi priklj., 9,2 mio SIT, RADOVLJICA 2 ss 50 m2/IV. balk. CK, opremljeno, 8,5mio SIT, KRANJ Planina 2 ss, 56 m2/pr., vsi priklj. balkon, novejše, 13,3 mio SIT, KRANJ Planina I, 2 ss, 60 m2/VI, vsi priklj. zastkl. balkon, 9,4 mio SIT, KRANJ Planina III, 2,5 ss, 75,3 m2/V, vsi priklj., balkon, 11,6 mio SIT, KRANJ-Planina III 2,5 ss, 75 m2/ll, vsi priključki, balkon, 12,6 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11446 KRANJ STRUŽEVO 58 m2 v hiši, garaža, vrt, terasa, 8,4 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, 3 ss, 74n m2/lll, balkon, 10,2 mio SIT, KRANJ Valjavče-va ul., 3 ss/lll, 73,80 m2, obnovljeno, CK plin, 11,6 mio SIT, KRANJ PLANINA II, 2 ss + 2kab., 95,41 m2/pr., 2 x atrij, vsi priključki, 14,2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-12311450 STANOVANJA NAJAMEMO KRANJ z okolico nujno najamemo 1 ss ali 2 ss za podjetnika (2 osebi). DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123 11452 STANOVANJA PRODAMO: KRANJ Zlato polje novo 3 ss, 86,34 m2/l i- 5 m2 kleti, vsi priključki balkon, 1,8 mio SIT, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 0609/650-123,221-673 12274 PRODAMO STANOVANJA: Begunje, novejše, 3 ss/lll, 80 m2, vsi priključki, WC ločen, 12,2 mio SIT, KRANJ Zlato Polje - 1 ss, 38.30 m2/PR, 6.5 mio SIT, KRANJ Planina I; 39.60 m2/ll, vsi priključki, 6.2 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE ©22-33-00, 0609/650-123 14434 STANOVANJA ODDAMO ŠKOFJA LOKA novejše 70 m2/PR+atrij, garaža, lasten vhod, vsi priključki, kuhinja opr.,750 SIT/mes. polletno predplačilo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 22-16-73, 0609/650-123 15199 ŠUEf NtPRI.MIČNINE HI Al ISIAII STANOVANJA Kranj Planina li 2ss + 2 kabineta, 99,50 m2/lll, vsi priključki, 2 x balkon, pokrit garažni box, 14,1 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas., 3 ss, 72 m2/lll, CK, balkon, CATV, prenovljeno, 13,1 mio SIT, KRANJ Zlato polje 3 ss, 62,50 m2/lll, 2 x balkon, CK, obnovljeno, parking, ugodno prodamo. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00.0609/650-123,22-16-73 15200 RADOVLJICA: Cankajreva ul. 48 m2/ II., CK, CTV, lep razgled, 8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 0609/650-123,22-16-73 15955 Zamenjam družbeno GARSONJERO za večje. ©330-624 15977 ŠKOFJA LOKA - NOVI SVET, 75 m2, lasten balkon, ugodno. ©620- 435, 623-148 16023 STANOVANJE manjše na Bledu za daljši čas oddam. ©461-234 16082 . Kupim za gotovino dvosobno ali večje stanovanje na Gorenjskem. ©324-484 Mamica in dva šoloobvezna otroka iščejo prebivališče do 20.000 SIT/mes. ©221-387 16111 Prodam enosobno STANOVANJE v Mostah pri Ljubljani. ©223-686 16123 V Radovljici Gradnikova prodamo zelo lepo opramljeno in vzdrževano dvosobno stanovanje v izmeri 50 m2, takoj vseljivo. NEPREMIČNINE MENJALNICA GALERIJA TRG BLED, 745-444 16154 NEPREMIČNINE POSLOVNI INŽENIRING d.0.0. Kranj, PožtnaS, tel.:334 810 Na Jesenicah prodamo dva trisobna stanovanja (plavž), 62 m2 in 70 m2. NEPREMIČNINE, MENJALNICA, GALERIJA, TRG BLED, 745-444 16155 Na Bledu prodamo delno opremljeno stanovanje v izmeri 34 m2. Stanovanje je v visokem pritličju. NEPREMIČNINE, MENJALNICA, GALERIJA TRG BLED. ©745-444 16156 V Radovljici kupimo dvosobno ali dvoinpolsobno stanovanje, Gradnikova, Cankarjeva, Staneta Žagarja. NA BLEDU takoj kupimo 2 ss v Alpskih blokih. NEPREMIČNINE, MENJALNICA, GALERIJA TRG BLED, 745-444 16157 BLED dve stanovanjski hiši v Zasipu, Sebenjah, stanovanja na Bledu 3 sobno v centru, dvosobno in dva trisobna v okolici Bleda ter 3 sobno v Mojstrani. NEPREMIČNINE MENJALNICA GA-LERIJA TRG BLED, 745-444 16169 KRANJ NAJAMEMO GARSONJERE, enosobna in dvosobna stanovanja. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 16177 ODDAMO, KRANJ, garsonjero 29 m2, neopremljeno, oddamo posamezniku ali paru, cena 28.350 SIT /300 DEM), Planina III, 4 ss oddamo starejšemu paru. Cena 71.000 SIT, STRAŽIŠČE vrstna hiša, CK, telefon, vrt, cena 56.700 SIT (600 DEM), PODBREZJE, starejša hiša z vrtom, telefon, cena 37.800 SIT (400 DEM). VVILFAN Nepre-mičnine,360-270 16178 PRODAMO KRANJ, PLANINA 2 ss, 60 m2, lepo vzdrževano, CK, KTV, telefon, lep razgled. VVILFAN Nepremičnine, 360-270 16179 ŠKOFJA LOKA Frank, nas., prodamo 2 ss, 57.1 m2, 2/4 nad., ŠKOFJA LOKA Podlubnik, prodamo 3 ss, 76 m2, 9/12 nad., ŠKOFJA LOKA Mestni trg, prodamo 3 ss mansardno stanovanje 80 m2, renovirano, ŠKOFJA LOKA Spodnji trg prodamo 3 ss, 113.89 m2, renovirano, 1. nad., ŽELEZNIKI prodamo 3 ss, 70.65 m2, 3/5 nad., ugodno. PIA NEPREMIČ-NINE, 622-318, 623-117_16202 Prodam lepo obnovljeno 3 ss v Kranju. ©041/724-170 16204 JESENICE manjše dvosobno stanovanje, 46 m2, prodamo za 4.324.000 SIT (46.000 DEM), i IAiPOSING 064 863 977 GLOBUS-TRANS BANJALUKA Z Jesenic, Kranja in Ljubljane vsak četrtek in petek. Povratek iz Banja Luke vsak četrtek in nedeljo. TEL: 064/312 511 JAVORNIK dvosobno stanovanje, 55 m2 v hiši in 61 m2 v bloku UGODNO PRODAMO! POSING 064 863 150 RADOVLJICA na Gradnikovi dvosobno stanovanje, 50 m2, komfortno, z balkonom, kompletno opremljeno, proda-mo. POSING 064 863 977_ BLED v alpskih blokih prodamo lepo enosobno stanovanje, 33 m2, za 7.050.000 SIT (75.000 DEM). POSING 064 863 150 BLED DOBE manjše dvosobno stanovanje, 48 m2, vsi priključki, prodamo za 9.212.000 SIT (98.000 DEM). POSING 064 863 977 JESENICE, RADOVLJICA, OKOLICA TAKOJ KUPIMO ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE ZA GOTOVINO! TEL: 064 86 39 77_ KRANJ ZLATO POLJE prodamo enosobno stanovanje, 35 m2, priti., za 6.486.000 SIT (69.000 DEM) in trosob-no, 69 m2, nizek blok, adaptirano, cena: 9.776.000 SIT (104.000 DEM). POSING 064 222 076 KRANJ PLANINA II prodamo enosobno stanovanje, 40 m2, 3. nad., zastekljen balkon, CK, za 7.520.000 SIT (80.000 DEM). POSING 064 224 210_ KRANJ PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje, 64 m2, nizek blok, balkon, vsi priključki, takoj vseljivo, za 9.118.000 SIT (97.000 DEM). POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE dvosobno stanovanje, 53 m2, 1. nad., balkon, TAKOJ VSELJIVO, prodamo za 7.520.000 SIT (80.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA I prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 2. nad., komfortno, takoj vseljivo, za 9.212.000 SIT (98.000 DEM). POSING 064 222 076 ŠKOFJA LOKA FRANKOVO NASELJE NUJNO PRODAMO DVOSOBNO STANOVANJE, 58 M2, 2. NAD. NIZKEGA BLOKA, Z BALKONOM, CK, KTV, TAKOJ VSELJIVO. CENA: 9.212.000 SIT (98.000 DEM). POSING 064 224 210 KRANJ PLANINA I prodamo štirisobno stanovanje (2 + 2), 98 m2, 2 balkona, vsi priključki, za 12.690.000 SIT (135.000 DEM). POSING 064 222 076 WILFAN Nepremičnine Koroška 10, 4000 KRANJ Tel.: 064/360-270, 360-260 PIZZERIJA KAVALIR NAGRAJUJETA: 30 x kavafir=irmjica PIZZUiJE MVALIR 20 x luvalir=H£U (eratis) NA PODROČJU KRANJA, ŠKOFJČ LOKE, MEDVOD NUJNO IŠČEMO STANOVANJA RAZLIČNIH VELIKOSTI ZA ZNANE KUPCE. TEL: 064 22 72 02^ KRANJ, Planina I prodamo 60 m2 velik" dvosobno stanovanje, vzdrževano, v 6.nadstropju, z razgledom na polje I mirno okolico. Cena: 9,4 mio SIJ (100.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112._j| KRANJ, Planina I 78 m2. Na Cesti I maja prodamo trisobno stanovanje v četrtem nadstropju. Izredno lep0 vzdrževano, zelo funkcionalno, v sobat1 so novi parketi, je takoj vseljivo, im3 velik balkon in vse priključke. Cenj* 11,1 mio SIT (117.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112._ KRANJ, Planina I prodamo 98 m2 veliko luksuzno opremljeno štirisobno stanovanje v mansardi nizkega bloka, popolnoma prenovljeno. V dnevno sobi irriS izdelan odprt kamin, poleg je nanj'1 rastlinjak, po tleh je položen klinker, drugod lamelni parket, CK-etažna. možno je odkupiti tudi garažo. V račun se vzame tudi manjše stanovanje. Cena je14,1 mio SIT (150.000 DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 112. KRANJ, Planina II prodamo 66 nr2 veliko ; dvosobno stanovanje v drugem nadstropju visokega bloka, obrnjeno na vzhod, vseljivo pa kon«c avgusta. Cena je 10,1 mio SIT (108.000 DEM)-SVET NEPREMIČNINE 330 112. ^ KRANJ, Planina II prodamo ohranje^ 99 m2 veliko 2+2 sobno stanovanje V J, nadstropju končnega, nizkega bloka * pogledom na S; Z in V, z dvem* balkonoma, KATV; CK, telefon, las«1' števec za vodo, vseljivo takoj. Čena )e izredno ugodnih 13,2 mio SIT (140.00U DEM). SVET NEPREMIČNINE 330 lig, KRANJ, na atraktivni lokaciji prodamo 10" m2 veliko stanovanje v pritličju meščanske hiše. Stanovanje bo potrebno obnoviti. v ceni 11,4 mio SIT (120.000DEM) sta upoštevana tudi garaža in vrt. SVE1 NEPREMIČNINE 330 112. NEPREMIČNINE domplan kranj, d.d' 401 kranj,bleiweisova 14 p.p.139, lletHtel.064/268-700, Hax:064/211-864 upravljanje in vzdrževanje stanovanj Promet z nepremičninajlli Odgovornost in strokovnost zagotavljata zanesljivost in uspeh CTANr- STRIH J STROJNI ESTRUff tel.: 064/330 142 GSM:04 T/688-244 KRANJ, Mlakarjeva ulica - prodamo 74 m2 veliko, popolnoma prenovljeno m sobno stanovanje v prvem nadstroPJ nizkega bloka, s pogledom na tenisk* igrišča. CK in KATV sta v stanovanji Čena stanovanja je 13,1 mio SL (140.000 DEM). SVET NEPREMIČNI^ 330 112._'JA ŠKOFJA LOKA, Frankovo naselje prodamo 45 m2 veliko enosobno stanovanje v 2. nadstropju nizkega blok*: zelo funkcionalno, na mirni, atraktiv^ lokaciji, s pogledom proti vzhodu. CeTL je 6,9 mio SIT (74.000 DEM). SVc' NEPREMIČNINE 330 112.____, ŠKOFJA LOKA, center prodamo atraktivno 80 m2 veliko trisobno stanovanj? mansardi trinadstropne meščanske hjs z razgledom na Mestni trg, popolnorri prenovljeno, cena pa je ugodnih 10,4 > SIT (110.000 DEM). SVET NEPRErvW NINE 330 112._ ŠKOFJA LOKA, Kamnitnik naprodaj f veliko, komfortno stanovanje, ki 9, sestavljajo štiri sobe, dve kopalni*^ kuhinja, shramba in klet. Iz balkona ijjr neposreden dostop na lastno zelenjem Stanovanje leži na sončni strani in na 1u^j m2 površine nudi veliko udobja zah^f družini. Njegova cena je 18,5 rnjl (195.000 DEM). SVET NEPREMlCNlr*-330 112. 2246 4305^433^634 BLED prodamo lepo ohranjeno, 32 m2 veliko enosobno stanovanje, ki se nanaja v pritličju alpskega bloka. Loka-2JP je ugodna, stanovanje je vseljivo 'akoj, stane pa 7 mio SIT (75.000 DEM). fcVET NEPREMIČNINE 330 112. VARSTVO Na Bledu iščemo varstvo za dve deklici. g?42-300_16013 vozila deli CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli, odkup avtomobilov. *6_92-194_14297 Prodam novo tovorno AVTOPRIKOLI-ter 400 I KAD za namakanje sadja. «422-152_16038 Celega JUGO 45 po delih, Z 750 in ^rnpletni Z 750. ©471-847 16090 vozilo kupim Kupim R CLIO I. 93 ali 94 do 55000 km, nekaramboliranega, cena po dogovoru. ^'5-108 16010 Kupim R 5 od I. 90-94. Plačilo v gotovini. Q242-577_16029 VOZILA Cdkup, prodaja vozil ter možna menjala staro za staro. ADRIA AVTO, ©634-in 0609/632-577_579 AVTO JAKŠA S.P. - ODKUP, PRODAJA CELIH IN POŠKODOVANIH VOZIL, »REDITI, PREPISI, KLEPARSKE, LIVARSKE IN AVTOVLEČNE STORITVE. «241-168, GSM 041/730-939 10750 MORtV d.o.o., Lesce Tel.: 718-401 TRGOVINA - avtodeli za vse tipe vozil PRODAJA IN SERVIS VOZIL HYUNDAI HYUNDAI ACCENT 1,3 LSi, nov, Ijedno ugodna cena že od 1.399.000 HT (14 900 DEM), možna menjava staro ^hovo, ugoden kredit. 19061/716-221 ^UBELJ DOMŽALE_14729 HVUNDAI LANTRA 1,6 GLSi, nov, servo volan, centralno zaklepanje, el. paket, *vtoradio, izredno ugodna cena, J.999.000 SIT (21 200 DEM). Možna Menjava staro za novo, ugoden kredit. U7?061/716"221 ŠUBELJ DOMŽALE ^VUNDAI COUPE 1,6 BASE, nov, blazini' servo volan, centralno a *'6panje, el. paket, strešno okno, ? 'Oradio, izredno ugodna cena, ^So.ooo SIT (26.060 DEM). Možna jenjava staro za novo, ugoden kredit. 1^061/716-221 ŠUBEU DOMŽALE S^YUNDAI GALLOPER 2,5 TDI, nov, =rvo volan, centralno zaklepanje, j^Paket, ALU platišča, avtoradio, mer-~c temperature, naklona, višinomer, jTfna 3.619.000 SIT (38 490 DEM). , °2na menjava staro za novo. Ugoden gjptl ©061/716-221 ŠUBEU DOM- 1^* 14732 Mitsubishi carisma 1,6 Gi_xi, nov, 4 ^račna blazina, ABS, klima, el. stekla, ?' ogledala, servo volan, centralno ^klepanje, ugodna cena - 2.733.000 1 (28 890 DEM). Možna menjava staro ginovo. ©061/716-221 ŠUBELJ DOM-^-E^ 14733 BENAULT MEGANE 1,6 e RN, prva ifltetracloja 2/97, 28 700 km, kov. °dre barve, 5 vrat, reg. celo leto, «rvo volan, avtoradio + CD, centralno SHj zaklepanje, garažiran, zelo ugodno ^dam. ©041/644-991, Jernej 14736 ^VUNDAI ACCENT 1.3 LSI, 3 vratni, I. s©' km, prvi lastnik, servisiran, knjižica, bele barve, lepo ohranjen, i^am. ©061/716-221_15203 9^YUNDAI PONY 1.5 LSI PARTNER, I. Sj Prva lastnica, rdeča barve, 22.000 g. ' servisiran, serv. knjižica, vedno ffraziran, zelo lepo ohranjen, prodam. $261/716-221_ 15204 D^U,NDAI PONY 1.5 GLSi, I. 94, 5 vrat, eul ?stnik- katalizator, srebrne barve, krri ' .avtoradi°. spojler, CZ, 73000 Van 9araziran, lepo ohranjen in vzdrže-Prodam ugodno. ©061/716-221 R?B.KUp-pRODAJA-PREPISI-KREDITI 3nn yENIH vOZIL. ©242-600, 242-157^ 041/668-283 MARK MOBIL, d.o.o. a?°dno Prodam BMW 318 i, ^03-265 iS«?am JUGO 45, I. 88/12. ©324-162 . 91. 15840 oŠ?/ U,D'00- GOLF ■ gotovinski t6r n?' ProdaJa in prepis rabljenih vozil 7?fiiSfe.78 staro za starO- ©041/673-^6,0609/331-542 15888 Prodam JUGO SKALA 55, I. 89 in JUGO 55 KORAL I. 91, oba registrirana. ©472-195 zvečer 15907 TOYOTA CARINA 1.6 junij 1993, prodam. ©861-441 int. 3240 ali 721- 753 ' 15943 PUNTO 90 ELX, I. 94, prevoženo 70.000 km, z dodatno opremo. ©714- 618 15965 Prodam JUGO 55 KORAL I. 90, reg. do julija 99, vinsko rdeč. ©332-289 15971 Prodam GOLF 1.6 D 5 vrat, dobro ohranjen, možna menjava, reg. do maja 99. ©327-575 15972 VvV HROŠČ, letnik 1996, prodam. Cena po dogovoru. ©561-038 15984 Prodam RENAULT 5 FIVE, letnik 1995. ©064/733-230 15989 Prodam odlično ohranjen CITROEN BX 16 TRS, 1.89, z veliko dodatne opreme. ©041/669-545 15992 Prodam PASSAT KARAVAN, I. 94, 66 KW, 65000 km. ©421-019 15994 Prodam R 19 1.8 16 V, I. 94, 3 v, 70.000 km. ©411-196 ali 041/708-590 15996 Prodam z 101, letnik 1980.Q241-331 16000 Ugodno prodam CITROEN ZX AURA 1.6 i, I. 8/92, 58000 km s klimo, kovinsko zelene barve, ohranjen. ©742-63016009 GOLF II, I. 91, 117.000 km, reg. do 4/ 99, lepo ohranjen, cena po dogovoru. ©451-135 16011 R 5 GTL 14, 5 v, rdeče barve, plus oprema, prodam. ©325-543 16015 Prodam BMW 318 i, I. 92, reg. do 6/99, nekaramboliran, izredno ohranjen. ©242-030 16027 Prodam CHRYSLER ES, I. 90/91, rdeč, nekaramboliran, z vso dodatno opremo. ©242-577 16028 Prodam OPEL. VECTRA 2.0, 16 V, I.90, reg. do 6/99, vsa oprema, črne barve, ugodno. ©422-212, 041/714-870 16033 Prodam R 4 GTL, letnik 12/89, reg. do 27.12.98, v odličnem stanju. ©041/ 703-824 16039 Zamenjam BMW, letnik 1987, motor nov, za dobro ohranjeno Z 101 z doplačilom. ©563-765 16047 Prodam GOLF CL III, letnik 1995, rdeče barve, prvi lastnik, servisna knjiga, za 1.410.000 SIT. ©228-505 po 20. uri 16052 Prodam ASTRO KARAVAN 1.7 D, možna menjava za cenejšega. ©731- 641 16056 ŠKODA FAVORIT 136 L, I. 91, odlično ohranjena, ugodno. RONDO TRADE 634-889 16062 SEAT INCA 1.9 d, I. 97, novo vozilo, veliko opreme zastekljen. RONDO TRADE 634-889 16O63 JUGO KORAL 45 I. 90, odlično ohranjen, reg. celo leto. RONDO TRADE 634-889 16064 ŠKODA FAVORIT 135 LX, I. 93, prvi lastnik, 50.000 km, nekaramboliran. RONDO TRADE 634-889 16065 CITROEN AX 1.1 TRS I. 90, dobro ohranjen, ugodno. RONDO TRADE 634- 889 16066 SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SE BITNJE 22 TEL.: 064/311-965 RENAULT 5 CAMPUS PLUS I. 93, 50.000 km, 5 vrat, temna stekla. RONDO TRADE 634-889 16067 MEGANE 1.4 RL, I. 96, bel, SV, AR, 1. last., 5 v, 1.494.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 16073 OMEGA 2.0 16 V, I. 94, met črna, 98000 km, servisna, klima, 2 x AB, ABS, el. oprema, 2.258.000 SIT. AVTO LESCE 71 9-118 16074 GOLF JXB, I. 90, bel, 5 vrat, reg. 12/98, ohranjen, 699.000 . AVTO LESCE 719- 118 16075 3^ NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O Logatec • Tržaška 148 • tel.:061/741 632 • fax:061/741 612 R 5 CAMPUS, 1.90, rdeča, 5 v, SS, 369.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 16081 Prodam R 5 TOP FUN, I. 93, reg. do 2/ 99, 44.000 km, izredno ohranjen. ©242-577 16083 Prodam HYUNDI PONY LS, I. 91, prevoženo 62.000 km, prvi lastnik. ©422-089 16084 Prodam POLO 45, I. 95, 55.000 km, garažiran, redno servisiran, odlično ohranjen. ©411-893 16085 Ugodno prodamo MEGANE SCENIC 1.6 RT nov cena cca 2.860.000, FRAFIC FURGON I. 87, R 5 diesel, 5 v I. 92, CLIO 1.4 RT, 5 v I. 94, CLIO 1.4 RT 5 v, I. 93, CLIO 1.2 RN, 5 v, I. 97, LAGUNA 1.8 RT I. 95, SUZUKI SVVIFT 1.3 GL, 3v, I. 95, SUZUKI SVVIFT 1.3 GL, 4 v, I. 94. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila soservisirana. ©428-0011 ali 428-0012 RENAULT Preša Cerklje ieioo Prodam GOLF GTI 1.8, I. 87, model 88, temno sive modre barve, z dodatno opremo. ©460-027, Barbara 16106 Prodam GOLF JGL 1.3, I. 82, bele barve, enkratno ohranjen, cena po dogovoru. ©451-035 16107 Prodam GOLF III, I. 92, 1400 cm3, 73000 km, rdeče barve, prvi lastnik. Britof 182, Kranj 16108 ŠKODA FELICIJA LX, I. 95, FIAT CROMA 2.0 GHT I. 92, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16112 OPEL CORSA 1.0 S, I. 90, HYUNDAI ACCENT 1.5 LS I. 96. AVTOGARANT 634-231 16113 R 19 RL, I. 93, R 19 GTS I. 91, KADETT 1.2 LS I. 87, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16114 R 4 GTL, I. 87, R 4 GTL I. 89, ŠKODA FAVORIT 136 I. 90, prodamo. AVTO-GARANT 634-231_»6116 Zastava 101 GX I. 87/88, R 5 CAMPUS I. 94, prodamo. AVTOGARANT 634-231 16116 VOLVO 345 GL, metalno modra.l. 80, 240.000 km, avtoradio, nereg. za 50.000 SIT. ©718-176 16117 R 4 GTL, I. 88, reg. 3/99, bele barve, prevoženo 83.000 km, cena 175.000 SIT. ©624-941 16129 Prodam OPEL KADETT, I. 88, bele barve, 3 vrata, reg. do 6/99, 130.000 km, garažiran, 500.000 SIT. ©625-105 Prodam DAEVVOO NEXIO GLE I. 95 in ŠKODO FAVORIT I. 94. ©564-52216133 Prodam GOLF I. 78, ohranjen, registriran 2/99. ©721-916 16138 Prodam GOLF III, GTI I. 93, GOLF II, JX bencin 1.6 I. 91, MAZDA 323 F 1.5 I, I. 94. ©242-600, 041/668-283 MARK MOBIL 16139 Prodamo OPEL KADETT 1.6 DLS, I. 87. ©242-600, 041/668-283 16141 Prodamo HONDA CIVIC 1.6 ©242-600, 041/668-283 . 90. 16142 Prodam R 18 TLJ, I. 87, reg. do 5/99, zelo ugodno. ©725-053 16150 Prodam GOLF TURBO DIESL I. 96, POLO XXL OPEN AIR I. 98, DIANO I. 69 OLD TIMER, reg. do julija 1999. ©324-508 ali 041/710-022 16170 AUDI 80 1.6 I. 89, lepo ohranjen, reg. celo leto., dodatna oprema, cena 850.000 SIT. ©634-458 16172 UNO 45 S FIRE izredno ohranjen, brezhiben, letnik 198, ugodno za 180.000 SIT. ©860-052_leiao FIAT CROMA 1.6 I. 89, modre barve, AUDI 100 CC 1.8, I. 88, oba zelo ugodno, prodam. ©558-347, 041/719- 105 16184 RENAULT GTL 4, I. 92, 70.000 prevoženih km, rdeče barve, izredno ohranjen, prodam. ©041/720-724 16185 Prodam MONDEO KARAVAN 1.8 CLX karavan, I. 94, 93000 km, registriran do 3/99, rdeče barve, prvi lastnik, CZ, elek. stekla, servo volan, šibedah, meglenke, cena po dogovoru. ©623-020 16187 KADETT 1.3 S SOLZA I. 88, reg. do 3/ 99, brezhiben, cena ugodna ali menjam.©451-170, 041/714-778 16191 f Wll«IUill1l ŽIROVNICA v_ R 5 FIVE, I. 95, bela, 5 v, 1. last., reg. 2/99, TS, 725.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 16076 FIESTA 1.3 i, I. 93, met.rdeča, 1. last., CZ, ES, servisna, 5 v, 843.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 16077 PONY 1.3 L, I. 90, met siv, AR, ohranjen, 446.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 16078 CHARADE TD, I. 90, črn, reg. 6/99, 5 v, zelo lep, 511.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 16079 R 19 1.7 RN, I. 93, rdeča, servo, AR, reg. 3/99, 1.127.000 SIT. AVTO LESCE 719-118 16080 HYUNDAI LANTRA GLS 16 V, I. 93, RENAULT 19 1.4 RN, I. 95, FIAT CROMA CHT SX 2.0 I. 90, IDA KADETT 1.6 LS, I. 89, MITSUBISHI COLT 1.3 CL, I. 90, ŠKODA FAVORIT 135 LX, I. 93, SUZUKI BELNO 1.6 GLX, I. 95, FORD ESCORT 1.4 CL, I. 87, GOLF JX 1.3 B, I. 86, PEUGEOT 405 GL, I. 89, JUGO 45 KORAL, I. 88. Prodamo ali menjamo, AVTOHIŠA LUŠINA Škofja Loka, 652- 200 16192 Zastava 101, registriran do 2/99, prodam za 60.000 SIT ©802-077 16197 Prodam R 4 GTL, I.86, reg. do 31.12.98. Grajska 7, Bled ©741-533 16214 Prodam JUGO 45, I.87. Blaž, Zg. Brnik 51 ©422-245 16220 Prodam AX 11 TRE, I. 87, prevoženo 120.000 km. © 730-214 ZAPOSLITVE Iščemo sposobne in komunikativne ZASTOPNIKE za prodajo medicinskih pripomočkov. ©545-446, 041/651-737, 041/721-657 15092 DZS redno ali honorarno zaposli več ZASTOPNIKOV za dobro plačano delo na terenu. ©431-682 15749 Potrebujemo pomoč v gospodinjstvu. ©743-415 15849 Iščem kakršnokoli delo, akviziterstvo odpade. ©041/682-186 15857 Sprejmemo vsa zidarska dela, delamo kvalitetno in poceni. ©325-594 15931 Na področju Kranja in Škofje Loke dobi delo PEK ali POMOŽNI DELAVEC v pekarni. ©041/619-097 15954 Zaposlim dva KV MIZARJA z večletnimi delovnimi izkušnjami. ©471-117 15956 Iščemo VOZNIKA s C in E kategorijo ter IV. stop. izobrazbe za specialne prevoze. Šifra: HLADILNIKI 15970 Iščete delo, kjer na pošten način lahko zaslužiš še eno plačo. Pokličite ali pustite sporočilo. ©312-046 15973 Zaposlimo MONTERJA centralnih naprav ali fanta za priučtev. ©222-665 15976 GOSTIŠČE GRMAČ zaposli kvalificir-anega KUHARJA. ©731-500 1S978 Na Bledu iščemo žensko za vsakodnevno 4-urno pomoč v gospodinjstvu. ©742-300 16014 Iščem delo kot pomožni delavec. ©863-621 16O6O ZAPOSLIM NATAKARICO od 25-30 let z izkušnjami v kava baru ČIN-ČIN v Tržiču. ©041/671-499 i 6098 Za pomoč pri starejši bolnici nudim stanovanje, hrano in plačilo. ©451-176 16120 Starejši voznik išče delo A,B,C, E po Sloveniji. ©061/812-898 16121 Za terensko delo nudimo redno zaposlitev. ©557-995 16125 Zaposlimo KV ali priučenega AVTOLI-ČARJA z delovnimi izkušnjami na tem področju. ©332-303, 355-060 16140 Zaposlimo študenta ali študentko, gimnazijskega maturanta za pomoč pri trženju nepremičnin. Samo pisne ponudbe na naslov VVILFAN Nepremičnine, Koroška 10, 4000 Kranj 16188 Iščemo mlajšega upokojenca za pomoč za delo na vrtu, izključno v dopoldanskem času. Zaželjene izkušnje in veselje do tovrstnega dela. ©dop. 418-10-20, popoldan 418-10-40 16195 Sprejmem NK in KV GRADBENEGA DELAVCA. ©330-305, 041/735-952 16218 Redno zaposlimo za nedoločen čas dekle (18-25 let) za delo v šanku. Tel.: 326-223 ŽIVALI DOMAČIJA © 738-037 sprejema naročila za en dan stare PIŠČANCE, 4 tedenske pitance, purane, 19 tedenske jarkice pa so stalno na zalogi. 15769 Prodam NESNICE, stare 18 tednov. ©422-027 15904 Prodam KRAVO simentalko pred telitvijo. ©403-084 15957 Prodam brejo TELICO tik pred telitvijo. Janša Andrej, Koritno 22, Bled 15958 Prodam TELICO simentalko v devetem mesecu brejosti. ©742-448 15959 Prodam TELIČKO simentalko, staro 8 tednov. ©491-245 15962 Prodam TELIČKO simentalko staro 3 tedne. ©061/823-593 15966 Prodam 14 dni starega BIKCA simen-talca. ©061/841-266_ is98S Prodam.TELICO v 9. mesecu brejosti. ©327-163 15990 Prodam očiščene domače krmljene PURANE in PURICE. ©718-664 15998 Prodam TELIČKO FRIZIJKO, težko 115 kg. ©421-499 15999 Prodam TELIČKE simentalke stare 14 dni. ©310-130 16003 Prodam KRAVO simentalko brejo 8 mesecev. ©310-852 16006 Prodam ZAJCE za zakol. ©246-833 16012__ ČRNI LABRADOREC, star 2 meseca, čistokrvni, brez rodovnika. ©325-543 16016 Prodam novo ZAJČNICO in betonske stebre za grozdje. ©411-968 16019 Prodam KRAVI simentalki s teličkom. ©411-577 16020 Prodam ZAJCE za nadaljno rejo ali očiščene z dostavo na dom. ©736-794 Prodam dve TELICI breji 8 mesecev. ©633-309 16025 Prodam čistokrvne HUSKIJE, stare 7 tednov. ©622-289 16026 Podarim čistokrvnega NEMŠKEGA OVČARJA, star 10 mesecev. ©461-039 16030 Prodam enoletne KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Cena 100 SIT/kom. ©491-277, Voklo 56 i6040 Prodam BIKCA simentalca, starega 10 dni. ©725-281 ' 16048 Prodam 300 kg težkega bikca. Grad 50, Cerklje 16050 TELIČKO težko 90 kg in KROMPIR za krmo prodam. Kranjska c. 9, Šenčur, 411-034 16054 Črno-belo TELIČKO staro en teden, A kontrola od dobre mlekarice, prodam. ©401-423 16058 Prodam BIKCA simentalca, težkega cca 130 kg. Breg 7, Komenda 16095 Prodam več črnobelih bikcev. Visoko 71, Šenčur 16152 Prodam TELIČKA starega 14 dni. ©738-446 16194 ODDAMO PSIČKA in PSIČKO me-šančka kokeršpanjel, stara 8 tednov. ©557-809 16196 RJAVE IN GRAHASTE JARKICE ter bele za dopitanje prodam. Stanonik, ©685-546 16199 Prodam ali zamenjam TELIČKO simentalko staro en teden az bikca simentalca. ©421-717 16200 Prodam ZLATE PRINAŠALCE čistokrvne, brez rodovnika. ©451-331 JARKICE, rjave, grahaste, tik pred nesnostjo in PUJSKE, prodam (sprejemam naročila za smer Bohinj). Hraše 5, Smlednik ©061/627-029 15209 Trgovina SANDOR Trgovina s tehničnim materialom 4260 Bled, Ljubljanska 13 a, tel.: 064/742-351 * TELEVIZORJI * akustika * bela tehnika * električno ročno orodje * gospodinjski pripomočki * električni in vodovodni material * kopalniški dodatki ugodna ponudba luči plafonjer Ugodni plačilni pogoji. Za belo tehniko in akustiko možno plačilo na 6 čekov, dostava brezplačna. Tel, Fax: 064/411 016 AVTOAKUSTIKA «£WE KENV/OOD GPhonocar GDPioiMEen Th$ 4/1 of Enteriakmtot • BLAUPUNKT DUH IDQ »Mehani)« rniLiro tmocmu/Uo m ^-----S BBBBBBM *^ Prodam KRAVO simentalko s teletom. ©403-172 16096 Oddamo 3 MUCKE. ©451 -661 16097 Prodam en teden starega črnobelega BIKCA. ©326-526 16101 Prodam KOZO in 3 kozličke. ©312- 115 16110 Prodam teden dni starega bikca črno belega. Resman, Gorica 9 16119 Prodam manjšo KRAVO s prvim teličko ali brez. ©622-033 16128 Prodam BIKCA težkega 80 kg. Mavčiče 109 16131 ALJASKI MALAMUTI z rodovnikom cepljeni, odličnih staršev. ©801-624 16137 Prodam TELIČKO simentalko staro dva meseca. Škofjeloška c. 37, Kranj I6151 ELEKTRON IK d.o.o. 4280 KRANJSKA GORA, SAVSKO NASFUF J 5 i*I./Iax:064/881'910, 881-484 UGODNE CENE OGLAŠEVANJA NA VVJDEOSTRANEH IN MED PROGRAMOM, STROJNI TLAKI -ESTRIHI M.0609 6Z5 474 061 812 608 Za PURANE širokoprsate pasme za nadaljno rejo sprejemam rezervacije. ©245-039 16210 ŽIVALI KUPIM Kupim 10 dni starega TELIČKA. Naklo, 471-872 Kupim 9 mesecev brejo KRAVO simentalko. ©422-298 16049 Kupim visoko brejo TELICO simentalko. ©491-129 16099 , Kupim TELETA simentalca bikca 90-110 kg. ©460-238 po 20. uri, zvečer 16109 Kupim BIKCA simentalca starega 14 dni. ©491-259 16186 ŠPORT Skoraj nov ŠOTOR za 4 osebe ugodno prodamo. Pojajnan, Smledniška c. 95, Kranj. Tel.: 324-410 \UMK KABELSKA TV "nmiuil V *1 KAMNIK - DOMŽALE UUUUIV^tjLJ Maistrova 16, Kamnik *C4TIS telefon: 061/817-313 OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU -ZAP0V0UNI POSTE! Iz središča Slovenije v Vaše srce 89,i^Radio GEOSS«*«*** l'ax 0611883-740. telefon 0611885-252, GSM 041-682-146 Kranj PROGRAM VSAK DAN OD 19.00 DO 23.00 OB NEDELJAH OD 9.00 DO 23.00 NA GORENJSKI TELEVIZIJI VAM LAHKO PRIPRAVIJO VSE! ZATO NAROČITE ! Videospot, videostran, tv telop, reklamo, predstavitveno oddajo, tv reportažo, glasbeni spot, snemanje praznovanj.... UGODNE CENE OBJAVE! GORENJSKA TELEVIZIJSKA PREDSTAVITEV JE NAJBOLJŠA ODLOČITEV GORENJSKA TELEVIZIJA Nikole Tesle 2, p.p. 181 4001 Kranj E-pošta: tele-tv-kr@ siol.net Internet: http://www.tele-tv.si Telefon: 064/331-155 Telefax. 064/327-313 Kontaktni tel.-TV STUDIO: 064/331-156 UREDNIŠTVO: 064/331-159 FAX-POROČILA DESK 064/331-231 ^L>| Bralo, Praprotnik 10, NAKLC ffijjJTe'^:064/471.035 "uniAZA IZPUŠNIH j^OMOBILSKIH č& iZ^MOHROE? radio triglav 4270 JESENICE TRG TONETA ČUFARJA 4 telefon: 064 861 012, fax: 064 861 302 kontaktni studijski telefon: 064 862 862 frekvence: UKV 96,0 89,8 101,1 101,5 Mhz POŠLJI NA DOPISNICI £0 >N D -J . W X z cc D >N lil O X UJ m > E Cl o cc m o uj m O O D (/> 5 O Lil C/) Z UJ cc o o > Lil —J X < UJ o z p- cc (O o o £0 O OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 733-365, Šk. Loka: 623-076, MOBITEL: 041/631-107 tel. POGREBNA SLUŽBA TRŽIČ vsak dan od 7. do 15. ure 563-190 po 15. uri, MOBITEL: 0609/629-798 KOMUNALA KRANJ - Pogrebne storitve tel.: 064/325-771, MOBITEL: 0609/638-561 NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 064/431-590 Tel., fax: 064/431-764, MOB.: 0609/628-940 tel. JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure 874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj tel.: 860-061, 860-064 POGREBNIK Dvorje tel.: 421-424, 0609/614-528 KOMUNALA RADOVLJICA, DE BLED, REČIŠKA C. 2 telefon 743-977 in 743-576 od ponedeljka do petka od 6.00 do 14.00 ure Dežurna služba od 14.00 ure do 6.00 ure naslednjega dne na telefonski številki 743-997 ali 733-412. LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43 a, 4220 Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 634-202, 0609-648-963, 041-648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 0609-648-963 041-648-963 041-686-808 O ca c_ š O O (/> s 33 H Z O m > x i r m < O O D m z c_ (Ji m O v> C o o CD H m O ca J3 O m "D s m X O m N< C 30 Z X (/) r-C N< CD > X JELOVICA lesna industrija, d.d. x Kidričeva 58, 4220 Škofja Loka Zaradi povečanega obsega v proizvodnji stavbnega pohištva in montažnih objektov vabimo k sodelovanju MIZARJE oz. TESARJE (lahko tudi pripravnike) Ponudbe pošljite na naslov: JELOVICAi d.d., Kidričeva 58, Kadrovska služba, 4*220 Škofja Loka. Dodatne informacije dobite po telefonu: 064/61-30 int. 237. POSLOVNI VAL TRŽAŠKA 55 1000 LJUBLJANA 11 IME IN PRIIMEK: NASLOV: MOJA GLASBENA ZELJA JE POD ŠTEVILKO: lik GORENJKE JwJ*% \m\frm\mV%mw\m IN GORENJCE! 24 UR DOBRE GLASBE!!! KRANJSKA ZORA PROGRAM PRIREDITEV POLETJE *9& Petek, 7. avgusta 1998 18.00 V šotoru za Hotelom Ralix v Kranjski Gori: Glasbeni večer z zabavnim ansamblom IGOR in ZLATI ZVOKI 18.30 V Mojstrani: Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku 21.00 Pred Hotelom Prisank v Kranjski Gori: Nastop pevskega zbora Marjan Vodopivec Sobota, 8. avgusta 1998 9.00 Na teniških igriščih v Mlačci pri Mojstrani: Odprto prvenstvo občine Kranjska Gora v tenisu za moške (prijave eno uro pred začetkom, prijavnina 1000 SIT) 9.00 - 12.00 Šotor za Hotelom Larix v Kranjski Gori ali pred TD Kranjska Gora: Tržnica kmečkih žena 10.00 V Vratih v Mojstrani: Maša v^Aljaževi kapelici 11.00 V Vratih: Svečana otvoritev Šlajmarjevega doma 13.00 V Vratih: Planinsko srečanje; igra ansambel Gašperji V Zgornji Radovni: Pod Psnakovo lipo - kulturno etnološka prireditev 10.00 - 21.00 V Planici: Športni program - tenis, košarka, balinanje, plavanje, mali nogomet 15i00 V Kranjski Gori: Otvoritev Gasilskega doma, nato veselica v šotoru za Hotelom Larix 19.00 V Cerkvi v Kranjski Gori: Maša za gorske reševalce s spominsko slovesnostjo Nedelja, 9. avgusta 1998 8.00 Pohod v dolino Vrat iz Mojstrane 11.00 V Ratečah: Proslava ob 100-letnici prve ročne črpalke PGD Rateče - Planica 14.00 V Ratečah: Vaški dan 18.00 in 20.00 Kino Dovje: Zgodovinski spektakel MOŽ Z ŽELEZNO MASKO Vssk dcin 23.00 V HIT Casino Kranjska Gora: MENING KLOVN GENERALNI SPONZOR PRIREDITEV V OBČINI KRANJSKA GORA PIVOVARNA UNION INFORMACIJE: Turistično društvo Kranjska Gora tel.: 064 881 768, fax: 064 881 125 OSMRTNICA V 4L). letu starosti je umrla ljuba BERNARDA DOLHAR i/ Šenčurja Drago pokojnico bomo spremili k zadnjemu počitku na pokopališče v Šenčurju v soboto, 8. avgusta 1998, ob 16. uri. VSI NJENI V petek, 31. 7. 98, je bila med malimi oglasi, pod rubriko ZAPOSLITVE v oglasu Številka 15705 objavljena napačna telefonska številka (563-486). Pravilna številka je bila objavljena v torek, 4. 8. 1998, (561-486). Prosimo, da preklicane številke 563-486 ne kličete! o 1. ČUKI: MACA IN FF.LIX 2. A-HA: THE BLUE SKY 3. ABBA: WATERLOO 4. AL BANO & ROMINA POWER: PRIMA NOTTE D AMORE 5. AL MARTINO: GRANADA 6. AL MARTINO: SPANISH EYES 7. ALAN PARSONS PROJECT: EYE IN THE SKY S. ALAN SORRENTI: TU SEI L'UNICA DON NA PER ME 9. A M AN DA LEAR: OUEEN OF CHINA TOWN 10. AMANDA LEAR: THE LADY IN BLACK U. ANA GABRIEL: MI AM1GO 12. ARCHIE SHAW: L A PA LOM A 13. BACCARA: YES SIR, I CAN BOOG1E 14. BARRY \VIIITE: Y()U ARE THE FIRST, THE LAST, M Y EVRVTHING 15. BAY (TI Y ROU! RS: I ()NI.Y WANNA BE \VII1I Y()1I 10. BAY (TI Y ROTI FRS: KEEP ON DANCING 17. BAY (JTY ROLLERS: SIVIMI Kl OVE SENSATION 18. BEACII BOYS: HO I FUN IN THE SUMMERTIME 19. BEDI AM ROVFRS BOB 1111 MECHANIC 20. BEE G BES; NIGHT i IVER 21. BELINI) A CARLIS1 F: H LAV EN IS A PLACE ON EARTH 22. BELIN DA CA RUSI I Sl'MMER RAIN 23. BELLA VIY BROTHERS: 11 I SAID YOU H AVL A BE AUTU T11. 't. BI ■ N 1 KING: HEY SENOR1TA 25. BILLVVITMERS: I I AN ON ME '6. BILLV IDOL: HOT IN TIH. (1 1 Y 27. BLACK & \VI1111 POLETNI DAN 28. BONFY VI: NO VVOMAN NO CRY ll) BORIS KOPTI AR: /ARADI LEPE ČRNOI.ASkh * 30. CARLY SIMON: YOU'RE SO VAIN 31. CLAUDIO BAGLIO.N1: I. i l 32. DISCO TFX & IIIS SEX O LETU S: GET DANCIN" 13. DOLI Y PARTON: DOWVIOWN 34. DOI.I.VTARTON: 1 \VA1 K UH I INI 35. DOORS: M ARAMA SONG 36. EDDII ELOYD: KNOCK. ON \VOOD I DI)Y GRAN'I & THE EOUALs BABY (OME BACK 38. EDDY GRANT: G1MME HOPE JOANNA 39. 1 Dl i! I Pl VE. NON. JE NT REG KI I 11 RUN 10. el v1vgracks1 and: azt1 an 41. el vi //(1rač1asland; go zappa go 42. electric lfght orches tra: ii rn to stone 43. ii ion john: crocodh.e ročk 44. emmylol1 harr1s: wild montana sk1is 45 engelbert iii imperdinck: 46. everlv brothers: wake up liti le sus1e 47. fats domino: bi.ueber.ry h1ll 48. flf.etvvood mac: albatross49. 49. flying plckets: only you 50. frank1e mili.er: darlin' 51. frankie vaug1ian: begin the beguine 52. funky sisters: one for you one: for me 53. george fame & teh blue i lami s- the ballad of bonnie; and clyde 54. gloria gaynor: vviiat awonderful world 55. grom: le en poljub 56. gu - gu: dnevi, ki prihajajo 57. guy v11t( hel.l : heartaches by the: number 58. helen shapiro: vvalking back to happiness 59. indexi: $ve ove godine 60. james brown: i got you (i feel good) 61. janez bončina benč: zlata obala 62. jazz. a eter tonight 63. jimi hendrdc: sweet angel 64. jimmy fon tana: la nostra favola 65. joiinny cash: man in black 66. johnny logan: long lie the rivers 67. ji'lio iglesias: italia (mix) 68. julio iglesias: mammy blue 69. julio iglesias: manuela 70. julio iglesias: ouiereme 71. kaled: aisiia 72. kelly fam1i.y: because it's love 73. kfnny log1ns: footlose >:"'':■:■ (i Os "i ¥Pii VAL NAGRADA POLETJA 'MMGLAS UJ o. o o ui i o Z i o* 74. KINCADE: DREAMS ARE TEN A PENNY 75. LAURA BRANIGAN: GLORIA 76. LEANN RIMES: COWBOY'S SWEETHEART 77. LEANN RIMES: YESTERDAY 78. LE M ON PIPERS: GREEN TAMBOUR1NE: 7». LENINGRAD COWBOYS: OALIEORNIA GIRLS 80. LOS UMBRELLOS: NO TENGO DINERO XI. LOUIS PRIMA: BUONA SERA 82. MADONNA, ANTONIO BANDERAS: OH WHAT A CIRCUS 83. MADONNA: DON "T CRY FOR ME ARGENTINA 84. MAJDA SEPE: ŠUŠTARSKI MOST 85. MARIIA'N MONROE: DIAMONDS ARE GIRLS BEST FRIE.ND 86. MARJANA DERŽAJ: STARE RADOSTI 87. MARTHA REEVES & G.C.CAMERON: YOl!'R! ATI. 1 NT! D lOGl I BY 88. MIDI)!.!-: Ol THE ROAD LOVE: SWE.E"T LOVE 89. MLADEN RODI I l V SAME ŽENSKE ')(). NA I ASA M IHTI (C: BAR( AROl.E IN DER NACIIT 91. NFAV SEEKERS: NEVER ENDING SONC. OE LOVE 92. NICOI A Dl BARI: II CCORE: E' UN ZINGARO 93. NOVA LEGIJA: BLONDINA 94. UON: HAPl'Y <"HII DREN95. 65. PANDA: KAKO GA ČUTIM l)6. PARADISIO: BAI^ANDO m w. PVIRICK JUVEESONIA 98. PAUL SIMON: BERNADEI TI >)'). PADI SIMON: YOU CAN (ALI Mi: AL 100. PETER O! TIRA \ RONNA REEVES: SOS 101. PETER KEN I: ITS A REALGOOD EEELING 102. PUPO: SU Dl NOI lili. I'l!SSYCAT: MISSISS1PI 104. ROBERTO VT( ( HioNL EL HANDOI I KO STANCO 105. ROI.I.ING STONES: MOON TS UP 106. ROSA NA; El TALISMAN ln7. REBEITES: H'KEBOX JIVE 108. Ril EN REDDV: HOV DO Y()l DO 109. RYAN PARiS: DOLCE ViTA 110. SARAH BRICI i I MAN: YOU TAKE VIY BREATH AWAY 111. SAIJSAGFS: OD GARAŽI DO TERASI: 112. SI RCIO ENDR1GO: LARt A Dl NOE 113. SHARON MCNIGHT KISS YOU ALI. OVIR 114. SH()WADDYWADDY: UNDERTHE MOON OF LOVE: 115. STANE MANCINI: NON CAPITO 116. STANE: MANCINI: TAM. KAMOR GRE VETER SPAT 117. SUZY OUATRO: SAFETY INS TRUCTIONS 118. TACO: C Hl I K I O CHEEK 119. TACO: SOMEVVHERE OVER THE: RAINBOVV 120. TEREZA KESOVUA: IZLAZI SUNCE 121. UIT ARCIIIES: SCGAR, SUGAR 122. THE BEATLES: OB-LADI. OB-LA-DA 123. 'THE BEATLES, PI.EASE PLEASE ME 124. THE EQUAIS: BLACK SKINNED BI.UE-EYED 125. THE MBRRYMEN: PUERT RlCO G1RI. 126. THE: SCAFFOLD: LILY THE PINK 127. THE SMALL FACES: LAZY SUNDAY 128. TIH I EMP1ATIONS: THE WAY YOU DO THE TH1NGS ... 129. TOM JONES: DELILAH 130. TOM JONES: HELP YOURSI I i 131. "TONI ROM: TIVOLI 132. TONY CHRLSTIE: DOWN IN MEX1( O 133. I()NY ( HRISIII IN SAN IIOSE 134. TONY VERSACE: RELEASE ME 135.1 RINI LOPEZ: ADELITA 136. VAN HALEN: JUMP 137. VANESSA MAE: (I) CAN CAN (YOU.'» 138. VICE VUKOV: DOBRO MI DOSEL PRIJA TEL 139. VLADO KRESLIN: SATTSFACTlOl 140. WANDA JACKSON: SWEET NOTHIN' S 8 Ui t s % o i E l i i ZAHVALE V SPOMIN Sedmo leto v grobu spiš. K Tebi se sklanjam. Tvoj mir mi podarjaš, v viharju nad menoj bediš in zavetje mi deliš. ANDREJ SPOROČILO O SMRTI Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Valjarne ANTON BRAČIČ rojen 1929 Od dolgoletnega sodelavca smo se poslovili včeraj, v četrtek, 6. avgusta 1998, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta PAVLA PIRCA upokojenega pletarskega mojstra flti& t^sf^k. ^^^H ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, strica in starega ata ARIFA ČAJIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom ter ge. Zdenki Šantelj. Lepa hvala govornikoma g. Janku Koselju in g. Vinku Brcetu za tople besede slovesa, pevcem, trobentaču, pogrebni službi; RD Radovljica, SGP Gorenje, kolektivu Špecerija Klavnica Radovljica, kolektivu Živila Kropa ter Mesarstvo Kavar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnjo pot. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in deda JANKA GRILANCA roj. 1927 se zahvaljujemo vsem, ki ste pomagali njemu in nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob zadnjem slovesu od našega dragega moža, očeta, deda, pradeda, brata in strica PAVLETA ČADEŽA Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo namenjamo dr. Zrimšku za dolgoletno zdravljenje in g. župniku Glavanu za lep pogrebni obred. Iskrena hvala ZZB za spremstvo in Poslovilni govor ter službi AKRIS za pomoč in storitve. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Škofja Loka, 5. avgusta 1998 ZAHVALA V 95. letu življenja nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica in teta FRANČIŠKA SEDEJ rojena Benedičič Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrekli sožalje. Posebno smo hvaležni dr. Možganu, dr. Habjanu in dr. Koširju iz ZD Železniki. Iskrena zahvala našemu g. župniku Francu Dularju za lepo opravljen obred. Hvaležni smo tudi sorodnikom - pogrebcem "Lovrencovim", pevcem MPZ Niko, g. Jakoliču od KS Železniki in cvetličarni Klavdije Zalaznik. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Železniki, 20. julija 1998 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče ter izrečena pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala Medobčinskemu društvu slepih in slabovidnih Kranj, ISKRA PRINS Ljubljana, CMC-MONT Ljubljana, CSS Škofja Loka, g. Žaklju za poslovilne besede, g. dekanu Glavanu, pevcem ter pogrebni službi Akris za lep pogrebni obred. Hvala vsem za spremstvo na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Škofja Loka, Podreča, 5. avgusta 1998 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame, stare mame, sestre, tete in tašče IVANKE BERNIK se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo obiskovali med njeno boleznijo, jo bodrili in ji lajšali trpljenje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku Jožetu Miklavčiču in gospodu kaplanu Francu Mikliču za obiske na domu in lep pogrebni obred. Hvala tudi Organizaciji zveze borcev Puštal in gospe Marici Oblak za poslovilne besede, hvala pevcem Lovskega pevskega zbora, organistu, trobentaču in pogrebni službi Akris. Posebej se zahvaljujemo dr. Mileni Novak-Medič, zdravnikom in patronažnim sestram, ki so ji v času dolgotrajne bolezni nesebično nudili pomoč. ŽALUJOČI VSI NJENI Škofja Loka, 7. avgusta 1998 ZAHVALA V 72. letu starosti nas je za vedno zapustil skrbni mož, oče, dedek in stric LEOPOLD PANGERC p.d. Kofračov Polda s Črnivca Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem, podjetju UKO Kropa za nesebično pomoč, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno zahvalo smo dolžni sosedi Tončki, Nadi, Anici, Mojci, Vidi in Silvi z Brezij, trobentaču Stanetu, pevcem in nosačem ter duhovnikom za cerkveni obred. Še prav posebna zahvala govorniku Andreju Arihu za ganljive in tople besede slovesa. Iskrena hvala krajanom in vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Le kdo vedel bi zakaj, odšel si v večni raj. Za seboj pustil si praznino, v naših srcih bolečino. V 31. letu starosti nas je mnogo prezgodaj nenadoma zapustil ERNEST TUŠEK iz Zminca pri Škofji Loki Ob boleči izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in vsakemu posebej za pomoč, darovano cvetje, sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA "Za prostor pod soncem in zdravje se tvoja je bitka končala, a v naših bo srcih za vedno boleča praznina ostala. " Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke, sestre, tete, snahe, nečakinje in svakinje IRENE HANŽIČ roj. Rakovec se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter moževim sodelavcem iz SŽ Ljubljana za izrečeno sožalje in darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Podlesniku, dr. Majdičevi iz OI Ljubljana in osebju internega oddelka bolnišnice Jesenice za skrb ob njeni bolezni. Zahvaljujemo se tudi sodelavkam in sodelavcem UNZ Kranj za počastitev spomina nanjo, za ganljiv poslovilni nagovor in za zaigrano Tišino. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem ter pogrebni službi Akris za dobro opravljene pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI Podnart, Stražišce, Lesce, 2. avgusta 1998 AAUNJE IMUVIVe OD TORKA DO PETKA bo dežurni novinar Vsak dan nova navodila za izdelavo fotografij Andrej Zalar telefon: 064/223-111 mobitel:0609/638-699 pokličite, sporočite, predlagajte... IVI I bomo pisali Visoka odpravnina, odprta Trenta Kranj, 6. avgusta - V torek je bil v Kranju generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič. Z njim smo se pogovarjali o delovanju območnih organizacij RK na Gorenjskem. Članek bomo objavili prihodnji teden. Med njegovim obiskom na območnem odboru RK Kranj so se dogovorili, da bo Milka Miklavčič po odhodu Katjuše Trampuž poslej v. d. sekretarka območnega odbora. Predsednica je Nada Šifrer, podpredsednik odbora pa Stane Kalan. Neuradno pa smo izvedeli, daje Katjuša Trampuž terjala več kot poldrugi milijon odpravnine od območnega odbora KR Kranj. Ta znesek pa zna resno ogroziti program redne dejavnosti odbora na območju vseh petih občin - Kranj, Cerklje, Naklo, Preddvor in Šenčur. Cesta po dolini Trente je od danes spet odprta za promet. Poletni festivali Med osrednje evropske poletne kulturne dogodke sodi tradicionalni salzburški poletni festival "Salzburger Festspie/e". Za letošnje koncerte naj bi, kot predvidevajo organizatorji, brez naporov prodali 215 tisoč vstopnic. Festival je za mesto in deželo Salzburg odličen posel. Po izkušnjah iz prejšnjih let avstrijski turistični delavci računajo, da bo vsak obiskovalec festivalskih prireditev v povprečju porabil vsaj po 2.500 šilingov za hotelske, gostinske in druge storitve, vključno s parkirnino. Kar se števila festivalov, kakovosti nastopajočih ansamblov in solistov, festivalskih programov ter organizacije tiče, se nam Gorenjcem ni treba prav nič sramovati. Le pri festivalski 'turistični žetvi', merjeni v tolarjih, še dolgo časa ne bomo primerljivi s Salzburgom. Za vse gorenjske festivale, od blejske Violine, bohinjskega Glasbenega poletja, Romanove lipe, Festivala Radovljica, Okarlne itd. še vedno velja, da izvedba stane krepko več, kot znašajo prihodki od vstopnine. Vendar, če je Avstrijcem uspelo, da dolgoletna festivalska tradicija že bogato vrača denarce, bo z leti to uspelo tudi gorenjskim organizatorjem. Odnehali z bogalo poletno festivalsko ponudbo po gorenjskih krajih bi bilo pa najbolj narobe! m r 1 MarinšeK / Naklo na Gorenjskem SLOVENIJA cl.:064/472-220 GOSTILNA domače pivo • malice •jedi po naročilu • sveže pečeni jagenjčki in odojki • pizze i nkcijska prodaja piva MARINŠKK Gorenjska borzno posredniška druiha d.d. ŽELITE KUPITI AU PROPATI DELNICE?___ NISTE ZADOVOLJNI Z OBRESTMI V SANKAH? SI RADI OPLEMENITILI VAŠE PRIHRANKE? Obiščete nas lahko vsak delavnik od 7. do 19. ure. NAREDITE KORAK Z NAMI- r J Koroška 33, Kranj tel.:064/380 100, fax: 064/580 10 12 _i— Osebne izkaznice zdaj veljajo Živčna vojna z izdelavo pravih fotografij za nove osebne izkaznice je pojenjala in zdaj nove osebne izkaznice za prehod meje veljajo. Kranj, 6. avgusta - Fotografi, ki so izdelovali fotografije za osebne izkaznice in uradniki na upravnih enotah, so vsak drugi dan dobivali nova navodila za izdelavo fotografu. Kaos se je umiril, osebne izkaznice za prehod meje z Madžarsko, Italijo, Avstrijo in Hrvaško veljajo. Vsakdo, ki v tej državi nujno potrebuje novo osebno izkaznico, bo na koncu usmiljena vredna in živčno razrvana oseba, kajti Ministrstvo za notranje zadeve je podelilo koncesijo za izdelavo osebnih izkaznic zunanjemu podjetju, ki si je vsakih štirinajst dni izmišljalo nova navodila pri izdelavi fotografij. Verjamemo, da vsaka fotografija ni dobra, verjamemo pa tudi, da v urejeni državi nobeno ministrstvo ne bo domala dnevno izdajalo novih navodil upravnim enotam glede izdelave fotografij, saj bi se s tem hudo osmešilo. Če zanemarimo polemiko o tem, da je menda podelitev koncesije za izdelavo osebnih izkaznic zunanjemu koncesionarju zakonsko sporna in bi to morale opraviti le upravne enote, ostaja še vedno boleče dejstvo tudi to, da kar nekaj časa nove osebne izkaznice za prehod meje sploh niso veljale. Zato, ker s tujimi državami še ni bil podpisan mednarodni sporazum o veljavnosti naših novih osebnih izkaznic. Dovolj strahu za tiste, ki izkaznice nujno potrebujejo in kopica nepotrebnega gnavljenja številnih fotografov po vsej Sloveniji. Trenutna navodila, ki jih imajo za izdelavo fotografij zdaj, pravijo, da mora biti obraz na odtenku modre ali rjave barve, dimenzije 3,5-krat 4,5 centimetrov, zgornji del glave mora biti od roba 4mm in pol. točna velikost glave je 25 mm krat 31 mm do 21 mm krat 27 mm. V teh okvirih mora biti obraz z lasmi vred, sicer je fotografija zanič. Obraz mora biti čisto naravnost obrnjen, kar v praksi lahko pomeni, da boste gledali v tička in iz fotografije, kot bi bili malo zabodeni. Fotografi pravijo, da so si vsak drugi dan nekaj izmišljali. Zdaj so bile ekspresne fotografije v redu, jutri zanič, spreminjale so se dimenzije. Z novimi navodili so jih bombardirali ekspresno vsak drugi dan, da ni bilo res, potrošniki pa so plačevali, da tudi ni bilo res. Ko so se naveličali gnjaviti fotografe, državne uradnike po upravnih enotah in državljane, so medtem s tujimi državami nekako le uspeli podpisati meddržavne sporazume o veljavnosti tako težko rojenih osebnih izkaznic. Če boste ali ste prejeli novo osebno izkaznico* se z njo brez skrbi lahko odpravite preko tistih meja, kjef je prehod dovoljen z osebnifl11 izkaznicami. Po komplikacijah; ki ste jih doživeli na trnovi pof do čisto navadne osebrtf izkaznice, vas bo morda na mej' še vedno strah, ampak kai korajžno na pot. Če ste preživel1 živčno ih drago kalvarijo na pof do izkaznice, boste vzdržali vsak postopek na meji. • D.Sedej Se vam večkrat zgodi, da je trafika, v kateri običajno kupujete Gorenjski glas, že takole zamrežena tisto uro, ko vi želite kupiti časopis? Od prejšnjega petka ni več težav: na VSEH gorenjskih POŠTAH, vključno s poštami Vodice, Smlednik, Kamnik, Domžale, Mengeš in Medvode, je PONOVNO V PRODAJI Gorenjski glas. Pošte imajo, v primerjavi s preteklimi leti, precej daljši delovni čas, skoraj vse pošte so odprte vsak dan od 8. do 19. ure in vsako soboto dopoldan, kar nekaj jih jih dela tudi ob nedeljah, kar je maksimalno prilagojeno potrebam občank in občanov. Ponovna prodaja Gorenjskega glasa na poštah od 31. julija naprej pa sploh še ni vse, kar je novega: pošte sprejemajo male oglase za objavo | Gorenjskem glasu, na poštah lahko naročite tudi druge oglasne storitve (objavo osmrtnice, zahvale, ipd.). Torej: nič hudega, če je trafika že zaprta - do pošte ni daleč. Pošta in Poštna banka vas pričakujeta na 52 gorenjskih poštah - do pokojnine brez čakanja v vrstah - dostavimo vam jo na dom - hitro do kredita za počitnice, avto, stanovanje - pozanimajte se na svoji pošti Vaša Pošta www.posta.si Novi trgovsko poslovni center na Trati pri Škofji Loki Ugodni diskontni nakupi v tovarniških prodajalnah in pri drugih ponudnikih. \ GORENJSKA PREDILNICA i | 1. NAGRADA: ZAMRZOVALNA SKRINJA n/™M E3P J in še 49 drugih nagrad v vrednosti vsaj 10.000 SIT. \\ c3 »1 Mesec ugodnih nakupov od 7. avgusta dalje! Za vsak nakup nad 10.000 SIT boste dobili kupon za nagradno žrebanje. Sodelujoče prodajalne bodo vidno označene. Podrobnejše informacije bomo objavili pravočasno pred otvoritvijo. Otvoritev in nagradno žrebanje v soboto, 5. septembra 1 998 j) ?outvi sezoni, čas KiSuH Ko/AAfUc'* f ©Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije liiiiiiHii Ob koncu tedna bo jasno in brez naviht. Dnevne temperature bodo iz dneva v dan spet višje. DAN PETEK SOBOTA NEDELJA VREME "^^^ T min / T max 12/26 13/28 14/30 RADiO 913 F D STEREO RDEČA NIT DOPOLDNEVA: ODKRIVAMO GORENJSKO - 500 let KAMNE GORICE