glasilo GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE GIF INGRAD CELJE LETO XXV. - ŠT. 8, 9 - 8. SEPTEMBER 1983 Priznanje izvajalcem ob otvoritvi jeklovleka INFORMACIJA O POSLOVANJU V PRVEM POLLETJU 1983 NA RAVNI DO INGRAD CELJE Kljub težavam brez izgub Ob letošnjem prazniku občine Celje, 20. juliju, je bila v Železarni Štore otvoritev novega objekta, proizvodne hale Jeklovlek. Gradnjo objekta je naša temeljna organizacija gradbena operativa Celje pričela spomladi 1981, prvi stroji v hali pa so šli v pogon 5. oktobra 1982. Vrednost opravljenih del je blizu 100 milijonov dinarjev. Na svečanosti, ob otvoritvi tega pomembnega objekta za slovenske železarne, še posebej Železarno Store, so podelili priznanja In plakete tistim organizacijam združenega dela In posameznikom, ki so svoja dela opravljali v skladu z obveznostmi in nekateri celo bolje, kot so smeli od njih pričakovati, so poudarili v govoru pred podelitvijo 16. priznanj in 12. plaket. Naši dobitniki: Železarna Štore, delavski svet TOZD Jeklovlek podeljuje priznanje Ingradu TOZD, Gradbena operativa Celje, plaketo dipl. Ing. gradb. Janiju Arnušu In Viliju Peteclnu (oba TOZD GO Celje) ter priznanje Ingradu, TOZD Gradbena operativa Šentjur, za uspešno delo In sodelovanje pri Izgradnji In opremljanju nove proizvodne hale in prizidka TOZD Jeklovlek. Vili Šuster celje - celje - celje - celje - celje KONEC PARLAMENTARNIH POČITNIC — Ne samo za šolarje, tudi za delegate zborov občinske skupščine je konec počitnic. Prve ločene seje zborov celjske občinske skupščine po počitnicah bodo v torek, 20. septembra. To pa tudi pomeni, da se bodo pred tem sestale delegacije in konference delegacij. Sicer pa bodo delegati med drugim ocenili izvajanje resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v prvem polletju letošnjega leta ter poročilo o izvajanju programa tretjega občinskega samoprispevka. V predlogu dnevnega reda pa je še več predlogov in osnutkov občinskih odlokov, ne nazadnje nekatere kadrovske zadeve in podobno. CELJSKI OBRTNI SEJEM — Letos že šestnajstič po vrsti. Tudi tokrat na Golovcu, sicer pa od 16. do 25. septembra. Ce sodimo po dosedanjih, zlasti lanskem, gre v celjskem primeru za prikaz celotnega slovenskega malega gospodarstva, za predstavitev zasebne in družbene obrti pa tudi za predstavitev ponudbe mnogih tujih izdelovalcev opreme in orodij za potrebe obrti. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE VABI V NOVO SEZONO — Ali z drugimi besedami — v teku je vpisovanje dosedanjih in novih abonentov, se pravi stalnih obiskovalcev gledaliških predstav v celjskem Talijinem hramu. V repertoarju za sezono 1983/84 je sedem del, s katerimi gledališki kolektiv nadaljuje tisto svojo programsko pot, na kateri ne sme manjkati slovenska noviteta, igra za otroke in mladino, delo iz svetovne klasike in dela sodobnikov. Kot slovenska noviteta bo letos delo Denisa Poniža: škof Tomaž Hren. Gre torej za prikaz zgodovinske osebnosti iz časa protireformacije. — V tem, ko je čas za vpisovanje dosedanjih abonentov od 1. do 15. septembra, se bodo novi vpisovali od 16. do 24. septembra. Gledališka blagajna pa je odprta vsak dan, razen ob nedeljah, od 9. do 11. in od 17. do 19. ure (telefon 25-357). Evidentiranje V tem času poteka evidentiranje novih kandidatov za odgovorne funkcije v družbenopolitičnih organizacijah In samoupravnih organih DO in TOZD. Te naloge se moramo lotiti z vso odgovornostjo, da bomo izbrali za posamezne odgovorne funkcije najprimernejše in najsposobnejše delavce. Za področje gradbeništva v prvem polletju tega leta ni bilo pričakovati pomembnejših sprememb pri oživljanju dejavnosti in odpravljanju problemov, ki so se pojavljali v celotni reprodukcijski verigi. V tem obdobju je na tržišču primanjkovalo nekaterih vrst gradbenih materialov, vendar je bila oskrba naših gradbišč kljub vsemu zadovoljiva. Celotno poslovanje delovne organizacije v obravnavanem obdobju ni bilo ugodnejše od poslovanja v enakem obdobju lanskega leta. Dohodek na ravni Ingrada je povečan za 23 % in ne dosega odstotka rasti inflacijske stopnje, kar pomeni, da je dosežen dohodek letos realno manjši od doseženega dohodka v prvi polovici lanskega leta. Vzrokov za tako stanje je več. Osnovnega pa je treba iskati v omejevanju naložb, kar pomeni za gradbince manj dela. Tudi struktura pridobljenih del se je spremenila. Če že pridobimo nova dela, so to večinoma manjši objekti, adaptacije in dozidave, ki ne vplivajo na ekonomičnost gradbenih del, oziroma ne dajejo dobrih finančnih rezultatov. Seveda pri takih objektih ne moremo primerno zaposliti gradbene opreme in strojev. Veliko težav, zlasti v industriji gradbenega materiala, je povzročila politika cen, ki je dopuščala nesorazmerje med podražitvami surovin ter energije z zamrznjenimi cenami končnih izdelkov. Letošnje leto se je bolj kot doslej med gradbenimi organizacijami združenega dela odvijala ostra konkurenca za pridobitev dela. Gradbene firme so druga drugi zbijale cene, celo pod mejo pokritja. Poleg problema konkurence je bila ves čas prisotna težnja investitorjev po kreditiranju s strani izvajalca gradbenih del. Ob tem se nam vsiljuje vprašanje: koliko časa bomo še gradbinci sposobnj dajati kredite, ko vendar vemo, da nam akumulacija v temeljnih organizacijah pada in ko nam likvidnost že sedaj povzroča težave? Kljub omenjenim težavam pa v nobeni temeljni organizaciji ne beležimo motenj v poslovanju, oziroma izgube. Pe prvem trimesečju so bjli izdelani programi za odpravo motenj v poslovanju v TOZD GO Laško, TOZD Me- hanizacija in TOZD IGM Medlog. Glavni vzrok za motnje v poslovanju je bil v vseh temeljnih organizacijah nedoseganje proizvodnje, oziroma izpad proizvodnje v januarju in februarju zaradi slabih vremenskih razmer in s tem nepokrivanje visokih fjksnih stroškov amortizacije, zavarovanja ter registracije voznega parka. Obseg proizvodnje se je v drugem trimesečju normaliziral in zato v prvem polletju tudi v teh TOZD ni motenj v poslovanju. Bilanca razporejanja dohodka In čistega dohodka ter struktura delitve celotnega prihodka. Kljub zaostrenim pogojem na tržišču beležimo v prvem polletju, v primerjavi z enakim obdobjem lani, nominalen porast dohodka za 23 °/o, čistega dohodka za 15%, osebnih dohodkov za 11 %, poslovnega sklada za 31 % ter rezervnega sklada za 47 odstotkov. Planirani dohodek je dosežen s 54 odstotki, čisti dohodek z 52 odstotki, planirani osebni dohodki z 49 odstotki, poslovni sklad s 84 odstotki in rezervni sklad s 54 odstotki. (Nadaljevanje na 2. strani) Zdravstveni dom na Vranskem. Objekt je zgradila TOZD GO Žalec. Organiziranost delovne organizacije V tem mesecu so nas obiskali predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij in Skupščine občine Celje z namenom, da se seznanijo s stabilizacijskimi prizadevanji našega kolektiva. V ta namen smo pripravili kratko informacijo o delu na stabilizacijskem programu naše delovne organizacije ki jo v skrajšani obliki posredujemo tudi vsem članom kolektiva. Gospodarski položaj Jugoslavije je vplival tudi na razmere v DO Ingrad tako kot na celotno gradbeništvo in gradbeno industrijo, pri čemer je potrebno poudariti hiter prehod iz konjunkture v recesijo in iz tega izhajajoča nasprotja in probleme. Vprašanje tržišča iz ponudbe in povpraševanja, produktivnosti delovnih sredstev, kapitala in ljudi, tehnično tehnološke naprednosti, organiziranosti, konkurenčnosti in mnoga druga so izstopila tako hitro in izrazito ter s takšno težo, da je bilo potrebno nemudoma pričeti z njihovim reševanjem. Pri tem je bilo seveda potrebno pogledati v oči dejstvom, posebej še tistim z negativnimi učinki in pripraviti načrte za uresničitev: A) Programa za odstranitev in saniranje najbolj kritičnih točk v delu in poslovanju DO Ingrad. B) Načrta usmeritve DO Ingrad na področju poslovne konsolidacije z uvajanjem sodobnih metod in tehnik dela — srednjeročno. C) Program hitre in sprotne realizacije aktivnosti iz A in B v delo in obnašanje. Iz rezultatov dela na teh treh področjih pričakujemo nekaj pomembnih rezultatov kratko opredeljenih v večji proizvodnji, večji storilnosti, nižjih stroških in cenah, boljši kakovosti ter iz njih izhajajočih: socialni varnosti, zagotovitvi standarda delavcem, posodobitvi tehnologije in poslovanja, večji konkurenčnosti, kakor tudi hitrejši razvoj in napredek delovne organizacije. Program realizacije sprememb Pri oblikovanju programov in načrtov, ki morajo zagotoviti uresničitev v uvodu omenjenih ciljev, smo skrbno pretehtali in opredelili: — aktivnosti, ki jih moramo realizirati takoj ter s tem odstraniti motnje in v daljšem razdobju nakopičene probleme; — aktivnosti, ki so potrebne za načrtno modernizacijo dela in poslovanja v posameznih funkcijah in v celotnem poslovnem sistemu delovne organizacije Ingrad; — aktivnosti, ki so potrebne za aplikacijo in delovanje načrtovanih sprememb in dopolnitev na področjih novo oblikovanih ciljev, delitve in združevanja dela, načina dela, vsebine dela ter metod in tehnik, ki povezujejo skupno delo. Sam program pa obravnava sorazmerno zahtevno vsebino in zadolžitve, ki so razpoložljive v prilogah 1 in 2 kot »Načrt aktivnosti«, ki zagotavljajo napredek DO' Ingrad in »Zaključki in sklepi« problemske konference AK ZKS GIP Ingrad ter v »Informacijah« 1—7, ki predstavljajo povzetek delovnih materialov za realizacijo programov. (Gradivo smo delno objavili v našem glasilu že pred tem, v celoti pa so dobile gradivo vse TOZD in sektorji v DSSS.) Sam program zajema in obravnava bistvene spremembe na področjih: a\ Delitve in združevanja dela na makro, mezzo in mikronivoju. b) Kreativnosti in sistematike dela v funkciji Priprave pioizvodnih procesov. c) Sistema in tehnik dela na področju krmiljenja proizvodnih procesov v planu procesa. d) Tržnega nastopa združenih potencialov prodaje, inženiringa in priprave. e) Materialnega poslovanja in upravljanja sredstev, vloženih v reprodukcijski material. f) Urejanja normativov kot snov za planiranje in motiviranje delovnih dosežkov. g) Združevanja instaliranih kreativnih in izvedbenih potencialov na skupnih ciljih — projektih. h) Racionalizacija dela in poslovanja posebej v evidenčnih in administrativnih dejavnostih in še niz drugih del, ki izhajajo iz kontekstov sprejetih ciljev in odločitev. Ob tem velja posebej poudariti dejstvo, da program ni rezultat paničnih ukrepov, temveč načrtna konsolidacija delovanja in usmerjanja celotnega poslovnega sistema na nivo, ki zagotavlja čvrsta izhodišča kvalitetnemu razvoju. Cilji sprememb Čeprav so cilji sprememb, ki jih želimo doseči z realizacijo predstavljenih programov dela zajeti že v uvodni obrazložitvi, deloma pa v programu realizacije sprememb iz točke 2, jih je smotrno, posebej še kot srednje in dolgoročne, navesti. Želimo namreč: Razviti in usmeriti proizvodne in pripravljalno kreativne potenciale DO Ingrad iz ve-likoobrtniških v industrijske oblike ter v delo in razmišljanje instalirati tehnike in metodiko, ki to tudi omogočajo. S kreativnimi rešitvami, poslovno solidnostjo, kakovostnim delom in cenami omogočiti enakopravno nastopanje Ingrada na tujih in domačih tržiščih. Mobilizirati združene potenciale DO Ingrad za nastope na tržiščih ter preusmeriti lokalno gledanje v delo na skupnih ciljih in projektih. Izoblikovati sistem koordiniranega dela na področjih tehnike in tehnologije, komerciale in trženja, socialne varnosti, razvijanja in raziskovanja ter ustvariti med organizacijskimi tvorbami in ljudmi mostove namesto prepadov. Omogočiti kadrom dostop do in uporabo znanj in spoznanj, ki bodo manjšala razlike med najbolj razvitimi in nami. Zagotoviti simbiozo in iz nje izhajajoče sodelovanje med samoupravo, družbenopolitičnimi organizacijami in strokovnimi institucijami na osnovi skupno verificiranin ciljev in poti do njih. To pomeni, da si želimo poleg čisto eksistenčnih in materialnih osnov ustvariti in zgraditi tudi baze za kvalitetni in hitrejši razvoj ljudi in okolja, v katerem bodo delali. Način realizacije programa in sprememb V duhu izpostavljenih ciljev je zgrajen tudi sistem realizacije sprememb, ki temelji zmeraj na' analizi stanja, oceni možnosti in potreb, definiranju ciljev, pripravi načrtov realizacije in realizaciji načrtov; pri čemer so v vseh fazah vKljučene: strokovna struktura in vodstva procesov, samoupravni organi in družbenopolitične organizacije, zastopani v posebnih in institu-cialnih telesih. Poudarjeni so elementi sodobnega načina dela kot so: — timsko delo z interdisciplinarno zasedbo timov, — koordinirano delovanje, snovanje in odločanje na osnovi skrbno pripravljenega gradiva; — pozitivna naravnanost na reševanje problemov in popolna odprtost dela, kar ilustrira: — šest strokovnih timov delujočih na posameznih področjih programa, — koordinacijski tim sestavljen iz predstavnikov navedenih šest timov, — posebna delovna skupina imenovana od akcijske konference ZKS GIP Ingrad, — koordinacija glavnega direktorja I, — koordinacija glavnega direktorja II, kjer se predlogi sprememb pripravljajo, utemeljujejo in strokovno ter poslovno politično ocenjujejo do stopnje, na kateri se prezentirajo samoupravnim organom in družbenopolitičnim organizacijam. Posebej pa je potrebno poudariti tudi metodiko dela, ki je bila izpostavljena že na AK ZKS GIP Ingrad, po kateri so novitete in spremembe: predlagajo in načrtujejo, uvedejo in preizkusijo, dopolnijo in popravijo, uzakonijo, s čemer je omogočena seveda mnogo večja dinamičnost, pripravljenost in kakovost spremembe. Problemi In perspektive Čeprav večjih problemov v snovanju, uvajanju in sprejemanju novitet še ni, je vendar mogoče pričakovati tudi izpade, kritike in zlonamerne interpretacije dela, odločitev pa tudi ljudi. Stara in naučena praksa, piidobljeni privilegiji v delu in položajih, avtokracija, nenadomestljivost, odpor proti spremembam in poudarek osebnih pred skupnimi inte- resi so lastnosti, ki jih je pri večini ljudi mogoče, pri nekaterih težko in pri manjšini nemogoče, eliminirati. Od tod bodo, če bodo, izhajale tudi špekulacije z zakonom o ZD, zakonom o delovnih razmerjih, statutom, postopki, odnosi in podobnim, katere je mogoče pričakovati. Menimo, da bomo v stanju z jasno besedo, z dejanji in z javno oceno razčistiti tudi takšne primere. Proces, ki smo ga pričeli z organizacijsko in poslovno konsolidacijo pa seveda ni časovno determiniran. Enako kot razvoj se bo moral zmeraj znova prilagajati času, potrebam in pogojem. Zaradi tega dajemo poudarek na hitrosti in kakovosti celotnega sistema pred trenutnimi efekti v posameznih funkcijah in skupnosti pred posameznikom. Vemo in trdno smo prepričani, da mora delo, ki ga sedaj opravljamo, rezultirati v trdno in kakovostno perspektivo DO Ingrad. Informacijo pripravili: Janko Golob, Mirko Vlasak, Viktor Opaka razmišljajmo - ukrepajmo Ko človek odhaja v pokoj... Odhod v pokoj pomeni za slehernega delovnega človeka pomemben dogodek v življenju. NI naključje, če mnoge prevzame v tem času stiska In če se Jim pojavljajo vprašanja — kaj pa zdaj In kaj v prihodnje. Na vsak način Je odhod v pokoj tisti korak, na katerega bi moral biti sleherni delovni človek pripravljen. Tak korak tudi ne pomeni prekinitev vezi s kolektivom. Tu so korenine, ki Jih ni mogoče pretrgati. Seveda pa pri tem velikem življenjskem koraku ne gre samo za občutek posameznika, marveč za mnoga dejstva, ki Jih je dolžna opraviti sredina, v kateri Je človek, ki se poslavlja od aktivnega dela, dolga leta delal, ustvarjal, gradil. S tem kratkim razmišljanjem bi radi opozorili na naloge, ki zadeva v prvi vrsti temeljne organizacije, ki so najbolj povezane s človekom, delavcem. Ne gre samo za slovo, marveč za dosti več. Predvsem za spoznanje, ki se mora vtisniti v človeka, ki odhaja, da bo kolektiv tudi v prihodnje znal ceniti njegov delež pri Izpolnjevanje vsakodnevnih nalog in obveznosti. Tudi ali zlasti v tem se naj kaže skrb za človeka, ki jo tako radi poudarjamo. Nekaj misli, ne samo kot opozorilo, temveč prav tako ali celo bolj za razmišljanje. Misli, ki naj dobijo tudi svoj odmev! -mj- (Nadaljevanje s 1. strani) ZBIRNA BILANCA RAZPOREJANJA DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA I - VI - 1983 v OOP din I - VI IND Doseganje plana 83 1982 T9&5 83/82 CELOTNI PRIHODEK 2.276.095 2.727.218 120 48 PORABLJENA SREDSTVA 1.620.369 1.922.214 119 45 od tega: amortlzac.po predp.stop. 65.359 88.720 136 52 DOHODEK 655.726 805.004 123 54 RAZPOREDITEV DOHODKA ZA: Skupno porabo 66.515 67.784 102 49 Splošno porabo 7.095 9.841 139 55 Delovna skupnost 71.629 82.742 116 56 Amort1zac.nad predpis.stop. 1.586 - - - Obresti 52.131 105.162 202 68 Druge obveznosti 39.854 59.901 150 59 Skupaj obveznosti Iz dohodka 238.810 325.430 136 58 CISTI DOHODEK 416.916 479.574 115 52 BTTO OSEBNI DOHODKI 314.819 350.391 m 49 Sklad skupne porabe - stanov.del 17.642 21.829 124 47 Sklad skupne porabe - splošni del 14.738 13.851 94 41. Poslovni sklad 57.290 75.161 131 84 Rezervni sklad 12.427 18.342 147 54 DOSEGANJE REBALANSA PLANA Celotni prihodek 44 Dohodek 50 STRUKTURA CELOTNEGA PRIHODKA GIP INGRAD i- —VI 1982 1—VI 1983 IND Celotni prihodek 100 100 — 1. Porabljena sredstva 71,2 70,5 99 DOHODEK 28,8 29,5 102 od tega: 2. Obveznosti iz dohodka 10,5 11,9 113 3. Osebni dohodki 13,8 12,8 93 4. SSP — stanovanjski del 0,8 0,8 100 5. SSP — splošni del 0,6 0,5 83 6. Poslovni sklad 2,6 2,8 108 7. Rezervni sklad 0,5 0,7 140 Tako ugotavljamo, da smo To ugotovitev potrdi tudi izpolnili dogovorjeno zaosta- izračun strukture celotnega janje rasti osebnih dohod- prihodka, kov za rastjo akumulacije. Ivo Steble Reševanje stanovanjske problematike še vedno Časi, ko smo v Ingradu letno kupili 10 do 15 ali celo več stanovanj, so za nami. Nekaj let nazaj je bilo možno z novimi in zamenjavami manjših za večje stanovanje rešiti letno tudi do 30 stanovanjskih problemov. Ko sedaj z letnimi plani razporejamo sredstva za stanovanjsko gradnjo, se TOZD odločajo v glavnem za kreditiranje, skupaj pa letno v OZD namenimo sredstva 'e za 2 do 3 nova stanovanja. To je za 3000-članski kolektiv toliko kot nič, če upoštevamo strukturo zaposlenih in z njo v zvezi potrebe po stanovanjih. Takšna je kratka predstavitev trenutnega stanja in možnosti za reševanje stanovanjske problematike v Ingradu. Obseg potreb po stanovanjih In kreditih Trenutno je v evidenci pieko 100 prošenj za stanovanja. Največ jih je iz celjskih TOZD. Med njimi prevladujejo delavci iz proizvodnje (GO Celje, IGM, Mehanizacija), pa tudi iz DSSS. Prioritetne liste v TOZD iz leta 1980 so v precejšnji meri že rešene z izpraznitvijo starih stanovanj, zamenjavami, skupaj z drugo OZD, s solidarnostnimi stanovanji, s preusmeritvami v nakup stanovanja ali gradnjo hiše. Tako je večina prosilcev, ki so trenutno v evidenci, še zunaj prioritetne liste. Nekatere TOZD zato že pristopajo k izdelavi nove liste. še vedno ostaja struktura potreb po TOZD podobna kot pred leti — v urbanih krajih večje potrebe po stanovanjih, zunaj teh pa po kreditih. To je tudi edini razlog, da zunanje TOZD u-spešneje rešujejo stanovanjske probleme — s kreditiranjem (lažje je pridobiti gradbeno parcelo in veliko cenejša je kot v mestnih središčih, veliko delavcev pa jo pridobi od staršev). V zadnjih letih se je počasi začelo spreminjati tudi to razmerje. Precej delavcev se je po daljšem brezuspešnem čakanju na stanovanje odločilo za namensko varčevanje in nakup ali gradnjo. Iščejo tudi možnosti za a-daptacije starih stanovanj. Takšne premike je spodbudilo tudi delo v Iraku. Zdaj letno zaprosi za kredit med 260 do 300 delavcev, torej precej več kot za stanovanja. V letošnjem letu je za kredite namenjeno 17,425.000 din, od tega 3,500.000 za kadrovske potrebe. Manjša sredstva po zaključnem računu za leto 1982 so vplivala, da je letos za kredite za tretjino manj sredstev kot lani. Reševanje z OZD zakonca Primerov skupnega reševanja z OZD, kjer je zaposlen zakonec našega delavca, je čedalje več. To spodbujajo zlasti finančne težave vseh tozd pri nakupu stanovanj. V glavnem se poslužujemo dveh oblik — vsaka OZD enako število primerov v celoti brez kreditiranja, ali pa vsaka 50% vrednosti stanovanja tako, da je ena nosilka nakupa, druga pa kreditira nakup s 50% udeležbo. Čas, v katerem pride do rešitve, traja okrog 1 do 2 leti, odvisno od pogojev, ki jih zakonca izpolnjujeta za dodelitev stanovanja v svoji OZD. Zamenjave stanovanj V zadnjih dveh letih, odkar traja stanovanjska kriza in postopno zviševanje stanarine in ostalih stroškov za stanovanja, se je povečalo število interesentov za zamenjavo večjega stanovanja za manjše. To se zdi sicer zelo vabljivo, praktično pa ni možno v krajšem času na ta način rešiti nič problemov. Zakaj? Zamenjavo iščejo v glavnem starejši zakonci, ki so ostali sami v velikih stanovanjih. Želijo manjša, s centralno kurjavo, v nižji etaži in v naprej predvideni lokaciji. Enosobnih stanovanj praviloma ne sprejmejo z izgovorom, da so premajhna, pa tudi z lokacijo jim je težko ustreči (normativ za 2 osebi je enosobno stanovanje). Problem je potrebno osvetliti še z druge plati. Starejši vsekakor želijo zamenjavo, ker je veliko stanovanje danes že precej drago za vzdrževanje, imajo tudi težave s hojo po stopnicah, hkrati pa se bojijo novega okolja in ne nazadnje tudi ločitve od dela pohištva, ki ga ob utesnitvi morajo opustiti. Najraje zamenjajo stanovanje v istem okolju, to pa je velikokrat z naše strani nemogoče. Prav zato so bile doslej najbolj uspešne tiste zamenjave, ki so si jih našli delavci sami. Koordinacijska komisija je 19. 7. 1983 sklenila, da jih je potrebno spodbujati, hkrati pa paziti, da ne zmanjšujejo obstoječega stanovanjskega fonda, ampak z njimi rešimo čimveč stanovanjskih problemov. Problematika sredstev In varčevanje Po zaključnem računu za leto 1982 vse TOZD niso ustvarile stanovanjskih sredstev (IGM, Mehanizacija), TOZD Laško pa že nekaj let ne ustvari dovolj sredstev za lastne potrebe. Ta problem smo letos malenkostno ublažili s kadrovskimi sredstvi in delno s solidarnim posojanjem med TOZD. Problem je toliko večji, ker prav liste TOZD, ki bi sicer morale ustvariti največ sredstev in imajo tudi največ potreb, niso ustvarile nič. Te TOZD imajo tudi velike obveznosti iz anuitet in letos je bilo potrebno najprej najti sredstva za pokritje teh, šele nato za najnujnejše potrebe delavcev. Ker tak način ni umesten in učinkovit za daljše obdobje, predvidevamo pa, da bo v prihodnje takšnih težav še več, je koordinacijska komisija za stanovanjske zadeve 19. 7. 1983 sklenila, da pristopimo k spremembi samoupravnih aktov in k ponovnemu združevanju stanovanjskega sklada. Združena sredstva bi z letnimi plani in po kriterijih sporazuma vsako leto razdelili med TOZD po potrebah. S tem bi odpravili precej neenak položaj delavcev za reševanje stanovanjske problematike med TOZD v zadnjih štirih' letih, ko je bila uspešnost rešitve stanovanjskega problema bolj odvisna od tega, v kateri TOZD je delavec zaposlen kot pa njegova dejanska potreba. Trenutno je stanje takšno, da v nekaterih TOZD lahko delavec dobi stanovanje v zelo kratkem času, oziroma kredit v višjem znesku, medtem ko v nekaterih TOZD traja čakalna doba tudi do 5 in več let, zneski kreditov pa so bistveno manjši. Takšno usmeritev je podprl tudi DS DO in priprava samoupravnih aktov je že v teku. Pri predvidenih spremembah je nujno dodati še pojasnilo, da nikakor ne gre za odtujevanje pri odločanju o sredstvih in stanovanjskih problemih TOZD. Gre za vsebinski premik, ko TOZD, ki v določenem letu ne potrebuje v celoti svojih sredstev, le-ta solidarnostno združi za tiste TOZD, ki nimajo dovolj sredstev za svoje potrebe. Vsi delavci Ingrada, ne glede na to, v kateri TOZD delajo, bi s tem imeli enake možnosti za reševanje stanovanjskega problema. V tem je bistvo solidarnosti in končni namen sklada skupne porabe. Zato takšno združevanje dovoljuje tudi zakon. Pri kadrovskih sredstvih bi bilo potrebno v aktih bolj določno opredeliti način in obseg združevanja — morda le v primerih, ko gre za konkretni primer in le v višini, ki je potrebna, brez avtomatizma po odstotku iz pravilnika. Varčevanje za stanovanje je danes nujno za vse zaradi lastne udeležbe in pogoja bank, ki v letu 1985 ne bodo dajale posojil, v kolikor posojilojemalec ne bo imel že zaključenega najmanj dveletnega varčevanja (z enkratnim pologom, ali rednimi mesečnimi pologi). To pomeni, da letos poteka zadnje leto za pričetek varčevanja. Razpisi posojil pri stanovanjskih skupnostih so že letos vsebovali pogoj, da lahko kandidira za posojilo tisti, ki najmanj eno leto namensko varčuje. Zato je ko-oidinacijska komisija letos spomladi sklenila, da je potrebno delavce o tem obvestiti in vse, ki že imajo prošnje za stanovanje ali kredit, na to opozoriti. Vsak mora skupaj s prošnjo predložiti še varčevalno pogodbo. Možno je, da delavcem nakazuje mesečne obroke delovna organizacija ob izplačilu osebnih dohodkov. Za obvezno namensko varčevanje tistih, ki rešujejo stanovanjski problem se je odločno zavzela tudi mladin- ska organizacija, ki je v letu 1982 organizirala okroglo mizo o stanovanjski problematiki mladih v Ingradu. V novih samoupravnih aktih bi bilo potrebno točno opredeliti, katere kategorije delav- v krizi cev so upravičene do najemniškega stanovanja, kateri delavci pa morajo sami reševati stanovanjski problem, DO pa jim pri tem samo pomaga s kreditom. Marija Gazvoda FOTOREPORTAŽA Montaža nosilca iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD iz naših TOZD DRUGI O NAS: Do sedaj so se izkazali V časopisu »Glas«, ki ga izdaja SZDL Banja Luka, je bil 25. julija 1983 objavljen članek z naslovom »Graditelji pred rokom«, v katerem pišejo o našem gradbišču v Srbcu: »Gradnja blagovne hiše v Srbcu teče neovirano In povsem verjetno je, da bo ta nujno potreben objekt gotov In predan v uporabo v maju prihodnjega leta, tako kot je planirano. Gradbinci Ingrada iz Celja, katerim ja zaupana gradnja blagovne hiše, so se z dosedanjim delom uveljavili kot Izredno dobri Izvajalci, o čemer najbolj priča podatek, da so do sedaj predvidena dela končali 15 dni pred rokom li če ne bi bilo težav okoli preskrbe betonskega železa, bi bili delavci Ingrada cel mesec pred dogovorjenimi roki izgradnje«. Blagovna hiša v Srbcu s 3950 kvadratnimi metri koristne površine bo bistveno vplivala na boljšo oskrbo tamkajšnjih občanov. Inve- stitor je delovna organizacija »Posavina«, ki je za izgradnjo namenila 135 milijonov dinarjev. Delo izvajajo delavci temeljne organizacije GO Celje, vodja gradbišča je dipl. inž. Jani Arnuš, delovodji pa Rafko Godec in Vinko Narinski. Glede na sedanji potek del in kako se vključujejo ostali proizvajalci, bomo objekt pravočasno zgradili, nam je po telefonu povedal vodja gradbišča. V. Šuster Gradnja blagovne hiše v Srbcu. Izvajalec del TOZD GO Celje. Inž. Alojz Pšeničnik ob prevzemu vodenja TOZD Prevozi Ljubljana Le s skupnimi Temeljno organizacijo PREVOZI Ljubljana v okviru delovne organizacije Ingrad vodim še ne polna dva meseca. V tem času je praktično nemogoče spoznati vso problematiko, ki je nastajala v minulih letih. Kljub temu lahko opozorim na najpomembnejše naloge, na katere bomo morali v najkrajšem času odgovoriti. napori Naloge izstopajo iz dvojne problematike, in so: — eksterne narave, na katere sama TOZD ne more dosti vplivati, vendar pa čuti učinke, ki izvirajo iz težkega gospodarskega položaja in neusklajenega gospodarskega razvoja. Tu bo potrebna pomoč delovne organizacije in širše družbene skupnosti; — interne narave, v sami TOZD Prevozi, DO in SOZD. na katere imamo možnost večjega vplivanja. Neustrezen razvoj v prejšnjih letih je pripeljal do sedanjega stanja v TOZD, ki je zelo pereče. Dotrajanost avtoparka, težke in lahke mehanizacije, mehaničnih delavnic ter nezadostna tehnična opremljenost peskokopov, vse to prispeva, da TOZD posluje na meji rentabilnosti in da je resnično ogrožena socialna varnost delavcev. Očitno je, da je bila v prejšnjih letih dana premajhna skrb temu problemu. Delovna organizacija pa je vse preveč zatiskala oči in odrivala probleme TOZD. Glede na takšno stanje je nujno potrebno celovito pristopiti k postopnemu reševanju teh problemov, pri tem pa je potrebno upoštevati možnosti potreb na tržišču. Prepočasno pridobivanje zemljišča v šiški, v industrijski coni, je tudi pripomoglo, da se posamezne naloge niso mogle sproti reševati. Zato je nujno urediti lastništvo in vso potrebno dokumentacijo in si tako zagotoviti možnost dolgoročnega razvoja te dejavnosti. Pri upoštevanju sedanjega gospodarskega položaja in panoge gradbeništva se moramo z odgovornimi dejavniki dogovoriti ali je kratkoročno bolj smotrno sanirati obstoječe objekte in začasno ostati na sedanji lokaciji. Pomembno vprašanje, ki je še odprto, je organiziranje potrebne izpostave DSSS v Ljubljani, ki bi služila izključno potrebam ljubljanskih TOZD. Z organiziranjem te službe, predvidoma v Šiški, in z ustrezno kadrovsko zasedbo in primerno računalniško opremo, bi bjla naloga v celoti realizirana. Služba naj bi imela natančno opredeljene naloge in opravila s poudarkom r.a dobro vzpostavitev tokov med TOZD in DO, kar je osnova za racionalno poslovanje. Opažam tudi neustrezne povezave v DO Ingrad, oziroma SOZD Giposs. Dogaja se, da zaradi neusklaje- nega nastopanja na tržišču (ponudba POC Semenarna) izgubljamo pomembna dela, ki bi bila v tem trenutku še kako dobrodošla za ljubljanske TOZD. V nekaj mislih sem analiziral sedanje stanje jn morebitne vzroke, ki so pripomogli k slabemu stanju v TOZD. Nakazal sem tudi nekaj možnih rešitev, katere moramo reševati skupaj v okviru DO, oziroma SOZD. TOZD GO LAŠKO Obrat Dem it fasade Stabilizacijski ukrepi in energetska kriza so nas prisilili, da smo pričeli iskati nove načine izvajanja gradbenih del. Težnja po večjem varčevanju z energijo zahteva u-porabo čim boljših izolacijskih materialov. Raziskave so pokazale, da je stiropor zelo dober toplotni in zvočni izolator, zato smo se v naši TOZD odločili, da pričnemo z izvajanjem DEMIT fasad. To pa ni bil edini vzrok za to našo odločitev, temveč tudi dejstvo in potreba za zaposlitev naših delavcev, saj so ekonomske razmere take, da se vedno bolj zmanjšujejo investicijska gradbena dela. Mislimo, da smo svoj namen dosegli. Trenutno imamo strokovno usposobljenih 30 delavcev, ki so svojo strokovnost pridobili ob delu in strokovnem vodstvu Timovih inštruktorjev. V začetku smo se srečevali z raznimi problemi, ki so predvsem izhajali iz nepoznavanja trga. Tako smo prvo leto lahko izdelali le 5000 m2 fasad. Danes pa smo v celjski regiji že znani kvalitetni izvajalci. Letošnje leto bomo, žal, lahko izvršili le samo 20.000 m2 fasad, ker nam proizvajalec materialov ne bo mo- gel dobaviti večjih količin, saj tudi njega pestijo stabilizacijski ukrepi, ki se nanašajo na uvoz potrebnih surovin. Naj naštejemo nekaj že dokončanih Demit fasad: blok Srbac, stolpiči Radeče, Debro, stolpiči Šentjur, Petrol, Metka, blok Kozje itd. in preko 20 individualnih stanovanjskih hiš. Za leto 1984 smo si zastavili plan 35.000 m2 fasad. Naša želja je tudi, da prekoračimo regijske meje, za kar je dosti realnih možnosti. Seveda pa bomo, kakor do sedaj, odvisni od proizvajalca Demit sistema. Jožica Ivezič, dipl. gradb. tehnik, vodja obrata Demit fasad Investitorju smo predali prvi blok Lani smo v Debru pri Laškem pričeli z izgradnjo drugega niza stanovanjskih objektov. Njz obsega pet blokov z 80 stanovanjskimi enotami. 2e pri pridobivanju tega dela smo se srečali s težavami, saj je konkurenca izločila vse tiste možne izvajalce, ki so pričakovali u-godne finančne rezultate. Zato smo se vsi delavci zavedali, da lahko pozitivno izvajamo dela le, če se maksimalno angažiramo. Predvsem si nismo smeli privoščiti nobenih kasnitev del, ker bi vsaka zamuda pomenila podražitev repromateri-alov, seveda pa bi bil ob tem tudi naš dohodek manjši- Danes ugotavljamo, da smo se dogovorjenega tudi držali in že predali prvi ob- jekt investitorju, prav tako pa bomo sredi septembra tudi drugega. V kolikor bomo s takim načinom dela nadaljevali, ni bojazni, da ne bi dobili v izvajanje tudi tretjj niz objektov. Maja Bratina ZAHVALA Sodelavcem v tehničnem sektorju, še posebej vodji samoupravne skupine, sindikalni organizaciji skupnih služb in vsem, ki ste mi izkazali pozornost in prijaznost ob moji bolezni, me obiskali v bolnišnici in na domu, se Iskreno zahvaljujem. Izkazana pozornost ml je bila velika spodbuda k hitrejšemu okrevanju. Erna Pelko KAKO GLEDAJO MLADI NA PROBLEMATIKO TOZD MEHANIZACIJA Ocenimo primer hitro in brez „rokavic“ Mladi o sebi in svojem delu Danes sem se odločil, da grem med fante v proizvodnjo in z njimi pokramljam o njihovem delu, življenju.. Ker sem v prejšnji številki obljubil, da bom skušal najti tudi enega izmed naših udeležencev letošnjega Festivala dela, bom to obljubo danes tudi izpolnil. Tako bom predstavil Srečka Crno-gaja iz TOZD Proizvodni obrati. B: Srečko, kje in kdaj si rojen? S: Rojen sem 1966 v Zagrebu. B: Koliko otrok je bilo doma? S: Poleg mene se je rod ji še brat, ki pa je mlajši. B: Kako to, da si pričel v Ingrad: S: Na osnovno šolo je prišel razpis o Ingra-dovih štipendijah in sem se prijavil za poklic soboslikar-ia. B: Pa ti je ta poklic tudi v resnic] všeč in ga rad o-pravljaš? S: Stalno mi je bil »maler« všeč in to delo tudi z veseljem delam: B: Ti si bil eden izmed naših predstavnikov na Festivalu dela v Bugojnem. Kakšni so tvoji vtisi s tega tekmovanja mladih proizvodnih delavcev. S: Vtisov je mnogo, bjlo je lepo in naporno. Veliko sem videl, spoznal nove obraze in navezal prijateljstva. Skratka — težko pa vendar zelo lepo in nepozabno. B: Kaj boš po končanem šolanju — le še nekaj dni te loči do tega dneva — verjetno vojska, pa potem? S: Po šolanju bom verjetno šel najprej v JLA, potem pa še ne vem — ali nazaj k Ingradu ali pa domov. B: Srečko, hvala za tale pogovor in upam, da se kmalu spet vidiva! Blaž Lilija Položaj, y katerem se "je znašla TOZD Mehanizacija, je dejansko v nezavidljivem položaju. Tega se zavedamo tudj mladi, čeprav morda še vedno premalo. S slabšanjem stanja rezultatov v TOZD smo se seznanili že pred letom dni, ko smo slišali za pobudo sindikata, da analizira stanje in poslovanje v TOZD. To je bilo opravljeno v roku treh tednov. V tistem času so bile napovedi TOZD še vedno optimistične, češ, da do izgube v TOZD ne bo prišlo. Toda tisti, ki so položaj poznali še z druge strani, v to niso verjeli in so opozarjali. V tričetrtletju prikazana izguba je potrdila trditve slednjih, ko je že bilo treba izdelati »uradni« sanacijski program. Takrat smo se mladinci konkretneje seznanili z nastalim položajem v TOZD, ki ni kaj prida obetal v prihodnje. Vedeli smo, da brez pomoči ostalih TOZD ne bo šlo. Računali smo, da bo v samoupravnih aktih napisana solidarnost pomagaia TOZD prebroditi težave. To se je tudj zgodilo, saj potem leto nismo končali (po zaključnem računu) z izgubo. Mnogo več pa smo mladi pričakovali od zapisanih aktivnosti, oziroma od ukrepov iz sanacijskega programa, ki je zajel široko paleto nalog. Te so bile razmejene na kratkoročno in dolgoročno izvedbo. Vsekakor pa so bile, oziroma so še, to naloge, ki so rešljive v TOZD in druge bistvene, ki se morajo reševati na nivoju celotne delovne organizacije. Da je bilo to res, smo se mladinci kaj kmalu prepričali in to kar dvakrat: prvič na skupni obravnavi z osnovno organizacijo sindikata in samoupravnih organov TOZD, kjer smo celovito analizirali ukrepe sanacijskega programa, ]n drugič, ko smo na lastni koži občutili vrzel, lahko rečemo manjkajoči prisluh do Mehanizacije od odgovornih v DO. Kaj se je zgodilo? Ko smo v sanacijski program zapisali, da je treba iskati dela tudi drugje, zunaj delovne organizacije, smo v TOZD takoj pristopili k tej nalogi. Uspelo nam je pridobiti pogodbena dela za servisne obrate v večjem obsegu. To je bilo delavcem tudi obrazloženo (v večini so to mladinci mehaničnega in strojnega servisa) in da je treba za takšna dela več in mnogo bolje delati. Poleg tega so bila še vsa vzdrževalna dela avtostrojnega parka naše TOZD, ki smo jih morali opraviti prav tako v roku. Na razpolago pa je bilo manj vzdrževalcev kot. sicer, ker so bili nekateri in so še v Iraku. Torej je bilo treba rokave krepko zavihati. Prišel pa je dan obračuna, ki nas je krepko streznil. Namesto u-streznega, vsaj običajnega učinka, so nam prikazal] minus (vsem servisnim obratom) in seveda tudi minus učinka. To je bila krepka klofuta za več dela, ki še sedaj boli. Po hudi jezi vseh nas, so delavci v servisih le nekako prišli do zaželenega učinka, ne pa tudi vs], ki so morda k temu največ pripomogli (organizatorji). Mladinci smo na svojem sestanku obravnavali te boleče posledice izgube v TOZD. Enotni smo si bili, da zaradi sedanjih objektivnih, iz preteklosti pa predvsem subjektivnih faktorjev, ne morejo in ne smejo biti o-škodovani vsi, tudi tisti, ki so se zavestno trudili, da bi s svojim delom prispevali k boljšim rezultatom. Želimo, da izgubi TOZD posvetimo več časa in da zadevo hitreje in konkretneje obravnavajo, brez »rokavic«, saj ni več časa pa tudi potrpljenja ni več zato. Mladinci TOZD Mehanizacije Bil sem v Radovljici IZVRŠNI ODBOR KONFERENCE 00 SINDIKATA O GOSPODARSKEM PRIZADEVANJU Stabilizacija, naloga nas vseh Za uvod lahko povem, da sem bil presenečen, ko sem zvedel, da sem izbran za slušatelja enomesečne politične šole Zveze sindikatov v Radovljici. Toda, kaj kmalu sem se moral odločiti in tako sem 21. marca krenil v Radovljico, kjer sem živel in nabiral znanje več kot mesec dni. Nastanili so nas v izobraževalnem centru republiške konference Zveze sindikatov. Tu je potekal tudi ves seminar. Na voljo so nam bili vsi učni pripomočki, literatura, sama predavanja pa so potekala v več predavalnicah, ki so sodobno opremljene in omogočajo, kar največji učinek dela. Predavanja so potekala v dopoldanskem in popoldanskem času, in sicer od 8. do 14. ure in od 16. do 19. ure, kar priča o zahtevnosti in težavnosti takšnega seminarja. Toda, priznati moram, da so predavanja potekala v dobrem razpoloženju nas vseh. Po predavanjih pa smo delali v skupinah, kjer smo podano snov analizirali, zastavljali vprašanja, ki smo jih nato postavili predavatelju ali pa ostalim slušateljem. Tako smo resnično pri delu sodelovali vsi in ob izmenjavi mnenj in izkušenj pridobili kar največ. Osnovne teme seminarja so bile: osnove marksizma, družbenoekonomski odnosi v naši družbi, politični sistem socialističnega samoupravljanja, vloga subjektivnega faktorja s poudarkom na vlo- gi zveze sindikatov ter še druge. Organizacija seminarja je bila odlična. Za predavanja smo imeli dobre predavatelje, ki so nosilci najbolj odgovornih funkcij v republiki, federaciji, univerzitetni profesorji, vodstveni delavci, itd. Skratka, vsak izmed njih je dal največji prispevek k uspehu predavanj. Moram povedati, da še nisem slišal tako dobrih razprav, kot smo jih imeli v Radovljici. Predvsem so bile precej kritične, kar je v današnjem trenutku gospodarske krize in izvajanja politike gospodarske stabilizacije, še bolj pomembno. Zvedel sem marsikaj novega, dobil odgovore na mnoga vprašanja, nekatera po so žal ostala tudi odprta, kot se pač dogaja. Toliko o učnem delu seminarja. Poskrbljeno je bilo tudi za družabnost, šport in rekreacijo. Pet tednov je kar hitro minilo. Seminar se je končal 23. aprila, ko smo se dogovorili o izbiri seminarskih nalog in s predavatelji, oziroma mentorji o temah nalog. Na voljo smo imeli mesec dni, na kar smo se 27. in 28. maja ponovno zbrali na zaključku seminarja, ko je bil zagovor seminarskih nalog ter na koncu slavnostna podelitev diplom. Tako nekako sem preživel mesec dni v Radovljici. Pridobil sem precej znanja, obenem pa spoznal kup novih prijateljev. Bogdan Filipčič Že v lanskem letu smo v Jugoslaviji občutili poglobljene ekonomske težave, ki so se v svoji končni obliki odrazile v poslabšanju materialnega in socialnega položaja delavcev in vseh delovnih ljudi. Istočasno se je, po oceni zveznega sveta ZSJ, povečala pripravljenost delavskega razreda, da se pričnejo izvajati ukrepi za gospodarsko stabilizacijo naše družbe. In prav na podlagi zahtev delavcev je bila ustanovljena komisija pri Predsedstvu SFRJ (t. im. Kraigherjeva komisija), ki je imela nalogo, da izdela dolgoročni program stabilizacije. Program je izdelan in je v fazi sprejemanja (sprejemajo ga skupščina SFRJ in nato skupščine republik in pokrajin). Vendar so bili že ob izdelavi objavljeni osnutki vseh delov in Izhodišč v dnevnem časopisju (v vseh dnevnikih v Jugoslaviji!). Zato je moralna obveznost slehernega osveščenega delavca in delovnega človeka, torej tudi slehernega zaposlenega v GIP Ingradu, da ta gradiva prebere in se z njimi podrobno seznani, ker le z znanjem oborožen delavec lahko dobro samoupravlja in lahko poleg svojih interesov in interesov TOZD in OZD u-pošteva širše družbene Interese. Prav v sedanji, gospodarsko zelo težki situaciji, je izrednega pomena za Jugoslavijo in s tem tudi za vse nas, ki smo se zavestno opredelili za svobodno, socialistično in samoupravno Jugoslavijo, da vrnemo vse dolgove tujini. Da pa bomo sposobni to storiti, se moramo usmeriti v izvoz naših izdelkov, storitev in znanja. Če pa hočemo izvažati svoje izdelke, storitve in znanje, se moramo ustrezno pripraviti na »spopad« s svetovno konkurenco na zunanjih tržiščih, zlasti pa z njihovo ravnijo produktivnosti dela in njihovo organiziranostjo. In, ker je prav dobra organizacija dela in poslovanja nasploh pogoj za prodor na tuji trg, smo v GIP Ingradu pristopili k delu na novi organiziranosti poslovanja z vso potrebno resnostjo in vnemo. »In kje je tukaj vloga sindikata?« — se bo marsikdo vprašal. Glavna vloga sindikata je v nenehni krepitvi in u-trjevanju odločujoče vloge delavskega razreda v družbeni reprodukciji in v nadaljnjem razvijanju socialističnih samoupravnih odnosov. Zato, izhajajoč iz teh nalog, je zlasti sindikat in z njim vsi delavci, člani sindikata, odgovoren zato, da z novo organizacijo poslovanja in večjo produktivnostjo dela v GIP Ingradu dosežemo tudi boljše rezutate dela in poslovanja. S tem bomo postavili osnove za razširjanje dejavnosti in za dvig osebnih dohodkov. Letos so se ob prenehanju ukrepa »zamrznitve« cen, cene v Jugoslaviji zelo povečale in ogrožajo življenjski standard delavcev. Zato sindikat zahteva dosledno izvajanje programa stabilizacije in hkrati zahteva, da se breme ekonomske stabilizacije enakomerno razdeli na vse dele naše družbe in da vsak posameznik nosi svoj del obveznosti in odgovornosti. V GIP Ingradu smo letos ob polletju ugotovili, da smo, kljub zmanjšanemu obsegu del v primerjavi z lanskim letom, dobro poslovali ter da imamo še notranje rezerve, katere moramo Izkoristiti in doseči večjo produktivnost dela in ustvariti večji dohodek. Na podlagi večjega dohodka se bomo opredelili tudi za njegovo ustrezno delitev, ki nam bo zagotavljala nadaljnji napredek naše delovne organizacije. Na svoji zadnji seji je Izvršni odbor KOOS GIP Ingrad podprl predlog dviga osebnih dohodkov za 12% s 1. 8. 1983. Istočasno sta bili sprejeti še stališči, da morajo osnovne organizacije sindikata s svojo aktivnostjo zagotoviti, da bo čimveč del oddano v akordu in da se dobrim delavcem omogoči napredovanje, zlasti tistim, ki pridejo v našo delovno organizacijo in se uveljavijo ter tistim, ki so nosilci proizvodnega dela. Goran Hočevar §§ pravna posvetovalnica PLAČILO LASTNE UDELEŽBE OB ZAMENJAVI STANOVANJA V zvezi z možnostjo zamenjave stanovanja, kakor to urejajo določbe 23. in 25. člena zakona o stanovanjskih razmerjih, se pojavlja vrsta vprašanj: ali lahko stanodajalca zahtevata plačilo lastne udeležbe ob izdaji soglasja za zamenjavo ali se pri določitvi višine lastne u-deležbe upošteva že prej plačana udeležba glede na velikost, oziroma vrednost zamenjanega stanovanja in druga podobna vprašanja. Zakon o stanovanjskem gospodarstvu je predpisal, da je lastna udeležba zakonita obveznost in da mora lastna sredstva prispevati vsakdo, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini. Omenjeni zakon zavezuje k plačilu lastne udeležbe v naslednjih primerih: 1. v primeru, če se pridobi stanovanjska pravica na stanovanju v družbeni lastnini in 2. v primeru preselitve v večje ali večvredno stanovanje. Tisti, ki se preseli v večje ali večvredno stanovanje plača lastno udeležbo le od razlike v revalorizirani vrednosti prejšnjega in novo prido- bljenega stanovanja, če je za prejšnje stanovanje že plačal lastno udeležbo. Iz navedene določbe zakona sledi, da mora plačati v primeru preselitve v večje ali večvredno stanovanje imetnik stanovanjske pravice celotno lastno soudeležbo, če za prejšnje ali manjvredno stanovanje lastne udeležbe ni plačal. Oproščeni plačila lastne udeležbe pa so vsi tisti delavci, ki se preselijo v manjše oziroma manjvredno stanovanje ter delavci, katerih skupni dohodek na družinskega člana ne presega 20 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v SRS. V zvezi z lastno udeležbo za pridobitev stanovanjske pravice kot t. im. uporabnik stanovanja (uporabnik stanovanja je oseba, ki je najmanj dve leti živela z imetnikom stanovanjske pravice, preden je nehal uporabljati stanovanje), lahko povem, da zakon ne pozna takšne oprostitve. Torej je lastno udeležbo potrebno plačati tudi v tem primeru. Zakon namreč določa, da lastne udeležbe ni potrebno plačati: — zakoncu, ki pridobi stanovanjsko pravico zaradi smrti zakonca ali po razvezi zakonske zveze, — občan, ki pridobi stanovanjsko pravico na službenem stanovanju, — nosilcu družbene funkcije, ki pridobi stanovanjsko pravico na stanovanju v kraju zunaj svojega stalnega bivališča, za čas opravljanja funkcije v tem kraju. Štefan Gruškovnjak kršitve delovnih obveznosti V avgustu je skupna disciplinska komisija obravnavala 22 kršitev delovne obveznosti, izdala 3 opomine, v dveh primerih zaradi lažje kršitve ni izrekla ukrepa, za ostale kršitve pa so bili izrečeni naslednji ukrepi: Javni opomin ČUČEK Stjepan — v času bolniškega staleža delal na gradbišču svoje hiše, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Prerazporeditev na druga ustrezna dela KRANJEC Alojz — malomarno opravljanje čuvajskih del in nalog (spanje na delovnem mestu — večkrat), TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Denarna kazen v višini 5% OD JURAK Anton — malomarno in nekvalitetno opravljanje del in nalog, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Prenehanje delovnega razmerja — pogojno na dobo 6 mesecev PREDIČ Novo — neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in 2-krat zamujanje na delo, TOZD IGM Medlog; DŽINIČ Šalih — neopravičen izostanek z dela 3 delovne dni in vinjenost na delu, TOZD GO Ljubljana. — pogojno za dobo 1 leta LOVRENČAK Ivan — neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; TEPEŽ Viktor — neopravičen izostanek z 'dela 5 delovnih dni, TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina; JEVIC Nedeljko, neopravičen izostanek z dela 5 delovnih dni, TOZD IGM Medlog. Prenehanje delovnega razmerja SUMIGA Stjepan — neopravičen izostanek z dela 14 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; ABDULAHI Ramadan — neopravičen izostanek z dela nad 20 delovnih dni, TOZD GO Celje; MU-RATOVIC Mehmedalija — neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Celje; DOLIČ Osman — neopravičen izostanek z dela 9 delovnih dni, TOZD GO Celje; PJANIČ Munir — neopravičen izostanek z dela 13 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; GNJATIČ Mile — neopravičen izostanek z dela 13 delovnih dni, TOZD IGM Medlog; MORINA Bali — neopravičen izostanek z dela 27 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana; JANJUSlC Rajko — neopravičen izostanek z dela 7 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana; OMEROVIČ šefik — neopravičen izostanek z dela nad 30 delovnih dni, TOZD GO Ljubljana. štefka Kruš|č Nesreče pri delu v prvem polletju 1983 in primerjava z enakim obdobjem lani TOZD število nesreč nesreče na poti štev!lo zaposlenih % ____________________________ 1983_______________]982________1983_______1982 1983 1982 1983 1982 IGM MEDLOG 17 GO CELJE ♦ IRAK 10 GO 2ALEC 1 GO LJUBLJANA 29 PROIZVODNI OBRATI 9 MEHANIZACIJA 9 GRADBENIŠTVO ROG.SLATINA 11 GO ŠENTJUR GO LAŠKO I, GO SLOVENSKE KONJICE 2 LESNI OBRATI G0MILSK0 It PROJEKTIVNI BIRO DSSS 3 PREVOZI 2 MOBILIA 5 5 18 3 36 20 5 17 2 8 2 4 2 1 4 4 1 407 364 toVot)7A TIPKALO GLASILC INGRAD novost A LOA ČRUOEN IGO N6NICNO TAKVTVO cetKi PlSATfLT (alois) Buster STARE}* l Filmski KOMIK 0WKAN HObNIk VRVTAr USN}<=M BlC cev kap- nic* ANCL.FI LA K,RAKt (LAUR6NCE TRNOV}« ; j- ■ frE JAVNOST AMhTffc- i —i RIŽEVO Z.Č1AN7Č r tulec, ! kemični EleufckT ( t/a) L£T\/ICA glavno MESTO ALBANUf u - — AALeTKA Pavlova NAPAIS nA POLITIČNO ose *N OST POSObA ZA TEKOČINE Mostar. KONEC Polotoka VF-ita ŽITA OUZNO AMGtUŠKA •ž\VAL Bezeno v $. AMERIKI fcLGM E"NT NAZW| GLASILO INGRAD GfOM&TB. RjJSKC r*. IMČ IGRALNE K-AC-T« £*ri r Atlet kopitar evropski VELETOK ČEŠKO M. IME Konica LEPI L0 KAR.TA PR.1 taroku NAOČNIKI OSKAR KOVAČIČ kos LADA 4r?ka 5 RK a KITeKA