Gornji Petrovci « December 1999 * Številka 10 Drage občanke, spoštovani občani! Minilo je prvo leto našega mandata. Ob iztekajočem se koledarskem letu se oziramo nazaj na pot, ki smo jo prehodili in na njej vidimo vzpone, na katere smo ponosni in tudi padce, vidimo sodelovanje, medsebojno pomoč, uspehe in neuspehe, torej vse, kar se je letos v naši občini dogajalo. Z delom smo lahko zadovoljni, saj smo s skupnimi močmi dosegli veliko in na to smo lahko ponosni. V številki Novin, ki je pred vami, lahko najdete opisanih nekaj glavnih nalog, ki smo si jih v začetku tega leta zastavili in jih tudi izpeljali, začutite pa lahko tudi utrip praznikov, ki so pred vrati. Ob tej priložnosti bi vam radi zaželeli obilo notranjega miru in sreče, ki ju dandanes vsi tako zelo potrebujemo in iščemo. Najdite ju v vsakdanjih malih stvareh, ki vas razveseljujejo in bogatijo vaše življenje, v nasmehu, v pogovoru, v družbi tistih, ki jih imate radi. V času, ko si s stiskom rok izkazujemo naklonjenost in ljudem, ki nas obdajajo, zaželimo vsega lepega, naj tudi z naše strani do vseh vas poletijo iskrene želje za novo tisočletje, ki se rojeva: vsem želimo MIR IN VSE DOBRO. Bodite srečni, zdravi, veseli in življenje bo prineslo tudi uspehe. Prišli bodo tudi neuspehi, a jih sprejmite z nasmehom. Skupaj ustvarjajmo lepšo prihodnost v naslednjem letu, v naslednjem tisočletju! Franc Šlihthuber, župan Občine Gornji Petrovci Člani občinskega sveta Člani uredniškega odbora Novin ŽELIM SI, ŽELIM TI ... DECEMBER 1999 DRAGI DEDEK MRAZ! NA ZAČETKU MOJEGA PISMA TE PRAV LEPO POZDRAVLJAM. ŽELIM Sl, DA BI Ml PRINESEL NOVO HIŠKO ZA MOJO PUNČKO. MATEJA PANKER 1. RAZRED ŽELIM, DA Ml PRINESEŠ BARBIKO, GLASBENI STOLP, PUNČKO, KI JOKA IN IMA VOZIČEK. ČE PA BOŠ LAHKO, PA Ml PRINESI ŽIVEGA ZAJČKA. NINA IZ PRVEGA RAZREDA SEM SABINA ROGAN DOMA V ŽENAVLJAH 42. OBISKUJEM PRVI RAZRED. RADA HODIM V ŠOLO IN SE PRIDNO UČIM. ZATO TE PROSIM, PRINESI Ml NAMIZNO LUČKO IN SPOMINSKO KNJIGO. NAJPREJ TE LEPO POZDRAVLJAM. JAZ SEM MITJA . HODIM V PRVI RAZRED. V ŠOLI IN DOMA SEM PRIDEN. VČASIH PA POREDEN. DRAGI DEDEK MRAZ, ZA DARILO Sl ŽELIM DALJINSKI AVTO IN POLNO SLADKARIJ. MITJA KURONJA 1. RAZRED ZOPET JE PRIŠLO LETO NAOKOLI. ZAŽELEL SEM Sl VELIKO NOVIH IGRAČ IN KNJIG. NAJBOLJ Sl ŽELIM BAGER IN TELEFON ZA MOJEGA BRATCA DOMINIKA. DRUGO TE NE PROSIM, KER VEM, DA IMAŠ MNOGO OTROK. ŽELIM Tl SREČNO POT DO VSEH OTROK. ALEŠ VUKANIČ KMALU BO PRIŠEL ČAS, KO BOŠ ZOPET PRIŠEL MED NAS. TEŽKO TE PRIČAKUJEM, SE TVOJIH DARIL RADUJEM. PRINESI Ml PROSIM AVTO IN AVION IN ŠE MALI MOBI ČUK. POZDRAVLJA TE PRVOŠOLČEK JOŽKO PIRC V ŠOLI JE LEPO. RAD SE UČIM, ZA TO Sl ŽELIM MOTOR NA DALJINSKO UPRAVLJANJE. BENJAMIN PRINESI Ml IGRAČKO - MOTORNO KOLO Z DALJINSKIM VODENJEM. MAKS DEDEK MRAZ, PRINESI Ml AVTOFOR-MULO NA DALJINSKO. PRINESI Ml ŠE NOVO PERESNICO IN ŠE BAGER. SAMO I. RAZRED KOT VSAKO LETO, TAKO TUDI LETOS TEŽKO PRIČAKUJEM TVOJE OBISKE. ZATO SE PRIDNO UČIM IN POSKUŠAM BITI PRIDNA, DA Ml BOŠ PRINESEL LEPA DARILA, ZA KATERA Tl ŽE SEDAJ LEPA HVALA. 2 ŽELIM SI, ŽELIM TI ... DECEMBER 1999 ZIMA, ZIMA BELA Otroci smo veseli, da je prišla zima. Radi se sankamo, kepamo in opazujemo siničke. Včasih se nam tudi mama in očka pridružita. Ob topli peči skozi okno opazujemo padajoče snežinke. Ko ni prehladno naredimo kakšnega Snežaka. Ob hladnih dnevih se moramo obleči v topla oblačila. Imeti moramo kapo, šal, bundo, rokavice in tople nogavice. Upam, da bo zima dolgo trajala. Zima seje pričela in Božiček je potrkal na vrata. Že sam božič je otrokom velik dar. Čas ko nas obdari, posebej tiste najmlajše ter tudi nas malo starejše, je res nekaj posebnega.Kako pa se veselijo revni ljudje, recimo tam kjer je vojna, kjer nimajo niti kosa kruha. Vendar se časi zelo spreminjajo. Samo spomnimo se naših prednikov, ki niso imeli toliko daril, kot jih imamo mi. Prej so delili samo orehe in kakšna jabolka, kljub temu so bili srečni. Vse to mi je povedala stara mama, ki je živela v teh časih.Tudi jaz se veselim, da bom dobil darila: nove smuči in računalnik. Mi v šoli bomo imeli jelkovanje. Takrat se obdarimo in posladkamo. Najbolj pa si želim, da bi revni prišli do denarja ter da bi bolni ljudje ozdraveli. Tako bi vsi našli mir na zemlji. Dedek Mraz nosi darila manjšim otrokom. Ko sem bil jaz majhen, sta mi očka in mamica povedala, da bo v decembru hodil dedek Mraz. Nekega dne mi je prinesel veliko daril. V tistih darilih sem dobil žogo, avto, lopar, sladkarije in tablo. Drugo leto pa mi je prinesel igračko kenguru. S tistim sem bil zadovoljen. Tretje leto mi je prinesel smuči in sanke. Še zdaj sem mu hvaležen za vse podarjeno in pričakujem spet nova presenečenja. Bilo mi je kakih pet let. Težko sem pričakoval dedka Mraza, ki mi je prinesel veliko daril. Vsako leto mi je prinesel veliko daril, ker sem zelo priden, tudi to leto bi bil vesel, če bi mi prinesel kaj lepega. Pri tem se zelo trudim. To leto mu bom pisal pismo in ga prosil za računalnik, gorsko kolo, žogo in televizor. Bil bi vesel, če bi se mi želje uresničile. Mitja Štefanečki in Goran Gorenji 4. razred VOŠČILA IN ŽELJE Vsem ljudem želimo, da bi bili zdravi, srečni, zadovoljni, da bi imeli hrano in mir v letu 2000. Želimo si pa tudi, da bi srečno in veselo praznovali vse praznike. V letu 2000 želim vsem občankam in občanom, posebej pa vsem mojim in drugim učencem naše šole, veliko lepih trenutkov sreče, ki se jih boste vedno spominjali in vam bodo ostali v srcu za vse življenje. 3 OO SRCA DO SRCA ... DECEMBER 1999 ISKRENA VOŠČILA DOČAKALI SMO BOŽIČNO NOČ, BREMENA VSA ODVRZIMO PROČ, V TIŠINI VEČERA BAKLA GORI, VSA SLABA VOLJA NAJ ODHITI. NA HRIBU PRI NEDELI ZVON ŽE ZVONI, K POLNOČI STARO IN MADO HITI. "SVETA NOČ" IZ CERKVE DONI, ZUNAJ PA IVJE DREVJE KRASI. VSEM NAM JE PRI SRCU LEPO, TO NOČ SE DOSTI SPALO NE BO. V PRIČAKOVANJU ZADNJEGA DNE SKRITI HREPENENJE NAM NE USPE. TO SE LE REDKIM ZGODI, "MILENIUM" LE IZBRAN DOŽIVI. ZATO SI PRIJATELJI ROKE PODAJMO, VSAJ TO NOČ PRIJATELJSTVA NE ZAIGRAJMO. ZAŽELIMO ZDRAVJA IN SREČE Sl SPET ŠE ZA NASLEDNJIH NEKAJ LET. LETA NAM VSEM PREHITRO TEKO, ZATO SE IMEJMO VSE DNI LEPO! BRIGITA Ko se prižgejo praznične luči sredi bele mrzle zime, prijateljstvo ogreje nam dlani in želja vzpne se iz srca v višine: “ Vse, kar je slabo, z novim letom naj zbledi! Vse, kar je dobro, naj za vekomaj ostane! Vse, kar je lepo, naj raste in cveti! Naj v miru sreča nežno vas objame!” Ničesar ne vidimo priti, a vemo in čutimo vsi: nekaj od nas odhaja in drugo nam sega v dlani. Ljudje, prižgimo luč! Naj luč na ceste sije! lz oken vsake hiše naj prek dežel in mej srebrno cesto riše, da bomo šli po njej. Prižgimo luč, ljudje! Naj luč na ceste sije! Skozi meglo se sonce budi. pod težo snega pa trava še spi. Vse je v ivje odeto. Vse v belem kot nekaj sveto... (Brigita Andrejek) TAKO MALO Samo korak je med veseljem in žalostjo. Samo trenutek med življenjem in smrtjo. Samo pogled med osamljenostjo in srečo. Samo poljub med prijateljstvom in ljubeznijo. Samo nasmeh med vojno in mirom. Samo beseda med sovraštvom in ljubeznijo... Tako malo je potrebno, da naredimo lepši svet, pa tega ne znamo. Mateja Novak So dnevi in trenutki polni sreče in miline, ko radostni oči zapremo in si tiho zaželimo, da nikdar ne mine. ZIMSKI DAN Sonce se od daleč skriva, vrana leta okrog hiše, tanek veter zunaj piše, tla pa debel sneg pokriva. Tam na klancu je vse živo, vkup so iz vasi otroci, vsak sani v premrli roki vozi in drži se krivo. Starec zre iz gorke hiše in spomin se mu posili, dni premišlja, ki so bili in na tihem solze briše. Simon Jenko A OD SRCA DO SRCA ... DECEMBER 1999 Simon Jenko UPANJE Takrat je upanje, če kdo verjame, da svet ni sen, da živo je telo in da dotik in vid in sluh ne laže, da vse reči, ki zanje ve, da so, kot vrt so, ki se izza vrat prikaže. Vanj priti ni mogoče, ampak je. Če modro bi in bolje videli, bi še kak cvet in mnoge zvezdice v vrtu sveta lahko zagledali. Oko da vara, mnogi govorijo in da ničesar ni, samo se zdi. A ti ljudje so že obupali, ker mislijo, da ko sami zbledijo, se z njimi v nič ves svet izpremeni, kot da s tatinsko roko zginil bi. (prevedel Tone Pretnar) Vzemi si čas za prijaznost -saj je pot k sreči. Vzemi si čas za sanje -popeljejo te med zvezde. Vzemi si čas za to, da ljubiš in da si ljubljen -to je privilegij bogov. Vzemi si čas in se ozri naokrog -dan je prekratek, da bi bil sebičen. Vzemi si čas za smeh -ki je glasba duše. stara angleška molitev Ne bojte se napredovati počasi, bojte se le tega, da bi se ustavili. kitajska modrost Vse iskrice kdaj zagorijo v en sam plamen in vsa prijateljstva zrastejo v eno samo ljubezen. Vse radosti se združijo v eno samo srečo in vse slike sestavijo naše življenje. Vse prihodnosti se zlijejo v en sam trenutek, ko ni treba nikamor. Takrat je polnoč 2000! Naša pot ni mehka trava, temveč gorska steza, posuta s skalami. Vendar se vzpenja, gre naprej, proti soncu. Ruth VVestheimer Zvezde nad zasneženo pokrajino in na zahodu planet, ki potuje po nebu pod zvezdo. Išči lepoto in našel jo boš. Ni daleč -nikoli ne bo daleč. Sara Teasdale “Veliko ljudi hodi naokrog z življenjem brez pomena. Zdi se, da napol spijo, celo kadar podjetno delajo stvari, za katere mislijo, da so pomembne. To je zato, ker se ženejo za napačnimi stvarmi. V svoje življenje vneseš smisel tako, da se posvetiš ljubezni do drugih, se posvetiš skupnosti okoli sebe in se posvetiš ustvarjanju nečesa, kar ti daje smisel in pomen.” iz Modrosti starega učitelja 5 OD SRCA DO SRCA ... DECEMBER 1999 Hans Christian Andersen DEKLICA Z VŽIGALICAMI Strašen mraz je bil. Naletaval je sneg in tudi večerilo se je že. Bil je zadnji večer v letu. V tem hudem mrazu in v temi je šla po cesti drobna deklica. Bila je gologlava in bosa. Seveda je imela copate na nogah, ko je odhajala od doma, a kaj ji je to koristilo. Bile so zelo velike copate. Poprej jih je nosila njena mati, tako velike so bile. In te copate je deklica izgubila, ko je tekla čez cesto, tačas ko sta dva voza v divjem diru drvela mimo nje. Ene copate sploh ni mogla več najti, drugo ji je odnesel neki deček: rekel je, dajo bo uporabil za zibelko, če bo kdaj imel otroke. Tako je šla deklica z bosimi nožicami po zasneženi cesti. Od mraza so ji čisto pordele in pomodrele. V starem predpasniku je nosila množico vžigalic, drobne sveženjčke pa je držala v roki. Ves ljubi dan ni nihče kupil niti ene vžigalice, nihče ji ni podaril niti beliča. Lačna in vsa prezebla se je revica le s težavo prestopala po cesti in bila je videti že povsem obupana in preplašena. Snežinke so ji padale na dolge, peščeno rumene lase, ki so ji v lepih kodrih valovili po tilniku, a na to svojo lepoto ni niti pomislila. Iz vseh oken so padali svetli prameni svetlobe in po vseh ulicah se je širil duh slastne gosje pečenke. Saj je bil vendar zadnji večer v letu in vse misli nežne deklice so se sukale samo okoli tega. Vnekem kotu dveh hiš, katerih ena je bila pomaknjena malo bolj od ceste, je deklica sedla. Drobne nožiče je spodvila podse, pa jo je še bolj zeblo. Vendar se še kljub temu ni upala domov, saj ni prodala še niti ene škatlice vžigalic in ni prislužila niti enega novčiča. Oče bi jo prav gotovo zlasal, mrzlo pa je bilo tudi doma. Nad glavami so imeli golo streho in skozi špranje med strešniki jim je švigala v izbo mrzla sapa, da so od mraza drgetali, čeprav so naj večje razpoke zamašili s slamo in cunjami. O, kako dobro bi ji zdajle dela prižgana vžigalica! Ko bi vsaj eno smela vzeti iz škatlice, jo prasniti po zidu in si ob njenem plamenčku ogreti prste. Nazadnje je deklica res vzela vžigalico iz škatlice. Resk!- Joj, kako se je zasvetilo, kako je zagorelo! Vžigalica je zasvetila z vročim, svetlim plamenom, gorela je kakor drobna lučka, ko je deklica grela nad njo premrlo ročico. Bila je to čudna luč. Drobni deklici je bilo, kakor da bi sedela pred veliko železno pečico z medeninastimi oplatmi in okraski. Ogenj je tako lepo gorel in tako prijetno grel. Deklica je iztegnila nožiče, da bi si jih tudi ogrela - a zdajci je plamen ugasnil. Peč je izginila, deklica je sedela tam v kotu in v roki držala ogorek dogorele vžigalice. Prižgala je novo vžigalico. Gorela je in svetila in zid je bil na tistem mestu, kamor je padla svetloba, prosojen kakor tančica. Deklica je videla naravnost v sobo, kjer je stala z blesteče se belim prtom pogrnjena miza, na njej pa krasna posoda iz porcelana, a na velikem pladnju je ležala vabljivo kadeča se pečena goska, napolnjena s slivami in jabolki. Najlepše pa je bilo to, daje goska zdajci skočila s pladnja in z vilicami in nožem v hrbtu splavala prek sobe naravnost k ubogi deklici. Tedaj je vžigalica ugasnila in deklica je strmela samo še v mrzli, debeli zid. Prižgala je novo vžigalico. In ob tej se je deklici zazdelo, da sedi pod krasno jelko, ki je bila vsa ovešena z lučkami. To drevo je bilo lepše in bolj bogato okrašeno kakor tisto, ki ga je pri bogatem trgovcu videla skozi steklena vrata. Na tisoče svečic je gorelo po zelenih vejicah in pisane podobe so gledale nanjo, podobne tistim, ki so razstavljene po izložbah. Deklica je iztegnila roke, hotela je seči po njih - tedaj pa je vžigalica ugasnila. Neštete lučke na jelki so plavale vse više in šele zdaj je opazila, da so bile lučke svetle zvezde. In ena se je utrnila in po nebu zarisala dolg ognjen trak. “Nekdo umira!” je dejala deklica. Zakaj stara babica, ki je edina bila dobra z njo in je že dolgo v grobu, je zmerom govorila: “Kadar se utrne zvezda, tedaj se neka duša dviga v nebo!” Spet je ob zid prasnila vžigalico. Vnela se je in metala na vse strani močno svetlobo, v njenem soju je stala stara babica vsa mila in ljubezniva in svetlo obsijana. “Babica!” je vzkliknila deklica. “O, vzemi me s seboj! Vem, da te ne bo več, brž ko dogori vžigalica, izginila boš, kakor so izginile topla peč, slastna gosja pečenka in velika čudovito sijoča jelka.” Deklica je hitro prižigala vžigalico za vžigalico, zakaj zadržati je hotela babico. In vžigalice so sijale s tolikšno svetlobo, da je bilo svetleje kot podnevi. Tako lepa, tako velika ni bila babica še nikoli. Vzela je drobno deklico v naročje in splavali sta proti nebu v sijaju in veselju. Deklica ni več čutila ne mraza ne lakote ne strahu - z babico je bila med sijočimi zvezdami novoletne jelke. V kotu dveh hiš pa je v mrzlih jutranjih urah sedela drobna deklica s pordelimi lici in s smehljajem na ustnicah - bila je mrtva. Zmrznila je na zadnji dan starega leta. Jutro novega leta se je prebudilo nad drobnim trupelcem, ki je omahnilo tam v kotu in v roki še držalo dogorelo vžigalico, kakršnih je deklica porabila skoraj vso škatlico. “Hotela se je ogreti!” so dejali ljudje. Nihče ni slutil, kolikšno lepoto je doživela deklica in s kakšnim sijajem je s staro babico stopila v veselo novo leto! 6 OBVESTILA V noči, posuti s tisočerimi zvezdami nad zasneženimi goričkimi griči, ob skrivnostnem siju drobnih lučk, ob toplem stisku prijateljske roke, začutite želje dobrih ljudi VABIL0 Ob prehodu v novo tisočletje vabi župan občine Gornji Petrovci vse občanke in občane na silvestrovanje na prostem. Zbirati bi se začeli ob 22.30 uri pred vaško dvorano in občino Gornji Petrovci Ob polnoči bo ognjemet, zatem bo župan prisotnim voščil in zaigrala bo mužika. Ves čas bo na razpolago kuhano vino in prigrizek. Občina Gornji Petrovci Turustično društvo Vrtanek Gornji Petrovci DECEMBER 1999 BOŽIČNI KONCERT Vabimo vas na Božični koncert, ki bo 27.12. ob 17.30 uri v cerkvi sv. Trojice pri Nedeli v Gornjih Petrovcih. Na koncertu se vam bo predstavil Moški kvartet iz Martinja. Kot gostje pa se bodo predstavili še skupina Lindwa iz Grada in cerkveni pevski zbor iz Martinja in Boreče. To bo prvi koncert Moškega kvarteta iz Martinja v nedelski cerkvi. Vsi nastopajoči se bomo potrudili, da vam bo ta večer ostal v prijetnem spominu. Prisrčno vabljeni vsi, ki ljubite lepo pesem! Moški Kvartet Martinje OBVESTILO Občanke in občane Občine Gornji Petrovci obveščamo, da imamo na sedežu občine od 15. decembra 1999 dalje nove telefonske številke, in sicer: O B VE S TIL O Obveščamo vas, da je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na eni izmed svojih sej sprejel sklep, s katerim je pripravil presenečenje staršem novorojenčkov iz območja naše občino. Od 18. novembra 1999 naprej bodo starši novorojenčkov prejeli od Občine Gornji Petrovci enoletno naročnino na revijo OTROK IN DRUŽINA. - hišna centrala: 55 69 000 - faks: 55 69 001 Občinska uprava Občinska uprava 7 TURIZEM, KULTURA DECEMBER 1999 KOZARJEVI DNEVI Lojze Kozar, župnik, rojen 11. novembra 1910 v Martinju je po mnogih kaplanskih postajah deloval v Odrancih od 1945 do svoje smrti 29.4.1999. S prihodom v Odrance je takoj začel zbirati gradbeni material za novo cerkev, katerega pa mu je tedanja oblast zaplenila, zato je zgradil zasilno leseno cerkev. Hkrati pa je urejal načrte in dovoljenja za novo cerkev, ki je bila zgrajena v letih 1964-67 po načrtih mg. arh. Janeza Valentinčiča in velja po mnenju prof. dr. Vilka Novaka za eno najlepših cerkva; posebno vrednost dajejo cerkvi seveda freske akademskega slikarja Staneta Kregarja. Ob svojem poklicnem delu se je ukvarjal tudi z vodenjem pevskih zborov - vodil je kar tri zbore hkrati. Širši javnosti pa je bil znan predvsem kot pisatelj. Napisal je deset knjig in okrog 220 krajših zapisov. Za svoja dela je prejel več priznanj in nagrad, med njimi Trubarjevo plaketo za življenjsko delo ter mednarodno nagrado za kratko prozo. Svoja mnogovrstna ustvarjanja je razvijal tudi v likovni umetnosti, poeziji, dramatiki, prevajalništvu, pisanju strokovnih priročnikov za vzgojo otrok... Zaradi globokih kulturnih sledi, ki jih je Kozar zapustil v Odrancih in širši okolici, je upravni odbor kulturnega društva Osem src Odranci sklenil začeti z izvedbo kulturnih prireditev, posvečenih Lojzetu Kozarju. Prvi Kozarjevi dnevi so se začeli novembra ob obletnici njegovega rojstva. Prva prireditev je bila 14. novembra v dvorani kulturnega doma v Odrancih, in sicer srečanje ljudskih pevcev. Na prvem srečanju ljudskih pevcev v Odrancih so nastopili: ljudski pevci iz Sevnice, Boštanja, Rogatca, Račne, Števanovec iz Porabja m Odranec. Govornik na tej prireditvi dr. Štefan Ferenčak, voditelj orglarske šole v Mariboru, je lepo predstavil Kozarjev glasbeni lik. Dne, 27.11. je bil v odranski cerkvi orgelski koncert. V čast velikemu ljubitelju glasbe, L.Kozarju, so zaigrali: Tatjana Grah, Gorazd Tivadar in Robert Brest. Mladi umetniki, vsi Prekmurci, so iz čarobnih piščali izvabili milozvočne melodije in ustvarili enkratno vzdušje. Prisotni so lahko začutili, da si orgle res zaslužijo ime - kraljica glasbil. Predstavitev knjig Lojzeta Kozarja v dvorani kulturnega doma je bilo sklepno dejanje letošnjih Kozarjevih dnevov. V letu 1999 so izšle tri Kozarjeve knjige. Prva - prevod pesmi Avgusta Pavla Tako pojem psalme v naročju slepe doline je izšla v samozaložbi. Druga - Moji konjički - je izšla pri založbi Družina; Tretja - Licenciat Janez - pa je izšla v redni zbirki Mohorjeve družbe. Prevod Pavlovih pesmi Tako pojem psalme v naročju slepe doline je predstavila Marjana Sukič, glavna urednica časopisa Porabja. O knjigi Moji konjički je spregovoril prof. Jože Zadravec, zaposlen tudi kot novinar pri verskem tedniku Družine. Zgodovinski roman Licenciat, ki opisuje zgodovino naših krajev, pa je predstavil prof. Janez Dular, glavni urednik Mohorjeve družbe. Na tej prireditvi je nastopil tudi moški kvartet iz Martinja, ki je tako s pesmijo predstavil svojo oziroma Kozarjevo rojstno vas in pa seveda tudi našo občino, ki bi morda v prihodnosti tudi lahko črpala iz Kozarjeve zapuščine, oziroma se z njim, kot s pomembnim rojakom, predstavila širši javnosti. Lojze Kozar ni nikoli pozabil svojih korenin, saj je več kot polovica njegovih knjig vsebinsko navezanih na kraje pod Srebrnim bregom, v Porabju in po Goričkem. Tudi sicer se je rad pogosto vračal in pomagal pri raznih stvareh, tako na glasbenem področju, kot pri izgradnji kapele v Martinju in še kje. Lojze Kozarje s pisano besedo naslikal goričkega človeka kot še nihče in tako ali drugače ostal z njim vedno povezan. Odkril je prastare korenine, ki so nas od nekdaj družile in jih ni, čeprav je živel drugod, nikoli pretrgal. Jih bomo mi? Ciril Kozar TD VRTANEK GORNJI PETROVCI TD Vrtanek deluje že nekaj let. Sedaj komaj prihajamo do spoznanja, da naše delovanje popestri življenje v našem kraju in občini. Predstavimo le nekaj letošnjih večjih prireditev: * ob pustu smo se sprehodili po vasi. Doživetja in srečanja s krajani so nepozabna. Lepo so nas sprejemali in obdarili. * Še v zimskem času smo sodelovali v projektu Srednje kmetijske šole Rakičan. Pripravili smo razstavo kulinarike. Učencem smo prikazale več del, ki so se ob zimskih večerih odvijala na kmečkih domačijah (lüpanje bučnega semena, česanje perja, pletenje cekrov, izdelovanje klin-cev za grablje in predenje). Projekt je bil izveden pod naslovom Kak je inda fajn bilo. * Ob osmem marcu, dnevu žena, smo skupaj z otroci vrtca in učenci šole priredili proslavo. * V mesecu juniju smo organizirali pohod, ki se je v zgodnjih jutranjih urah začel pri gostilni Horvat Zlatice iz Gornjih Petrovec. Pot nas je vodila v Neradnovce, natančneje v mlin, kjer smo imeli tudi malico. S pohodom smo nadaljevali v Ženavlje, kjer smo se ustavili na domačiji Rogan (hvala). Tu smo se posladkali m odžejali ter pot nadaljevali na domačijo Gašpar Franca in Emilije iz Ženavelj (hvala). Na tej domačiji je bil piknik in zabava do poznih nočnih ur. Skupinska slika na domačiji Rogan iz Ženavelj. 8 TURIZEM, KULTURA DECEMBER 1999 Utrinki mlina na vodo v Neradnovcih. Piknik na domačiji Gašpar Franca in Emilije v Ženavljah. * Junija smo stregli oldtaimerjem v Ženavljah. Ob nas se je zbralo precej domačinov. Kramljanje in srečanje z njimi je bilo prijetno. Na koncu so nas povabili na domačijo Kerec, kjer so nam postregli z malico in pijačo (hvala). * Ob občinskem prazniku smo sodelovau na vseh prireditvah v Gornjih Petrovcih. Ob otvoritvi dvorane in svečani seji smo pripravili pogostitev in razstavo gostom in drugim udeležencem. Razstava domačih dobrot. Razstavo si je ogledal tudi ravnatelj Srednje kmetijske šole Rakičan g. Smodiš Štefan * V avgustu smo sodelovale v projektu Od zrna do kruha v sodelovanju s Srednjo kmetijsko šolo iz Rakičana. Projekt se je odvijal na Kmetijsko - živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Navdušenost in zanimanje je bilo nepopisno. S kulinariko smo sodelovali tudi pri predstavitvi Občine Gornji Petrovci na Kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni. Zadovoljstva z lepim nasmehom ne skrivajo članice TD Vrtanek in ravnatelj Srednje kmetijske šole Rakičan, g. Smodiš Stefan. * V septembru smo za naše vaščane in vaščanke organizi-rali izlet. Udeležilo se nas je 44. * V jeseni smo želele obuditi še običaj iz naše mladosti. Organizirali smo trganje in lüpanje koruze. To našo prireditev nam je omogočila družina Bagar Aleksandra (hvala). * V novembru smo pripravili pogostitev za gasilce veterane. * Sedaj v decembru pa smo poskrbeli tudi za naše najmlajše. Organizirali smo skupaj s krajevnimi skupnostmi in občino Miklavževanje. Otroci vrtca in učenci šole Gornji Petrovci so pripravili program. Zatem je prišel dobri Miklavž s parklji. 247 otrok je dobilo sladkarije. * Za vaščane in vaščanke vasi pripravljamo druženje ob izteku leta. Člani in članice društva bomo stregli vsem udeležencem silvestrovanja na prostem, ki ga bo priredila Občina Gornji Petrovci. Množičen obisk predšolskih otrok in osnovnošolskih otrok in nepopisno veselje na Miklovževanju v Gornjih Petrovcih. 9 TURIZEM, KULTURA DECEMBER 1999 Ob tej priložnosti se odbor društva zahvaljuje vsem, ki po svojih močeh tako vneto in vestno opravijo vsako potrebno delo. Za finančno pomoč se zahvaljujemo Občini Gornji Petrovci, Krajevni skupnosti Gornji Petrovci, Srednji kmetijski šoli Rakičan in Gojitvenemu lovišču Kompas Peskovci. Miklavž s parklini. Predsednica društva: Marija Došen PRAZNIČNA VOŠČILA Spoštovane občanke in občani Občine Gornji Petrovci! Novo leto 2000 se nam hitro približuje in naša pričakovanja so velika. Želimo si lepšo in boljšo prihodnost. Naše upanje je predvsem mladi rod, ki ima pravico živeti v miru in svobodno graditi svoj jutri, na starejših pa je, da take pogoje ustvarimo, kajti dovolj je bilo strahov in ponižanj. Naše generacije so doživele tisočletni sen slovenskega naroda - neodvisno in samostojno državo Republiko Slovenijo. Ta zaklad moramo čuvati in ga plemenititi. Z nastankom Občine Gornji Petrovci so se možnosti razvoja širše odprla tudi pri nas. Občinski svetniki Stanko Lepoša, dr. Aleksander Kerčmar in Aleksander Ružič, vsi člani Socialdemokratske stranke Slovenije, si s svojim delom v občinskem svetu in v številnih odborih prizadevajo k splošnemu razvoju občine. Občinski odbor SDS se svojim članom in številnim drugim volilcem zahvaljuje za zaupanje in obljublja, da bo na demokratični način še naprej prispeval v dobrobit vseh občank in občanov, hkrati pa pomagal izboljšati nivo Republike Slovenije v naslednjem, volilnem letu 2000. Dragi občanke in občani! Stopamo v leto 2000 in vsak goji v sebi neka pričakovanja. Naj se Vam ta hrepenenja uresničijo. Naj bo Vaše delo in učenje uspešno. Naj Vas spremljata sreča in veselje, predvsem pa naj Vam zdravje služi še mnogo let. Občinski odbor SDS GORNJI PETROVCI 10 PRAZNIČNA VOŠČILA DECEMBER 1999 Nič, lučka svetla v mraku, kakor da visi v zraku, kakor da nekaj povedati želi, kakor da v njej sreča spi, kakor da večno ko svetila, nikoli, nikoli ugasnila. \ Spoštovane občanke in občani! Letos naj bodo prazniki za Vas še posebej lepi! Vsakemu od Vas naj prinesejo tiho sporočilo za naslednje tisočletje: obilo sreče, zdravja, uspeha in dobre volje. Naj Vas v prihodnosti vedno spremlja in vodi lučka miru in prijateljstva. Člani in vodstvo OO SKD Gornji Petrovci VSEM OBČANOM IN OBČANKAM OBČINE GORNJI PETROVCI ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE. LETO 2000 PA NAJ VAM V VAŠEM ŽIVLJENJU PRINESE OBILO ZDRAVJA, USPEHOV TER IZPOLNITEV VAŠIH ŽELJA. OBČINSKI ODBOR LDS GORNJI PETROVCI 11 OBČINSKA GASILSKA ZVEZA DECEMBER 1999 SREČANJE GASILSKIH VETERANOV Dne 13.11.1999 je bilo v Gornjih Petrovcih srečanje gasilskih veteranov iz Pomurja. Zbirno mesto je bila vaška dvorana v Gornjih Petrovcih, kjer so jim članice Turističnega društva Vrtanek postregle z zajtrkom, čajem, kuhanim vinom, kavo in različnimi vrstami žganih pijač. Po zajtrku so se skupaj z vodičem, g. Ružič Aleksandrom, odpravili na ogled znamenitih točk v Občini Gornji Petrovci. Najprej so si ogledali prenovljen mlin v Neradnovcih, kjer so jih pričakali člani Turističnega društva Vrtanek z malico in pijačo. Po opravljeni malici so se odpravili v Ogled mlina v Neradnovcih. Ženavlje k spominskemu obeležju stratosfercema. V prelepi dolini so jih s kavo, keksi in kuhanim vinom pričakali domačini, kjer so jim zapeli tudi nekaj domačih pesmi. Nadalje jih je pot vodila k Tromejniku in v Borečo k cerkvi Svete Ane. Tudi tam so jih pričakali domačini s kavo, žganjem in keksi. Gostje so bili zadovoljni predvsem Ogled spominskega obeležja stratosfercema v Ženavljah. z urejenostjo okolice in notranjostjo cerkve. Pri vsaki točki ogleda jim je vodič, g. Ružič Aleksander, razložil značilnosti in zgodovinsko preteklost. Po ogledu so se okrog 15.00 ure vrnili nazaj v vaško dvorano, kjer so jih čakale prave domače koline. Tukaj so jih pozdravili : župan Občine Gornji Petrovci, Franc Šlihthuber, predsednik KS Gornji Petrovci, Bencik Aleksander in predsednik Občinske gasilske zveze Gornji Petrovci, Bagar Obisk na Tromejniku. Aleksander. Po kosilu se je srečanje nadaljevalo z ocenjevanjem vin. Ocenjevana vina so bila last gasilskih veteranov. Pri tem je prvo mesto dosegel znani pridelovalec vina, Kerčmar Aleksander iz Gornjih Petrovcev 8la. Srečanje je popestril s hitrimi takti tudi muzikant in je trajalo do poznih nočnih ur. Slika nadzorno prikazuje številčno udeležbo in lep ambient v katerem so dan preživeli gasilski veterani. Za najboljše vino je prejel nagrado poveljnik OGZ Tajnik OGZ Gornji Petrovci Simon Perš 12 OBČINSKA GASILSKA ZVEZA DECEMBER 1999 MEDNARODNI SEJEM ZAŠČITE IN POŽARNE VARNOSTI Dne, 02.10.1999 smo se člani predsedstva Občinske gasilske zveze udeležili 27. mednarodnega sejma zaščite in požarne varnosti - ZAŠČITA 99 . Na sejmu smo si ogledali raznovrstno opremo; od zaščitne opreme gasilca do vseh vrst gasilskih avtomobilov.. Večjo pozornost smo namenili predvsem vozilom, tako avtoci-sternam, kombiniranim in tehnično reševalnim vozilom. Pri vsaki vrsti avtomobilov smo si do potankosti ogledali samo razvrstitev opreme in možne tehnične rešitve, katere bi lahko s pridom uporabili na naših vozilih. Na razstavnem prostoru firme WEBO iz Maribora nam je ga. Marjana Mesarič razkazala razstavni prostor. Znano je, da s firmo WEBO iz Maribora sodelujemo že več let in to kar uspešno. V samem razstavnem prostoru nas je navdušila predvsem oblika MB, ki nas je spominjala na obliko čelade dirkačev Fl. Utrinki naše enodnevne udeležbe na sejmu so razvidni iz slik. Tajnik OGZ Gornji Petrovci Simon Perš Slika prikazuje zunanji razstavni prostor, kjer so bila razstavljena različna vozila od avtocistern, tehnično -reševalnih vozil, dvigal, kombiniranih vozil in orodnih vozil. Notranjost razstavišča, kjer je bila Nova oblika motorne brizgalne, razstavljena predvsem zaščitna oprema, oprema gasilca in orodja. Oprema vozila in možna tehnično rešitev razporeditve Na sejmu smo si ogledali razstavni prostor firme WEBO opreme . iz Maribora, kjer nam je ga. Marjana Mesarič razkazala razstavni prostor. 13 OBČINSKA GASILSKA ZVEZA DECEMBER 1999 OKTOBER , MESEC POŽARNE VARNOSTI Oktober, mesec varstva pred požari, je bil tudi letos zelo pester. Na prvem delovnem sestanku štaba poveljnikov gasilske zveze Občine Gornji Petrovci z dne, 26.09.1999 je bilo sprejeto, da se bodo aktivnosti v okviru meseca požarnega varstva opravljale po posameznih gasilskih društvih. Tako so bili za vsak sektor določeni termini in sicer ; 23.10.1999 sektor Križevci, 24.10.1999 sektor Gornji Petrovci in 30.10.1999 sektor Ženavlje. Za vsako gasilsko društvo je bil narejen načrt izvajanja aktivnosti, ki bi naj zajemal najbolj ogroženi del vasi. Vaje so potekale v duhu gasilstva in so bile s strani poveljnika ocenjene s srednjo oceno. Pomanjkljiva je bila predvsem uporaba zaščitne opreme in sama opremljenost gasilskih enot. Vsem nam je jasno, da ko gori, sploh ne pomislimo na posledice, ki se nam lahko pripetijo. Utrinki iz posameznih gasilskih društev so razvidni iz slik. Tajnik OGZ Gornji Petrovci Simon Perš Slika prikazuje I. napadalno enoto PGD Adrijanci, ki rešuje in gasi požar. Vaje se je udeležilo 6 gasilcev. Za reševanje in gašenje so uporabili 5B cevi in 4C cevi. Slika prikazuje, da je požar nastal na gospodarskem poslopju v Boreči in kako napadalca rešujeta in gasita požar. Vaje se je udeležilo 1 0 gasilcev, pri čemer so uporabili 3B cevi in 2C cevi. Slika prikazuje, kako je potrebno narediti most čez cesto, če so po cesti položene cevi. Delo gasilcev iz Gornjih Petrovec nadzorno opazuje komisija štaba OGZ Gornji Petrovci. Pri izpolnitvi načrta so gasilci iz Gornjih Petrovec porabili 13B cevi in 4C cevi. Vaje se je udeležilo 10 gasilcev. Slika nazorno prikazuje skupen odhod gasilcev PGD Križevci na požarišče. Člani PGD Križevci so uporabili 12B cevi in 4C cevi. Vaje se je udeležilo 10 gasilcev. Slika prikazuje dve napadalni enoti PGD Košarovci. Pri izvedbi načrta so porabili 8B cevi in 4C cevi. Vaje se je udeležilo 9 gasilcev. 14 OBČINSKA GASILSKA ZVEZA DECEMBER 1999 Slika prikazuje dve napadalni enoti PGD Kukeč, ki gasita gozdni požar. Gasilci so uporabili 4 B cevi in 4 C cevi. Vaje se je udeležilo 9 gasilcev. Slika prikazuje tri napadalne enote PGD Neradnovci, ki rešujejo in gasijo požar na gospodarskem poslopju. Vaje se je udeležilo 4 gasilcev. Člani PGD Lucova z dvema napadalcema rešujejo in gasijo požar, ki je nastal na gospodarskem poslopju. Pri tem so uporabili 8B cevi in 4C cevi. Vaje se je udeležilo 7 gasilcev. Slika prikazuje odvzem vode članov PGD Peskovci iz požarne mlake. Pri tem jih nadzoruje član komisije. Pri vaji je bilo uporabljeno 88 cevi in 4C cevi. Vaje se je udeležilo 8 gasilcev. Slika prikazuje dotrajanost tlačnih cevi. Pri izvedbi načrta so člani PGD Martinje uporabili 5 B cevi in 11C cevi. Vaje se je udeležilo 9 gasilcev. Slika prikazuje gospodarsko poslopje v Stanjevcih, katero naj bi zajel požar. Člani PGD Stanjevci so pri tem uporabili 4 B cevi in 6C cevi. Vaje se je udeležilo 7 gasilcev. 15 OBČINSKA GASILSKA ZVEZA DECEMBER 1999 Slika prikazuje, da so vajo člani PGD Šulinci končali in pri tem uporabili 10 B cevi in 4 C cevi. Vaje se je udeležilo 8 gasilcev. Slika prikazuje napadalca PGD Ženavlje in vodjo po žarišča, ki daje navodila. Vaje se je udeležilo 7 gasilcev in uporabljeno je bilo 5 B cevi in 4 C cevi. PROJEKTI ZA RAZVOJ GORIČKEGA ENODNEVNA DELAVNICA V preteklih letih se je v prostoru Goričkega zgodilo veliko raznovrstnih projektov in iniciativ, ki so bile financirane bodisi iz evropskih bodisi iz nacionalnih in občinskih programov. Pri tem je bilo ugotovljeno, da je pomanjkljivo informiranje in ni pravilne koordinacije pri pripravi projektov in izvedbi le-teh med samimi izvajalci in nosilci. V namen boljše informiranosti o tem, kaj se pripravlja v bodoče na področju Goričkega, je bila sklicana enodnevna delavnica v Gornjih Petrovcih, v gostilni Zlatice Horvat. Sklicatelj enodneve delavnice je bil župan Občine Gornji Petrovci Franč Šlihthuber, skupaj z županom Občine Puconci z ožjimi sodelavci. Na enodnevni delavnici so bili prisotni župani goričkih občin z ožjimi sodelavci, Stanislav Sraka - program CRPOV, Janita Kolmanič - Biro Rija, Goran Šoster- PHARE, Mirela Cvijetkovič - ČREDO, Ernest Novak - VTC Goričko, Franc Peterka - turistična zveza, Jana Kovač - ZEU, Mladen Kotorac, Stanka Dešnik, Robert Lukež - gost iz Avstrije in drugi. Razvojna naloga programov kot so CRPOV, PHARE in CREDO je, da se za predel kot je Goričko, naredi skupen razvojni program. Ta program mora imeti težo in mora biti dobro pripravljen , da bomo lahko deležni pomoči EU. Velikokrat se zgodi, da se napišejo razni programi in se nato končajo v fazi fotoanalize ali v fazi dokumentacije. Eden izmed pomembnih projektov, ki je bil uresničen in je nam znan, je združitev sadjarjev v GORIČKI SAD. V nadaljevanju sta v zagonu še dva programa, in sicer; proizvodnja sadnega soka in vaška tržnica, ki v sebi nosi blagovne znamke. Oba projekta sta namenjena organiziranju in povezovanju različnih ponudnikov, uvajanju končnih produktov iz našega okolja na slovenski trg, še prej pa na prekmurski trg.Tako se bo v Moščancih zasadilo 500 moščank. Cilj vseh programov je pripeljati v regijo čim več kapitala, s katerim bo mogoče razvijati dejavnosti, ki jih poznamo, obvladujemo in smo z njimi sposobni dosegati različne rezultate. To je tudi cilj posameznih programov kot so PHARE, CREDO in je pobuda Evropske zveze, da bi s finančno podporo partnerskih držav, države, ki so na pragu EU, pripeljali do takšne ravni razvoja, da bodo sposobne sprejemati obveznosti članstva v Evropski zvezi. Simon Perš SADJARSKA KMETIJA CIFROVI IZ KUKEČA SE PREDSTAVLJA Prvi zametki sadjarstva segajo nazaj v leto 1989, ko smo zasadili prvi hektar plantažnega nasada jablan. Tako smo širili nasade vse do 1.1998, ko smo od bivše “Panonke” vzeli še nekaj površin v zakup in tako danes obdelujemo cca 8 ha sodobnih jablanovih nasadov. Pripravljamo pa tudi 3 ha površin za spomladansko sajenje, med tem pa na kmetiji opuščamo vso ostalo proizvodnjo in se posvečamo sadjarstvu, iz katerega pričakujemo tudi glavni vir dohodka za preživetje 6 članske družine. Vsi nasadi so v integrirani pridelavi znak (Sinička). V nasadih so vse priznane sorte, kot so Gala, Elstar, Jonagold, Idared, Zl. Delišes in Gloster, s povprečnim pridelkom okrog 40 ton na ha. Večji del jabolk plasiramo preko Sadjarske zadruge Gorički sad, s katero kot člani zelo dobro sodelujemo. K dobremu uspehu pa precej pripomoreta ing. Pucko in ing. Torič, pospeševalca v Sadjarstvu. Do 20 % jabolk prodamo tudi z domačega dvorišča, ali ga posušimo v suho sadje oz. goričke školjce, nekaj jih predelamo tudi v domače žganje in domači kis. V ta namen imamo dve hladilni komori, za cca 60 ton jabolk, sodobno sušilnico, žganjarnico in kisamo z opremo. Tako kupci lahko ob vsakem času dobijo sveža jabolka, kvalitetno suho sadje, žganje ter jabolčni kis, pa tudi kakšno presenečenje. Za obisk in nakup se priporoča Sadjarska kmetija Cifrovi iz Kukeča, kjer je še neokrnjena narava in se lahko nadihate svežega zraka. 16 GLASILO OBČINE GORNJI PETROVCI PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI * PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI * PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE GORNJI PETROVCI V prejšnji številki NOVIN smo vam poročali o sejah Občinskega sveta Občine Gornji Petrovci, ki so se vrstile do 29. julija 1999, naslednja seja občinskega sveta pa je bila 7. redna seja občinskega sveta dne. 14. oktobra 1999 ob 18.00 uri 1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti. 2. Socialno varstvena storitev pomoč družini na domu - predlog za obravnavo in sprejem, 3. Potrditev zapisnika 3. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 29.07.1999, 4. Poročilo o realizaciji sklepov 3. izredne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 29.07.1999, 5. Obravnava in sprejem OSNUTKA Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Gornji Petrovci, 6. Spremembe in dopolnitve Odloka o ustanovitvi Stanovanjskega sklada Občine Gornji Petrovci - predlog za obravnavo in sprejem, 7. Soglasje za izvedbo del in namestitev samopostrežnih terminalov za uvedbo projekta kartice zdravstvenega zavarovanja v Zdravstvenem domu Murska Sobota - predlog za obravnavo in sprejem, 8. Soglasje k imenovanju direktorja javnega zavoda Zdravstveni dom Murska Sobota - predlog za obravnavo in sprejem, 9. Soglasje za akontativno izplačilo povečane delovne uspešnosti delavcev javnih zavodov Galerija, Pokrajinski muzej ter Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota - predlog za obravnavo in sprejem, 10. Izvajanje zdravstvenega nadzora v šolah in vrtcih - predlog za obravnavo in sprejem, 11. Prošnja za soglasje k razširitvi mreže javne zdravstvene službe - predlog za obravnavo in sprejem, 12. Predstavniki občinskega sveta v svetu zavoda OŠ Gornji Petrovci - predlog za obravnavo in sprejem, 13. Sklep o pripravi regionalnega razvojnega programa - predlog za obravnavo in sprejem, 14. Sofinanciranje javnih del (Biro Rija) - predlog za obravnavo in sprejem, 15. Prošnja za finančno pomoč pri humanitarni akciji Nepal 99 - predlog za obravnavo in sprejem, 16. OKROGLINA - društvo za kulturna in družbena vprašanja - prošnja za finančno pomoč, 17. Sofinanciranje izgradnje novega bibliobusa - predlog za obravnavo in sprejem, 18. Obnova kegljišča OKS Pomurje - vloga in izstavitev računa - predlog za obravnavo in sprejem, 19. Heraldica Slovenica - prošnja za finančno pomoč - predlog za obravnavo in sprejem, 20. Tekoče investicije v letu 1999 v Občini Gornji Petrovci - informacija, 21. Komasacija v Košarovcih - poročilo o poteku izvedbe, 22. Komasacija v Adrijancih - informacija o nadaljnjih aktivnostih, 23. Javna dela v letu 1999 - informacija in sprejem sklepa, 24. Poročilo o zbiranju posebnih in kosovnih odpadkov - informacija, 25. Informacija o tekočih zadevah, 26. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. 1 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 Naslednja seja je bila 8. redna seja dne. 18. novembra 1999 oh 17.00 uri 1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti, 2. Potrditev zapisnika 7. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 14.10.1999, 3. Poročilo o realizaciji sklepov 7. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 14.10.1999, 4. Obravnava OSNUTKA rebalansa proračuna Občine Gornji Petrovci za leto 1999, 5. Obravnava OSNUTKA Odloka o režijskem obratu Občine Gornji Petrovci, 6. Saubermacher - Komunala Murska Sobota - obravnava: a) Programa gospodarnega ravnanja z odpadki, b) Pogodbe o ravnanju s komunalnimi odpadki, c) Cenika storitev - odvoza odpadkov, 7. Opravljanje zimske službe na lokalnih cestah v Občini Gornji Petrovci - predlog za obravnavo in sprejem, 8. Prošnja za finančno pomoč pri razvoju spodnjega dela naselja Panovci - predlog za obravnavo in sprejem, 9. Sredstva za ureditev športnega centra v Stanjevcih - predlog za obravnavo in sprejem, 10. Nakup motornega vozila - predlog za obravnavo in sprejem, 11. Flisar Evgen, Kukeč 40 - prošnja za finančno pomoč pri izgradnji vodovoda, 12. Naročilo na revijo OTROK IN DRUŽINA za starše novorojenčkov - predlog za obravnavo in sprejem, 13. Srednja ekonomska, trgovska in upravo-administrativna šola - prošnja za finančni prispevek - predlog za obravnavo in sprejem, 14. Srednja poklicna in tehniška šola - prošnja za finančno pomoč - predlog za obravnavo in sprejem, 15. Branko Keršič - prošnja za finančno pomoč, 16. Prošnja za dotacijo Društvu upokojencev Šalovci - predlog za obravnavo in sprejem, 17. Asfaltirana cesta Kukeč - informacija, 18. Gospodarska zbornica Slovenije, 19. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. Naslednja seja ie bila 9. redna seja dne. 09. decembra 1999 ob 17.00 uri 1. Otvoritev in ugotovitev prisotnosti, 2. Potrditev zapisnika 8. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 18.11.1999, 3. Poročilo o realizaciji sklepov 8. redne seje Občinskega sveta občine Gornji Petrovci z dne, 18.1 1.1999, 4. Obravnava OSNUTKA Odloka o občinskih cestah Občine Gornji Petrovci, 5. Obravnava OSNUTKA Pravilnika o delovanju režijskega obrata Občine Gornji Petrovci, 6. Javna dela v letu 2000 - predlog za obravnavo in sprejem, 7. Sprejem sklepa o redni zaposlitvi - predlog za obravnavo in sprejem, 8. Odkup parcel za potrebe osnovne šole - predlog za obravnavo in sprejem, 9. Nakup parcele v Neradnovcih - predlog za obravnavo in sprejem, 10. Izplačilo enkratne zimske pomoči iz proračuna občine - predlog za obravnavo in sprejem, 11. Sodelovanje s Podjetjem za informiranje Murska Sobota - predlog za obravnavo in sprejem, 12. Pokrajinski muzej Murska Sobota - sofinanciranje ali objava reklamnega oglasa v publikaciji - predlog za obravnavo in sprejem, 13. Predstavitev projekta 3 v 4 letnih časih” - predlog za obravnavo in sprejem, 14. OŠ Gornji Petrovci - prošnja za donatorstvo - predlog za obravnavo in sprejem, 15. Dom starejših Rakičan - jelkovanje 1999 - predlog za obravnavo in sprejem, 16. Silvestrovanje na prostem - predlog za obravnavo in sprejem, 17. Prošnja za refundacijo sredstev za pogostitev upokojenih delavcev - predlog za obravnavo in sprejem, 18. Sklep o zaposlitvi delavcev v režijski obrat - predlog za obravnavo in sprejem, 19. Delno lokacijsko dovoljenje za postavitev sistema GSM in NMT - informacija, 20. Najstarejša občanka in občan Občine Gornji Petrovci - informacija, 21. Pobude, vprašanja, predlogi in mnenja članov občinskega sveta. Biserka Kuronja 2 PRORACUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 REBAIiANS PRORACUNA ZA LETO 1999 - prihodki (predlog) PRIHODKI ZA ZAGOTOVLJENO PORABO 1. DOHODNINA 1.1. Prihodki,ki se razporejajo med republiko in obdino 1.1.1. Dohodnina-letni poradun 1.1.2. Akont.dohodnine od plac in drugih oseb.prejemkov 1.1.3. Akontacija dohodnine od pokojnin 1.1.4. Akont.dohodnine od pogodbenega delà 1.1.5. Akontacija dohodnine od drugih prejemkov 1.1.6. Akontacija dohodnine od dohodka iz kmetijstva 1.1.7. Akontacija dohodnine od dohodka iz kmetijstva 1.1.8. Akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti 1.1.9. Akontacija dohodnine od odhodka iz dejavnosti 1.1.10 Akontacija dohodnine od dobidka od nepremidnin 1.1.11 Akontacija dohodnine od dobicka od vred.papirjev 1.1.12 Akontacija dohodnine od udelezbe pri dobidku 1.1.13 Akontacija dohodnine od obresti na posojila 1.1.14 Akontacija dohodnine od dohodka iz premozenja 1.1.15 Akontacija dohodnine od dohodkov iz premozenjskih pravic 1.1.16 Akontacija dohodnine od dohodkov iz premozenjskih pravic 1.1.17 Zamudne obresti od dohodnine 1.2. PrihodJci po 21. ôlenu ZFO 1.2.1. Davek na dediëdine in darila 1.2.2. Davek na promet nepremidnin od pravnih oseb 1.2.3. Davek na promet nepremidnin od fizicnih oseb 1.2.4. Davek na promet nepremidnin od pravnih in fizidnih 1.2.5. Zamudne obresti od davka na promet nepremidnin 1.2.6. Davek na dobitke od iger na sredo 1.3. Prihcxîki po 22 . cleriu ZFO 1.3.1. Davek na nepremicnine-davek od premozenja 1.3.2. . Turistidna taksa 1-3.3. Pristojbina za vzdrzevanje gozdnih cest 1.4.4. Odâkodnina za spremembo namembnosti km.zemljiSd 1.5.5. Pozarna taksa 1.4. Fisancna izravnava 4.1.1. Financna izravnava 2 PRIHODKI ZA DRÜGE NAMENE 2.1.1. Prihodki od obresti 2.1.2. . Prihodki od diSdenja KO G.Petrovci in Krizevci 2.1.3. Prihodki od odpladil stanovanjskih kreditov ,2.1.4. Prihodki od najemnin 2.1.5. Refundacija Centra za socialno delo 211.6. Refundacija Zavarovalnice Triglav 2.1.7. Refundacija Zavoda za zdravstveno zavarovanje 2.1.8. Refundacija RZZZ za javna delà 2.1.9. Refundacija Zavoda za gozdove Slovenije 2.1.10. Razlika do ekonomske cene-Obdina Puconci,MOMS 2.1.11. Prihodki od krajevnih skupnosti 2.1.12. Odkup parcele - Felkar Sredko iz Lucove 2.1.13. ' Prenos presezkov iz leta 1998 3. PRIHODKI IZ NASLOVA SOFINANCIRANJ 3.1.1. Sredstva za demografsko ogrozene 3.1.2. Sredstva za sanacijo plazu Boreca 3.1.3. Sredstva vernikov katoliâke cerkve Boreda 3.1.4. Sofinanciranje Ministrstva za zdravstvo 3.1.5. Ministrstvo za kmetijstvo-infrastrukturo 3.1.6. Ministrstvo za kmetijstvo-obveznost za 1.1998 3.1.7. Ministrstvo za kmetijstvo-obveznost za 1.1998 3.1.8. Cdkup igrisca v Stanjevcih-Slovenske zeleznice 3.1.9. Ministrstvo za solstvo-obnova sole 3.1.10. Ministrstvo za Solstvo-obnova igrisc In telovadnice 3.1.11. Fundacija za sport za obnovo igrisd pri OS GP 3.1.12. Zavod RS za kulturno dedisdino-obnova mlina v Neradnovcih 3.1.13. Zavod RS za kulturno dediscino-obnova evang.cerkve G.P. 3.1.14. Ministrstvo za okolje in prostor-poplave 1998 3.1.15. Ministrstvo za okolje in prostor-oprava posledic nar.nesrec 3.1.16. Sofinaciranje izgradnje avtobusnih dakalnic 3.1.17. Sredstva Skofije Maribor-Sv.Trojica, Boreca 3.1.18 Ministrstvo za finance iz naslova samoprispevka 3.1.19. Prihodki iz naslova drugih sofinanciranj PRIHODKI SRUPAJ V SIT : 36.298.000,00 1.025.000,00 30.773.000,00 497.000,00 696.000,00 68.000,00 8.000,00 8.000,00 1.275.000,00 68.000,00 14.000,00 38.000,00 543.000,00 17.000,00 294.000,00 802.000,00 14.000,00 162.000,00 6.286.000,00 162.000,00 5.014.000,00 953.000,00 72.000,00 27.000,00 58.000,00 2.061.000,00 86.000,00 9.000,00 825.000,00 177.000,00 965.000,00 130.544.000,00 130.544.000,00 29.862.562,96 157.898,97 350.000,00 1.400.000,00 1.500.000,00 141.191,00 118.277,00 184.566,10 4.500.000,00 2.800.000,00 400.000,00 8.000.000,00 0,00 10.310.629,89 92.115.204,00 16.000.000,00 4.665.939,00 500.000, 00 3.850.000, 00 2.650.000, 00 4.440.380,00 500.000, 00 2.361.188,00 31.000. 000,00 1.500.000, 00 2.000.000,00 2.000.000,00 3.000. 000,00 2.146.197,00 1.000.000,00 1.000.000,00 501.500,00 10.000. 000,00 3.000.000,00 297.166.766,96 3 REBALANS PRORAČUNA OBČINE GORNJI PETROVCI ZA LETO 1999 - ODPADKI (predlog) PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 4 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 5 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 6 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 7 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 Na podlagi 13. člena odloka o režijskem obratu v Občini Gornji Petrovci je občinski svet na svoji 9 redni seji dne 09.12.1999 sprejel PRAVILNIK o delovanju režijskega obrata 1. člen Občina Gornji Petrovci s tem pravilnikom natančneje določa dejavnost režijskega obrata pri izvajanju javnih del na Območju Občine Gornji Petrovci. I. ZIMSKA SLUŽBA 2. člen Zimska služba se opravlja na naslednji površinah: - na lokalnih cestah, - javnih poteh in površinah za pešce, - pločnikih, - intervencijskih poteh, - avtobusnih postajališčih in - na parkirnih in drugih podobnih površinah. Javne prometne površine so vse kategorizirane in nekategorizirane ceste, ulice, trgi,, kolesarske steze, pločniki in javni parkirni prostori. 3. člen V zimsko službo sodijo naslednja vzdrževalna dela : - zagotavljanje potrebnega števila prometnih znakov, obvestil in snežnih kolov, - posipavanje javnih prometnih površin s snovmi za preprečevanje poledice, - pluženje, odstranjevanje in odvažanje snega z javnih prometnih površin, - pluženje snega z glavnih peš poti na javnih zelenih površinah, otresanje snega z drevja in grmovja ter odstranjevanje poškodovanih dreves in odlomljenih vej, ki ogrožajo varnost ljudi in stvari, - odvoz snega iz avtobusnih postajališč, križišč in prehodov za pešce, - čiščenje objektov in naprav, zgrajenih za intervencije in požarno varnost, - čiščenje odtokov uličnih požiralnikov v času odjuge, - čiščenje zasneženih prometnih znakov, - obveščanje uprave Občine Gornji Petrovci o stanju cest, - druge naloge, katere omogočajo v zimskem času promet na cestah. 4. člen Pri odstranjevanju snega mora režijski obrat upoštevati naslednje prioritete : 1. prioriteta : šolske in delavske avtobusne proge, 2. prioriteta : pomembne občinske ceste, 3. prioriteta: drage javne poti in javne površine. 5. člen Sneg mora biti odstranjen : - s pločnikov tako, da je pešcev hodnik, kjer dopuščajo razmere, širok najmanj 1 m, - z vozišča tako, da je cestišče ali prometni pas, kjer dopuščajo razmere, širok najmanj 2,5m. Sneg se praviloma ne sme odmetavati z vozišča na pločnik, kolikor je širina pločnika manjša od 1m. Sneg mora biti odstranjen najkasneje 24 ur po prenehanju sneženja s cest po prednostnem vrstnem redu. 6. člen Postajališča avtobusnega prometa morajo biti očiščena v celotni dolžini: - postajališča izven vozišča se očistijo v celotnem ravnem delu ( brez dolžine uvoznega in izvoznega radija na postajališču ), - postajališča ob robu zunanjega voznega pasu se očisti v dolžini 20 m. Na avtobusnih postajališčih v območju križišč se sneg odpelje, na ostalih avtobusnih postajališčih se snega ne sme odložiti na pločnikih. 7. člen Lastniki zemljišč, stanovanjskih hiš, stanovanj in poslovnih prostorov ali njihovi najemniki, v več stanovanjskih hišah pa upravniki, če je upravljanje hiše preneseno s pogodbo nanje ( v nadaljevanju zavezanci ), so dolžni okrog svoje zgradbe, ne glede na to ali je javna površina, funkcionalna površina ali skupna funkcionalna površina : 1. sproti odstraniti s strehe in žlebov ledene sveče, 2. sproti posipati pločnike za pešce ob poledici 3. skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki in podobno na pročeljih hiš, ki so obrnjene na cesto, 4. odstraniti novozapadli sneg s pločnikov, parkirnih prostorov in drugih dohodov k objektom najkasneje do 7. ure zjutraj, podnevi pa so ga dolžni odstranjevati sproti, 5. odstraniti sneg in led s površin, ki so potrebne za intervencije in požarno varnost. Zavezanci so dolžni izpolnjevati svoje obveznosti tudi, če pločniki ne potekajo neposredno ob objektu, temveč so med objekti in pločniki funkcionalne površine objektov (zelenice, parkirišča, prehodi ipd.). Za obveznosti iz tega člena ob nezazidanih stavbnih zemljiščih morajo skrbeti lastniki ali najemniki zemljišč. 8 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 8. člen Pločniki za pešce in pešpoti se ob snegu in poledici lahko posipajo le s soljo ali peskom oziroma drugim ustreznim materialom. Prepovedano je posipanje s pepelom, žagovino, smetmi ali drugim posipnim materialom. 9. člen Pri odstranjevanju snega z javnih prometnih površin, streh, funkcionalnih in drugih površin, je prepovedano zametavati javne prometne površine. Sneg se mora odlagati na rubu vozišča, pri čemer mora biti zagotovljeno odvodnjavanje ali na mestu kjer odstranjeni sneg ne ovira hoje in prometa z vozili. V času odstranjevanja snega s površin, so lastniki vozil dolžni odstraniti svoja vozila z javnih prometnih površin. 10. člen Naloge izvajalca zimske službe - režijski obrat: - načrt zimske službe izdela vodja režijskega obrata in ga predloži v potrditev županu občine, - redno vzdržuje naprave in opremo potrebno za zimsko službo, - skrbi za skladiščenje zadostne količine posipnega materiala in soli, - izvaja zimsko službo po potrjenem načrtu zimske službe in načrt prilagaja s sprotnimi meteorološkimi napovedmi, - posipa ceste po prednostnem vrstnem redu takoj, ko se na vozišču zazna pojav poledice, - prične praviloma odstranjevati novozapadli sned, ko ga zapade 10 cm na cestiščih in 5 cm na pločnikih. Višino snega ugotavlja sam vodja režijskega obrata, po potrebi pa ga na to opozori pristojni delavec občinske uprave. V izjemnih primerih, ki jih ugotovi in potrdi pristojni delavec občinske uprave, je možno začeti z odstranjevanjem snega tudi pri nižji višini zapadlega snega, kot je določeno v tej alineji, - vodja režijskega obrata organizira ob neugodnih vremenskih napovedih 24- urno stalno dežurno službo, - vodja izdela poročilo in analizo zimske službe za preteklo zimsko obdobje. Zimska služba traja praviloma od 15. novembra do 15. marca. II. UREJANJE POKOPALIŠČ 11. člen Urejanje pokopališč je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekope grobov in opustitev pokopališč, zajema pa predvsem naslednja dela: 1. čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega, 2. odvoz odpadkov na odlagališče, 3. košnja zelenic, 4. urejanje in obrezovanje žive meje, 5. vzdrževanje poti 6. manjša vzdrževalna dela na objektih in napravah 7. vodenje katastra pokopališč in 8. določanje posameznih zvrsti grobov III. VZDRŽEVANJE JAVNIH ( OBČINSKIH) CEST 12. člen Dela rednega vzdrževanja so : 1. redno vzdrževanje prometnih površin, 2. redno vzdrževanje bankin, 3. redno vzdrževanje odvodnjavanja, 4. redno vzdrževanje brežin, 5. redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme, 6. redno vzdrževanje cestne vegetacije, 7. čiščenje cest in križišč, 8. redno vzdrževanje cestnih objektov, 9. intervencijski ukrepi. 13. člen Redno vzdrževanje prometnih površin, ki so sestavni del javne ceste obsega čiščenje teh površin, ter popravila lokalnih poškodb, kot so krpanje udarnih jam in mrežastih razpok oziroma polaganje asfaltne prevleke, kjer je to racionalnejše, zalivanje posameznih razpok ter popravila drugih podobnih poškodb. Prometne površine morajo biti vzdrževane tako, da je omogočen varen in neoviran promet. Poškodbe prometnih površin se popravljajo praviloma z enakim materialom, iz katerega je obstoječa konstrukcija. Izjemoma, kadar zaradi neugodnih vremenskih razmer ali drugih okoliščin to ni možno, se lahko poškodbe začasno popravijo tudi z drugim. Redna vzdrževalna dela se praviloma opravljajo v času manjšega prometa in po možnosti brez omejitev prometa 14. člen Kota bankine ne sme biti višja od kote roba vozišča, niti ne nižja več kot 3 cm. Prečni naklon bankine mora; omogočati odtok vode z vozišča in ne sme biti manjši kot 4% in ne večji kot 10%. Bankina mora biti poravnana in utrjena. Vidne in dostopne morajo biti prometna signalizacija in oprema ter cestne naprave in ureditve na bankinah. 15. člen Z območja ceste mora biti omogočen odtok površinskih in talnih voda. Preprečeno mora biti pritekanje vode in nanašanje naplavin z brežin in cestnih priključkov na vozišče. Naprave za odvodnjavanje je treba vzdrževati in čistiti tako, da ne puščajo da na njih ali v njih voda ne zastaja in da je z vseh sestavnih delov ceste zagotovljeno regulirano odvodnjavanje vode. 16. člen Brižine usekov, zasekov in nasipov morajo biti vzdrževane tako, da sta zagotovljena določen nagib in oblika, da se na njih stalno utrjuje ali odstranjuje nestabilni material ter da so tehnične in biološke zaščitne ureditve ( zaščitna vegetacija, zaščitne mreže ter druge naprave in ureditve za zadrževanje nestabilnega materiala ) v takšnem stanju, da je zagotovljeno učinkovito zavarovanje brežin in ceste. 9 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 17. člen Redno vzdrževanje prometne signalizacije in opreme obsega čiščenje, ter popravila dotrajane, poškodovane, pomanjkljive ali izginule prometne signalizacije in opreme ter njihovih nosilnih konstrukcij. Prometna signalizacija in oprema na cestah morata biti redno vzdrževani tako, da je zagotovljeno njuno brezhibno delovanje in vidnost, ter da izpolnjujeta zahteve zakona o varnosti cestnega prometa ( Ur list RS , št. 30/98 ) in predpisa o prometni signalizaciji in opremi cest. 18. člen Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi drevesa v bližini ceste, ki lahko ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj dvakrat letno. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati. 19. člen Vsi sestavni deli ceste se čistijo tako, da se odstrani vse, kar lahko negativno vpliva na varnost prometa, funkcionalnost in urejen videz ceste ter varovanje okolja. 20. člen Cestni objekti se redno vzdržujejo tako, da se na objektu in prostoru okoli objekta pravočasno ugotovijo in odpravijo vzroki, ki lahko negativno vplivajo na stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa. Med dela rednega vzdrževanja cestnih objektov sodi zlasti čiščenje : 1. prometnih površin prostora in prometne opreme na objektu, 2. prostora neposredno okoli objekta, 3. naplavin, nanosov in drugega materiala, ki lahko ogroža objekt ali promet, in manjša popravila : 1. poškodb prometnih površin ( krpanje udarnih jam, zalivanje razpok, rezkanje neravnin ), 2. posameznih manjših poškodb na konstrukcijskih delih objekta ( krpanje odkruškov, zapolnjevanje fug itd ), 3. protikorozijske zaščite, 4. hidroizolacije in odvodnjavanja, 5. izpodjedenih delov stebrov, opornih in podpornih konstrukcij. 21. člen Pri naravnih nesrečah, kot so neurje, poplava, plaz, potres, žled in podobno, pri težjih prometnih nesrečah in drugih izrednih dogodkih ali pa na zahtevo policije je izvajalec rednega vzdrževanja - režijski obrat dolžan nemudoma odpraviti vzroke ( poškodbe cest, ovire na cesti ) zaradi katerih je oviran ali ogrožen promet ali zaradi katerih lahko pride do hujših poškodb ceste in večje materialne škode. Če to ni mogoče izvesti je dolžan : - označiti ovire in zavarovati promet s predpisano prometno signalizacijo, - izvesti nujne ukrepe za zavarovanje ceste, - vzpostaviti prevoznost ceste, če je to možno. 22. člen Pregledniško službo opravlja vodja režijskega obrata pri čemer je dolžan nadzorovati vsa dogajanja, ki vplivajo na cesto in promet na njej. Nadzor na občinskih cestah, vaških cestah in javnih poteh se vrši tri-krat mesečno in enkrat dnevno v zimskem času. V obdobju neugodnih vremenskih razmer in v drugih primerih, ki lahko ogrožajo cesto ali promet na njej, je treba pogostost in obseg pregledov prilagoditi razmeram. Pregled se opravi takoj, ko to omogočajo vremenske razmere in ko preneha nevarnost zaradi katere je lahko ogrožena varnost vodje režijskega obrata. Pregledniška služba je dolžna najmanj enkrat mesečno pregledati cestne objekte, pri čemer je treba preveriti zlasti elemente, ki so bistvenega pomena za stabilnost, funkcionalnost in trajnost objekta ter varnost prometa. 23. člen Naloge pregledniške službe so naslednje : - iz vozišča odstrani nevarne odpadke (kamenje, povožene živali, raztreseni tovor), - čisti utoke v utočne jaške, litoželezne mreže in iztoke iz muld, - pregleduje prometno signalizacijo ter sproti odpravlja pomanjkljivosti. V primeru, da ne more takoj odpraviti napake o tem obvesti lastnika ceste, - kontrolira vse sisteme odvodnjavanja na cestah, - krpa posamezne nevarne udorne jame na asfaltu in makedamu, - lastnika ceste obvešča o povzročeni škodi, ki je bila napravljena na cesti, objektih in napravah ter prometni signalizaciji, - naroča začetek pluženja in posipanja v zimskem času, - izvaja nadzor nad izvajalci pluženja cest v zimskem času in sproti obvešča župana občine, - vodi dnevnik pregleda ceste in ga v roku treh dni po pregledu ceste dostavi lastniku ceste, - za opravljanja pregleda ceste mora imeti vodja režijskega obrata ustrezno vozilo, na katerem mora biti potrebno orodje za krpanje in odvodnjavanje cest ter do 400 kg hladne asfaltne mase ali gramoza. IV. UREJANJE JAVNIH IN DRUGIH POVRŠIN 24. člen Javne površine po tem pravilniku so : 1. ulice, pločniki, trgi, ceste, mostovi, potoki in obrežja potokov, gozdne poti, turistične poti in ceste ter poljske poti, 2. avtobusne postaje, postajališča, avtobusne čakalnice, parkirni prostori, tržnice, telefonske govorilnice, 3. javni parki, drevoredi, zelenice, nasadi, zelenice ob javnih poteh in objektih ter javne oziroma varovane zelene površine, 4. otroška in športna igrišča, 10 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 38. člen Pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka : 3439/99 Datum : 09.12.1999 Župan Občine Gornji Petrovci Na podlagi 7. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Gornji Petrovci in 5. točke 7. člena statuta Občine Gornji Petrovci je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na svoji 8. redni seji dne, 18.1 1.1999 sprejel ODLOK o režijskem obratu v Občini Gornji Petrovci I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom Občina Gornji Petrovci, s sedežem v Gornjih Petrovcih, Gornji Petrovci 3ld,9203 Petrovci, ustanavlja režijski obrat kot notranjo organizacijsko enoto Občine Gornji Petrovci. II USTANOVITELJ REŽIJSKEGA OBRATA 2. člen Ustanovitelj režijskega obrata je Občina Gornji Petrovci. Režijski obrat bo v prvi fazi štel pet delavcev . V nadaljevanju delovanja režijskega obrata je možna dodatna zaposlitev. Na predlog župana Občine Gornji Petrovci (v nadaljevanju župan) jih potrdi Občinski svet Občine Gornji Petrovci. 3. člen Med sprejetimi delavci režijskega obrata župan imenuje vodjo, kateri je odgovoren za izvršitev nalog, katere jim dodeli župan. 4. člen Režijski obrat deluje na območju Občine Gornji Petrovci. Po predhodnem dogovoru pa lahko deluje tudi izven Občine Gornji Petrovci. Stroški obratovanja režijskega obrata se pokrivajo iz : - komunalnih taks, katere sprejme občinski svet Občine Gornji Petrovci, - sredstev občinskega proračuna. 5. člen Režijski obrat se ustanovi za nedoločen čas.Vsi ostali pogoji kot so delovni čas, sankcije za kršitve na delovnem mestu, se določijo v pogodbi o delovnem razmerju. III. DEJAVNOST REŽIJSKEGA OBRATA 6. člen a) Režij ski obrat opravlja naslednje dejavnosti: 1. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadkov in padavinskih voda, 2. javna snaga in čiščenje javnih površin, 3. urejanje javnih poti, površin za pešce, zelenih površin in drugih javnih poti, 4. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje komunalnih naprav, 5. vzdrževanje in varstvo lokalnih, občinskih cest, javnih poti in drugih nekategoriziranih cest, 6. oskrba s pitno vodo, 7. ravnanje s komunalnimi odpadki, 8. upravljanje z javno razsvetljavo v naseljih, 9. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov 10. pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov b) Režijski obrat opravlja tudi druge dejavnosti: 1. urejanje vasi in cest. ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste, 2. urejanje javnih parkirišč, 3. urejanje in vzdrževanje pokopališč, 4. plakatiranje, obveščanje in okraševanje naselij, 5. zimska služba, 6. postavljanje reklamnih objektov, 7. vzdrževanje športno rekreacijskih objektov, 8. vzdrževanje infrastrukturnih in drugih javnih objektov, 9. rušenje objektov, zemeljska dela in druga gradbena dela, 10. odčitavanje vodomerov, 11. deratizacija in dezinfekcija ter zdravstveni nadzor nad pitno vodo iz lokalnih virov in 12. vsa druga vzdrževalna dela. IV. KONCESIJA 7. člen Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije. 8. člen Koncesija se daje za dejavnosti iz 6. člena pod točko a in b, katere režijski obrat v okviru svojih tehničnih in strokovnih možnosti ne more opravljati. Te določi župan. 9. člen Občina Gornji Petrovci pridobiva koncesionarje na podlagi veljavnega pravilnika o postopku javnega razpisa za izbiro koncesionarja in načinu izbire koncesionarja (Uradni list Republike Slovenije št. 49/98, dne 03.07.1998). 12 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 5. pokopališča, 6. obrežja melioracijskih jarkov, 7. okolica cerkva, 8. okolica vaških domov , 9. okolica gasilskih domov in 10. okolica javnih vodovodnih zajetij. 25. člen S tem pravilnikom se poleg površin iz 24. člena tega pravilnika urejajo tudi naslednje površine: 1. funkcionalna zemljišča ob javnih objektih (npr. dostopne poti, dovozi, parkirni prostori, zelenice ob stanovanjskih blokih in podobno ), 2. nezazidana stavbna zemljišča, 3. druga zemljišča v javni rabi. 26. člen Za vzdrževanje javne snage na javnih površinah iz 24. člena tega pravilnika skrbijo delavci režijskega obrata oziroma lastniki teh površin. Za vzdrževanje javne snage na površinah iz 25. člena tega pravilnika skrbijo lastniki. 27. člen Organizatorji prireditev in prodajalci pri stojnicah odgovarjajo, da se javne površine in zasebna zemljišča ne onesnažujejo in so dolžni le te sprotno očistiti in sicer tako, da po čiščenju javne površine ustrezajo higienskim predpisom. 28. člen Pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z obdelavo kmetijskih in drugih površin so po tem pravilniku dolžni: 1. nalagati pridelke, repromaterial in druge materiale tako, da se pri prevozu ne stresajo po poljskih in drugih javnih poteh ter javnih površinah, 2. očistiti vozila in kmetijsko mehanizacijo pred odhodom na asfaltne površine, 3. očistiti asfaltne površine ter poljske in druge poti ob priliki onesnaževanja, 4. varovati poljske in druge javne poti, obcestne jarke tako da ostanejo nepoškodovani. Prepovedana je uporaba neutrjenih gozdnih, poljskih in drugih poti ter turističnih cest in poti s težkimi vozili in kmetijskimi stroji v času ko so tla močno razmočena. Prepovedana je uporaba neasfaltiranih vaških cest s težkimi vozili v času ko so tla močno razmočena, razen za dovoz stanovalcev, za potrebe dnevne oskrbe živine ipd. 29. člen Pri prevozu gramoza, peska oziroma drugega tovora morajo prevozniki poskrbeti, da se z vozil ne izceja voda in ne stresa tovor na javne površine in zasebna zemljišča. 30. člen Če povzročitelj onesnaževanja javne površine iz 28. člena in 29. člena tega pravilnika ne očisti, storijo to po naročilu župana občine delavci režijskega obrata na stroške povzročitelja. 31. člen Stalno odprte javne površine (npr. avtobusne postaje, postajališča, pokopališča, telefonske govorilnice, ipd.) morajo čistiti delavci režijskega obrata ali lastniki oziroma upravljalci. 32. člen Pločnike in dovozne poti na ceste so dolžni čistiti lastniki objektov in zemljišč, ob katerih se le-ti nahajajo. V primeru, da lastniki ne počistijo pločnikov in dovoznih poti na ceste, storijo to delavci režijskega obrata na stroške lastnika. 33. člen Ob javnih površinah so nameščeni koši za odpadke. Koše za odpadke izpraznjujejo delavci režijskega obrata. 34. člen Vzdrževanje javnih in drugih zelenih površin iz 24. člena tega pravilnika obsega : 1. negovanje in obnavljanje zelenic, parkov, okrasnega drevja, grmovja, cvetličnih nasadov, trat in podobno, 2. vzdrževanje in obnavljanje pešpoti, ograj, klopi in druge opreme in 3. varstvo zelenih površin pred poškodbami in boleznimi 35. člen Na javnih in drugih zelenih površinah iz 24. člena tega pravilnika je prepovedano : 1. trgati cvetje, uničevat drevje ali grmovje, žive meje ob javnih poteh, klopi, cvetlične posode, zaščitne ograje, 2. prosto gibanje psov in onesnaževanje z njihovimi iztrebki, 3. odlagati odpadke in smeti in 4. spuščati odpadno vodo. V. KONČNE DOLOČBE 36. člen Nadzor nad opravljenimi deli režijskega obrata opravlja lokalni nadzornik, kateri poda tedensko poročilo. Poročilo poda županu občine. Delo režijskega obrata spremljajo pristojni odbori. 37. člen Po poročilu ali obvestilu lokalnega nadzornika, je kršitelja po tem pravilniku dolžna obvestiti uprava Občine Gornji Petrovci. V kolikor kršitelj ne odpravi posledice kršitve, storijo to po naročilu župana občine delavci režijskega obrata na stroške kršitelja. 11 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI DECEMBER 1999 10. člen Z izbranim koncesionarjem sklene župan koncesijsko pogodbo. Koncesijsko razmerje preneha na način kot določa koncesijska pogodba. Odkup in prevzem koncesije sta možna v obsegu, na način in pod pogoji kot določa koncesijska pogodba. O odkupu in prevzemu koncesije odloča Občinski svet Občine Gornji Petrovci, na predlog župana. 11. člen Kriteriji za izbor koncesionarja so naslednji : - da so kandidati registrirani za izvajanje razpisane dejavnosti in da imajo za to potrebna soglasja in dovoljenja pristojnih organov, - da predložijo dokazila, reference,.. ipd., ki potrjujejo, da imajo potrebno znanje in izkušnje za izvajanje razpisane javne službe, - da razpolagajo s kadri, ki imajo ustrezna znanja in izkušnje, ter izpolnjujejo eventualne druge pogoje (zdravstvene, ... itd. ), - da predložijo ustrezno obliko jamstva (varščina) za kvalitetno izvajanje gospodarske javne službe in - da predložijo program dela za izvajanje razpisane dejavnosti. 12. člen Varščina se koncesionarju ne vrača. V. KONČNE DOLOČBE 13. člen Župan izda 30 dni po uveljavitvi tega odloka pravilnik o delovanju režijskega obrata. 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka : 3151/99 Datum : 18.11.1999 Župan Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. Na podlagi 18. in 64. člena zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in v skladu z 7. členom statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 26/99) je Občinski svet občine Gornji Petrovci na 2. izredni sejni dne, 11.6.1999 sprejel SKLEP o določitvi športnih objektov v Občini Gornji Petrovci I. V skladu z 18. in 64. členom zakona o športu se določijo kot javni športni objekti oz. objekti občinskega pomena tisti, ki izpolnjujejo naslednje kriterije: 1. da so večnamenski in pomembni za razvoj športa v Občini Gornji Petrovci. 2. da se v njih izvajajo obvezni športni programi, vrhunske športne prireditve, ligaška tekmovanja najvišje vrste in ostali dogovorjeni programi. 3. da so atraktivni in pomembni za Občino Gornji Petrovci. 4. da je Občina Gornji Petrovci vložila v njihovo izgradnjo, obnovo ali vzdrževanje večja proračunska sredstva. II. Športni objekti, ki so v skladu s I. točko določeni kot objekti občinskega pomena so oz. postanejo po 64. členu zakona o športu, lastnina Občine Gornji Petrovci kolikor društvo, druga pravna ali fizična oseba v roku šestih mesecev ne vloži zahtevka, da uveljavlja lastninsko pravico na nepremičnini. III. Skladno s I. in II. točko tega sklepa ostanejo javni objekti na področju športa zemljišča, objekti oz. njihovi deli ali posamezni prostori v teh objektih ter oprema, s katero upravljajo javni zavodi ali druge pravne osebe, ki izvajajo dejavnosti javnega pomena na področju športa. IV. Z razglasitvijo v V. točki navedenih športnih objektov občinskega pomena, se uporabnikov teh objektov ne omejuje uporaba. V. Javni objekti na področju športa so: Kraj Objekt Št. zemljiško- Št. parcele K.o. knjižnega vložka Martinje igrišče G. Petrovci igrišče za mali nogomet - asfaltirano igrišče za odbojko - asfaltirano igrišče za košarko - asfaltirano Križevci športni center Križevci 22 397 108 662 3601, 3600 Martinje G. Petrovci Križevci 13 PRORAČUN, SKLEPI, ODLOKI VI. Druge podatke, predpisane za evidenco javnih športnih objektov, vodijo in jih posredujejo organom lokalne skupnosti upravljalci športnih objektov (nepremičnin) in opreme iz III. točke tega sklepa. VII. Nepremičnine določene s tem sklepom se zaznamujejo v zemljiški knjigi kot javni športni objekti na predlog pristojnega organa Občine Gornji Petrovci. DECEMBER 1999 VII. Ta sklep začne veljati na dan sprejema na občinskem svetu. Objavi se v občinskem glasilu NOVINE. Številka: 3105/99 Gornji Petrovci, dne 11.6.1999 ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber, l.r. FOTOKR0NIKA Ureditev avtobusnega postajališča v vasi Boreča, da šoloobveznim otrokom ni več potrebno odhajati na avtobus izven vasi. Skupina domačinov pomaga pri izgradnji parkirnega prostora pri evangeličanskem pokopališču v Boreči. 14 FOTOKR0NIKA DECEMBER 1999 Sanacija plazu v Stanjevcih. Tudi po sanaciji se je pokazalo, da ogromne količine vode kljub sanaciji lahko poškodujejo teren, kar je dokaz, da je takšne objekte tudi potrebno vzdrževati. Izgradnja objekta na vodovodnem omrežju na Pindži. Celotni objekt je bil zgrajen s pomočjo občinskih javnih delavcev. Urejeno odvodnjavanje ceste je pomemben del vzdrževanja. 15 FOTOKR0NIKA DECEMBER 1999 Slučajno sem v Martinju naletel na člane KUD Srebrni breg, ki so se trudili prikazati običaj žetve. Pomembno je, da so v občini še ljudje, ki znajo in ohranjajo staro kmečko tradicijo. V Neradnovcih pri Lenarčičevem mlinu je postavljeno otroško igrišče v sklopu ureditve parka v Neradnovcih, ki je del krajinskega parka Goričko. Cesta v Neradnovcih je zgled lepo urejene makedamske ceste. Kljub temu, da cesta še ni asfaltirana, se z ureditvijo prostora ob cesti, odvodnjavanjem in ureditvijo ceste same lepo vklaplja v goričko pokrajino. 16 POLITIČNE STRANKE DECEMBER 1999 OO SKD občine Gornji Petrovci se predstavijo Med številne občinske odbore, ki jih ima po vsej Sloveniji stranka Slovenskih krščanskih demokratov, lahko od oktobra 1998 uradno prištevamo tudi občinski odbor SKD občine Gornji Petrovci. S samo matično stranko so nekateri člani sodelovali že prej, občinski odbor pa je bil ustanovljen komaj lani, in sicer z namenom delovati bolj organizirano in se tako tudi veliko lažje pripraviti za lanske lokalne volitve. Člani občinskega odbora se zavedamo, da smo s tem, ko smo podpisali pristopnico v stranko, postali dolžni izpolnjevati načela in naloge programa in statuta SKD in se ravnati po teh načelih, ki temeljijo na krščanskem etosu in ne na pretiranem katolicizmu, ki se naši stranki vse preveč očita, predvsem s strani tistih, ki jim je v napoto vsaka sled krščanskih korenin naše civilizacije, ki so, znanstveno dokazano, res krščanske. Sama stranka SKD ima svojo politično predhodnico že od leta 1892, in sicer je bila 10. marca tistega leta ustanovljena stranka pod imenom SKSG-Slovensko krščansko socialno gibanje, še istega leta pa se je na zboru v Ljubljani preimenovala v SKD- Slovenske krščanske demokrate. Od leta 1892 je stranka vseskozi ohranjala svojo kontinuiteto, ki pa je bila skoraj vse 20. stoletje iz znanih vzrokov močno zatirana. Ponovno je stranka dobila svojo veljavo z osamosvojitvijo Republike Slovenije in ponovnim rojstvom demokracije, prvi statut je bil sprejet na prvem kongresu SKD, 27.1.1990, drugi statut pa na drugem kongresu SKD, 16.5.1992. Kasneje je bil še trikrat prečiščen in z nekaj spremembami je danes, skupaj s programom stranke, temelj delovanja SKD. Sorodne stranke obstajajo tudi v vseh evropskih demokratičnih državah in z njimi smo SKD tudi dobro povezani. Plod takega sodelovanja je bilo tudi lansko srečanje predsednika SKD, Lojzeta Peterleta s predsednikom MDF-Madžarskega demokratičnega foruma, Sandorjem Lezsakom. 4. novembra 1998 sta se oba predsednika najprej srečala na Hodošu, naslednji dan, potem ko je predsednik SKD, Lojze Peterle, prenočil v Gostilni Horvat v Gornjih Petrovcih in si tudi ogledal evangeličansko cerkev ter spominsko obeležje v Ženavljah, pa je potekalo srečanje še v Monoštru. Tu je bil možen tudi ogled novega poslopja slovenskega konzulata, ki smo si ga prisotni člani našega občinskega odbora SKD tudi ogledali. Sledil je še obisk osnovne šole na Gornjem Seniku in še na naši strani obisk križa v Trdkovi, kot simbola sožitja treh obmejnih narodov, potem pa še okrogla miza na temo: Demokracija v novih občinah, ki je potekala v prostorih OŠ Kuzma. To je bilo hkrati tudi naše prvo srečanje s predsednikom, ki se je z veseljem odzval vabilu predsednika Regijskega odbora SKD za Prekmurje, Jožefa Škaliča in obiskal tudi ta, za nekatere tako zelo oddaljen košček slovenske države. Ob tej priložnosti smo na srečanje s predsednikom SKD in nekdanjim predsednikom vlade ter zunanjim ministrom povabili tudi nekatere občinske funkcionarje, od katerih pa se je vabilu odzval samo župan Franc Šlihthuber, kateremu se za njegov obisk tudi iskreno zahvaljujemo, kajti ne zgodi se vsak dan, da bi v naši občini gostili tako visokega gosta. Kot je že omenjeno, smo se pripravljali tudi na lanske lokalne volitve, sodelovali smo le z eno listo kandidatov, kar nam je tudi onemogočilo doseči kaj več, kot eno svetniško mesto, ki ga zaseda Ernest Škerlak iz Šulincev. Rezultat ocenjujemo kot zadovoljiv, saj je naša stranka v občini šele v fazi pridobivanja dobrih in sposobnih članov, na katere se bomo v prihodnosti lahko zanesli. Prav tako smo podprli tudi županskega kandidata Franca Šlihthubra in veseli smo, da je bil ponovno izvoljen v času, ko občina njegovo znanje in izkušnje najbolj potrebuje. Svoj program in poglede na trenutno življenjsko situacijo v občini smo predstavili z zloženko, ki smo jo osebno dostavili v vsako gospodinjstvo. Uspešno smo delovali skupaj z občinskim odborom SDS tudi pred referendumom v začetku letošnjega leta. In kakšna je naša pot v prihodnosti? Uresničevati program, ki smo si ga zastavili, poleg tega se tudi zavzemati za uresničevanje našega gesla: Za trdno prihodnost! Sodelovali bomo pri razvoju predvsem tega dela Goričkega, pomagali vsem, ki so pomoči potrebni, zlasti ljudem v stiski, skratka, naša prva naloga je, da bomo delovali v duhu humanega odnosa do sočloveka in okolja, v katerem se nahajamo. OO SKD Gornji Petrovci Predsednik je dokazal, da zna tudi kakšno zašpilati. 17 ŠPORT DECEMBER 1999 LETO NOGOMETA Ko v zadnjih dneh iztekajočega se leta listam športne strani Novin, mi padejo v oči mnenja, ki sem jih takrat napisal. Leta 1997: Nogometna reprezentanca Slovenije je dokazala, da spada med nogometno eksotične dežele in je osvojila le eno točko v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo. Leta 1998: Primerjava med nogometom in košarko in njun pomen za Slovenijo. Nogometna reprezentanca je osvojila eno točko v svoji kvalifikacijski skupini, klubi igrajo nekaj tekem v predkrogih evropskih pokalnih tekmovanj, v priznanih evropskih klubih se redko pojavi kateri slovenski nogometaš. In tako naprej... Ob športnih dogodkih v letu 1999 se ta razmišljanja zdijo kot zelo davna preteklost. Tudi moji takratni komentarji izzvenijo danes, kot da nimam razčiščenih pojmov glede nogometa. Zakaj torej takšna razlika? V letošnjem letu se je zgodil pravi “ slovenski nogometni čudež”. Slovenska nogometna reprezentanca se je uvrstila na evropsko prvenstvo, slovenski prvak NK Maribor se je uvrstil v Ligo prvakov in tam dostojno odigral šest tekem, članska ekipa NK Lesoplast Križevci pa se je uvrstila v 3. slovensko nogometno ligo. V 3. ligo države udeleženke evropskega prvenstva! Torej nogomet nikakor ni več “balkanski šport”, ampak je dejavnost, ki predstavlja neko okolje ljudi, ki tam živijo je torej promocija, ki ne pozna meja in zbližuje ljudi iz različnih krajev sveta. V Križevcih so tako igrali v zadnjih letih tekme nogometaši iz Izraela, Škotske, Romunije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije ter nogometašice iz Madžarske. Ti športniki in ostali strokovni sodelavci so s sabo odnesli prijetne vtise o naših krajih. Prav tako sem zapisal še druge “preroške”, besede: Najpomenbnejša naloga je vzgajanje zdravih, športnih osebnosti, vplivati moramo na pozitiven otrokov razvoj ter zagotoviti domači igralski kader za bodočnost. Z uvrstitvijo v 3. slovensko ligo je klub dosegel svoj največji uspeh, hkrati pa je prevzel nase odgovornost, da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva tekmovanje na takšnem nivoju. V tekmovalnem delu je ta pogoj nastopanje - tekmovanje v vsaj štirih kategorijah: članski, mladinski, kadetski in v kategorijah dečkov U-12 ali U-14. Po teh kriterijih se sodelovanje v tem rangu tekmovanja bistveno razlikuje od nižjih lig ali od malega nogometa, kar marsikdo težko razume. Ni vseeno, če lahko nastopaš samo z eno ekipo ali pa če moraš imeti pogon, v katerega je vključeno tudi do osemdeset igralcev. Kot novinec v ligi smo jesenski del tekmovanja uspešno zaključili: članska ekipa je osvojila 6. mesto, mladinska ekipa 4. mesto, kadetska ekipa 7. mesto in ekipa starejših dečkov 4. mesto. Lestvica - 3. slovenska mladinska lisa 1. Kema Puconci 13 2. Odranci 13 3. Črenšovci 13 4. Lesoplast Križevci 13 5. Kobilje 13 6. Čarda Martjanci 13 7. Beltrans Veržej 13 8. Polana 13 9. Tromejnik-Slovenica 13 10. Renkovci 13 11. Goričanka Big fun 13 12. Hotiza 13 13. Turnišče 13 14. Bratonci 13 11 11 9 9 8 7 6 5 4 4 2 2 1 0 2 1 4 3 1 0 2 1 3 1 3 1 0 2 0 1 0 1 4 6 5 7 6 8 8 10 10 11 50: 8 79 : 15 54: 19 61 : 18 68 : 40 65 : 42 42 : 41 33 : 29 35 : 38 53 : 46 23 : 52 15 : 90 9 : 74 14 : 89 35 35 31 30 25 21 20 16 15 13 9 7 3 2 Strelci zadetkov v mladinski ligi: Gjergjek Elemir Čahuk Denis Pojbič Miran Kerec Aleš Kološa Goran Veleberi Aleš, Škalič Nino, Smodiš Vlado Črnko Danijel, Grkinič Rok, Kuronja Dušan Dekovski Tomi, Ciglar Jernej 15 zadetkov, 11 zadetkov, 8 zadetkov, 6 zadetkov, 4 zadetki, 3 zadetki, 2 zadetka, 1 zadetek. Razen prvenstvenih srečanj so sodelovali v tekmovanju za pokal Nogometne zveze Slovenije. Mladinska ekipa se je na področju MNZ Murska Sobota uvrstila v polfinale in bo spomladi to tekmovanje nadaljevala. 18 ŠPORT DECEMBER 1999 Takšno tekmovanje zahteva resno in sistematsko delo, saj nekateri igralci tekmujejo v več kategorijah. Zato uspešnosti našega dela ne merimo le z rezultati, ampak tudi po tem, koliko igralcev napreduje v višjo kategorijo: ob koncu jesenske sezone je bilo vključenih pet štirinajstletnikov v mladinsko ekipo, trije mladinci pa v člansko ekipo. Lestvica - starejši dečki U-14 1. MURA 2. TIŠINA 3. KEMA PUCONCI 4. LESOPLAST KRIŽEVCI 5. RAKIČAN 6. CANKOVA 7. SLATINA 8. ČARDA 7 7 7 7 7 7 7 7 5 5 4 4 3 3 1 0 2 1 2 0 1 0 0 o 0 1 1 3 3 4 6 7 37 : 5 44 : 9 30 : 10 31 : 17 24 : 21 14 : 49 19 : 32 2 : 58 17 16 14 12 10 9 3 0 Strelci zadetkov v tekmovanju starejših dečkov U-14: Grkinič Rok Črnko Danijel, Kočiš Denis Črnko Sebastjan Pondelek Boštjan, Sabo Damjan Kerčmar Vojko, Bencik Miran 9 zadetkov, 5 zadetkov, 4 zadetki, 3 zadetki, 1 zadetek. Igralci mlajših kategorij so se uvrščali v selekcije ekipe MNZ Murska Sobota, ki tekmujejo na državni ravni. V kategoriji U-l 3 sta za selekcijo zaigrala Vojko Kerčmar in Sebastjan Črnko, v kategoriji U-14 pa Danijel Črnko. V zimskem obdobju bomo z delom nadaljevali v telovadnici, kjer so pogoji za delo z mladimi zelo dobri. Z vsemi ekipami se želimo dobro pripraviti na pomladansko sezono, nadaljevali z dobrimi igrami in morebiti popraviti katero uvrstitev na lestvici, predvsem pa čim več igralcev usposobiti za prehod na višjo kategorijo. Hkrati bomo začeli pripravljati naslednjo generacijo dečkov U-14, zato pozivam igralce stare od 10 do 13 let, da se nam priključijo pri spoznavanju nogometnih veščin. Vsem igralcem, športnikom, športnim delavcem in bralcem Novin pa želim obilo nogometnih užitkov v letu 2000! Potem sledi pogostitev... Bojan Jandrašič, trener nogometa MLADINCI Stojijo: Jandrašič Bojan trener, Lepoša Daniel, Veleberi Aleš, Ciglar Jernej, Škalič Nino, Dekovski Tomi, Kerec Aleš, Kuronja Dušan, Horvat Marko, Kučan Peter tehnično vodja. Čepijo: Črnko Daniel, Pondelek Boštjan, Smodiš Vlado, Čahuk Denis, Gjergjek Elemir, Kučan Matjaž, Kočiš Denis, Lainšček Boris in Grkinič Rok. KADETI - UH Stoiiio: Franc Šlihthuber predsednik, Horvat Mitja, Črnko Daniel, Kočiš Denis, Šantavec Gregor, Šlihthuber Mihael, Pondelek Boštjan, Horvat Marko, Črnko Roland, Kerčmar Vojko, Jandrašič Bojan trener. Čepijo: Smodiš Štefan, Lepoša Matej, Grkinič Rok, Novak Bojan, Bencik Miran, Črnko Sebastjan, Hari Mitja, Sabo Damjan. 19 ŠPORT DECEMBER 1999 ČLANI Stojijo: Hari Robert tehnični vodja, Kutoš Valter, Basarič Željko, Ulen Zlatko, Škerlak Dejan, Čerpnjak Teo, Lepoša Silvester, Cor Albin, Šebok Evgen, Kovač Ladislav, Črnko Bogdan, Kutuš Štefan podpredsednik. Čepijo: Kerčmar Robert, Pojbič Miran, Holcman Edvard, Orsoš Jožef, Potočnik David, Zakoč Boštjan, Malačič Mario, Kerčmar Janez, Jandrašič Bojan majnka Čahuk Janez. Lestvica po jesenskem delu tekmovanja - člani 1. Renkovci 2. Odranci 3. Bakovci 4. Čarda Martjanci 5. Kobilje 6. Lesoplast Križevci 7. Kema Puconci 8. Goričanka Big fun 9. Hotiza 10. Beltrans Veržej 11. Polana 12. Tromejnik-Slovenica 13. Bratonci 14. Turnišče 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 10 8 7 7 6 5 5 4 4 3 3 2 1 1 3 2 2 2 5 4 4 5 3 4 3 5 5 3 0 3 4 4 2 4 4 4 6 6 7 6 7 9 23:7 24:9 25:12 21:11 25:20 24:20 24:24 16:13 24:25 21:28 14:32 21:26 15.28 9:31 33 26 23 23 23 19 19 17 15 13 12 11 8 6 ZAKLJUČEK USPEŠNE NOGOMETNE SEZONE 1999 NOGOMETNEGA KLUBA LESOPLAST KRIŽEVCI Leto 1999 je za Nogometni klub Lesoplast Križevci kot tudi za našo občino zelo pomembno in prestižno. Ob koncu spomladanskega dela sezone smo osvojili prvo mesto, saj smo v zadnji tekmi igrah neodločeno z našim tekmecem Tromejnikom iz Kuzme. V zgodovini križevskega kluba je to največji dosežek in prestižni dosežek za Občino Gornji Petrovci je uvrstitev v tretjo državno ligo. Kot novinci smo začeli previdno in z željo, da se po prvem delu uvrstimo na sredino lestvice. Zelo pomembno pa je, da dobro igrajo mladinci in kadeti. Z veseljem lahko ugotovim, da so vse ekipe zelo uspešno zaključile jesenski del tekmovanja. Zelo pomembno je, da imamo v povprečju na vsaki naši tekmi več kot 500 gledalcev. Za razmere kot so naše, je to velik uspeh. Zato se vsem našim zvestim gledalcem zahvaljujem za podporo, vse tiste, ki pa si do sedaj še niso ogledali tekme, pa vabim, da se nam priključijo na spomlad. Uspešno sezono v letošnjem letu smo zaključili s tekmo z avstrijskim klubom, nato pa je sledil zaključek v gostilni Ratnik v Vinogradniškem centru v Ivanovcih. Ob tej prilo- žnosti se želim še zahvaliti vsem sponzorjem, vsem gledalcem, celotnemu delovnemu osebju in Občinskemu svetu občine Gornji Petrovci za sodelovanje in pomoč. Franc Šlihthuber, predsednik uprave in župan občine 20 ŠPORT DECEMBER 1999 ŠD ŠULINCI ŠPORTNO DRUŠTVO NERADNOVCI ŠD Šulinci je v letu 1999 športno sezono dokaj uspešno končalo. Letošnje leto je za naše društvo bilo tudi delovno leto, saj smo obnovili igrišče, uspešno igrali v MZ KMN Goričko..Predvsem pa je naš cilj spodbujati mlade k športu ter po svojih močeh prispevati k razvoju naše družbe. Iskreno se zahvaljujemo članom občinskega sveta Občine Gornji Petrovci in županu za finančno pomoč, brez katere bi s težavo uresničili svoje cilje. Zahvaljujemo se tudi vsem občinskim delavcem za pomoč pri organizaciji otvoritve športnega igrišča. Nismo tudi pozabili na naše vaščane, ki so nam vedno priskočili na pomoč, ko smo jo potrebovali. Zato se tudi njim najlepše zahvaljujemo. Upamo, da nam bodo naši vaščani in občinski funkcionarji tudi naprej v koristno pomoč, kakor bomo tudi mi njim. S spoštovanjem! Predsednik ŠD Šulinci Dajana KOVAČEC 24. julija 1999 je bilo ustanovljeno Športno društvo Neradnovci. Naše društvo se je takoj po ustanovitvi včlanilo v Medobčinsko zvezo klubov malega nogometa GORIČKO, kjer tekmuje z ostalimi desetimi društvi in klubi malega nogometa, ki so včlanjeni v imenovano zvezo klubov malega nogometa. Naše društvo je po presenečenju drugih in tudi nas zelo uspešno tekmovalo z ostalimi društvi in klubi, saj smo po končani jesenski sezoni na zasluženem 4. mestu skupne uvrstitve, in to kot najboljše društvo iz naše občine v tej zvezi. Upamo in si hkrati želimo, da bi tudi v letu 2000 imeli takšne ali celo boljše športne dosežke. Vsem občankam in občanom Občine Gornji Petrovci pa želimo vesele božične praznike ter srečno, uspešno in zdravja polno novo leto 2000. ŠD Neradnovci Štefan Balek, predsednik Medobčinsko zvezo klubov malega nogometa Goričko Ob začetku zime, ko se končujejo tekmovalni deli v večini lig, se enako dogaja tudi v MZ KMN Goričko. Z zadnjim enajstim kolom se je iztekel jesenski del lige in klubi oziroma društva si lahko sedaj v miru odpočijejo. V jesenskem delu je vsak klub odigral deset tekem in ravno toliko jih bodo klubi morali odigrati v spomladanskem delu. Jesenski del so dobili KMN Čepinci, ki pa zagotovo ne bodo najbolj mimo spali, saj imajo KMN Trdkova bori 2 točki manj od njih. Takoj za njimi Domanjševci, KMN Stanjevci, ŠD Šulinci, ŠD Srebrni breg Martinje, ŠD Budinci ter KMN Adrijanci. Lestvica MZ KMN Goričko po končanem jesenskem delu: 1. KMN Čepinci 2. KMN Trdkova 3. KMN ISYP Šalovci 4. ŠD Neradnovci 5. ŠD Carioke 6. KMN Domanjševci 7. KMN Stanjevci 8. ŠD Šulinci 9. ŠD Srebrni breg 10. ŠD Budinci 11. KMN Adrijanci 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 10 8 7 6 6 5 4 5 3 1 2 0 1 2 2 1 2 3 0 2 3 0 0 1 1 2 3 3 2 5 5 6 8 10 37:16 61:21 41:19 38:26 34:17 30:23 36:38 19:31 16:24 21:38 12:83 25 23 20 19 17 15 15 11 6 6 0 Vodilni strelci: 31 Rogan Drago 20 Rogan Damjan 20 Koca Sandi 16 Vuzem Zdravko 15 Deutsch Drago 13 Barber Štefan Na koncu jesenskega dela so nekatera moštva presenetila in zmešala štrene tudi tistim, ki se borijo za vrh. Kljub velikim razlikam na lestvici se v drugem delu tekmovanja ( spomladanski del ) lahko zgodi še marsikaj zanimivega. Zato prosim vse navijače in tiste, ki se zanimajo za nogomet, da se tekem udeležujejo v čim večjem številu in spodbujajo svojo ekipo. Kot je povedal Srečko Katanec so navijači sedmi igralec na igrišču, ki lahko psihično pripomore k zmagi ekipe. Na koncu pa mi dovolite, da vam v imenu MZ KMN Goričko zaželim vesel božič in srečno ter zdravja polno novo tisočletje. GORAN ANDREJEK 21 OBČINA V LETU 1999 DECEMBER 1999 NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE OBČINE GORNJI PETROVCI V LETU 1999 Z veseljem in z velikim ponosom lahko zapišem, da nam je uspelo program naše občine od samega začetka naše nove občine usmerjati in izgrajevati v pravo smer. Ti rezultati so vidni na vsakem koraku in so rezultat tudi papirnatega dela v občinski upravi. Vsako leto tiste najpomembnejše naloge poskušamo predstaviti v naših NOVINAH, dosti pa je še tistega, kar je bilo opravljeno, pa ni bilo zapisano. Tako lahko z veseljem ugotovim, da nam je uspelo tudi v letošnjem letu nadaljevati dogovarjanje - prijave na razpise raznih ministrstev in s tem nadaljevanje programov in začetek novih investicij. Tako je v letu 1999 bilo opravljeno naslednje delo: 1. Kot prva naloga, ki smo jo morali opraviti, je bilo sprejetje proračuna za leto 1999, ki je osnova za realizacijo del in trošenje proračunskega denarja. Skozi celotno leto pa je potrebno spremljati zakonodajo in biti na tekočem, kdaj je objavljen kakšen javni razpis. Zakaj je to zelo pomembno? To je zelo pomembno zaradi tega, ker je z ozirom na finančna sredstva, ki jih ima zagotovljena občina nujno, da pridobi še dodatna sredstva in da se potem program, ki si ga zamislim, izpelje. Le tega pa potem potrdijo občinski svetniki. Z veseljem ugotavljam, da smo pri pridobivanju dodatnih sredstev iz države zelo uspešni. 2. V letu 1999 smo nadaljevali z obnovo osnovne šole. Naloge, ki smo jih opravili, so zapisane in predstavljene v tej številki NOVIN pod naslovom “Končana je prva faza obnove Osnovne šole Gornji Petrovci”. 3. Na področju izgradnje komunalne infrastrukture nadaljujemo, tako na področju izgradnje občinskih cest, vaških cest (javnih poti), parkirnih prostorov, avtobusnih čakalnic itd. Največja investicija, ki poteka v naši občini, je izgradnja železniške proge. Res, da to financira država, a je za nas to pomembno tudi zaradi tega, ker se bo vzporedno izgradilo marsikaj, kar ni bilo v začetku dogovorjeno. Začetek gradnje železniške proge - prostor za nov predor v Stanjevcih. V zvezi s tem je bilo tudi urejeno križišče v Gornjih Petrovcih, opravljeni pa so že javni razpisi za ureditev naselij v Stanjevcih in Peskovcih. V nadaljevanju so bile asfaltirane vaške ceste v Peskovcih, Gornjih Petrovcih in Stanjevcih. Izostal je le program 400 m v Košarovcih, ki pa se bo nadaljeval v letu 2000. Zelo pomembno pa je, da smo nadaljevali z izgradnjo avtobusnih čakalnic, postavitvijo oglasnih panojev, košev. V letu 1999 je bilo urejeno: Čakalnice - Gornji Petrovci - 4 kom - Križevci - 2 kom Panoji - pri OŠ Gornji Petrovci - 2 kom - Boreča - 1 kom - Martinje - 1 kom - Ženavlje - 1 kom - Neradnovci - 1 kom - Lucova - 1 kom - Gornji Petrovci - 4 kom - Križevci - 2 kom - Adrijanci - 1 kom - Košarovci - 1 kom Koši - Gornji Petrovci - 4 kom - Križevci - 2 kom Vrednost vseh teh del znaša: 2.900.000,00 SIT S takšno ureditvijo bomo nadaljevali, saj menim, da moramo storiti vse, da bo naša okolica lepa in urejena. Zato urejamo cvetlične gredice in zasadimo rože. Tako smo tudi zasadili rože v Križevcih, pri občini v križišču cest, Martinju in na mejnem prehodu Martinje. Lepo urejeno postajališče v G. Petrovcih. Tako lepo morajo biti urejena postajališča vsepovsod v naši občini. 22 OBČINA V LETU 1999 DECEMBER 1999 4. Tudi v letošnjem letu smo nadaljevali z odvozom posebnih in kosovnih odpadkov. Kljub temu, da je odvoz urejen in se izvaja vsako leto, smo tudi v letošnjem letu odvozili posebnih odpadkov 3608 kg in kosovnih odpadkov 1364 m³. Za to smo porabili 2.826.994,70 SIT. 5. Na področju zdravstva tečejo vsako leto dela, ki bi naj pripomogla k boljšemu delu zdravstvenega osebja in lepši zunanji ureditvi in funkcionalnosti okolice. V prejšnjih letih je bila obnovljena naša zdravstvena postaja, nabavljeni sta bili vozili za potrebe zdravstvenega osebja, v letošnjem letu pa smo izgradili garaže pri naši zdravstveni postaji. Vrednost del znaša 8.200.000,00 SIT. Od tega bo delež sredstev prispeval Zdravstveni dom Murska Sobota, Občina Šalovci in Občina Hodoš. Ministrstvo za zdravstvo pa je prispevalo 3.850.000,00 SIT. Priprava za betoniranje pilotov na plazu na domačiji Sukič, boreča 20. Izgradnja garaže pri zdravstveni postaji v Gornjih Petrovcih. Obnova plazu v Boreči. Najprej smo zaustavili drsenje zemlje z lesenimi piloti. 7. Na področju športa je zelo pomembno, da ustrezno nadaljujemo z izgradnjo in opremo športnih igrišč. Tako poskušamo priti do dokončne izgradnje športnega objekta na nogometnem igrišču v Križevcih - izgradnja tribun in ostalih objektov. V naslednjem letu želimo urediti parkirni prostor pri zdravstveni postaji. 6. Zaključili smo dela na plazu v Stanjevcih in zaključili smo dela na plazu v Boreči, na domačiji Sukič, številka 20. Vrednost del na plazu v Boreči je znašala 7.000.000,00 SIT. Poleg tega pa smo še navozili okrog 300 m3 zemlje za poravnavo terena. Na ministrstvo pa smo prijavili plazove: Stanjevci, Križevci, Šulinci, Kukeč, Boreča. Uredili smo tudi zdrs zemlje na Kukeču, zagotovili pa tudi denar za Stanjevce in Gornje Petrove za zdrsa, ki sta se pojavila na vaški cesti. Tribune na nogometnem igrišču v Križevcih. 23 OBČINA V LETU 1999 DECEMBER 1999 8. Na področju regresiranja v kmetijstvu smo nadaljevali z regresiranjem po programih. Nekaj podatkov porabljenega denarja: -mastitis 166.500,00 - analiza zemlje 16.961,16 - nakup brejih pl. mladic 465.000,00 - nakup pl. krav in telic 1.170.000,00 - sadjarstvo in vinogradništvo 143.400,00 - testiranje škropilnic 241.380,00 -analiza krme 10.200,00 - apnenje zemlje 212.040,00 - dopolnilne dejavnosti na kmetijah 64.000,00 - ureditev pašnikov 160.500,00 - izgradnja hladilnic 300.000,00 - nakup semenske koruze 947.600,00 - sadjarstvo in vinogradništvo 177.000,00 - nakup pl. merjasca 40.000,00 - strnišni dosevki 208.041,60 - zavarovanje posevkov 1.108.997,50 - jesenska setev 1.160.316,00 - čebelarstvo 327.000,00 S K U P A J : 6 918,936,26 SIT Lepo urejena okolica klubskih prostorov na nogometnem igrišču v Križevcih Končali smo s komasacijo v Košarovcih. Stroški izvedbe komasacije so bili 7.590.000,00 SIT. V sklopu komasacije je bilo opravljeno še: • naprava odvodnjavanja, drenaže terena, buldožerska dela, izkopi jarkov, zdelava propustov idr. Skupna vrednost vseh teh del znaša 8.000.000,00 SIT. Na podlagi sklepa o odobritvi sredstev v višini 49.920.000,00 SIT pa se je pristopilo k komasaciji v Adrijancih, ki se bo nadaljevala v letu 2000. 9. Na področju sociale smo izvajali program nege na domu preko javnih del. 10. Zelo uspešen program, ki ga izvajamo, je obnova kul-tumo-zgodovinskih objektov. Na podlagi pridobljenih sredstev s strani republiškega spomeniškega varstva nam je uspelo pridobiti sredstva za obnovo Lenarčičevega mlina v Neradnovcih in evangeličanske cerkve v Gornjih Petrovcih. Pri tem je zelo važno to, da imajo tu možnost igranja naši najmanjši in da imajo naši gledalci udobje, ko si ogledajo naše tekme. V povprečju je gledalcev na naših tekmah v Križevcih okrog 500 na tekmo. Želimo nadaljevati z ostalimi športnimi objekti. Tako se je pristopilo k ureditvi igrišča v Martinju, Stanjevcih, zagotovili pa smo denar za tekmovanja in opremo igrišč. Vse to je razvidno iz rebalansa proračuna, ki je objavljen v teh NOVINAH. Obnova Evangeličanske cerkve v Gornjih petrovcih- 24 OBČINA V LETU 1999 DECEMBER 1999 vim, da smo opravili ogromno dela. Če bi želeli vse opisati, bi bilo preveč in veliko. Obnova Lenarčičevega mlina v Neradnovcih. Obnova Lenarčičevega mlina v Neradnovcih. Saniranje fekalne jame pri stanovanjskem bloku. Javni delavci pri obnovi vodovoda pri osnovni šoli. 11. Na stanovanjskem področju smo se sistematično lotili popravil dotrajanih instalacij v naših blokih v Križevcih, Gornjih Petrovcih spodaj in v Gornjih Petrovcih pri osnovni šoli. Za vse obnove je bilo v letošnjem letu porabljeno 2.700.000,00 SIT. Obnova dotrajanih instalacij v stanovanjskih blokih. 12. Nadaljevali smo z javnimi delavci program v gozdu in program komunalne ureditve. Z veseljem lahko ugoto- Javni delavci pri poseku na cestah. Nadaljevali smo s sistemskim financiranjem obnove vaško-gasilskih domov, mrliških vežic, vodovodne vrtine in re-zervaija na Pindži, izvedb kulturne prireditve - občinski praznik in vse drugo, kar je pomembno za normalno delovanje naše občine. Področje, ki ga nikakor ne zanemarjamo in mu posvečamo veliko pozornosti je tudi delovanje gasilcev in s tem vseh vaških prostovoljnih gasilskih društev. 25 OBČINA V LETU 1999 DECEMBER 1999 KONČANA PRVA FAZA OBNOVE OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI Vsa opravljena dela, finančno ovrednoten program in pora- posebej zahvaliti članom občinskega sveta, občinski upravi in pora-bijen denar za leto 1999 pa lahko preberete v tej številki novin občanom naše občine. S skupnimi močmi bomo lahko uspe- v rebalansu proračuna za leto 1999. šni. ZUPAN Da smo lahko program naše občine, ki ga pripravljam in Občine Gornji Petrovci vodim in s pomočjo sodelavcev izvajam, izvedli se želim Franc Šlihthuber V osmi številki naših NOVIN smo zapisali, da se obnova šole nadaljuje. Zdaj lahko z veseljem ugotovim in vam sporočam, da smo uspešno zaključili prvo fazo obnove. V prvi fazi so bili urejeni naslednji prostori: - urejeni sta pisarni za ravnateljico in tajnico, - urejen je službeni vhod v šolo, - urejena je najsodobnejša kuhinja s sodobno opremo in spremljajoči objekt, - urejena je gospodinjska učilnica, - urejen je skladiščni prostor za potrebe kuhinje, - urejen je izhod na igrišče in v telovadnico, - urejen je prostor za garderobo za učence, - urejen je prostor za vhod učencev v šolo, - urejeno je na novo električno omrežje, - urejeno je hidrantno omrežje v primeru požara, - urejen je del vodovodnega omrežja z razdelilno postajo pred šolo (črpalke, zaščita proti zmrzali), - zamenjana so okna v jedilnici, - na novo je urejena zbornica z zamenjavo oken, - centralna kurjava in inštalacije, - urejena je električna napeljava in vodovodna napeljava. Vrednost celotne obnove prve faze znaša 60.000.000,00 SIT. Poleg tega je občina opremila jedilnico z mizami in stolčki, obnovili smo tla jedilnice in stopnice z najboljšim materialom, nabavili smo oglasne panoje, pregrade in vitrine v jedilnico. Nadalje smo financirali še ureditev opreme v primeru požara - požarni red, elektronske ure, opremo za prvi razred, alarmni sistem in uredili še druga dela. Prav tako smo pristopili k ureditvi igrišča in odkupu zemljišč v bližini šole za potrebe izgradnje igrišč in vrtca. Ocenjujem, da smo v letu 1999 z obnovo prve faze storili vsi skupaj zelo veliko. V bistvu pa se je ta prva faza že začela v letu 1995/96, ko smo prvič v vse razrede speljali tekočo vodo za umivanje rok otrok in zamenjali vso opremo - stolčke in mize, uredili obloge na hodnikih in drugo. Tako se je začel postopek za pridobivanje naklonjenosti Ministrstva za šolstvo in ge. Tee Valenčič, takrat državne sekretarke, ki nam je pomagala, da smo po treh letih zavzemanja prišli v državo in pri tem tudi uspeli. Tako smo v letu 1998 dobili sredstva iz Ministrstva za šolstvo v višini 5.000.000,00 SIT, v letu 1999 pa smo dobili 31.000.000,00 SIT. Na podlagi pogodbe pa imamo že zagotovljeno sredstva v letu 2000 v višini 60.000.000,00 SIT in v letu 2001 v višini 40.000.000,00 SIT. Na novo urejena razdelilna postaja za vodovod. Ob obnovi šole je bilo v celoti zamenjano tudi vodovodno omrežje. Zato že zdaj pripravljamo razpisno dokumentacijo za razpis za nadaljevanje obnove šole za leto 2000. Po izhodiščnih popisih ocenjujemo, da bomo lahko s finančnimi sredstvi približno v višini 80 - 100.000.000,00 SIT, ki nam bodo na razpolago v letu 2000, obnovili: - v celoti centralno ogrevanje z obnovo kotlovnice, - zamenjavo vseh oken na šoli, - ureditev knjižnice, - ureditev računalniške učilnice, - ureditev telovadnice, - ureditev vseh sanitarij na šoli - ureditev učilnic v kletni etaži za prvo triado z izhodom na letno igrišče in vse druge spremljajoče zadeve. V ta program in da nam bo uspelo, sem trdno prepričan, ker verjamem vanj. Trdno sem tudi prepričan, da mi ob strani z vso podporo stoji odbor za šolstvo pri občinskem svetu s predsednikom g. Ružičem in tudi vsi člani občinskega sveta. Vljudno prosim vse učitelje in vse učence naše šole, da še naprej vzdržujejo in čuvajo vse, kar je bilo do sedaj obnovljeno. ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franč Šlihthuber 26 DECEMBER 1999 Predstavitev centra za pomoč žrtvam kaznivih dejanj B&Z d.o.o. Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj v Murski Soboti vam je na voljo vsak dan v tednu 24 ur na dan Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja, če se nad vami izvaja nasilje, če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to. ali je storilec znana, neznana oseba, ali institucija. POIŠČITE POMOČ! Prijazni svetovalci so vam na voljo po telefonu ali osebno. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete telefonsko številko 27-900 Zvedeli boste vse, kar vas zanima. Pomoč je zaupna in brezplačna. TV AS-M.Sobota Radio VIVA-M.Sobota Radio MAXTLjutomer PREPIH-G. Radgona Kazniva dejanja, zločini, prekrški, nesreče, stiske, dogodki, nepredvidljive nevarnosti se lahko pripetijo vsakomur izmed nas in normalno je, da nam to pušča posledice. Učinki so lahko takojšnji, ali se pojavijo šele čez nekaj dni ah celo tednov. To so normalne posledice nenormalnih dogodkov. Že pogovor o tem lahko pomaga! Če ste postali žrtev kaznivega dejanja, ah če se počutite kot žrtev in potrebujete pomoč, nasvet ali informacijo, nas pokličite po telefoni ali se osebno zglasite na najbližjem Centru za pomoč žrtvam kaznivih dejanj. Prisluhnili in pomagali vam bomo takoj, ko nas boste potrebovali. Naši, posebej za to delo usposobljeni svetovalci, mentorji in prostovoljci vas bodo, če je to za vas pomembno, sprejeli ob vsakem času ali vas celo obiskali na vašem domu, vas prišli iskat na policijo, na Center za socialno delo ali v zdravstveni dom. Imamo veliko znanja o potrebah žrtve ter o posledicah, ki jih ta dejanja pustijo na vas, o vaših občutjih in bojaznih. Razpolagamo pa tudi z informacijami o dogajanju v družbenem prostoru, kjer živite. Zato vam bomo lahko pomagali tudi tako, da vam bomo posredovali druge naslove, odvisno od vaših želja in potreb. Z delovanjem Centra so bili seznanjeni: - šole, - zdravstvene institucije, - centri za socialno delo, - strokovne institucije javnega sektorja, - policija, - preiskovalni sodniki, - sodniki za prekrške, - državni tožilci, - vladne in nevladne organizacije, - društva. NE BODIMO BREZBRIŽNI DO TRPLJENJA DRUGIH! POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ JE PRAVICA ŽRTVE IN DOLŽNOST VSAKE CIVILIZIRANE DRUŽBE! KAKO VAM LAHKO POMAGAMO? Z načinom, kako vas obravnavamo, ne moremo popraviti tega, kar ste doživeli, lahko pa vam pomagamo, da se vaše stanje ne bo poslabšalo in vaše trpljenje stopnjevalo. Pomagamo vam: - da vam nudimo najvišjo stopnjo čustvene in praktične podpore, - da vas sprejmemo z naklonjenostjo in razumevanjem in vam nudimo občutek varnosti, - da vas poslušamo, - da vas razumemo, da razumemo vašo stisko in vaš položaj, - da smo prisotni vselej in takoj, ko boste našo pomoč potrebovali, - da vam dajemo za vas in za reševanje vaših težav pomembne informacije, - da vam pomagamo iskati možne rešitve, - da vam v konkretni situaciji damo praktične nasvete. Odločite se lahko za skupino za samopomoč: - da podelite svoja občutja s sebi enakimi: da odkrivate in raziskujete probleme, ki so nastali zaradi tega, kar se vam je zgodilo; - da ugotavljate, kako je ta dogodek vplival na vaše življenje in na življenje vaših najbližjih ter da skupaj iščete najboljše poti za razreševanje teh težav; - da si boste tisti, ki ste se znašli v podobnem položaju, ponudili predvsem medsebojno podporo, razumevanje in pomoč in tako lajšali občutke osamljenosti, ogroženosti, strahu, jeze, žalosti, včasih tudi občutke krivde, za nekaj, kar so vam prizadejali drugi. Pomagamo vam lahko tudi z zagovorništvom: Zagovorništvo ni odvetništvo, ni pravno zastopanje, temveč informiranje, ki je v interesu žrtve, predvsem pa je nudenje emocionalne in konkretne pomoči v postopkih, ki vas čakajo zato, ker ste postali žrtev kaznivega dejanja. POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA! Ko sem se peljal po ogledu naše občine, sem srečal prijazno žensko, ki je imela v rokah velika grbanja. Šariki Dajč želimo, da jih še najde več v naslednji gobarski sezoni. ŽUPAN Občine Gornji Petrovci Franc Šlihthuber 21 ZA BRIHTNE GLAVE DECEMBER 1999 2000 * NAGRADNA KRIŽANKA * 2000 2000 SREČNO 2000 28 Dragi ljubitelji križank! Pred Vami je zadnja križanka zadnjega leta, ki ga začenjamo pisati z enko. Pospravimo ga v staro šaro in si zaželimo lepši in boljši svet. Želim Vam srečno in zdravja polno novo leto 2000. Odprimo si šampanjec na mnoga zdrava leta. Tudi tokrat Vam ponujam, da svoj prosti čas posvetite naši novoletni križanki. Rešite jo, izpolnite nagradni kupon in ga pošljite na naslov Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31 d, 9203 Petrovci do 20. januarja 2000. Pri žrebanju za nagrade bomo upoštevali le originalne in pravilno izpolnjene kupone. Obilo zabave in srečo pri žrebu Vam želi Alex, NAGRADNI KUPON SREČNO 2000 Spoštovani reševalci križanke! Izključno originalne nagradne kupone izrežite iz Novin in pošljite na naslov: Občina Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 31/d, 9203 Petrovci, do 28.01.2000. Nagrade: 1. Marta Perš, s.p. Gornji Petrovci 91 - denarna nagrada v vrednosti 10.000,00 SIT 2. Vinogradniški center Ivanovci - večerja za dve osebi 3. Občina Gornji Petrovci - knjiga “Alternativni načini zdravljenja” 29 brez besed DECEMBER 1999 30 BREZ BESED DECEMBER 1999 31 POROČILO o izidu žrebanja nagradne križanke, ki je bila objavljena v 9. številki glasila Občine Gornji Petrovci “NOVINE”, v mesecu septembru 1999. Žrebanje dobitnikov nagrad je bilo opravljeno 08. novembra 1999 v prostorih Občine Gornji Petrovci. Prispelo je 44 rešitev. Žrebanje je opravila komisija v sestavi: 1. Aleksander Ružič - predsednik, 2. Biserka Kuronja - tajnik, 3. Sabina Abraham - član. Rešitev oz. geslo križanke je bilo: NOVA GORIČKA ŽELEZNICA Z objavo nagradne križanke so bile objavljene naslednje nagrade: 1. nagrada - to je denarna nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT, ki jo prispeva Občina Gornji Petrovci. 2. nagrada - to sta dva zaboja jabolk, ki ju prispeva Gomboc Silvester, Križevci 137. 3. nagrada - to je en zaboj jabolk, ki ga prispeva Jože Cifer iz Kukeča 16. Z žrebanjem pa so bile nagrade razdeljene takole: 1. nagrado - denarna nagrada v vrednosti 5.000,00 SIT prejme Krahler Zlatica, Stanjevci 78. 2. nagrado - dva zaboja jabolk prejme Sanja Svetec, Gornji Petrovci 35/a. 3. nagrado - en zaboj jabolk prejme Irma Zelko, Gornji Petrovci 71. Vsem dobitnikom nagrad iskreno čestitamo, vse občane Občine Gornji Petrovci pa vabimo, da tudi v bodoče aktivno sodelujejo pri reševanju naših nagradnih križank. NOVINE izdaja Občina Gornji Petrovci ZA ZALOŽBO: župan Franc Šlihthuber GLAVNI UREDNIK: Franc Šlihthuber UREDNIK: Nataša Kuhar LEKTOR: Nada Dekovski ČLANI: Aleksander Ružič Ciril Kozar Marija Časar Simon Perš NAKLADA: 900 izvodov TISK IN IZDELAVA: Solidarnost d.d.. Murska Sobota Biserka Kuronja 32