Poštnfoa Kačam i fw»» Leto X, 76 Ljubljana, sobota 30 mrrci 1929 Cen* 2 Drn __taLTl »tA nu, mk »i* * t »Mt> lili i Kac^SMT* t. TiMot M M »T*Mi - OtfM 0» UHfaL l^rtnUtro U^Amjl, PraterMva n. U Tatotoa k. >123. 1121. 1124. 2121, 212«. •ddatofci LMtiM IW«nw 4. Tckeioa * MM. Maribori «Ml k. U. IiMk It «H C«*Ui Kmomvi rita It l Teteioa k. IN tabori prt po*t 6ek imM, LMriJasa k. 11X2. Prahu tkio 7*180: W1m Nr. 106.241 Vesel« vefikooočae praznike vsem prijateljem »jetra«! * Današnja ffcsvflka obsega 32 strani. Prihodnja redna številka »jutra« izide t sredo zjutraj. »Ponedeljek* izide za Veliko ooi izjemoma t torek. * V ponedeljek. L aprila, izide »Aprilski karir«. Dobil se bo po traokaa in pri kuiporterjih. LJubljana, 30. aprila. Se ae zaoeitie našemu narodu .Vojd« rane. Nasprotno, ravno tam, kjer Je aajobčutijrvejša točka državn-cija živ-Uenua, ieic sedaj prihajajo »a dan ra2-»e težave, ki so bile doslej odložene. Ureditev predvojnih dolgov, kakor tudi kreditov, ki so nam j& zavezniki nadih v vojni in neposredno po njej, postaja usode« finančen problem naše dr-iave. Prihodnjih dvoje. trenje let prinese odiočitve o našem finančnem sta-Kju za sedanjo in bodočo generacijo. Ob taks ureditvi je nujno potrebna •otranja kor^olidadia. Mnoge rekrimi-macue morajo u-tihnrti spričo dateko-»ežoosti problema dolgov, ki je po nesreči vezan s potrebo po novih kreditih. Dasi vkkrvdanska ustava prav za prav n bila §e izvedena, so vendar razni dogodki nrujoo porodili misel na drugačno ureditev države. Po 6. januarju pač malokdo resno želi. da se vzpostavi staro stanje. Treba misliti na novo notranjo razmejitev konip«-terrc in ozemlja. Mnogi dokazujejo, da je treba to razmejitev odk*žm za daJje časa, češ da ie ni nastopilo zadostno pormrjenje duhov, da bi se brez ponovnih potresov in s potrebnim preudarkom rešila tako težka vprašanja. Treba da ie še mnogo študija, še popreo pa moramo urediti administracijo Ln izenačiti za-konodajstvo. Ni dvoma, da so ti razšogi tehtni. Izenačenje civiinega je kazenskega za-konudajstva je cu*x>. Seveda pa od tega dejstva sajnega. ki stopa itak le korakoma v všbvo. k ar drugače ajti ikii ue mv. ki je potrebno, da namesto splošne pre-orijentacije in nezaupanja nastoni lo-faino in trezno presojanje, ki bo olajšalo končno odločitev. oze finančnega ministra Novi proračun je za 413 milijonov višji od starega, a je postavljen na realno bazo Važne izjave ministra o novem finančnem in gospodarskem programu Beograd, 29. marca pt Danes Je finančni minister sprejel novinarje ter jim podal o proračunu za ieto 1929/30 naslednji eks-poze: Splošni značaj novega proračuna Proračun Je dejansko samo predelan predlog proračuna, ki Je bi! sestavljen od mojega predhodnika tn ki je bil že predložen bivši Narodni skupščini. Zato izpremembe niso mogle biti posebno velike in značilne. Tutf čas je bil mnogo prekratek, da bi se moglo upoštevati vse, kar je na programu vlade, zlasti kar se tiče večjih prihrankov in državnih izdatkov. Proračun mora šte-viično in računsko registrirati stanje državnih potreb in državnega aparata v onem obsegu, v katerem faktično obstoja po pozitivni zakonodaji Zakonodaja, ki služi kot osnova izdatkov v državnem proračunu, je še v glavnem neizpremenjena. Vsi krediti, ki jih zahteva, so morali biti sprejeti v proračun. Novi zakoni, ki so bili sprejeti, morajo biti v svojem finančnem delu z novim proračunom uveljavljeni Ob priliki sestave tega proračuna se le upoštevala v prvi vrsti imperativna potreba, da mora biti proračun realen« ker lahko služi samo tak proračun za osnovo zdravega financiranja V drugi vrsti se je želelo, da se reparticija kreditov za poe-dine državne potrebe IzvrSi čim povoljneje. S temi osnovnimi tendencami se je pristopilo k reviziji prvotnega proračunskega predloga. Naša glavna težnja je bila, da bodi proračun zares verna slika državnih potreb. Dobiti tak proračun, znači prekoračiti prvo etaoo v delo za ureditev in napredek državnih financ. Samo s takim proračunom se lahko onemogoči prekoračenje kreditov in ustavijo tako zvane »obveze iz prejšnjih let«, ki so s časom postale v naših državnih financah največji problem, ker ie morala država skleniti celo posebno pomolilo. da bo moeli te obveze končno likvidirati. S prakro ustvarjanja kakih obvez, za katere ni kritja v rednem proračunu, se mora v bodoče brezpogojno prenehati. Proračun za leto 1929/30 Je uravnotežen glede dohodkov in izdatkov. V realnosti ravnotežja med dohodki ln Izdatki je druga osnovna koristnost tega proračuna. Čeprav so dohodki v tem proračunu nekoliko povečani, ni dvoma, da navzlic sedanji nepovoljni gospodarski konjunkturi proračun ni dvomljiv. Četudi so dohodki povečani, so predvideni z veliko obzirnostjo. zlasti če se upošteva, da bodo tekom proračunskega leta izvršene znatne reforme v državni upravi, pri čemer bodo neizogibno doseženi prihranki v izdatkih in ni dvoma, da bo kritje izdatkov popolnoma zasl-gurano z dohodki. V tehirčni strukturi proračuna se nf ničesar spremenila Kakor proračun za leto 192S/29. je tudi novi proračun sestavljen iz dveh delov: splošna uprava in državna gospodarska Dodjetia. Kriterij, po katerem so ocenjeni nredloženl krediti v teh proračunih, ni isti. Dočim so v prvem deln proračuna izdatki skrčeni z največjo rigo-roznostjo. so bili izdatki v drugem deln proračuna povečani pevsod. kier so dani pogoji za intenzifikaciio produkcije In s tem povečanja dohodkov. Analiza proračuna A. Izdatki Izdatki v prvem delu proračuna (splošna državna administracija) znašajo 7 milijard 945.647.510 Din in v istem iznosu so predvideni tudi splošni državni dohodki, računajoč tudi presežek dohodkov državnega monopola in ostalih državnih gospodarskih nodietij. Izdatki državnih gosnodarsklti pod-ietfj znašslo skupno 4.518,827.40? Din. Razume se. da morajo gospodarska podjetja kriti te izdatke z lastnimi dohodki. Skupni proračun za leto 192«»'30 znaša torej 12 ml-Hlfrd 464.427.912 Din. Proračun za leto 1928/29 je znašal v končni sestavi 11 milijard 580.119.082 Din. Zaradi pravi'ne primerjave z novim proračunom le treba k temo prišteti še naknadne in Izredne kredite, ki so morali biti dovoljeni tekom leta, da se Je omogočilo normalno funkcljoniranje državnega anarata. kar znaša skupno 471 milijonov (539.009 Din. Na ta način znaša proračun za leto 1928/29 t celoti 12.051,751.911 Dtn. Potemtakem Je proračun za leto 1929/30 stvarno večji od lanskega proračuna le za 412,732.921 Din. To povečanje tvorijo v glavnem naslednji izdatki: 1) Dotacija samouprav 190 milijonov, ki so všteti v splošnem delo proračuna, dočim so bili lansko leto predvideni samo v iiuanf-nem zakonu 2) Krediti za pokojnine In Invalidske nodpore v znesku 211 milijonov, ki so bili za leto 1928 predvideni v nezadostni višini in so se morali tekom leta povečati. 3) Krediti za dolgove v znesku 77 miliionov za t obresti za novo monopolno poboji nilijonov dolarjev). 4) Za izvedbo o sodnikih 30 mi 'Uonov. 5) 7a druge po odišč »n ka/nilnlr 20 milijonov. za inizaolo notrani<» oprave 15 milijono inančno reorgani- zacijo 19 milijonov, za Izvedbo katastrskih del 10 milijonov, za prispevek za vzdrževanje nedržavnih cest 30 milijonov, za razne železniške potrebe, računajoč tudi kredite za direkcijo za zgradbo železnic (preneše-no iz finančnega zakona) 200,424.127 Din. u prometne stroške in mezde delavcev v rudnikih 70 milijonov in še za nekatere druge manjše izdatke. Skupno tvorijo ti izdatki, prenešenl na posamezne proračune, vsoio 412,722.921 Din. kar predstavlja razliko med lanskim in letošnji™ proračunom. Na dragi strani Je za večji del teh povečanih izdatkov najdeno pokritje v prihrankih, ki so bili doseženi pri izdatkih v posameznih resorih. Vsi omenjeni poviški m.a-k) produktiven značaj ter so nujno potrebni zaradi izvrševanja neizogibnih državnih obvez na podlagi pozitivnih zakonov. Pri vsem tem se ne more trditi, da so poedini kategorizirani izdatki v tem proračunu dosegli skrajno mejo. Proračun državnih dolgov mora v rnatni meri porasti zaradi regulacije vojnih dolgov v Franciji, eventualno nenovoljne rešitve vprašanja predvojnih dolgov in po sklenitvi inozemskega posoiib za stabilizacijo in Javna dela. Prav tako zahteva ojačanje državnih gospodarskih podjetij neizogibno povečanje izdatkov. Bodoča finančna politika mora Imeti glede izdatkov za glavni cflj, da ta neizbežni porast izdatkov ublaži s pri hranki na drugi stranL Kakor sem 2e na drugem mestu Izjavil, se bo to v gotovi meri doseglo tekom novega proračunskega leta z reorganizacijo državne uprave na podlagi novega zakona o centralni uuravi Jedro te reorganizacije mora biti ne samo znižanje števila ministrstev in ustanov, n. pr. gimnazij, pri katerih Je že predvidena ukinitev 21 zarodov in redukcija 19 popolnih gimnazij na štirirazredne. marveč tudi reforma samega sistema dela v tem si. lslu, da se koordsni-rajo sorodni posli in racijonalno izkoriščajo delovne moči in s tem doseže maksimalni efekt To velja zlasti še za gospodarska podjetja. Samo ob sebi Je razumljivo, da zahteva končni rezultat pri tem delu mnosro časa In mnogo naporov in dobro premišljenega dela. B. Dohodki Glede dohodkov ima na&a finančna po litika žo bolj določne konture, kakor pa pri izdatkih. V prvi vrsti jc mnogo pripo« moglo k temu izenačenje zakonodaje o neposrednih davkih. Finančni rezultat novega zakona o nepo« aredsnih davkih je prikazan le v sedanjem povečanju t proračunu ra leto 1929=30. Dohodek iz vseh neposrednih davčnih oblik, je predviden rta 1864 milijonov, dočim je bilo predvidenih v lanskem proračunu 1.473,424.300 Din ViSek v mesku 190 mi* lijooov 575.700 opravičuje rezultat dela ko» misije za ugotovite* katastrskega dohod« ka, Id se lahko smatra s fiskalnega stali« šča za povoljen. nekoliko pa tudi izvršene izpremembe in dopolnitve v zakonu o ne> posrednih davkih. Osebni davki, kakor Jarek na poslovni promet, rojnica itd. t dokladami ao ostali neizpiemenjeni m »o predvideni v enaki višini, kakor v lanskem proračunu. Pri posrednih davkih » pomočani dohodki pri trofarfni za 90 milijonov, pri taksah za 144.320 000 To povečanje opravičujejo pričakovani rezul« tati reformnega dela na teh vrstah dohod» kov, pri trošarini z »enačenjem, a pri tak« sah * zmanj$anjem minimuma na nasled« stvene takse, z ojačaniem poslovnega pro« meta in pri vwzarinsk;h taksah vsekakor z večjimi dohodki glede na nove proee in povečanjem kapacitete na glavni progi za zgradbo dvornega tira. Dohodki fr carin so predvideni za 176,990.000 mdl>e s Francijo. Pri monor>otskih dohodkih je predvidenih 38.301.630 manj nego lansko leto. V proračuna dohodkur so opoStete tudi reoaracilske dalatve s 162,360.000 Faktična Tsnts (fobocfVov iz denaracij i« odvisna od tega, v koliki me» ri bodo sklenjen« dobave na račun rep ara* cfj. Trdatki n teh dohodkov so točno do« ločeni ▼ odredbah f=nančnega zakona za gotove apecijalne »vrhe: za »rolačilo voi« n?h dolgov, ra i»morti7acijo 2 m po! odst. obveznic vojne Škode, hi orfktrp invalidni« r«, kar vse predstavlja izdatke, ki rezul« tirafo kot posledica vojne. nohorfM f1r5avn'b co^nodsrcVth so povečani ▼ Trrrmprn * jvrorn "trnom 1ar>« skega leta za 358.313.875 Oim. To ie npr«, viceno «?!ede ra to, da so povedani tudi produktivni izdatki pri tf>h podietiih. zla« sti i*ri državnih železnicah, pri ministrstvu poŠte. mfnistrs+vT, za Sirme rn rude in pri upravi državnih monopolov. KonJ»v> ?e nek<->M1co hesed o f;nan*nrm 7nVrvnn. S tem zvonim «?e nrpl-ir.e do*e« r>*-iksa uva'*fi'a v m odredb, ki našo v neposredni zvezi s pro« V nori finančni zakon ao ipn> jetrn umo odredbe, ki »*j oUjfajo mnio» ran j* proračun«, kakor to predpisuje za« koo o državnem računovodstvu. Drugi predpisi, ki ao bili doslej v finančnem ta* kanu, morajo biti predmet posebnega za« koo*, sprejetega v redni proceduri Le na ta način se lahko vse te določbe dobro prouče in sestavijo tako. da bodo zares od* Brrarjale s vrhi, zaradi katere so sprejete, verjeti sem. da bo ta proračun dobro od« govarjal potrebam državnega sparata in s tem doprinesel konsolidacijo splošnih pri« lik v naši državni in narodni z&jednicl Ureditev teh prilik bo ustvarila zaupanje, ki bo osnova aadaljneg« dela n« urejeva* nju naifcih financ. Razume se, d« tega pro« računa ni smatrati sa dovrieno deio. Ta« ke pretenzije bi bile neskromne Tak ide« alen rezultat je že glede na kratek čas, od« kar je prišlo do spremembe političnih pav lik ia splotaih pogojev sa delo r državni administraciji docela nemogoč. Pričakova« ti pa je, da prihodnje leto ne bodo izosta« li povoijni rezultati. Rodilo jih bo ▼ prvi vrsti izboljšanje državne administracije in spiodnih prilik ▼ državi, pa tudi povoljnej« kt razvoj našega celokupnega narodnega gospodarstva. Na tem kraljevska vlada de« la in bo delala z vso vnemo. Važne določbe novega finančnega zakona Pooblastilo za izdajo bonov za 500 milijonov - Polna uporaba ŽOodstotmh odtegljajev - Nove določbe za gledališča - Ureditev dispozicijskih fondov Beograd, 29. marca, p. Finančni zakon obsega 54 členov, ki se nanašajo v preteži večini na izvajanje proračuna. V ČL 7. je določeno, v katere svr-he se smejo uporabljati reparacije v gotovini. Prednost imajo 2 in poii odst obveznice loterijske državne rente za vojno škodo, reliefni dolg v Angliji in dolgovi v Ameriki Skupna vsota reparacije v gotovini je predvidena na 162,360.000 Din. CL 8. predvideva, da znaša dotacija dispoztcusk e ga fonda mmiStrsKega preusedniKa ooO.UUJ Djn v papirnatih in 350.000 v zlatih dinarjih. Drugi deti finančnega zakona vsebuje razna pooblastila za posamezna ministrstva. Med drugim se pooblašča minister financ, da izda v skladu z zakonom o državnem računovodstvu državne bone v iznosu do 500 milijonov po največ 7 odst. Ti boni ne moaejo služiti za metalno podlago Narodne banke. Cl. 15. določa, da smejo državne blagajne sprejemati prtznanice za 20 odst odtegljaj povodm žigosanja avstrijskih novčanic od lastnikov in njihovih namestnikov do 100 odst, od drugih pa do 50 odst skupnega iznosa. Po čl. 21 sme finančni minister premeščati osobje carinske stroke po službeni potrebi Cl 22 maksimira samoupravne do-klade in davke, ki v letu W29. ne smejo presegati skupnega iznosa vplačanih davkov v L 1928. Finamčni minister lahko v izjemih slučajih dovoli povišanje do največ 10 odst Cl. 23 pooblašča ministra pravde, da izvede s 1. aprilom zakon o sodnikih in odredi Izplačevanje plač po novem zakonu tudi preko v proračunu odobrenih kreditov. Cl. 26 govori o državnih ln oblastnih gledališčih. Za državna gledališča sc priznavajo gledališča v Beogradu, Zagrebu m Ljubljani. Ta gledališča uživajo državno subvencijo za kritje osebmh izdatkov, za zavarovanje poslopja in inventarja, za ostale Izdatke režijske in materijalne stroške pa sme- lo uporabiti svo|e dohodke po apedJaJ- nem proračunu, ki ga odobrava prosvetni minister sporazumno z ministrom financ. Kot oblastna gledališča veljajo gledališča v Skop)]u. Sarajevu, Mariboru ter po eno sktmno za Cetinje in Split ter Novi Sad in Osje-k. Ta gledališča se morajo vzdrževati s svojimi dohodki m s subvencijami ki jih odobri prosvetno ministrstvo. Vsa omenjena gledališča so oproščena plačevanja državnih taks. Cl. 30 določa, da Imajo orožniki pH službenem potovanju prosto vožnjo na državnih železnicah in parobrodih. Občine, ki imajo državno policijo, morajo prispevati pri vzdrževanju na ta način, da skrbe za prostore, kurjavo, vodo in luč. Cl 40 določa, da naša redni d?sporici]5ki fond zunanjega ministra 3.5 milijona dinarjev v papirju in U milijone dinarjev v zlatu, st>ecija?m ford pa 13 milijonov 3lf Zo£n se ne zem TVnin, ?9. marca p AflMTiKflci domrsrr nrrd i»rndnd turSkeea runatiijeita ministra R^ vali vlome » stanovanja rgovtee, slašči' čarne in ccstne kioske Vsi ti vlomi »o bih mnogokrat bolje organizirani kakor slični podvigi rmrnirsnih odraslih vlomilcev Z nastopom pomladi pa so mislili mladi vlomilci. da je prišel lav da se preselijo n« deželo V bližini lichtensteinskegs gradi pri Modl+ngu so si poiskali *redi gozdo* podzemeljsko jamo jn se tam utaborili Od tod *o Lrvr&rvalj pohode » bližnjo okoli« oo, ki jc postala pravi eldorado mladih .»zmovičev Ponoči ae tzprazajcvali kokofr njake, kašče. pred njimi niso bile varne ni« ti cerkvene puščice. skratka, nobena kiju« čavnics n bila dovolj varna Predrznost uladih nepridipravov je dosegla višek ko so začeli pn belem dnevu sredi vasi izvr« Sevati vlome iD z vitrihi odpirati hiše Ljud» ^tvo je biio ogorčeno nad takimi »šalami« m je zahtevalo intervencije orožništva Končno se je orožništvu posrečilo ujeti tri najmlajše grešnike, ki so po dolgo« 'rajnem zasliševati'ti razkrili vso ialostno romantiko svojega m svojih tovarišev zlo« činskega početi« Na temelju njihovih iz» povedi je orožništvo evakuiralo votlino ie prepeljalo mlade zločince v zapore dunaj« skega mladinskega sodišča. Mladi Stolherg se zapleta v protislovja Obdolženec vsak dan menja svoje izoovedbe — Zanimive ugotovitve veščakov ae prinašajo jasnosti v zadevo Berfia. iS. marca d. V teku včerajšnjega ta; en dne szvrSen« zasliševanja v stvari aasf.ne smrti icrofa Stott>er?a niso prinesla nfkaks Jasnosti y zadevo Preiskava sežganih pisem mladeca grofa ie dokazala da njih vsebina ni bila v nlkaki zvezi s starim /rrofom ZaslIScvanje »oprojje In sestre nbites« frofa Stolberta je pokazalo, da |!-ma :4>do!2enJ rrof Kristijan v usodni noči Bi t*upa! niti besedice o tem, da Je po nesreč! ustreli! očeta Gro4 Krisrtttn je namreč tepovedsl. da »e le materi (n teti zaupal Pri ponovnem zaslišanja je danes Izpovedal o poteka nesreče bistveno druirače Neres-b!čt>o.«i .T+etrovVh lzpovedb se te dokazala tud! p-rt ugotovitvi, da krogla, ki Je ubila stareta grofa ni bila tzpallena iz puške najdene poleg mrtveca in Iz katere Je baje r!n ustrelil oče t* po neprevidnosti. Obstoj! domneva da je bil umor davno prej pri-oravljen !n se Je tudi najbrž Izvršil pred deseto uro ponoči Po mnenju kirurgiških veščakov Je ubiti grof dobil v glavo vsaj dva strela, toda krege! §e niso našli Izstrelek. ki }e b!! nalden poleg mrtveca. nI Iz Iste Duške in ne kaže nlkaklh sledov, da bi b!l ,-irebil grofovo glavo. Mikroskooična prečkava n! na njej odkrila nikakega krvavega sledu Cela zadeva postaia- vedno bo!) zamotana In oblast ne more nalti Izhoda. 'Irnfs Kristijana označujejo kot malo inteligentnega, duševno precej zaostalega mladeniča. ki je lahko dostopen tulim vplivom. Zavoljo omejenosti tudi n! mogel izvršiti dmnaziijsklh študij in Je izstopil že iz četrtega razreda. Nova ureditev delovnega in poslovnega časa v trgovini in obrti Projekt ministrstva za socijalno politiko razlikuje delovni čas nastavljencev od ooslovnega časa obrata — Znatna sprememba dosedanjih določb v T>n1od 18 leti se ponoči ne smejo zaposlovati Otrori pod 16 leti -»tarosti ne smejo v nobenem ■»luča |u bit- zaposleni več kot 8 ur na diin Otro d morajo biti brez lijem- ob nedeljah prosti Vajenci se n« smejo zadrževati pri delu. kadar Bm je treba iti k pouku v strokovne Sole Ministrstvo »orijalne politiko je sporaram no s ministrstvom trgovine izdelalo tudi n»va «rMtN * odpiranj« 1« stpinaja tov. Po načrtu te uredbe morajo biti trgovska in obrtna podjetja v trgih in mestih ter v krajih t manj kot 5000 prebivaicev od 8. «večer do 5 zjutraj zaprta Vsi obrati morajo biti med 12 in 15 uro. brivnire pa med U ln 16 zaprti naimanj 1 uro. V vaaeh morejo biti obrati odprti 1 uro dalie. z dovoljenjem lokalnih upravnih ub!a«ti pa tudi oreko tega časa V primorskih kraiih more- io biti trgoviop odprte t8 ur na dan. Preko Doldneva morejo biti odprte vse kavarne. •>rodajalniee živil, prodaj.ilnice tobaka. i>od-etja za natovarjanje in iztovarjanje blaga, ilične prodaialnire. csi trnovski in obrtni »brati v Ro«n> in Hercegovini ter brivnice nu dan prefi praznikom V gotovih •»lufaiih norejo lokalna unravne oblasti dovoliti da » 2 uri na dan Prodajanje listov, revij, časopisov pečenega kostanja, sladoleda in breza!koho!nh pijač se dovoljuje v Javnih lo kallh. dokler «o odprti Omejitve ne veljajo za lekarne, prodaialnire novin. brivnice na železniških postajah, prodajalnice na kolo-Ivorskih peronih, v bioskopih in ladjedelnicah Ob nedeljah in praznikih smejo biti >dprte dan trgovine za pogrebnp priprave. prodajalni« vin« in žganja, tivll itd Ob nedeljah dopoldne smejo biti odprta pod ietja za natovarjanje In iztovarjanje blaga, pekaril«. meinlro. bloha-dfarne, brivnlee in kozmetične trgovine Ves dan smejo biti odprte trgovine oh nedeljah In praznikih, ako :e tržni dan. zadnjo nedeljo pred Božičem, zaprte oa morajo biti v času službe božie najve? dve un na kraljev rojstni dan. I de ■embra na Vidov dan in na praznik st C1 rila in Metoda V krajih z mani kot 10 000 :irebiva!ci morejo biti ostale trgovine od orte ob nedeljah največ dve uri na dan Lastnik id člani njegove družine pa se sm<»jo muditi v trgovini tudi ob urah. ko je promet z občinstvom prepovedan Za nadziranje odpiranja in zapiranj« obratov ter it-vrševanja določb o delovnem času bodo pristojna sreska poglavarstva, od nosno magistra«. Razdelitev dohodkov in izdatkov po posameznih ministrstvih in panogah - Primerjava s starim proračunom Beograd, 29. marca p. Državo! proračun za leto 1928/29, ki ga J« kraU včerad podpisal in k: bo jutri objavljen v »Službenih Novinaht ter stopi s 1. aiprilom v veijavo. je sestavljen takole: Izdatki Splošna državna administracija Vrtiovna državna uprava 266,756.854 (v primeri s starim preračunom + 14/ mHijonov). Izločeni pa so izdatki za Narodno skispSčiflo, ki so znašali lansko leto 41 mili jonov. Povečanje gre v prvi vreti na račun državne dotacije za samouprave. Proračun penzij. podpor. Invalidnin itd. 1.127.3 mil. (+ 210.9 mil.) Državni dolgovi 895.4 mil. (+ 27 1 mil.) Ministrstvo pravde 324.6 mil. (+ 51 ma'!.) Ministrstvo prosvete 809.5 mil (+ 3.2 mili.) Ministrstvo ver 106J ir»3. (— 4.5 mil.) Ministrstvo notranjih zadev 586.6 miL (+ 23.8 mil.) Ministrstvo za narodno zdravje 190.1 miL (+ 0.2 mil.) Min strstvo za znanje zadeve 165.7 mil. (— 1.9 mik) Ministrstvo financ 380.5 mfl. (-f 31.8 mM.) Minisitrstvo votrre tn mornarice 2426.6 mil (nespremenjeno). Ministrstvo javnih del 267.9 mfl. (—27.0 mil.) M nistrstvo za promet 99.7 mfl. (+29.7 mi!.) Ministrstvo za pot?ede>stvo io TOde 99.3 mil. (— 38.0 mil.) Ministrstvo trgovine in Industrije 56.1 mil. (+ 7J mfl.) Ministrstvo za socialno politiko 29JJ mfl. (— 0.4 mfl.) Ministrstvo za agrarno reforma 37.0 mfl. (— 4.7 mil.) Rezervni krediti 74 mfl. (nespremenjeno). Skupni todafkl državne administracije 7 945.6 mili tona (+ 276.7 mili tona) Državna gospodarska podjetja in državne ustanove Ministrstvo prosvete 26.7 milijona (—3.3 mil.) Ministrstvo za nar. zdrav)« 55.4 mil. (+26.6 mi L) Ministrstvo financ (monopoli, drl. posestva. tvormca sladkorja) 795.3 miL (+ 282.7 mil.) Ministrstvo za šume ln rudnike 452.3 milijona (+119.6 mdl.)) Ministrstvo za promet 2.698.7 milijona (+186.2 mil.) Ministrstvo pošte 387.9 mil. (+7.9 mil.) Ministrstvo za poljedelstvo in vode 88.1 milijona (+10.0 mil.) Ministrstvo za trgovino ln Industrijo 14.4 milijona (+0.7 mil.) Skupni izdatki državnih gospodarskih podjetij 4.518.8 milijona (+428.3 mil.) Celotni proračun Izdatkov 12 milijard 464.5 milijona Din (+ 705 mil. Din.) Dohodki Splošna državna administracija Neposredni davki 1.864 miL (-f-190.6 mil.) Posredni davki 3^77.1 mffljona (+57.2 mil.) Višek dohodkov monopolne uprave 1.796.7 milijona (— 109.8 miL) Vojna Skoda (reparacije) 162.5 milijona (+ 162.5 mil.) Višek dohodkov državnih gospodarskih podjetij 460.6 milijona (— 13.7 mil.) Razni dohodki 84.9 mil (— 10.1 mi!.) Skupna vsota splošnih dohodkov 7.945.6 milijona (+ 276.7 mil.) Dohodki državnih podjetij Ministrstvo prosvete 293 miL (—22.0 mil.) Minisrstvo za narodno zdravje 55.4 mil. (+ 26.6 mil.) Ministrstvo financ 2.611.8 mil. (— 28.6 miL) Ministrstvo ca promet 2.785.1 milijona (+ 213.9 mil.) Ministrstvo pošte 521.9 mil. (+ 7.1 m i ah«. Priprave za kraljevo bivanje v Zas^ebo Beograd, 29. marca r. V Zagreb je od« potoval maršal dvora polkovnik A Dimi« trijevič, da tam rzvrši priprave za kralje« vo bivanje v hrvatski prestolnici. Maršai Dimirrijevič si bo zlasti ogleda! palače ki bi prišle za kralja v poštev V ospredju stoji kakor znano nadškofov dvorec Bre« zovica pri Zagrebu Za časa odsotnosti polkovnika Dimitrijcviča vrši dolžnost maršala dvora upravitelj dvora major Po« gačnik Preiskava o Schleglovem umom Zagreb, 29. mairca n. V preiskavi žaram di umora Tonija Schlegle ni nobenih novih momentov »Novosti* poročajo, da so mo* rilci te vedno neznani ter nafiaiajo posebej, da bo aretirani Bogoljub Rapajič lz= puSčen na svobodo, ker le dokazal svoi alibi lsto'ako bodo Izpuičent skoro vsi are--tiranci. ker se jim ni moelo dokazati ni> česar obreiilnspa Kljub temu te vedno upa policija, da se ji bo morda posrečilo Izslediti zločince Premeščenje učiteljev iz Julijske Krajine v stare province Trst. 29. marca Z dekreti naučnega mi« nistrstvr i dne 13 marca so iz »lužbenih ozirov premeščeni nastopni učitelji in uči« teljice: Ivana Torkar iz Oblok Julija T«jt= kar iz Grahovega, Olga Toricar iz Grgarja in Josipma Forletič iz reške province, vse v provinco Laz'0. Olga Pnnčič»Makuc i? Cerovega m Alojzij Bratuž iz Bjtuj v Abruce: Hermenegilda Ferfolja i2 Budani v Campanjo; Vladimir Kogoj iz Tolmina in Rafael Fajgeli iz Tolminskega Loma v Marke; Marija Tušar h Idrije in Anton Kleihenčič iz Podlake v M m gs rjusičo* i*r1U &»eic» sttem iM iSe-vil!* m mi« »v! jud* Ddto k« f &or« a« feodujc usnj«. :*i Jo « »« bodet« sami sajtiodSt o tem, ta: Vam )ss prt-poroč&m Kdor fcuj*. EUskm brecno k *titc osreči i davnitr, darikitc Tcrd-iiisto ak i oeS*«-sšhb (irttgins darfil, ta ter« Dodeu iotco od tvrctee BazSei f&icpnte Baalct br««no, cxk>rat« softn^vOc« a v Skait4^ci aajdett Sestavi«« fa«v;!k« od 1—24. sadenet* razE&ia danU. taioi a pr. fceaake is mo&Lt ar« d«««, cretinit le dob!*, razrid&i« litfcvauoe. o6c<4<« u m t«t koraie, orstane. tenskt noto* '.ortnet « It mnero dru-t(3l r««Li5si4h prcdnxtoy rasH čut v-«dno«a. N« itMsfeCe, da M t>od« um es&r*i ladeto f leKL ta danta m bodo ie mcsec > dee lei» ta le*otn, da tbo< staiDO touput-t Baaier tremo. »Turne udri eoo dartto Dobro sbraiiikc midi Skai4U aamo Rt®« tremo, tatsra JS seto Bdatm. orirosioo ?sr m« ?*««*- odp^ač. doftl k povsod r »saki treovtot Trnov«. HlKrtijt« Mflft Mi fBOfOC t ERNEST BAZLER. kem. Is ko»m. ted. Petrov če pri Celju. sfi Prost, carino dnrftra v trhs^SK namaosa, da J« dn* M. onre« t. L prs-nri&Bi« s?« gt £««na la podpora* Staniči MatMcfa Demšar posesata* ta trsevks ■ Pokojoioa ja »i-ia aaAMna srfOtrt vedno « svojo dobro roko aa *rsot OhraBUiro f »as teoento' 4'9' t Sofrotsfcs ta Bralno driMn v Zatas- n-fcb aaaiaaW vsemu Huosavv m r» ja^Uem, d* Jc ajtt dol®o4««u> HaoJc« m večletna bia^ajnica. seOTt Matilda Demšar t rosestolcs ta »covks tat M. nsuva t L Pocreb s« vrii ▼ sobo*« o* 1«. Otarantoo vvstai ta tita dctevU tmmcn spora« I Te dni Je zapela sefldra pogrebno pesem najstarejšemu dreves« v Sloveniji, stari česmitfrvi tisi, ki je rasda na Lip-nici pri Kamni Gorici. Stara tisa, ki so jo narvali domačini »Jurjevčevo čiso«, je bila edini še živi sipomenrk na tisto dobo. ko so na Pastem gradu životarili Celjski grofi. Staro drevo je videlo slavo in konec Celjanov. Tise ni premagal smrtni črv, lahko bi bila še živela dolgo, morda še stoletja in v dela še marsikaj zaniimvega. A bilo ji je usojeno, posekali so jo baje zato, ker so njene igle smeti"e hišni vodnjak. Pravijo, da je bil gospodar opozorjen in naprošen, naj prizanese drevesu, ki je bilo eden najlepših pri-rodnih in zgodovinskih spomenikov, s prirodoslovnega stališča prava redkost Škoda, da gospodar ni hotel počakati, da bi se nabral denar za novi vodnjak, ki bi gotovo ne stal bogvekaj. In tako 90 zapele sekire ta mogočno drevo se je zrušilo. Udar drevesa ob tla pa je gotovo zbudil iz večnega spanja šel® pred par leti umrlega starega Radec-kiievega bojevnika Jurjevca, ki je tiso cenil nad vse. ki je bil ponosen, da baš pred mjegovo hišo raste tako imenitno drevo in bi ne bil pod nobenim pogojem dopustil, da bi stara tisa, čuvarica Jurjevčeve hiše. bila posekana, preden b: bila k temu prisilila priroda. Drevo je bilo visoko 16 m in pol ln je v višini dveh metrov imelo debelino 72 cm, kar je gotovo prava redkost pri tisah, ki postajajo od leta do leta redkejše po naših gozdovih. Pri koreninah je bila tisa s:cer nekoliko nagneta, zaradi česar pa bi bila lahko Še vzdržala mnogo, mnogo let in preživela še marsikatero generacijo Jnrjevčeve družine. irmm Popolnoma novo! Takoj po Berlinu Za Velikonoč premijera v Elitnem kinn Matica ! Pat i bi Patachon izvršna, kakor še nikdar poprej v najnoveji h vlcgah kot detektiva in alkoholika Smeh I Buren ap avz i Flr, ori kat°rem se bo «nelal od pr.ega p uora jo zadnjega vsak še tako zagrizen filister. ! Jutri! ELITNI KINO MATICA S ITk „ JutroTi" pirlil za slovensko dijaštvo. Ob Veliki noči razpisuje »Jutro« nagrade za slovenske dijake - srednješolce. Rado bi na ta način pred vso slovensko javnostjo odlikovalo stremljenje in napore naše študirajoče mladine ter moralno podprlo njeno plemenito tekmo v pridnosti in vnemi za šolsko učenje. Vrednost nagrad je preračunana na okroglih 30.000 dinarjev Med nagradami bo: več krasnih bicikljev, večeevni radio-aparat, prvovrsten fotografski aparat, več krasnih precizijskih zapestnih ur, kompletna risarska in slikarska garnitura, popolna planinarska oprava, smučke, drsalke, krasne zbirke knjig is bogate založbe Tiskovne zadruge itd. itd. Pravico do tekmovanja imajo vsi oni dijaki in dijakinje, ki bodo zadnje tromesečje končali brez reda »zadostno«. Med izžrebanimi pa bomo določili vrstni red nagrad tako, da bo s prvo nagrado nagrajen najboljši slovenski dijak ali dijakinja. Dijaki! To naj bodo letošnji »Jutrovi« pirhi za vas! Naj vam bodo v vzpodbudo, da te poslednje mesece do Vidovega dne izkoristite z vztrajnostjo in pridnostjo. Podrobne pogoje za razdelitev nagrad bo »Jutro« objavilo v eni prvih prihodnjih nedeljskih številk. Vesele praznike! „Jutro". Slovo poslanika dr. Pitamica od akademikov Ud leve: Pavel Maro, Marijan Zajec, Rade Nedeljkovlč, minister dr. Pitamic, unlv. prof. dr. GJorgje Tasič, Leo Rupnik, Branko Alujevič. Včeraj opoldne Je opolnomočeni minister in poslanik naše Lraljevine v Wa-shingtonu g. dr. Leonidas Pitamic na univerzi sprejel predstavnike Akademskega kluba za Društvo narodov v Ljubljani, ki so mu izročili diplomo častne- fa članstva. Univerzitetskega udruženja HS za Društvo narodov. Predsednik kluba g. Marijan Zajec je v kratkem nagovoru očrtal zasluge g. ministra za klub in univerzo; izrazil je veselje nad priznanjem dela g. Pita/mica. obenem pa poudaril da nasta>a z njegovim odhodom nenadomestljiva izguba za klub in njegove učence. G. minister je v svoji zahvali omenil potrebo intenzivnega udejstvovanja Poverjenikom in prijateljem Vodnikove družbe Gg. poverjenikom »Vodnikove dru-fbe« priporočamo, da bi velikonočne praznake porabili v intenzivno agitacijo za družbo. Naj ne bo slovenske narodne h'še ln obitelfl brez knjg Vodnikove družbe, vsak narodnjak pa smatraj za svojo dolžnost, ne samo, da je sam član, marveč da vse stori, da pridobi vse svoje znance ln prijatelje za Vodnikovo družbo. Bodi parola vseh, ki j"im je pri srcu dobra knjiga: Letos mora prekoračiti Vodnikova družba v svojem članstvu število 20.000. Agitacija za družbo Je tem lažja, ker oi danes med Slovenci založbe, ki bi za bagatelo 20 Din nudila občinstvu toliko vsebinsko ln po zamanji opremi tako zares prekrasnih knjg. kakor Vodnikova družba. Zlasti letošnje njeno knjržno darilo je vzbudilo v naši Javnosti takšno pozornost in takšno zanimanje, da bi družba lahko razipečala še par tisoč knjig, ako bi ji ne bila že v prvem mesecu pošla vsa naklada. Ker bodo knjige za prihodnje leto po vsebm in opremi še lepše in popolnejše. kakor so bile letos, je gotovo, da bodo vzbudile, ko Izidejo, tak interes, da b; i:h vsakdo rad imel. Ker pa uprava določa naklado ob priglasHvi članstva. a ta rok poteče že v kratkem. Je potrebno, da se takoj sedaj prijavi za člana vSak. ki ho?e dobiti te knjige ker na kasneje priglasitve se uprava ne more ozirati. Prosimo to red poverjenike, naj na- omladine v proučavanju Društva narodov. Opozoril je tudi. da Je ena od osnovnih idej Društva narodov sloga; sloga mora tudi biti vedno temelj vzajemnega delovanja vseh akademskih klubov za Društvo narodov. Priporočil je klubovian Člajiom, da se zanimajo za meddržavno pravo, ki postaja vedno bolj važen činitelj javnega življenja. Ob zaključku je g. minister obljubil, da se bo še nadalje zanimal za klub in njegovo delovanje ter se je presrčno poslovil od deputacije. Kakor izvemo, bo poslanik dr. Pitamic odpotoval na svoje službeno mesto v prvi polovici aprila. no: Jesenice +4. Jasno: Tržič -H2, Jaspo: Kamnik +5, Jasno: LJubljana gL kol. +2, Jasno: Celje +3, megleno; Brežice +5, Jasno: Dravograd-Meža -H, jasno; Maribor gl. kol. +6, jasno; Ljutomer +2, jasno; Kotoriba +2, jasno: St Janž na Dolenjskem —1, oblačno, Novo meMo +3, Jasno, Kočevje +4, jasno, in Rakek +4, jasna Prva slovenska odvetniška pripravnica pno te dni vse sile. da pridobe družbi čim največ članov, obenem pa se po-žurjo, da pošljejo upravj čim najprej tudi članarino. Nai pri tem uvažujejo. da so tisti poverjeniki najbolj zaslužni za Vodnikovo družbo, ki najpreie zbe-ro člane in tudi najpreje pošljejo članarino družbini upravi!_ Krasen veliki petek Veliki teden, solnce, pomlad. Po prestani zimi uprav vzorna nagrada nature. V mestu živahnost kakor v mravljišču. Gospodinje nosijo s trga cele košare zelenja, šopke cvetic, butarlc pomladanskih mačic. Doma odpirajo okri£ stanovanj in prilivajo rožam, ki so jih hranile čez zimo v zakurjenih prostorih. In po ulicah in parkih vrvi sprehajalcev, kupovalcev in parčkov. Mladina pa ima opravka z barvanjem pirhov. Današnji veliki petek Je bil tako lep, kakor že dolga leta ne enakega. Popoldne so romale pobožne množice vernikov v razne ljubljanske cerkve. Prave kolone vernikov pa so odhajale k božjemu grobu v Štepanji vasi, kjer se je vse popoldne razvijalo nrav živahno vrvenje s starimi tradicijami. Otro-čaji so sekali pomaranče in vrtili raglje. V vsej Sloveniji je danes vladalo izredno lepo vreme. Zato smo že vsi prepričani, da bodo tudi velikonočni prazniki prav iepi. Sveti Janez Kapistran, ki je patron bojevnikov in gromovnikov, je uslišal mnoge prošnje ter razgnal črne oblake. Tudi sveti Siks, veliki papež, ki danes goduje, je prosil pri sv. Petru, da za praznike zapre nebeške zatvornice. Še včeraj je namreč nebeški vremenar grozil. Na plani;»ah je včeraj snežilo, zato ra so danes zablestele v kristalni lepoti. Jutranja vremenska poročila so beležila naslednje termometersko stanje: Bohinjska Bistrica +1, iasno; Kranjska gora +5, jas- Kakoff »mo fe včeraj poročali. Je bila gdč. Zora TominSkova kot prva ženska vpisana ▼ seznam odvetniških pripravnikov ljubljanske odvetniške zbornice. Doslej t Sloveniji nismo iineli odvetnic in ne od« vetniških pripravnic, ker je bil po starem avstrijskem odvetniškem zakonu ta poklic ženskam zaprt. Letos 19. marca pa je sto« pil v veljavo novi jugoslov enski odvet« niški zaikon, ki izrecno pripušča k advoka» turi tudi ženske. Gdč. Tominškova je bila prva, ki se je poslužila te pravice. Epilog tragične smrti dr. Radmila Gnjatiča Sarajevo, 29. marca Pred dobrim letom je v Igralnici Monte Karlo pod čudnimi okolnostml našel »mrt uradnik našega zunanjega ministrstva dr. Radmiio Onjatič. Njegov oče, bivši narodni poslanec Kosta Onjatič Je lz Sarajeva poslal našemu poslaniku v Pariz dr. Spalaj-koviču pismo naslednje senzacijonalne vsebine: — Pred letom dni sem bil obveščen, da Je moj sin Radmiio izvršil samomor na ta način, da je skočil skozi okno igralnice Monte Karlo. Ta vest je bila za mene strahovit udarec. Kot oče pa nisem mogel verjeti poročilu. Neprestano so me mučili dvomi ln odpotoval sem v Monte Karlo, da razkrijem celo stvar. Mnoga razkritja so potrdila moje slutnje. Rezultati preiskave, ki sem Jo vodil »am. so odkrili, da je moj žin žrtev zločina: da so ga ubili, vrgli skozi okno uslužbenci ln detektivi igralnice v Monte Karlu. To bodo potrdili ugledni In verodostojni svedokl. med njimi odvetnik Mermann iz Berlina ln neka bogata dama Iz Pariza. Po Izjavah prič se je tragedija odigrala takole: MoJ sin je ponoči dobil pri igri velike vsote. Naenkrat pa Je začel izgubljati. In tedaj Je odkril neko sleparsko mahinacijo uslužbencev Igralnice. Kot neustrašen človek je, re-voltiran od tega sleparstva, glasno zakilcal: »Lopovi, ne pustim, da bi me obralil« Videč, da bi lahko prišlo do zelo neugodnega odkritja in do velike škode za Igralnico. so uslužbenci in detektivi zgrabili razjarjenega dr. Radmila in ko se je ta branil, so ga vrgli skozi odprto okno. V bolnici, kjer je moj sin ležal zaradi dobljenih poškodb, sem zasliševal strežnice, katerim je pokojni Radmiio pred svojo smrtjo pripovedoval, kaj se je godilo usodne noči v igralnici iri kako so ga potisnili skozi okno z namenom, da ga ubijejo ter tako preprečijo razkritje svojih mahinacij. Pripravljen sem zahtevati proces proti Monte Karlu — piše oče pokojnega Radmila — ali ne v Monte Karlu, marveč pred pariškim sodiščem, ker je igralnica v Monte Karlu vsemogočna. Ob zaključku svojega pisma prosi Kosta Onjatič poslanika Spalaikoviča za informacije, če lahko vloži tožbo pred sodiščem v Parizu. Zaboli poznane JK\OLJ pletenine za tfelikcmoč pri tr. Sržar&jfejač, Ljubljana Se I e n bu »g<> va u' i ca Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormalno razkrajanje in gnifoba v črevesu, pomnožena vsebina kisline v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih čermasti turi, marsikateri katari motne sluznice preidejo z uporabo naravne »Franz Jose-fove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franz Josefo-vo« grenčico že desetletja pri odraslih in otroc'h obeh spočov z največjim uspehom. Dobi se v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah. Ce bodo kake formalne možnosti bo ta proces* proti Igralnici v Monte Karlu velikanska senzacija. Ko se Je doznalo o tem pismu. Je več beograjskih novinarjev obiskalo k. Onjatl-ča v Sarajevu. CL Onjatič Jim Je natančno razložil, kako Je vršil preiskavo v Monte Karlu. Poizvedovanje Je bilo Jako težavno. Višji uslužbenci Igralnice so solidarno zatrjevali, da se Je njegov sin sam usmrtil v duševni zmedenosti. Pri nekaterih nižjih pa Je po dolgotrajnem previdnem povpraševanju zvedel, da temu nI bilo tako. Na podobne težave Je naletel v bolnici, kjer Je umrl njegov sin. Le ena strežnica mu Je vse povedala. V Nizzi Je razložil svoje rezultate odvetnikom ter jih skušal pregovoriti, da bi vzeli v roko njegovo zadevo. Vsi odvetniki so Izjavili, da ne morejo voditi procesa proti igralnici. Pozneje se je obrnil na naš konzulat v MarseiJlu. Po dolgem času Je na dom prejel odgovor, da konzulat ne more posredovati, ker nI akreditiran pri vladi v Monako. O. Onjatič polaga nade tudi na telepata Wlnterlja v Novem Sadu ln se misli te dni obrniti nanj, da bi se potom medija odkrila tajnost sinove smrtL Samomor jugoslovenskega orožnika v Avstriji Maribor, 29. marca Danes ao prejele mariborske oblasti lz Avstrije obvestilo, da je v Lebringu izvršil samomor Jugoslovenski orožnik Janez Škra-belj, ki Je že dne 25. L m. zapustil orožnl-ško postajo v Zgornji Kungoti. Ker se več dni nI vrnil, Jc orožniška postaja, kjer Je šele pred dvema tednoma nastopil prvič službo, poizvedovala pri sosednjih stanicah, toda brez uspeha. Domnevalo se Je, da Je pobegnil Iz službe, nihče pa ni slutil, da namerava Izvršiti samomor. V ponedeljek zvečer Je v ujifor-ml neopaženo prekoračil avstrijsko mejo in se več dni skrival na avstrijskem ozemlju. Vsekakor Je dolgo okleval, preden se Je odločil za obupni korak. Iz vojaške pištole si Je pognal v sredo, 27. i m., kroglo v glavo in se smrtno nevarno ranil. Našli so ga nezavestnega v nekem seniku ln ga prepeljali v bolnico v Wagni, kjer se bori s smrtjo. Janez SkrabelJ, doma lz Trate pri ?kofJi Loki. Je šele v četrtek, 2. Lm zapustil žan-darmerijsko šolo v Ljubljani, ki Jo Je ab- Najstarejse drevo v solvlral i odličnim uspehom, ln bil dodeljen žandarmerijski postaji v Zgornji Kungoti. Skrabljeva rana Je smrtno nevarna ln ni upanja, da bi okreval. Simpatični mladenič Je bil pri svojih tovariših Izredno priljubljen ln nihče ne ve, kaj je prav za prav vzrok njegovemu obupnemu koraku. Domneva pa se, da Ima tragedija ljubezensko ozadje. Cltajte # # # Citajte »Aprilskega kurirja" na velikonočni ponedeljek! Sloveniji posekano ZA p PANJE KOMBINEJA LUX Ako podnes« vodo, podnese tudi LUX Sobodu as. n. nap Po slavni koncertni turneji y Ameriko • Rj&gover s gospo Pavlo Lovšetovo - 22 samostojnih kneeriov po največjib mestih U. S. A. m v največjih slo-vsaskUs naselbinah - „Kaj takega se nismo doživeli!" Qtftmsi Si fe «0«» Psri* Leršeeor« w N> Bravtar mli it rvete sm**orti« koncerta« Sser-Mfe pe severte Anverfk! domov »f$a jsarsfke »Lerlaffcas« »sa » edne-Bsh 29 t h: Ncvrorša.« J« pr-vedala aaš*nwa srerfnflrs. kž te t« po»drar?l Ra koksdror« t ietrtek rtetrai. ko rts dosoela ▼ LVt^a'1^ f roreni«ktm h^nvtakom .fn potera preits Oierboatira te Svfce po žetez-■tei dore-ov »em »e oo crreceSnlh reote re-rvds orec« prtrdfSa rr k rend*r d<"s!r* roinrs »o »dermlcl pre-eei Brneti. H radi erd rral seko- Sk« ebr*U m'? »ote:n r*m ee rada a svo?!h urekomorskifc rti srh te do- Pi « j? T-i*?« r krp*« r^ete drsrftes. Hv^s se-tro* te oba »tewa eKroka. hčerka te sinko. oba srednleš.-*?ea. k> f! trne?! bo jrpr*a"to. rreJo In cvetoč«. ksfcor da se je enrrltsr i rečtedenskera oddiha, fe oči JI te farete resefle do dela te srs-tte^n-^ra ffrtet^tvorrutra Vet umetnica te kot 4ebrm rasuo^Jnfe x mafi »Marzfkor* sa reFkesra »*»- mer te občudovalcev. m tvdl SlrSo termost sanirate tevede?!. kake oodrotevorH o rePko^oteCTl Vr?fcertrt mmell. Po ite rendsr »reo"- 4mS! Z^dteleitfti držav te ksl rmrcrcokrat Čfcso mrrsune» te a*«i*£ L»rSee»m aa-•Ms: »Kon*-«« oktnbra doaoefo r So-tm« {r jersi -r č*s& A1M1 štirih BSOPSecer eenfli. T^Sncnta SBBnt s* jK^rterfts kon- ?. »atfm rofakonn h^aritor?!-»io-m /tfltonotn Šofe?'«^. ki raJti te I? 7 do-brsra »cc^rskj?! ko? btvS soft« »aS? !*rb!!an- orscf«. Omertain. di « i« 5ube?i. ki fe bf ftak n»B kot dober tu wwefe- »c čobsr irmi« rrfo hcooooten kot nerec tfasovno. o* ted', kar « (ičt omJavante — Po!ej sa;?r?r.Tto'n!h na f^oov sem «-r>c!e!ovah m Beitterfa fp'a^nsk?>i te koocertŠ hi Brlredftvafc tn motm roiz-koTTt v cžlem krosra ooraHlen-ecr. Kc-acerte imela med d rt! rim ▼ WMt!?! Netv-rrfk. CJe^Tsnd — k ter t« Strte TirrV!> gp.&jft S}orrfKW — M?HT52kee. dre?« KSJ-Tečte sase.fbins t ofcroirfo 30.0s50 Sloven-Detroit. P*irfKrvran. Wawke*an Far-S,a'rrtM!. Warren 0?rard. Newbo«rort. »^ako » odrvsf! aaSI pnasSS snfro •cearrs m tbSk koncerte?« »fteraed «e bSe drrmst vešam. ▼ t«fc»-If lii knl r*iwt-x!atje r MSwaokeete te fel iack ss^^ai 4% » emrate »ottclta teter-Teairatl ta te »eso 200 k' bi btis rade posettte koacert, moralo oditi Saj Ts&te. Sloveeci cd aekdai tiubiio petje Predstsrtte se » Se BaS? ro<"V.. ircrl^-n.-e kzteria asaoto ie w reč tet sploh sit s85a$o rež aoben« »i TTes-At te a« ookilc- pevce* Razne koncerte so oosetfh tudi ■moti Amerfkattci in posebno Nerad ki r aeknerih krafifc r aaselbinah sosedie u saSi mi roiakt.« s-Krtere pesns! m ss^ioB »ca^te ac r»f!l> feo»cert ih?< >Brez:x)emw stcT^nj t rrsS p»- leda« pe®^. So£J tetemeettenaha pobH-ti ka posenjite! ht rrot>r»>cr,r ižja sicrensklti kroror » s* ranitnaK za rrnet- »« iwebmi one H noreISe dnfee ttT sa o?>eiT?i (rrtfzrsm, ki se te Izvajal v sio-Venskern jezika, kar te naibolt ueainln ie Tsč. iTTportirsto Opomniti mora« rtarrrreč. je refflna vnrič v ftvtfente sfi*a!a teaje cccmtl! deior r afovsnskem •tezlkn. Sat $< oe*o na tamošnllh ooerniti gledali-IGh pojejo opere v izvirnem ferikc. ita-Rjanskcm g|i nemškem ker Se nimate niti fcarleSkifc prevodov Kolikor ,rsi le znano, te edi na ooera rJanko te Metka« bila lz-Tajana t »»Kte^keni lezikn Prodrla hi do ir- oa te na*bot! fovorila redno !n otrvsod ».rodna pesem Po narodni pesmi ae 00-BŽašalc! kar. rstajal! od sedežev rftiarno pSr>skati is dalafi čisto »merlkanskem fcsfin dn£km frojerm BrrduSente t raziri-m dr^.sličniite vskflkl« »Kake rttee ste m rl «»w*onm« osn. •dne^l no trotft nastop te kakšes ie b>1 ¥obče »prejem od strani aaSifr. tamoSmfh •Biakor?« »TI vttet w BfcjBrettefSa toCka r moliti tpominih. Ž* u rseca poče^ca so mi prišli Vri krorf sdo prf^asno te odkritosrčno na-»prod. rr^c feras. da »o biti nekateri kako leraorot: sai se r preteki časfk no-kafkrat doflre?.. ds se fhn Ie nonrrlsla kaka BmetniSka reT'"čina. sa nastomi na so bili tw!l natee!Cne?51 razočarani. Cim so me po srrfh nastem^! «ootma!l osebno hi se |e rtrzVrfl etes po r-sitv, nasefbteat« te po na-lem č^sootete. na te »f! led med n*m1 prebit. Vabila i?a koncerte. 3c1 rra! ffb ie priredim. so se mno^a rarn^ kralev ki so prvotw> stali skeptični na strani te se nteo bffl terW prteravPaSnema odbnrn. Vsskl-krat 5» fe M fndl kmate wt vsak cm certn rz&ostnvfitm kontakt med menol in moihni. lahko rečem vernimi poshiSald. Kmste »e te^kak se te slovenska da?a te ko te - ctrreta. n1 aaM dorof! tefe-r^ ......,)ermj na- TdtsSenfn. M*rsfkorrm s« fe srce omehčalo, kc le s?f?a1 nekdal dobro znane zvoke Iz fantovske dobe tfl domače rasi. Ko so r odmori no končanem koncerte prfbro-B«?I ljudje r garderobo pezdrartet In 5e-Itftet )e marstkom«, ki Je hotel s svoio žn-Dsto. dela-^&f) roko stisniti mote. spolzela Nm nešteto tz\ih f8 V ft ffff'/PO* fff M hi m« te r«- BeSlo. ko »em rWete, kako le mrktm naftei 4ef a rcem r«ffj?>i strok s tariave!era Wca iftei brraz zadoSčerrf« Ki reseHa. Kskor so Bil t?m« jfratkrrl prtenafl. so se marsfVatera io^^^^frtna te stani w»®r9fstvs med oosa-momfkl te med »mrTirtm1 stn^^ml te 9tmn>nmf ooramate wd r^Ho*n Morrn^ke pesmi..kar »te te r Beoooteoo radoWenle.« rf?s ste odnosi? r«Me n rarmersli teseitei»d-wfsld te 0r- fppte? »To te ^'Aiifi, n is^fi te f pzr tsrSre oArerrftl. Gotovo }». Fa prrl posled ko »tort fte »«§ Sfrefl. reJh»<»a ii iutw rtte. boco karsade. ko se »koliko vflrl r tamoSnle razmere, v ta-moinje dtaneazlte, t tamoSnJi ftvljenski način. Mnorc »e deta v vseh naših različnih orzanizactlak. posebno prosvetnih, v »koro rseh posameznih naselbinah Ven-daa- »e rse to Se redno premalo za tamoš-Rje dteneirzlte napram m na^h razmer r Jnrosiavifl. Na Se slovensko časopisje r Ameriki, pa h?di dnjzo htro-sSoven^?o. rse preveč pondarta vsak imor. Dožir te rop aH posamezen primer kake kortmcMe a!i drmre rločire. Ne vem. aii Jih pobirajo Iz naSejca časopisja aH imajo take dopisnike, rse preveč je na?iašena naSa temna strws. premalo aH nič pa ne pride do tzntn naš napredek na prosvetnem, knltnmem. pa tudi rospodarskem polj« nafr protlalkoholno ribanle. naši kri n spete r irmernosti f* slično Pri Prosto llud-•tro p* kol rerote rsakl raci tn nasede In liočeš-oočeS ti Basrkalo naS? rolaki onkral preprtčanle kakor da bi r naii držari te r nsSem ner?>dnem flrflente bflo rse sarob«. d* le morate prooadta. da nI nobene« napredka da bI iKibcne skntmosti nobene so-Udarnostl. da sločinstro kar cvete te da te relativno rečle »eKO r drarlli državah. Vsi faktorji, ki r te pokflcarrf. »e na zadnle na$« te prekomorsko časoplste. H morali deior»tJ boli potesnieraln«. podalatl našim rojakom onstraB oceana boli remo in nepristransko sffko o naSth razmerah Miotf nafl rolaki, s katerimi sem priSla r dotiko so mi '?koi zastavili vprašanie kako >e pri bbs. kake so razmere r naS d rta vi te r najem naroda te so bfR kai reseli ko sem fim podala r kratkih besedah nekako nepristransko poročilo. — Sicer oa se naS živeli t Ameriki polteno tr&di r rseh strokah s težkim delom, marsikdo Ima tudi dobre uspehe. — So p« večinoma vsi pod pezo tKmošnffl! razmer. A kakor rečeno, o tem vpraSanfn se ne da s oar besedami kai izčrpnem in merodaineira povedati, posebno pa ae kar tako brez dobreea premisleka.« Na mm te teftrto reS CBSootenfh ter ea- kov ia dragih epominkor pa tod! reč dra-eocenih daril s rtrnele. ki lih le rospa Lov-Setova pravkar iztaraia h kovčkov Vsi j terenski Usti raznih banr te strm so polni hvale o veliki umetnosti naše odlične pevke. Pa tudi mnoso amerikartskih iist\>v ie Dišalo o nienih nastopih zelo pohvalno. Po kratkem roosdedn r t* časopisna poročil* ki ra te na prošnio dovolHa eosoa LovSeto-n se takol ridi veliko navdtršenle ki fo-rorl tz vseh teh ocen »Jnzoslovenski Ob-zor« h Milwaukee ima a. pr dali§e poročilo o tamošniem opernem večeru. Id sta ra priredila rospa Lovšetova te solist 5u-belj skuoai V debelih črkah prarl že na-slor: »Osvoiila sta na mah srca rseh ki so prisostvovali večera — Množice tnimo-ma prihajalo v dvorano, kt te že uro pred prireditvlln nabito uolna — Polictia preoo-re vstop nadalinlm stotinam, ki se moralo rrnžti domov — »Ka) ti?kera Se nismo doživeli« te sorlasefl izrek.« — Na tem koncerte te prejela rnsoa LovSetova od ta-TioSnlih pevskih drnšter r dar krasno srebrno soho »Borinla cmarer s prisrčnim napisom: »Oosnel l.ovšetovt In nteni divni pesmi r znak ljubezni te vdanosti — bratje in sestre v tiifini < — Zanimiv- v'. n«ro-člla ameriških novte e otvoritvi velike mednarodne razstare r Clevelandu 18 marca 30 različnih narodov ki bivalo r Clevelandn. le imelo srote naiboliše sivari na tel razstavi Neko poročflo o otvoritvi pi*e: »Slovenci smo dobili še m posebno odlfkoranle da te razstavo odtvorila odlična slovenska umetnica, rosna Pavla Lovšetova, kar sl lahko Stelemo r čast. ker se ie mnoro drurlh narodov potetovaln za otvoritev Pri tei otvoritvi te rosna Lovšetova tndl nastopila t nekaterimi slovenskimi koncertnimi točami.« Kakor te še stori! m) Brodnik vte^uo moremo naši odlični pevki, rospe Loršoto-rl te čestitati na nlentti rellklh. rmarovIMi asoehfh r Ameriki ki m « čast nld In slovenski pesnil, ki te tndl tokrat mte-mre-tirana od tako sllaine oevke mnoro orioo-moirla da so tnd' tnlerodnl elementi dobili vsai približen poim o naši leoo napredujoči kultnrL _ Kočevsko nismo KofevJ«, 28. marca 2Ta»« je ae nami — pomladni klie na* drami. to-le bi lahko sap!«*!! «1 uvod Sleor »mo Itek sadnji pri pomladi. Pri oaa Je, vest«. ponekod 8e prav lep '.n«, vendar po vse kaže, da bo po hndl zimi sledila krasna spomlad. Glavno je aedaj, da imamo za pravnike lepe dne*«, d asi je f»*trtrk napovedoval dri»>rje, orlroma sneg, ki Je £e pobelil vrhore fridrihštajnskih jjora. Letošn ja Velika noč je prinesla mrrotU za nr* Kočrvarj«. Pri rstajenh te procesiji bomo namrpi p-vi? slišali slovensko petje. Po desetih letih svobodne naše driare r Kočevja prvIE slovenska procesija! Sicer pa to 5e sedaj ne pre r ptero marsikateremu Kočevarju. Se pa? mora tolažiti g tistim lepim latinskim rekom: Tempora mutantnr .. . Ko£er*ki mesarji so se zadnji teden ib!l no saložili e krajani, pleči In ?njatmi. Cena ternn blajfu varira od 80 do 40 t)te. Lftidje aepijo krepko po teh dobrotah. Vsak stisne muffari zadnji norčič I* ip Itek precej te-praznjene denarnice, BMirsIkateri po mora VTrti rse na npenje, seroda, ie nna r» kdo Se kaj da. Da bodo prazniki ros reseli, 90 si eelo naiH *dični dgani privolili nekaj boljšega in pri posp. Mornchert« poku nili skoraj rsa reberea. Seveda so zraren »gliha-H< kakor za konja. Kaši lord so m> te po( ra« hek»n. L«tes steer res niso nobene reolknlje »položili«, •o po zato trpeli predvsem merjasd ln — medredi Medvedi f? 0, seveda, "pri nas so medredl doma te ie prav krasni eksempla-ril Pretekli teden je nstrelil znani lor<»e p. J. Eppich, posestnik te Kleč pri Starem loen. nedale? te rasi krssne«ra kosmatinca, ki zasluži. da se jra odkupi in tudi nasačl. Pod-pttetar tehta namreč 214 kg, kar je telo red- Mi -imA to, te 4» j« prtMmi ura«, ki )• Mla fM ksA aAvsdoa. Pr«d kratkia pa m aa
  • t4 b« Tržaiki cesti it. 4 (vogal B!ciwcis*ove ceste) goMtilno „PKJ SAroLEOKli" 7V*Hk bora prvovratea Itaje-raka. dolenjska ia 83a Repertoarji Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani LITRLJAVSKA DR A »A. ^obdli, 80»: Zaprto. Nedelja, 31.: ob 10.: L 1 1 L IR. - 01) 15.: INRI I*r. Ponedeljek. 1. aprila: ob Mk: L X. K. L ter. — Ob 15.: I N. R. L I*r. LJUBLJANSKA 0PBBA. Sobota, SO.: Zaprto. Nedelja, 81.: ob 15.: Prodana matu Ljudska predstava po znižanih cenah Trv. — Ob pol 20.: Orof LuksembnrlkL Gostuje g. Iličid. Ponedeljek l. aprila: tL: Pri trak b4b-denkah. Ljudska predatara p* anižanfh cenah. Izv — Ob 20.: A'da. Gostuje ruski tenorist g. J. Vittlng Izv MARIBORSKO GLEDALIACB. Sobota. SO.: Zaprto. Nedelja. SL: ob 15.: Na uaaarta— Znižana cena. Zadnjikrat Kepool. — Ob 20.: Adieu Mirni. Znižane Kb- poni. Ponedeljek, 1 aprila: «4» tk: Poljaka ten. Znižam CCtlft. K n poni. — Ob 30l Char-tejreva teta. 1'rot Goetoranje g. Daneta V*Kln*tet repertoar H»r»dsffi jftedafV iHte v Ljub!jasi. Drama Uprizori oba veliko nočna praznika dopoldne ob 10. te popoldne ob 15. pasi jonsko ijiro IN II I, katero sta napisala oa podlagi besedila Sv. pisma gg. Gregorin in pater dr. Tominee. — Opera ima ravno tako štiri predstave, te Bteer na veliko nedeljo ob 15 pri ljudskih cenah Prodano nevesto z g. Rirmpii**m kot K>*a-lom, rvečer 06 pol 20. Grofa LnksemburSke-ga s g. Ljubišo Iličičera kot R ene Je m aa velikonočni ponedeljek ot> 15. pa »Pri tr-.h mladenkah« 1 f Mohori£nm kot Sehvberton in zvečer ob 30. Aldo s pnttn rra It 1 m tenorjem g. Vittingom. Obe popoldanski predstavi sta ljudski po znižanih cenah, za večerni predstavi pa veljajo običajno operne na Rim ki cesti POU C ANE. Na velikonočni ponedeljek, ko (t vsak zaždi nekoliko razvedrila ia zabave, je društvo »Zvoo« v Poljčanah uprizorilo veseloigro »Dobn rojak Svejk« Vsi tisti, ki ne marajo posedati v saduhlih krčmah, naj pndejo. ker igra jten bo rodila ud kraja do konca obilo zabave Začo tek je ob pol 16. PTUJ Krajevna sfcvpma mž}& pottaft uslužbencev v Ptuju priredil tekom aprila »a Fiorian~.kem trgu v Ptuju tvojo običaj« r»o veliko javno dobrodelno tombolo v prid bolnim članom in njih d mi'nam Kakor druga leta, bo tudi letos zelo rimo. go prav lepih dobitkov Tablice se proda« jajo po 2 Din Cenjeno občinstvo se prosi za blagohotno naklon lenost. Obenem ŽeH» io nižji poštni ushižbend v Prejo vsem Ptuičr-om iz mesta te okolice prav reaele praznike. J JI ŠOŠTANJ. Twfl krajevni edber Rdeč-^ga križa v §o?tanjn se Je v mlnob hndl zimi spomnil najbedneišfh med nami, nbofrih Šolskih otrok v Soštanjn, ki nimajo najpotrebnejše obleke in znradi tega ali ne mo rein v Solo. ali pa prihajajo ranjo rsl prezebli. Nabralo se je par tisoč dinarj** » blapu in zotovini ln obdarovalo nad 60 otrok z najnujnejšo obleko, perilom te obuvali Tudi glavni odbor Rdečega križa v Beo-pradu je poslal 800 Din podpor«. V Imenu obdarovanih otrok se odbor vsem dobrotnikom. m«(i katerimi jih Je nekaj darovalo večje zneske t gotovini ali v blagu, najlop-leje zahvaljuje in ph prosi, da odprejo srce in roke. ko se bo zopet potrkalo na njihove duri in pobiralo za našo bedno deeo. ŽELEZNIKI Dne 28 marca Je tamutea la tu po mučni bolezni fospa Matilda Demšar, poseetnica te trgovka Pokojnica je delovala pri obeh naprednih društvih kot vzorna te tiha delavka Njena dobra desirtea je bila redno odprt* bi pomoč te di gasilnim te drugim potrebnim dru6tro«n Danes ob 16 Jo spremimo k rečnemo po» čitku. Prijateljem te mimceTT! pokoteice j« sedaj omogočena odelcfba pogreba, ker vozita dva avtobusa od opoldanskih vlakna v Zelrrnike in rvečer nazaj. VIČ. Dne Z7 t. m. Je mtisnil bla^ splošno znani g. Matej Oblak, čevljar te posetnik na Glmcalu dolgoleten sjfilen ob» črnski odbornik te podžupan ter brv Si dob goletni načelnik Čevljarske za droge r Lmblteni. Bil Je podpteatelj podružnice Narodne strokovne rrere na Vič«. D0I90 let ■e ie udelstvoval tudi pri pevskem dro» Stvn »Slavec«. Lep pogreb te rend bo po» i kazali, kako spofttoran is prUjubljea Je bfl zapete perake km tlak. Deten Vremensko poročilo v tmp )a v (bi zelo enakomerno te ao razraeroma Bate m*-te spreminja. Visok tračni tlak ae drži stanovitno nad sapadno te srednjo Evrope od Irske pa tja do Ornega norja. V tem predela se drži lepe vreme, Ž-e* <£aa aoloČM, zjutraj megla; le aialokje m temperatura čez noč zniža pod BiSIo. Nad Sredozemskim morjem te arnftni Oak relativno nižji, vendar aa osle rr«ate se vpliva drugače, ae«o da imscie v o*račja le redno aereraorznodno »trnjo, ki trori aa jadranski obali Se vodno burjo, dasi te steblo. V četrtek se nam Je manjši zračni rrtt-oec s te strani približal tolika da «ao dobili nekolike dežja. Atlantska depresija »• drH an«i aev«r«tei Atlantskim oceanom te sega odtod t)« profl Severnemu led^nemn morju. Pod ojegovina vplivom je samo serernozapedna Evropa, r prvi rrsti Skandinarija. kjer vladajo |t£Žoe-sape dni vet rorl Zima je onejeaa avte) aa Itortj* — tudi Ukrajina s severnim obrežjem Črnega morja ima ie temperature nad oičlo — te sa Finsko; tod Je mraa ie redno prav znaten. Okrog Moskve coate temperatur« tudi sedaj le okrog 16 stopite) C pod nlflo, na skrajnem severu tudi le pod 20 sl C. Pomlad se tedaj te počasi pomika proti Rusiji. Pri aaa Ja pnetaI baroaetn HBrtraa; bS ae, da se na staeovitaost lepega vremena ae smemo preveč zanašati. _* aada serniatja i«itw» A B Um fioesa rtMmo, ai ocSedofe krasa« »odHt rnlra Miladinovi-ča in Dragotlna MlloTadoviča t Leopoldo-▼lra redom, hiženjerja v artiljerijsko-teh-ničnern ra vodu Mjo Gjukniča z redom Bei-fijike krone, nadzornika v artfijerijtko-tehničnein zavodu Cvitfnoviča in Rističa pa z zlato kolajno. • Zahvala g, PoSacarAa JSS. Na »oialno fccjavo. ki Jc j« starešinstvo JSS ob smrti marlala Fodti* poslalo francoski vladi. H dospela aa naslov Jugoslovenskega sokolskega saveza ta zahvala: »Globoko strjen »pričo vaJeira »ofaJJa ob priliki smrti mar-iak Tocha vam pošiljam najiskrenejšo za-hvalo. — Poincari.« » I BoblJaes&e anfvefEe. Rektorat univerz« * LJubljani razpisuje zs radarski in-«itw mesto pogodbenega. asistenta. Prosilec mora biti diplomiran rudarski inženjer s rodnlSko prakso ali pa mora predložiti dokazila, da )t dclov&i v visokoSolskem laboratoriju. Proinje Je treba vložiti do 15. aprila. * H CržurK« sfafbe. Aeistent el?ktroteh~ aičcesa instituta na iehn. fakulteti v Ltub-Satrf f. Rraest Pehatti Je podal ostavko na državno sJu2*bo. • Spremembe v feleznl&d službi Upokojeni ao poduradn-tki !. kač.: Blaž Kristan, prometno komercijairt oddeic^c; Simon Janfek, Maribor ri. kol.; Andrej Obiak, kur. Maribor; Anton ŠaSteriii, kar. LJubljana 3L, gor. kol; Josip Nov si. kuril. Ljubljana S, gor. kol; Franc čeme, Ljubljana sfi. kol.; Viktor Kojanec, Zidani most; Alojz Vadniu, kar. Ljubljana II., gor. ko!.; Ivan Sulgaj, kur. Ljubljana II.. gor. kol.; podu-»radniki f. 'sat i. skup.: Josip Autrata, Ljubijana gi. ko!.; Ivan /Medved. Ljubliant rt. kol.; Jakob Mirt, Maribor gl. kol.; Vinko Kralj, Cakovec; Ivan Golcb. Ljubljana s!. kol.;A]ek«&nder Ferfc, p. s. Maribor, kor. pr.; Ivan dram, p. s. Ljubi i s na g!, pr.; Anton Brajda, kur. Ljubtjans L, gl ko5.; Ivan Zvoglič, Rakek; Anton Črpanj, Maribor kor. kol.; Iva?! Tergjec, Maribor ifl. kol.; FlortJan Saje, kur. LJubliana II., gor, koi.; Štefan Oeoheiii, p, s. Ljubljana gl. pr.; Mihael Kancler, Maribor gl. kol.; Anton Puc, Bnstrica; Prane Pustotnlk, p. s. Ljubljana gi. pr.; Štefan Rodovšek, p. s. Maribor gi. pr.; Andrej Bresounig, Maribor g!. kol.; Štefan Steinbacher, Pragersko; Fabijan Pcršsk, kur. Ljubljana II.. gor. ko!.; Aiojzlj Pajk, p. *. Novo mesto: Anton Mer-kuc, p. s. Ljubljana gl. pr.: Mihael Frank, p t. Ptuj; Josip GerRč p. s. Maribor gi. pr.; Ivan Baribak, p. s. Ptuj. • Pravilnik a podpori ponesrečenim radarjem. V ministrstvu šum in rudnikov je bH te dni dovršen pravilnik o podpori rudarjem za primer nesreče. Pravilnik bo veljaven za vse uradnike, ta državne kakor ta privatne, ter predvideva podporo onim delavcem, ki bi jih zadela nesreča v rudniku, ter primerno odškodnino v primeru trajne gK začasne, popolne ali delne nesposobnosti za delo. V istem ministrstvu je tedt^an tud! spedjaJen pravilnik za delo vseh rudnikov. * Prskilc razpisa ctafnfc slnžbentb mest ■s osnovah lolab. Prosvetni inšpektor pri ▼eHkem Supansivu ljubljanske oblasti razglaša, da se razpisi učiteljskih služb do nadaljnje naredbe ne bodo vei obravnava-C. Zato pTeklicuje razpis stalnih službenih nrett na o»novnlh šolah tjirbljanske oblasti s dne 30. novembra i928. Tudi vse dodatne izpremembe k omenjenem razpisu »e posta!« brezpredmetne. Že vložene prošnje z?, razpisane službe se vrnejo prosilcem pri pristojnih okrajnih glavarstvih. * Orgaalzaclja strojnih ln jjradbenth teh-»tkov javija vsemu 6iani-tyu. da bo njen V redni občni zbor dne 6. aprila ob 20. uri ▼ res t a vrad.fi Mrak. Vabijo se tudi nevJla-aleni absolventi višje stroine in gradbene Bole. S M Dr. Vladimira Brezovnika in Dr. Radoraaa Klisica BEOGRAD — Defigradska ulica 12. (Na Slavii) Telef. 32-31. S w«m! modernimi pripomočki urejeni kt- rurgifeo - ginekološki institut. Sprejema bolnik« sa vse operacije, ležanje bi neRo. Zdravniki - Specialisti za vse bolezni ordiniraio preko celega dne. RSritcren in fizikalna terapija. (Kvarc, Soluz i. t. d.). Kemi5no - bakteriološki laboratorij._Tramvaji štev. I, 2, 10 in avtobusi do aanatorija. * Drnbve zobnih zdravnik or u Slovenijo vabi tvoj« člane k »prilskemc mesečnemu sestanku, Id bo v petek 5. aprila ob 20. v stranski sobi restavracije »Emone«. Dr. J. Tavčar bo poročal o zakonskem načrtu o zobnih zdravnikih Iti zobnih tehnikih ter demonstriral zanimivosti iz prakse ca prakso. * ZdravalSka preiskava vajencev. Na predlog okrožnega urada za zavarovanje delavcev ln Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Je veliki župan ljubljanske oblasti odredil, da »e morajo vsi vajenci pred vstopom v učno razmerje zdravniško preiskati. Te preskave vršijo brezplačno zdravniki okrožnega urada, pri katerih se morejo vajenci zglasitl z vprašalno polo. Izstavljeno po bodočem mojstru (delodajalcu). Potrebne vprašaine pole se dobijo proti plačilu 1 Din pri vseh prodajalcih tiskovin OUZD-Spričevala so kolka prosta. Vsi mojstri ln starimi vajencev se vabijo, da navedeno odločbo velikega župana v lastnem Interesu vpoštevajo. Vprašanje zdravniških preiskav vajencev pred vstopom v učno dobo Je splošne važnosti, ker se na ta način utrdi telesna in po možnosti tudi duševna sposobnost za izbrani poklic. Obenem se v danih slučajih prepreči okuževanje družine obrtnika potom tuberkuloznih vajencev. * Dober nasvet, kako si vrnemo In obvarujemo mladostno svežost In odporno silo. Glavni vzrok, da člevok zgodaj ostati in čuti, da postaja starejši, aiabši in nesposoben za telesno in duševno delo. }e r tem, da mnogi ljudje premalo pazijo na za-pner.enje arterij (arterla sderosa). Toda tudi nervoza, bolezen ledvic ln mnoge druge bolezni nastajajo zaradi zapnenenja arterij.Vzrok temu pojavu je v na jodu siromašni ščitni žlezi, tej Rezi naše generacije. To je naravna posledica načina našega življenja v poslednjih decenijJh. Sčit-na žf.eza ima nalogo, da oskrbuje kri in po njej tudi celo teio z Jodom, tem za človeško telo toliko potrebnim elementom. Spojine joda oživljajo živčni sistem in to ožlv-ljenje povzroča zopet povečano delovanje organov. Sprememba snovi te Izgorevanje se vršita hitreje ln po celem telesu se Uri ugodna toplota. Prebava, tek ln splošno stanje je mnogo boljše. Srce deduje hitrejše ln kri energičneje plove po žilah. Skozi možgane prehaja več krvi ln s tem se uživ-i?a njihovo delovanje. Večajo $e moč, pozornost ln veselo razpoloženje. Iz vsega tega se razvidi, kako važno vlogo imajo spojine joda v našem organizmu in v vsem našem duševnem življenju. Ako želimo ostati duševno ln telesno sveži, se moramo prizadevati, da nadomestimo primanjkljaj joda v krvi. Kakor znano, se ne more vzeti Jod v nekontroliranih količinah. Tu nam je priskočila na pomoč priroda, ki nam je ustvarija v radenskih mineralnih vrelcih spojine joda v prav zadostni meri, da z njimi osvežimo kit Radenska mineralna voda je zaradi te-ga najboljše prlrodno zdravHo. ki se lahko jemlje, ker je Jod v tem primeru tako vezan na druge mineralne sestavine. da so redki primeri, v katerih se občuti vonj joda. Na ta način se niti ne čuti. da zavživaš jod. Smeh! Zabava! Krohot! Busfer Keaton izvrstni komik v najnovejšem sijajnem filmu n Krmar" Prerariera lisfri v kino IDE Al Za vedbonodM pramftt PREMIFJERA prv««* dovoljenega SOVJETSKEGA PILMA: Po istoimenski drami N. Tolstoja. — Režija: Fedor Ocep. V glavni vV>4> sta mi Rus V. Pudovkin ron ipremta rnsld seiaai pevski thor ta batalatke! Predauv« u praauikei ak pol 11, », P«J t, pol g. ia 9. Teiefoc 2730. Kino »Ljubljanski dvor«. Naj si vsakdo ogieda pred nakupom ravnokar do&le novosti v damskem in moškem blagu. Velika izbira. Najnižje cene. J0S. SNOJ, manirfaktara Ljubljana - palača Mestne hranilnice. pomladanske plašče od Din 4C0a- naprej nudi ?■ i« X goricir, Cmbljana, Sv. pdra c. 29 * Popravki v današnjem »Kutuniem pregledu«. Na 11. strani današnje številke je izšel pomotoma interview z g. prof. I. Breznikom nekorigiran. Popravljamo zgolj najvažnejše napake: V 1. vrsti čitaj »g. podpredsednika«, v 4. odstavku, prva vrsta, ie dodati rned besedi »obstoje« in »zaradi«: 1.) , v 6. odstavsu 5. vrsta Staj: »ln« od današniih čez 60, 70 ali 80 let? Za dobre se bodo založniki že pogodili«. V 8. odstavku, 8. vrsta čitaj »tujih pisateljev« (:ta mestu »naradov«). V zadnjem odstavku. 4. vrsta čitaj: za prevode pa HMotna po Izidu originala.« * Gradba elektrarne v Vlnkovcfh. Mestna občina Vinovci je sklenila, da zgradi električno centralo, ki bo dajala električni tok v svrho razsvetljave in gonilne moči v gospodarskih podjetjih. Gradbeno dovoljenje Se že Izdano in se bo r gradbo pričelo v nafkrajšem času. * Kdo »o »Tegernseerfl«? Prejeli smo; Po naši dTŽavi potuje ln prireja z dovoljenjem ministrstva v nemškem jeziku predstave neki igralski ansambel »Tesrernseer«. Da te igralce javnost pravilno spozna, ugotavljamo: Za igre v Slovenjgradcu je dal ansambl tiskati reklamne plakate dvojezično ter si je dovolil drznost, da le na vrhu lepakov postavi! firmo »Sokojsko društvo v Slovenisrradeu«, kar fe zbudilo — pri našem obmejnem narodnem prebivalstvu skrajno ogorčenje. Pribiti je treba, da je prišla ta firma na lepak, ne da bi bi! sploh kdorkoli izmed Sokolov v Slovengradcu poprej za to vedel. Kdo }e to samoiast zakrivil, ie irelevantno. Postopanje je tako, da bi zaslužilo sodno zasledovanje, afco ansambl poprej ne pobriše čez mejo. Pozvan! radi te samovoljnosti na odgovor, so igralci hoteli zvaliti krivdo za zlorabo na sokol, firme na tiskarno. Na osnovi manuskripta. nahajajočega se še sedaj v Mariborski tiskarni se da ugotoviti, da je laž. Tiskarni ------r i n ii i iMwgaiwg*a-r-iin-irmTS je bilo predloženo gotovo besedilo lepaka. In še tole: Po Informacijah, ki Jih Imamo, so igralci sami priznali, da »o za tvoje potovanje dobili podporo od nekega avstrijskega »Kulturbunda« ln da Ima turneja nekak pieblscitaren značaj, češ. posetniki naJIh predstav — to so nail Nemd! Te konstataclje naj dužijo ansamblu v »priporočilo« prt naših narodnih društvih, prosvetnemu ministrstvu pa v ravnanje. — Starešinstvo mariborske sokolske župe. ♦ Vlom v vilo Zlatorog na Bledu. Te dni »o vlomili doslej še neznani svedrovci v vilo Zlatorog na Bledu. Prebrskali so vso notranjosti vile ter odnesli med drugim 12 komadov belih, volnenih odej. 18 komadov odej y raznih vzorcih, 30 komadov belih rjtrh z v Sitimi monogrami Orajske kopeli Jn Riklija, 10 komadov servljet, več namiznih prtov, plišastih prevlek preprog itd. v skupni vrednosti nad 32.000 DJn. * Zagonetna smrt novorojenčka. Iz Ra-dohove vasi nam pišejo: Pred tednom dni so pokopa!! na pokopališču v Primskovem otročiča Marije G. iz Sp. Vrha v gradiški občini. Nekaj dni po pokopu deteta pa so se pričele širiti po vsej tukajšnji okolici govorice, da najbrže dete ni umrlo naravne smrti. Ker govorice niso ponehale, so začeli svetokrižki orožniki s poizvedbami. Preiskava še ni zak!:učena. Po izpovedi nekaterih sosedov Je znano naslednje: Dne 9 t. m. Je porodila vdova Marija G. dete ženskega spola. Novorojenček le bi! baje zelo šibkega zdravja. Neporočeno mater je zadela nekaj dni po porodu težka novica, ker Ji Je sporočil njen bivši ljubimec in oče nezakonskega otročiča, da oreklicuje svojo besedo, s katero ji je obliubil zakon. Zato domnevajo ljndje. da je nesrečnico pritlral obup tako daieč da ie uničila življenje svojemu otroku. FJkshumacija otrokovega trupeica bo omogočila ugotovitev, koliko je resnice na težki obdolžJtvi. TTO — zobna pasta najboljša. • Zupanovo Jamo pri Grosupljem lahko posetite vsako prvo nedeljo v mesecu, izjemoma pa tudi na velikonočni ponedeljek. Oglejte si podzemel^ke čudovltosti. * Kot noč In dan Je razlika, ako ne rabite raznih poceni sredstev za pranje ampak vzamete ŽENSKO HVALO in Schich-tovo TERPENTINOVO MILO. — Poglejte naš današnji oglas! * Tkanina »ETERNUM« glavna zaloga za Jugoslavijo pri I. Medved, manulaktura. • Obleke kemično čisti, barva, pllslra ta lika tovarna Jos. Releh. * Človeško življenje obstoj! iz samih malih priložnosti, ki naj bodo kar najbolj usodne. Vsaka poedina bo za Vas lepša, če se ne mučite. — Za pranje vzemite SCHICHTov »RADION«. • Tovarna Vojnovlč & Cle na Viču je prevzela ves inventar firme »Transformator«, d. z o. z. v Ljubljani, in razproda vso zsiogo. Več v današnjem oglasu. • Rogašsa Slatina najbolj renomlrano zdravilišče proti boleznim želodca, čreves, mehurja, žolčnih kamnov, srca. ledvic in Jeter. Najuspešneje in ceneno zdravljenje v maju, juniju in septembru! Zahtevajte prospekte! * Družba sv, Cirila In Metoda prosi svoje podružnice in prijatelje CMD. da na-bero kak znesek za šolsko deco za p i r h e. • Sadjarji; Zdaj je pač skrami čas. da Škropite drevje z ARBORINom, sicer bo prepozno. Poleti, če se razpaseta listna in krvava uš Jim ne morete z nobenim sredstvom tako lahko do živega kakor sedaj s pomočio »Arborin-a«. — »Chernotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. * Zoper mole TARMOL! V vseh droge-rijah. Proizvajalec: »Chernotechna«, Ljubljana, Mestni trg 10. • KAŠELJ, PREHLAD. HRIPAVOST. PLJUČNE BOLEZNI sigurno zdravi Siro-fen. Dobiva se v lekarnah. 357 • Darujte »Podpornemu društvu slepih« v Ljubljani Wollova ulica 12. 186 Iz Ljubi iane o— Zbirke Narodne galerije so od velikonočne nedelje zopet redno odprte ob nedeljah. praznikih in četrtkih, druge dni pa se Je zglasiti pri hišniku, oziroma v pisarni. u— Iz krajevnega sredlžča T. M. Naznanjam, da se izlet na Sv. Jošta v ponedeljek 1. aprila 1929 zaradi nepričakovanih ovir ne bo vršil, pač pa bo istega dne izlet na Sv. Katarino. Zb ra'išče cb 8. pred kavarno »Evropa«. — Predsednik. u— »Danes Igra Stranss«. Opozarjamo občinstvo, da prinese ZKD jutri na veliko nedeljo premijero v Ljubljani prv'č predvajanega fi!ma »Danes igra Strauss.« F'lm nam predstavlja v izredno lepih slikah kratek življenjepis komponista Johana Strars-sa m!., znanega pod imenom »valčkov kra!j«.FHm nam kaže njegovo mladostno dobo v domači hiši tja do onih časov, ko je šla slava njegovega imena po vsem svetu in so ljudska srca zadrhtela ob geslu: »Danes !gra Strauss«. Ei!m se bo ponovil na velikonočni ponedeljek zadntikrat. Predstave bodo v kinu Matica vsakikrat ob 11. dopoldne. Uvodni govor bo ime! gospod Pave! Debevec. u— Obsmrtno podporno društvo poštnih nameščencev v Ljubljani. Na cvetno nedeljo se je vrši! redni občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih nameščencev v Liublianl. Iz poročil smo posneli nasledke podatke. Lani Je stopilo v »Dobroto« 258 članov, izstopilo jih Je 17, umrlo pa 22. tako da Je bilo koncem minulega ieta 2f>41 članov. Dohodkov Je imela na pristopninah 17.996 dinarjev, na mesečnih prispevkih skupine A 137.190 Din, na prispevkih skupine B 76.480 Din, na raznih dohodkih in obrestih pa 15.630 Din; izdatkov pa: za podpore skupine A 100.000 Din, za podpore skupine B 66.000 Din, za upravne stroške 12.878.S4 Din. odpisi (neizterljiv-- prispevki) 457.50 dinarjev, prebitek 68.320.22 Din. Društveno Imetje znaša 275.147.65 Din. Pregledovalca računov Fr. Ferjančič in Iv. Korun sta našla pri pregledu računov in vknjižb vse v popolnem redu. NJlhi izjavo so vzeli zborovale! z odobravanjem In pohvalo na znanje. Sklenjeno je bilo. da se smejo v društvo sprejemati osebe od 45. do 55. leta starosti pod pogojem, da priglasijo svoj vstop v »Dobroto« na'kasneje do 15. mala t 1. in da plačajo pripadajoče obsmrtne prispevki. Karenčna doba za člane je do konca letošnjega leta. Ce umre član v karenčnem času. ne dobe njegovi preostal! obsmrin<» podpore, pač pa imaio pravico do vplačanih obsmrtnih prispevkov. V pretres je prišlo tudi vprašanje planinskega ali obmorskega zdravljenja za bolne društvene člane. V ta namen se ima imenovat! poieg skupine A in B še skupina C. Pri volitvah je bil soglasno ponovno izvoljen no večini stari odbor s predsednikom Miroslavom Matlašičem. Iz odbora sta stopila J. Pogačnik in R. Jeglič. V novem odboru so sedai: J avs, V. Slamič, A. Cernjač. Fnzelman, J. Kavs, V. Treven. J. Jurman. Fr. Ferjančič in Iv. Koran. n— Gozdovnikl! V torek 2. aprila sestanek ljubljanskega rodu v areni Narodnega doma ob 6. zvečer. Pridite vsi. prlvedite naše prijatelie! u— Prevoz trupla Inž. Grošlja Iz Skoplla v LjubHano. Kakor smo poroča!!, je te dn! v Skopliu nenadoma umri šef kemičnega Jaboratori'a tamošnie carinarnice g. inž. Andrej Grošelj, v ljubljanskih krorh dobro znan in priljubljen mož. Pokoinik te bil soorog liubManske trgovke ge. Tince Groš-jieve in brat podpo'kovnika g. Gro5';a. Pokojnikovo truplo se prepelje !z SkopJja v LjubPano. Kdaj se bo vrši! pogreb, se bo še objavilo. u— Avtomobilček na nožni pogon. Bliža se čas. ko bo hotel vsa: rvb nede!i?h sleherni človek poleti ven v blaženo naravo čim da'.ie proč od mest?.. Za one. ki imajo na razpolago prave pravcate avtomobile vseh mogočih tipov in še denar povrhu, je ta stvar enostavna. Da pa bo mo.stoče delati izlete v okolico po be!;h cestah tudi manj oetičnim ljudem, bo poskrbela tvrdka A. Ratjel. čije lastmk ie pravkar izdelal lično voziio na štirih kolesih r,a nožni pnsrnn. Ie to prileten avtomobilček s komodnn knro-serijo. ki ga bo sicer treba ooganiatl t nogami, a bo dosegel prav čedno brzino. Tvrdka bo izdelala v kratkem več takih vozJ' in tako ustregla že zda.i ve'ikemu povpraševanju, ka'tl cena avtomobilčkom bo prav solidna. Prvi tak avtomobilček se bo pojavil, kakor čmemo. na '-'ublianskih ulicah že na velikonočne praznike. u— Vsaka dobro oblečena dama nos! nedrčke in gumlpasove od tvrdke Adeis Besednik. Liubliana. Selcnbartrova 6. 496 u— Sokol II. priredi na velikonočni no-nedeljek članski izlet na sv. Goro. Odhod ziutrai ob 5.IS do Litre, povratek z večernim vlnkom iz Zagoria. — Zdravo. u— Lepotno grmlčle, ciprese, borovce, smreke, nteke in visoke vrtnice, nelargonfje itd. priporoča Anton Baiec. Ltrbliana. vrt- [graje očirtffe vse predmete Iz medenine, dna aluminiuma, emaila. stekla in porcelana samo z VIM-orv KaM samo V1M povzroča da so predmeti čfsd tn snairtil narija. Tržaška cesta 3 — trgovina Pod Trančo. telefon 3222. n— Interesantna gosta. V Ljubljano sta prispela včeraj gg. Tarhan bej in njegova žena, ki potujeta z avtomobilom že več mesecev po Jugoslaviji iri sta bila zadnje čase v Zagrebu. Tarhan bej je grški novinar in sotrudnik večjih grfkih listov, poltg svojega poklica pa se je posvetil tudi intenzivnemu študiju okultističnih pojavov. Med strokovnjaki vzbuja veliko pozornost s tem, da uspešno razlaga večino oikulistič-nih pojavov z naravnim procesom in da je tudi mnoge fakirske čudeže razkrinkal kot običajne trike. Njegova soproga ma služi pri poizkusih kot izboren medij. o— Dve hujši nesreči. Danes malo pred 12 se Je pripetila na Krekovem trgu huda nesreča, katere žrtev je postal 80 letni bivši strojnik, sedaj mestni ubožec Josip Bol-težar. Boltežar, ki stanuje v Cerkveni ulici je odšel kmalu po H. iz Trnovega v Liud so kuhinjo, kjer mu plačuje hrano mestna občina. Starček, k! je gjuh te tudi slabo vidi, nI opazi! prihajati tramvaja od magistrata. Stal je že na tiru. ko Je sprevodnik začel na vso moč zavirati Jn so pričeli pa-santl z vzkiiki opozarjati na pretečo nesreče Voz je Bolte/arja pograbi in podrl na 'la. K sreči je sprevodnik voz ustavil in je nesrečnega e razbil« nad vaa pričakovanj«. Dopoldanski in popoldanski spored je bil dobro spričevalo go*-dovniStvu v mariborski oblasti; zato je gotovo, da se bo ta prepofrebni pokrei bolj razmahnil, posebno v Celju, kjer je gozdovniška organizacija še mlada. •— Pomilovanja vreden siromak. Včeraj zjutraj o k ros 3. ure je našel službujoči stražnik sredi Dečkovega trsa do popolne nezavesti pijanega privatnega uradnika Janeza, Semena vseh vrst zajamčeno naiboJiše kakovosti priporoča: ANTON F47ARSNC. CELJE Adria čevlji Eli Narodni dom je in sveže prebujenje zasigurajo redovit način življenja in dobra prehrana. Običajno hrano bomo najbolje nadoknadili, ako pred spanjem vzamemo eno skodelico CVOMALTINE II *—UU1VU« JL ^RJBeBI,tt.lft. T9Z9 1000, 500, 350 ccm modeli 1929 neprekosljivi v kvaliteti in konstrukciji dospeli ter Vam nud jo največjo garancijo za ekonomijo, sigurno vožnjo. . .'j ■■ .»', Ne&aj modelar 1928 po znatno znižanih cenah še na razpolago. — Plačilne olafsavel Vsi rezervni deli na zalogi! Zahtevajte ponodbel — Generalno zastopstvo: 0. ŽUŽEK, Ljub-* fyana, Tavčarjeva 11« H ie je u »veji zabavni tar&eji po raxnia ■aijskih gostilnah tako naleze i Štajerske sia-riae, da ni mogel najti poti domov. V»ake tri. Štiri korake ga je vrgel močni Stajere fti ravnotežja, kar se je Janezu poznalo po wem telesu. •_ Občcti si>*r Masejskeg* iraštr* bo v larek po veliki ncfi ob S. v rdefi so- bi Narodnega doma, e— Isaivanj«! je peste!« Sp«rt V sadnjem kan se trudijo (jotovi ljudje, da v rro*i ne-tndi s Se tako banalnimi malenkostmi fcnvajo mirno nacijonalno celjsko javnost, fes nekaj dni krasi vhod male trgovine sre-'M mesta p*r otročkih igrač-veternie, ki so todelaoe r živo kričečih »frankfurtarskib« barvah. •_ grart»a k»s». V we«tn J« ra»rta 28- t, m. 84ietna preaiitkarica Uršula Kroca-fretter. •— I^tbjj^B« tn najden«. Ara Lo£w a ■lastnika je izgubila pred dnevi v Prešernovi ulici rjavo kožuhovinasto fcoo, vredno KO Din. Pred kolodvorom je našel 27. t m. peki učenec dva bankovca po 10 D'ti. e— Električni tok bo jutri, v nedelja, od 0. do 15. ukinjen od strani falske elektrarna Mnne. h Maribora Mariborska redakcija »Jutru* ima telefon številko 440. ' VeSIk« noč v mariborske« giedalHča. Ka veliko nedeljo popoldne zadnjikrat v iriji ljubka opereta »Na cesaričino povelje«, ftd je jako primerna tudi za deco. Istega dne »večer letošnji nad vse zabavni operetni Barer »Adieu Mirni«. Na velikonočni pone-ileliek divna Nedbalova opereta »Poljska Irk da si jo lahko ogledajo tudi okoličani, * zvečer prvič po več letih izredno zabav-, ■a in fhia burka »Charleyeva teta«, v ka-iteri bo gostoval priljubljeni komik t. Da-ael Za vse tri opereme predstave vellajo »aižaae cene in kuponi, a— Glavna skanščtea Kosa Jahačer v Ms-tfboro se bo vršila 3. aprila ob 8. zvečer m restavraciji »Pri Zamorcu t. V torek ob t. zjutraj se prične nadaljnji pouk v ja-Innju v Jahalnici v Cveltičnj ulici. a— Falsks elektrarna pr^kJne Jutri nwd |2. in 15. uro dobavo toka za vse mesto Haribor. Omrežje je smatrati pod tok. Prekinitev teka je potrebna zaradi čiščenja transformatorskih postaj in aparatov ter ■aradi kontrole. a— Nezgode. V Kacjanarjevi afki Je nafte! v četrtek popoldne pfciruijirajoči strai-stik od bolezni onemoglega 58ietnesa brez- Eselnega delavca Jakoba Bernharda, leže-ga na tleh. Rešilni avto ie odpeljal starčka v bolnico. — Isti dan zvečer ie padla aa stopnišču v Slovenski ulici !8-letna ši-i vflja Ana Zavernikova, ki je dobila taki tesne notranje poškodbe, da so io morati •dpeljati v bolnico. a— Tihotapstvo cvete ... V četrtek so ta mariborskem slavnem kolodvoru zasaditi finančni organi nekega Celjana, ki je kotel v vlaku vtihotapit? iz Avstrije neke tehnične predmete. Carina ga Je obsodila na 12.000 Din zlobe. — Včeraj zjutraj je skoči! * Krčevini iz vlaka, prihajajočega iz Avstrije, neznan moški in jo ucvrl z dvema zabojema z železnice. Opazi! gra je finančni »tražnik, ki ?a je zasledoval, a ga ni mosei Bohiteti. Ko }e bila situacija za begunca že tfokaj opasna, je vrgel oba zavoja od sebe ter ustrelil proti stražniku. K sseči ni na-aravi' nobene nesreče. Tihotapec Je izginil. * zavojih pa so našli razno tihotapsko blato. a— Nesreča »otocffcflsta. Včeraj popol- •ne Jc vozil z motornim kolesom skozi LaJ-tery.be r g 32-letni mehanik Fran Senekovič iz llove va?i. Da bi se izognil dvovprežnemu Vozu, .ie krenil preveč k robu ceste in zavezi! v cestni Jarek. Zaradi močnega sunka in precejšnje brzine je motociklista vrglo raz sedlo s tako silo. da si je nalornil levo roko m levo nogo pod kolenom. Na pomoč mn je prih'te! rešilni oddelek z av-krniobflom. Ponesrečeni pa je pomoč odklo-•fl, nakar se Je osobje rešilnega oddelka Vrnilo, dočim je mehanik ostal v jarku poteg poškodovanega motornega kolesa. a— Z lestve le padel včeraj popoidne tetrii delavec Josip Forštnarič iz Košakov. V kartonažni tovarni Benčina in drug v iHltnski ulici št. 30 je bi! zaposlen pri nekem popravila. Izgubi! je ravnotežje tn padel z lestve 4 m globoko. Pri padcu si Je aaloiri! levo nogo v gležnju. Ponesrečenca ao z rešilnim avtomobilom prepeljali v bol-tfco. h. KVama *— Priietek gradbene sezone. Razmah hdustrije v Kranju, zlasti ustanovitev to. u na vrbo GaSteja je odpria vrata rdbeni akciji sosedni občini Strafišče. lansko leto je bila zgrajena cela vrsta •ovih stanovanjskih hiš, največ last delav« •ev i-n obrtnikov. Tudi za letošnjo sezono ae obeta živahna gradbena sezona. 2e se« da; je vlož;'o okrog 20 interesentom pro« Inje /a gradbeno dovoljenje. Večinoma bo« ido zidali na krasnem prostoru na Ka'va= rfji na sc ic vršila redna javna *eja mestnega občinskega »-"eta. Po otveritvi seje je src aki poglavar o. I. Znidarčič zaprisegel žu« Eana g. Cirila Pirca. podžtrpana g Holz» akerii ?n ostc.le člane Občini odbor je potrdil vse dosedrnje odseke: vršile so se molitve le v okrajni Solsflri odbor, v kate. »ega so h'1i izvoljeni gg. Anton Adamič. Sr. Sabo+hv. Franc Sitc. .Tn-sip Tsinik in Stane \Vatzl. Nato so sledila poročila po« ••mesnih odsekov. Odbor j« odobril mest« ne računske zaključke is leta 1928. Skle. Dtk> se je, da se ugovarja podelitvi novih štirih sejmov občini Krašnja, nadalje da se zavrne prošnja Borisa Štoka za premesti« tev zobotehnične koncesij« ia Tržiča v Kranj. Odobreno je bilo tudi poročilo od« seka za nakup stavbnih parcel. Ljudski knjižnici, ki je edina javna knjižica v Kranju, se je podelila podpora 5000 Dm. r— Gospodarstvo mestne občine v ite vilkah Občinski svet je n« zadnji seji odobri! zanimivo poročilo finančnega od> seka v računskih zaključkih za leto 1928., ki nudi sliko gospodarskega prometa mest« ne občine in njenih naprav. Mestni zaklad izkazuje 1,131.995.90 Din dohodkov in 1,127.465.93 Din izdatkov. Od dohodkov naj ornenimo. da je prejela občina na do« kladah na direktni davek 118.000 Din. na vino in mo5t 380.467 Din, na žganje in li« fcerje 84.137 21 Din. na pivo 18.043.76 Din. na užitnim na msso 53 373 Din Ubožni za« klad jt. iniei 65.288 Din dohodkov in 55.791.53 Din izdatkov. Mestna klavnica je izkazovala 50.674.75 Din dohodkov in 54.58.45 Din izdatkov V proslem letu je bilo le 3914.70 Din izgube, izguba n prej« šnjih let pa znaša še 68.366.66 Din. Z Jesenic »— Nogometna tekma na Jesenicah. Na velikonočno nedeljo ob pol 5. se vrši na igrišču v Kurji vasi nogometna tekma med športnim klubom »Bratstvo« iz Jesenic ter Lmder Sport»KIubom is Beljaka. s— Smrtna žetev. V starosti 30 let je »mrla v ponedeljek v Novi vasi Milka Žumer, hčerka hišnega posestnika. V Kur« jti vasi pa je po dolgotrajni bolezni premi« nai v četrtek v starosti 33 let g. Ivan Zu» pan, bivši tov. delavec na Savi.* Pokojni, koma biag spomin, preostalim naše iskre« to sožaije. s— Gradbeno gibanj« na Jesenicah. 1®» redno živahna gradbena sezon« »e obeta letos na Jesenicah. Na vseh koncih naše. ga mesta se z mrzlično naglico dovaža gradbeni materijal in na jeseniški kolo« dvok" prihajajo številni vagoni opeke. Poleg gradnje velikega števila hiš v Novi vasi in pod Možakljo se namerava graditi večjo število hiš med Plavžem in Jesenicami na polju g dr. Ernesta Rekarja Ob cesti si bo zgradi! veliko enonadstropno hišo za« ložaik pivovarne »Union« g. Franc Pavlin, nekoliko nižie pa gg. Franc Pšenica, Lojze Vrana*, Rudolf Pristov, Franc Koblar in Ramšek. Iz Litije i— Vstopnice za koncert pevskega zbo> ra UJU. V nedeljo 7. aprila bo priredil pevski zbor UJU svoj koncert v Trbovljah. Ker se te bogate in pestre pevske prire« ditve udeleže tudi ljubitelji iepega petja iz Litije in Smartna, opozarjamo, da ima do četrtka opoldne vstopnice 'za koncert na razpolago g. Župančič Koncert se bo pričel ob 14.45 v dvorani SokoLskega doma. i— Zanimivo pismo iz Grčije Ob zad« njem potresu na Balkanu so se vršile med našimi ljudmi razne nabiralne akcije, ki so podprie težko prizadete Bolgare in Gr« ke Akcije za podporo po potresu priza detim so se udeležili tudi naši Šolarji, ki so nabral: lep znesek ter ga poslali deloma v Bolgarija deloma v Grčijo. Pre-jvčoraj« šnji.n pa so prejeli litijski šolarji iz Ko« rinta v Grčiji zanimivo pismo, v katerem se Grki zahvaljujejo mladim Jugoslove* ncnn za izkazano dobroto. Pismo je bilo oddano na pošto že 18 januarja m je bilo nasiovijeno: »Osnovna škoia Litija. Sliva« r.ija.« Pismu so priložili sliko ruševine Elevzejevega templa. Po praznikih bo pri= redila litijska osnovna šola kratko pt«.da» van^t e Grški (s slikami) in se bo otro« kom "b tej priliki pokazalo tudi csp-.o z grškimi pismenkami i— Tudi rekord Velikonočni tedeai je prinese! obilo živahnega življenja v r.nš kraj. Posebna atrakcija ie bilo sekanje pomaranč Nekateri mladeniči so se izvež« bali v tem za prave mojstre Neki gtiški mladenič ie profitiral v enem popoldnevu 121 pomaranč, ki iih je vseka! s svojo spretno roko. Seveda je ime srečni »poma« tančr.i kralj« kmalu okoli sebe lep krog pnjatcli~v. ki so uživali »ifldke sadove in hvalili spretnega sekača. Prostovolj. gasilno društvo t Žireh proda popolnoma v dobrem stanu parno brizgalno. Brizsralna je bila prelztooiena od državnega kontrolnega urada leta 1928. Og-Ieda se je lahko vsaki dan. — Cena po dogovoru. 4089-a Saioostojsega trgovca verziranega v po^lovan n 2 odiemalci Jagoslovena ki je vešč srbo-nrvatskega in tud nemškega jezika sprefne tehničeo volepodietje. Ponudbe z cunculum vitae na Publictas d. d. Zagreb, jnduiičeva 11, pod .K 31*. looilrg bm 8ri Mio Pričftek lezije 15. aprila! Do s>*vne sezije izredne ugodnost. Zahtevajte prospekte pri upravi zdravilišča! — Ma r3fpo'ago tudi pn TOUR1ST - OFFICE. LJUBLJANA. 41)3 Kupnjte sam Mine naJbotJSe znamke ter »e bodete vedno dobro obrili Naša klina domaČe znamke jamči za najfinejše in dolgotrajno rezilo. Vedno ▼ veliki izbiri rac mte najboljših brivnih aparatov, najfinejših britev, kakor tod^ škarij in žepnih 4 u7a nožev vo», bc sknbfjeeo totoSfe perje, i»wao Dffl 15.— « te« eoa}e • 80 — » » Ti&e perje » 50.— » * f ranico Ma^bor, po kstsl ceof, po Po- vzetje a& r 5 it* poStnib paketa po povzeti«, poSttsme prosto te*w«e perW EH« m— per)» • 44C-— rmttr. perje » 290,— Ekspartea drstJte Wa da»a «Kzr£L*ioa - K««!S2» »d dr. Isorfctae & Cio^ ao ta 6Di.ka t rteb cim«k! Sb£» Ui-.to is eccx*vnc u keg« pop.tnunt^« K« mil« rok«, nit: p»ri!* Popolnonu oeSko-jljiTo a in i* aop»>b rv-*k€sa% ,2-miiii.o GaJLitttrt 56 Dia CBNTIFOL1A, kosmetiSk! »vod, Z«r*b, Jarikim • — Z»bt«T**te S>rt»Di&«o« iianricmM P^poktel SM Kdor oglašuje, ta napreduje! dm Ii razstava slii Velika Izbira okvirjev A- KOS, Mestni trg št. 25 Nasproti magistrata M O T O C I K L I Vam nudijo kvalite o trptžnost. eleganco n komfort — Večkratni francoski CHAMPION. 4i68 a Gen zastopstvo MOTOR iMPORT (ie, L;ub1 ars« Oglejte si našo zalogo pri tvrdki: IV. KOPAČ & URANIČ B;eiwel*ova c. 52 - v Marlb ru pri: FR VORSIC, Vrbanova 19. Prsve gojzerja lovske in športne ča^, i|e '/deluje pj merj Z S L i! H § S G0t?3s»e!sb j .eie merne; Vsak petek namo« čena POLENOVKA Anton Legat, trs Ljubljana Miklošičeva c. 28 sveta d3na hi zdrava. V FlamdrM Imajo na Veliko soboto čudno specijaliteto: bel fižol s slaniki. Itd. Lahko bi našteli še neskončno vrsto običajev, jedi in vraž, ki se sukajo okrog velikonočnega časa. Iz vseh teh neštetih podrobnosti pa govori dvoje: simboliziran je novo nastajajočega življenja im splošna radost nad prerojenjem narave. Konec plevela Vsako leto povzroča plevel nešte* to skrbi poklicnim vrtnarjem in tudi skromnim lastnikom domačega vrtca. Nepridiprav neprimerno hitreje izko« rišča obdelano zemljo kakor koristna rastlina. Plevenje je mučen posel, ki zahteva veliko dragocenega časa. V vrtnarski šoli Dahlem pri Berlinu so letos poskusili sredstva, ki naj pre« preči rast plevela, ne da bi škodoval vrtu. Vsako gredico so pokrili z as« faltlrano strešno lepenko. V njej Ima vsaka rastlinica svojo odprtino. Sa« dika se pritrdi v zemljo pod odprtino in se neovirano razvija naprej, dočim ne požene zaradi pomanjkanja zraka in luči nobena koreninica plevela. Ta način se je sijajno obnesel pri ana« nasnih nasadih v Ameriki, ki porabijo za več milijonov dolarjev take lepen« ke letos. S tem odpade vsako delo med saditvijo in žetvijo. Ananasi so se radi tega znatno pocenili. Lepenka tudi zadržuje vlago in solnčno toplo« to, ki ne uhaja iz grede v zrak. S tem pospeši koristno delovanje bakterij v zemlji. Sadike hitreje zrastejo, pone« kod pride do dvakratne letine. V Dahlemu so dosegli s pomočjo lepen« ke lepe uspehe pri sleherni zelenjavi in sočivju od repe do lubenice. Solata in Špinača so prinesle šestkratno, grah štirikratno, krompir in kumare dvorno do trojno ?etev. Nažalost ni strešna lepenka vedno dovolj kluibo« valna našim vremenskim neprilikam. Treba jo ie nadomeščati z novo vsa« ko leto ali celo češče. Zato poizkuša« jo zdaj s pokrovi iz prepojenega lesa In drugih organslch snovi. V sploš« nem pa je uspeh te proceduro tie« dvonen. Kmalu bodo romali vrtnar« jevi srpi. noži in lopate v ropotarni« co ter bo menda postala novrtnina tu« di pri nas znatno cenejša. Filmski igralec Kart Boh, napravljen ▼ ionsko, in Igralka M trna Markova, napravljena v moškega — v filma »Pappeabeimakj knez«. Strasten nabiralec znamk »Gazette de Strassbourgh« prinaša čuden oglas nekega za nabiranje pošt« nih znamk navdušenega kmeta. Na« znanja, dan sobot* in nedelje, ko bo pripeljal na trg čajno maslo in jajca. Žamenjaval jih bo za rabljene poštne znamke iz vsega sveta. Naši kraji menda še ne premorejo sličnega ču« dakal Nevarno bobnanfe Kubanska vlada je prepovedala uporabo afriških bobnov pri godbah za ples. Za povod k tej prepovedi na« vaja dejstvo, da spravlja udarjanje na boben črne ljudi v ekstazo. Živce razburi tako, da sledijo pogostoma epileptični napadi, katerih pa kuban« SKa vlada noče videti na plesiščih. Iz življenja in 650 milijonov duš v radosti Velika noč tn vstajenje narave — Velikonočni plesi v cerkvah Ogenj — ostanek poganskega kulta — Velikonočna jajca in zelene veje — Prazniške posebnosti v luči šeg in običajev Altdorierjevo »Križanje« Ni lahko odgovoriti na vprašanje, kateri izmed velikih praznikov v letu je najlepši in po pomenu najgloblji. Ce pa »e oziramo na s®o doživetja, s katerim jih sprejemajo ljudje, tedaj moramo priznati prvenstvo vsekakor velikonočnim praznikom. To so dnevi, ki nas m rabijo z najčistejšo radostjo in k! se jhn ne morejo odtegniti niti najbolj zakrknjene, neverne duše. Pregloboko so ukoreninjeni v prazačetkih človeštva, v običajih in v naziramjih naših prvih pr a ded o v. Ce bi bili samo poznejša cerkvena ustanova, bi bila naša radost v teh dneh veliko manj spontana. V vseh ohranjenih oblikah teh prvotnih običajev se zrcah namreč radost primitivnega poganskega človeštva nad zopetnim prebujenjem narave. Plesi, procesije, ognji, igre še dandanes ohranjajo plesne prireditve v teh dneh m v mnogih deželah, plesne prireditve bolj ali manj pobožnega značaja, spomin na frenetično radost, s katero so naši davni očetje slavja prihod pomladi. Nekoč so prirejaJi takšne plese kar v cerkvah in še do danes se je ohranil ta običaj v Španiji, |;jer izvaja na velikonočno nedeljo zbor piemenitaških dečkov v seviJlski katedrali poseben ples. V Abesšniji izvajajo podobne plese celo duhovniki samL Po vseh katoliških deželah prirejajo na veSkonočno soboto ali nedeijo pom-pozne procesije, ki se po pestrosti odlikujejo slasti v južnih krajih. Udeležili k i teh procesij nosijo na Španskem celo bizarne maske — kakor v bakham-tičnili sprevodih v stari Grčiji. Na poganske običaje stare Helade v prvih pomladnih dneh spominjajo tudi dramatične Igre, pasijonske igre, ki so se ohranile do naših dna in ki so posebno xmme®te v kraju Oberammergau na Bavarskem. V nemških deželah zažigajo Je danes velikonočne ognje, kakor pri nas o Kresu. V starih časih so darovali na teh ognjih poganskim bogovom in pozneje krščanskemu Bogu živalske žrtve. Za-žiganje velikonočnega cerkvenega ognja, prižiganje sveč ob posebnem ognju v grško-pravoslavmih cerkvah je ostanek tega, prastarega poganskega krnita. V Jeruzalemu so se razne cerkvene stranke že dovo^krat pretepai« med sabo do fcrvi. ker je hotela vsaka imeti kot prva dostop k ognju. Isti poganski izvor ima cerkvena blagoslovitev zimzelenih rastlin ki naj varujejo hišo do prihodnje Velike nioči pred ognjem ki strelo. Mnogo-kje zakopljejo ob robeh polj v zemljo hipi,ne velikonočnih jajc im pepel svetega ognja, da bi postala zemlja rodo-vitnejša. V Nemčiji, zlasti v njenih vzhodnih deželah, peda običaj tepežkanja, ki je pri nas v navadi na dan Nedolžnih otročičev, v velikonočne dni. 2e v stari Indiji im v Rimu je bila navada, da so tepli živali s prvimi zelenimi vejami da jih očuvajo zla. Isti pomen hna v Nemčiji tepežkanje ljudi z brimjeviml šibami Med ostalimi velikonočnimi Šegami je ena najznačilnejših im najbolj razširjenih zajemanje vode Iz studenca, ki teče proti vzhodu, ob zori. Ta voda baje pomlajuje im leči, kakoT o VeKki noči v cerkvi blagoslovljena voda. S piruhi je zvezana tudi cela vrsta običajev. Med te spada iskanje skritih jajc. prirejam je tekem, pri katerih obdarujejo zmagovalce s piruhi, prebijanje piruhov, barvanje piruhov, ki je razširjeno po vsem svetu itd. V nekih nemških deželah in na Angleškem so v navadi igre z žogo, kj simbolizira vstajajoče solnce. Takšne igre so se vršile prej na Francoskem celo v cerkvah. Sploh so bile včasih v cerkvah zeilo nenavadne navade razširjene. Da bi biti ljudje še bolj razposajeni, so duhovniki o Veliki noči namesto običajnih pridig pripovedovali smešne stori-je, da so se verniki držali za trebuhe. O velikonočnih iedilnlh specijalitetah, kakor o poticah, jajcih, zajcih, jagnje-tlh, gnjatih, žolcah itd., ni uiti potreba govoriti, ker se razumejo same po se»bi in so doma povsod. Isto tako blagoslovitev jedi Manj znano pa bo, da so na Veliki četrtek v posameznih germanskih jn slovanskih deželah obligat-ne juhe iz mlad5h zeli, med katere so pomešane tudi koprive. Drugod jih nadomešča med, po katerem postanejo baje otroci razumni Ponekod pravijo, da bo hne4 dotični vse leto polno mošnjo, ki je na Veliki četrtek ječmen. Na ta dam Izležena jajoa so baje zelo re- Bož# grob v Jeruzalema Zoro oodo proti sivim lasem! \ J N« barva. t**nv©4 vra£a i---\ atola lasem pre>lSnjo na- . ravno barvo. Zak. zašt. Cdobreut od ukavMvotKCa odseka pod k. 1793—20. kot si sdravtfe popolnoma neškodljiva. Uspeh siamren in trajen. Cena steklenici bres poštnin« Din 36.—. ZORA VODA L OREL, Zagreb Duga ulica 32. Lekarnam, Arog®rSam, parfume ril »m, brtotricaai in trorinara me&aeec« Masa dana ▼ komtelfe. Nenadni konec letošnje ostre zime, Mtn sam«4ava » toplimi, solntohni dnerl Je posebno ra*resellla vrtnarje, B so se že bali, fe se Jim velikonočne cvetlice ne bodo pravočrsno odprl«. Saj se le pomlad zakasnela za cel« tri tedne. Zdj ss pa, da bo mlado solnce tem močneje prfvaMlo na dan vse releno življenja, H |i vato taifeo basa pod debelo zhmko odelo. „NaŠ zakon pravi mlada gospa Jre srečen," Mi ca. „Zmeraj imam časa za svojega moža, tudi ko se pere perilo. Jed je vedno ob času gotova, ker RADION pere perilo sam." Varuje perilo! mogoče fotografij solnčne krone s te« leskopom, merečim 45 čevljev, ki je bil porabljen v Angliji tekom mrka leta 1927. Drugi teleskop bo služil za eks* perimente glede akcije solnčnega pri« tiska na svetlobo. Ekspedicija ima s seboj najraznovrstnejši materijal, spravljen v 108 zabojih. Najdaljši solnčni mrk Solnčni mrk, ki bo najdaljši iz zad« njih dob, se prične na Oceanu vzhod« no avstralske Afrike ob solnčnem vzhajanju. Nato zadene Sumatro, ki bo prvi kraj, kjer se bodo mog a izvr« šiti opazovanja, končno, kmalu po poldnevu bo mrk viden tudi na Ma« laki. Obe ekspediciji si bosta uredili opa« zovališča najnatančnejše, da izkori« stita pet minut mrka. Če jima usoda ne bo naklonjena in bo nebo pokrito z oblaki, bo zaman ves veliki trud. »Klub stoletnih« V Newyorku se je nedavno usta« novil »klub stoletnih«. Njegovi člani pa niso stoletni starci in starke, am< pak trgovska, industrijska in finanč« na podjetja, ki se morejo izkazati z najmanj stoletnim obstojem. Klub si je vzel za nalogo gojitev starih tra« dicij, ki naj služi novi generaciji za vzor. Klub ima doslej 200 članov. Najstarejše je neko železniško pod« jetje, ki deluje že od leta 1742. Veliki solnčni mrk letos 9. maja Trije angleški astronomi, med njimi ena žena, se nahajajo tačas na zapad« nem obrežju polotoka Malaka, kjer vodijo pri Alor Staru priprave, potreb* ne za točno opazovanje solnčnega mr* ka v letošnjem maju. Ekspedicijo tvo* rijo dr. John Jackson, njegova žena in astronom P. J. Melotte. Ta dva gospo* da pripadata observatoriju v Green* wichu. Gospa Jacksonova se bavi z astronomičnimi problemi že delj ča* sa. Tekom solnčnega mrka bo najbrže nadzorovala funkcijoniranje fotograf* skih aparatov. Drugo ekspedicijo sestavljata dok* tor Caroll in prof. Stratton, oba z ob* servatorija na univerzi v Cambridgeu. Ustavila sta se v Pattani na vzhod* nem obrežju polotoka. Znanstvene svrhe Glavna svrha opazovanja bo zbira« nje novih dokazov glede Einsteinove relativnostne teorije. Čeprav so v an« gleških znanstvenih krogih mnenja, da je teorija dovolj dokazana, vendar želijo nekateri, zlasti tuji specijalisti novo preizkušnjo. Rezultat preizkuš« nje bo pokazal, ali je teorija prof. Mil* nesa, ki smatra, da je kromosfera se« stavljena iz kalcija, točna ali ne. Dr. Jackson bo napravil kolikor Drcfnj« dr. Milan Vidmar ♦ Napad na MS&<*x£ttrr+z>L kralj* )• ved-mo zadnja partij*. V direktnem bo hi, tfk pred odločitvijo, ne tera navadno materij elna premoč glavne rfore. Važnejša Je večinoma neugodni pozicija ogroženega kralja. Sahlstl ifoTon i Mu/eJS«. f kattni M rapieta p rezanj ani kralj pred katastrofo. Spretnost napadlca, »krit« možnosti igre, rtrtuozni frraba orkestra fl«ur. dajejo mat-nlm mrenam poseben čar. Seveda temelji lepota resnično dobro zadrgnjene mreže redno na triirmfu ideje nad materijo. Šahovski problemi se sučejo Jk»r vsi n' !i matnih mrež, vendar pa Jim Je eko-no.nija časa glavna stvar. Najmaniše število potez, ki vodijo do mata je Jedro šahovskega problema. Ekonomija sredstev igTa aeveda tudi v problemih veliko vlogo. Jasno pa Je, da m mogoče doseči hkrati hitre eksekudje in skromnih eksekucijsklh sredstev. Čudovito fe, » kako atallm?'.'^ sredstvi ln io celo proti materij ehif premoS funkcionira včasih mama mreža, feplača se iovo-riti o tem. V praktični partiji se dostikrat tru-cfijo prilike ostre gonje proti nasprotni-kovemu kralju, ki zaide r nevarno pozicijo * aredstvi, ki normalno ne bi zadostovala «a remis. Sledeča ftudHa **rratn«ra komponista Bustrlra krasno flneso matnfh mrši. t b c d e f e h 8 ttpiM m B 7 1 UP 6 Wk Wk rs 5 4 1 m m fPS m m€k 3 B ž 2 Wk B ž 1 S H M H Wm Beli: Kh2, TaS, La5, h3, g2 €rnl: Kh4, Dc8, h5, g6 Črni fma damo vr4. tir M M tviM n A tako} Bti Dima m more aa dJjaeonalo b8—M i tahora — lovec krije polj« c7. Dama n« »me br« iaba zapustiti drug« tinije, ker trozi mat m t2—t3. Crnermi ostaneta sjuuo •e poteši De®-—e3 ln pa Dc2—f2. Močnejša Je, kakor ae pokale pozneje 3 )------Dc9—el Sedaj trosi »ersda reSlua potera De2 —-e5+. Toda dama, ki Je morala držati drago linijo ln kontrolirati hkrati polje »1, ni mogia rešiti polja c7. Zato je naravna posledica: 4) La5—c7 —-- kar trozi mat na t® I« obenem krije befera kralja pred napadi damo. To pot dama nima več Izbir* Ra* dr ur« linije more obdržati polje g3 r očeh samo, če se postavi na O: 4 )------De3—fJ Tu bi seveda lahko f« stala r tretji potezi. Toda kaj naj potegne črni. če dama na T2 ž« stoji? Prosta Je le dama, ki pa mora ostati na f2. Vsak njen korak pomeni mat. V tem spoznanju beli nadaljuje svoj napad — s čakanjem: 5) Lc7—d61I --— Cral naj ie ruinira sam. C« vleče kmeta (g5—g4) pride seveda mat * Ld6—e7+. Ce vieče damo poljubno kam na drugI liniji. sledi Ld6—g3 mat. Na ti--- pa beli odpoved 6) In postavi po 6)--- D<4Xt3+ r) Ld6XeJ mat Vrnimo m k m četni porJdfl. Cm! od-vidno trdnjav« vzeti ne sme. Ali naj obdrži kontrolo nad poUem d8 x 1 )---- DcS—<8? SJedflo bi 2) TcJ—c4+ Kb4—ifl S) La5—K*5—(5 4) Tc4—H ln befl dobi damo. Navidezno močnejša Je poteza 1 )------DcS—d7 Toda s 2) Tc2—d21 --- osvof! beli takoj pofje e je pred kratkim vršilo v Ljubljani Surovo olje najdemo prvič v zgodovini v Bvetem ognju starih Kaldejcev in kot zdravilo ter sredstvo za balzamiraaje pri Egipčanih. Tudi Indijanci Severne Ameri« ke »o se posluževali surovega olja in do« moeva se, da je tudi leteči oziroma tkzv. grški ogenj, ki je igral v grških in kitaj« skih vojnah veliko vlogo, izviral iz suro» vega olja. O postanka earovvga olja je več teorij, od katerih naj navedemo tri glavne. Prva teorija, ki izvaja postanek nafte iz anor» ganskih spojev, pod vplivom visokih priti« skov in temperatur, ima med učenjaki naj« manj pristašev. Druga teorija trdi da je surovo olje produkt gnilobe ali boljše re» čeno produkt počasne suhe destilacije ostankov predzgodovinskih rastlin, ki so razpadale, pokrite z nepredirno plastjo. Če tudi je ta teorija našla več za govorni« kov, je tretja teorija najbolj verjetna. Ta teorija pravi, da so ae ostanki neštevilnih predpotopnib morskih živalic, ki so bile ovite v nepredirni plašč zemlje, pretvorili v ogljikove»vodike, iz katerih je sestavije« no surovo olje. Surovo olje je tekočin«, ki Je nekoliko la*ja od vode in je sestavina najraznovrst* nejših ogljikovodikov Nafta je lahko po« polnoma redka, a lahko je tudi take k on« zistence, kakor kaka mast. Barve je svetlo rumene do črne. Nafta ima karakteristični vonj, ki izvira iz kemične sestavine ali pa primesi onih snovi iz katerih ao sestav« Ijene plasti v katerih je surovo olje na« stalo ali skozi katere je pozneje prodiralo. Barva in specifična teža so odvisne od globočino, ▼ katerih se olje nahaja in od naravne filtracije, nastale pri prehodu au« rovega olja skozi različne plasti zemlje. Surovo- olje je zmes različnih og!jiko»vo« dikov, plasti pa, skozi katere je olje pro» diralo. so precej labilne in se lahko vežejo z drugimi elementi. Radi tega bomo našli v surovem olju ne samo zmesi, kakor vo» do, sol im zemljo, ampak tudi mali odsto« tek kisika, dušika in apna. V raznih nahajališčih so nastala »kozi tisočletja pod vplivom različnih temperatur in pritiskov surova olja različnih lastnosti Pridobivanje olja na industrijski podlagi j« pričelo leta 1859. v Pensilvaniji. V letih 1860 do 1924. so posamezni deli sveta par« ticipirali na celokurmi produkciji surove« ga olja v odstotkih: Amerika 73 odst., Evrorpa 31.25 odst-, Azija 6.5 odst. in Afri« ka 0.15 odst. V zadnjem času ae mnogo govori o tem, da prirodne zaloge nafte rapidno pojema« jo, vendaT temu ni tako. Pod površino zemlje se krijejo še neizmerne količine su» rovega olja, do katerih še nismo prišli To mnenje potrjuje tudi dejstvo, da se je v zadnjem času našlo več izvorov v raznih delih sveta, tako na pr. v Severni Srednji in Južni Ameriki. Ker prodira wnw) olje k ▼ oajredkej« ših slučajih na zemeljsko površino, j« po« trebno, da z vrtanjem pridemo do piaati v katerih se nahaja olje. Te plasti ae je našlo v globočinah od 50 do 2Č)00 metrov, a verjetno je, da se nahajajo še v mnogo večjih globočinah. V rafineracijah se aororo oije predeluje po naj raznovrstne jših procesih, katere de« ivmo v dve glavni skupini: V razkrojitev raznih sestavin. To razkrojitev imenujemo destilacija Druga glavna skupina je čišče« nje posameznih frakcij, t. j. rafinacija. Vendar s tem naloga rafinerije še ni 6o> vršena. Z mešanjem in s kombiniranjem različnih komponent «e proizvajajo olja raznih lastnosti. Potom frakcijoniran« destilacije se ras« kroji surorvo olie v sledeče, splošno enene proizvode: bencin, petrolej, plinsko t J. po« gonsko olje in olja za mazanje. V rsakl ameriški rodbini p* ea »loRnee. Pod tem naslovom pi$e ameriški publicist Weeks zanimive podrobnosti iz etatisttke grandijeznega amerika nekega avtoprometa. V 1. 1926 je bilo v Združenih državah od avtomobilov usmrtenih 23.000 ljudi. V zad-ujib treh leti hpride na en voz izmed tisočev po ena težka nesreča, na vsak dvajseti voz je po ena nezgoda. Največ nesreč se zgodi zaradi prenagle vožnje in pa zaradi nepazljivosti vozsča. L. 1G'27 ie bila 6O.000 vozačem za vedno odvzeta šoferska licenca; pri tem pa je od 48 ameriških držav šoferski izpit in licenca uvedena le v 16 državah. V vseh drugih državah vozi. kdor hoče — seveda na lasten riziko. Kazni niso baš majhne ter se že za prekoračenje brane v zaprtih krajih plača po 20 dolarjev, število radi avtomobilskih nezgod kaznovanih Ameri-kance^ je tako ogromno, da prihaja Weeks do hudomušnega zaključka: v vsaki ameriški familiji je po eden zločinec! Ustavitev dela r avstrijskih avtomobH«kih trornicah, o katerem poročajo te dni dnevniki, je hud udarec za avstrijsko avtomobilsko industrijo, ki ficer ni zelo velika, a dobro zasluži. Celokupna avstrijska avtomobilska produkcija znaša 8000 voz na leto, kar je v primeri s Nemčijo, ki producira nad 800.000 voz, malenkost, da o Ameriki ne govorimo. Kriza v avstrijski avtoindu-striji je tem nezgodnejša ta Avstrijo, ker se baš sedaj vrši grandijozna ofenziva ameriške avtomobilčke industrije na Evropo. Kino Kako sem pnše! k filma CKarlie Chaplin. Odkril me je Mark Sennett. Ko Je bil film še v povojih, eem odšel s skupino Preda Karca kot ČlaD neke pantomime v Ameriko. V Newyorku me je videl M*ck Sennett in kakor mi je poKneje razodel, je takoj spoznal v meni mojstrskega prikazovalna pantomime. Ker pa ni imel v svoji družbi nobenega prostora več zame, mi tudi ni mogel ponuditi angažmana. toda spomnil se me je, ko mu je čez kakih šest mesecev Ford Ster-ling zapretil z izstopom. Brzojavno mi j• ponudil 125 dolarjev na teden. To je bilo v onih prvih dneb filmske industrije bajna plača. Da takrat nfsem dobil one brzojavke, bi se bil po v=ei verjetnosti vrnil v Anglijo in ostal pri gledališču. Toda ta za tedanje prilike uprav sijajna ponudba me je premamila. da sem nekje v Pensilvaniji o«tavi] svoje ljudi in se odpravil v Kalifornijo. Visem torej, kakor vedo nekateri povedati. zaFel 7. najspodnjim klinom na lestvi slave, nego sem že "od vsega početka dobival plačo zvezdnika. V Loe Aneelesu sem bil docela nepoznan. Najel sem si sobo v cenenem hotelu in sem telefoniral Sennettu, ki sem mu javil, da ga v kratkem posetim. Bil pa sem tako boie-fen, da sem čakal ves teden, preden sem se I oliko opofrumil. da sem šel v njegov atelje. Bil je zelo prijazen z menoj in ko sva e«> nekaj časa pomenkovala, me je ostsvil in mi dal priliko, da se seznanim z drugimi njegovimi igralri. ki so že vedeli, d<* sem jaz »tisti, ki mu je šef brzojavil.« Vsi so mislili, da moram biti neverjetno komičen Cez teden dni so me poskusili s predstavo v moji stari Karnovi opravi, toda ni hotelo prav iti. §ele. ko sem odkril svojo med tem zaslovelo komično karnkterno ulogo in sem prvič stopil na pozornico kot »Cbarlie-t, mi je bil uspeh zagotovljen. Celo oderski delavni so se od smeha držali sa trebuhe. In tako se je začela moja filmska karijera. Filmski kralii o govorečem filf!?!! Adolph Zukor, predsednfk Paramount Laskv Corporation-Govoreči film je filmski industriji brez dvoma odprl nove razvojne možnosti. Preteklo leto je prineslo popoln preokret v produkcijskih ln tudi drugih metodah, ki jih je uvedla nova umetnost. Prve tefkoče so ie premostene, poslovanje je poslalo normalno. Nedvomno je, da privlahije projr^m, na katerem je tudi govoreči film, znatno več gledalcev in poslušalcev kakor program z navadnimi filmi, in s tem dejstvom je treba računati. WlHlam Pot, predmednfk Fox Film Corporation: Plan brez besedi ni več nem — film živi Prvič ««m »e pečal s tem problemom leta 1925., ko sem videl prve praktične uspehe v proizvajanju govorečega filma. Odtlej smo marljivo delali na izpop>lnieniu. Leta ,19*26 sem novi film nazval »Movietr-ne<- in od ti-stikrat lahko govorimo o revoluciji v filmu. H. M. Warner, predsednik V/arner Bros. Pictnres: Govoreči film bo poslej nova privlačnost za milijone ljudi zakaj on je filmsko um--t nost napravil živejšo. Dolgočasje ee Je umaknilo kratkočasiu. živahnejši zabavi, vrbu tega pa je govoreči fiim filmu pridobil novih prijateljev. Ta revolucija ie število po-setnikov povišala ter kinematografskim b!a gajiiam nezaslišano pomnožila prinose. Herman Star, predsednik First Natioml Pictnre«: Sočasnost slike in zvokov je javnost v sploSnem pozdravila in nedavno giasovanfe v nekaterih najpomembnejših ameriških mestih je pokazalo oeromno večino ua korist govorečega filma. Jo»eph M. Schenck, predsednik United Artists Corporation: Eno Je gotovo: Vse velike filmske drame bodo zmerom čutile nedostajanie žive besede. V tako zvauem nemem filmu je sWr gesta poglavitno, toda vrednost i ernesa razodetja še poveča biagoglssnost. godba in izraznost žive govorjene besede. Joseph I. Schnitzer, predsednik FBO - produkcije: Filmska industrija je v stanju revolucije in je nemogoče napovedati, kako se *>o po- |OioicDioioioicioioioaoioiioioioeoioioio Edison Bell Penkala gramofoni in plošče imajo tvorniško ceno! Velka izbera Columbia, Thalia, Puck etc. etc. — Zastopnik Ljubljana IV. SOMC ILjubljana prodaja tndl na enoletne obroke. 4 4ia OfOBOIOS C310l0l0l0l0l0l0l0l080>0e03 C? v o SHva: Pasijon »K« jas del«m, t! zdaj ne veš, a »poznal boš pozne jev« (Jan. Evanjj. 13, 7.) Zgoraj na stojišču je še najbolj udobno. Z noge na nogo lahko prestopamo, v odmorih pa posedamo po lesenih »fcopnicah in se odpočivamo. Na trdem si človek zmerom lažje odpočije. In potem imamo svoje zabave. Kako brošuro smo si primesii v žepu ali časopis, včasi kdo k^j piše, nekdo si ostri svinčnike; kakor naialč bo israiM čas. Potem imamo tudi svoje križe. Na primer, garderobijerka. Seveda, če človek natanko premtaH — tudi zanjo je težko. Morda te doma sedem otrok, morda niti moža ni. mi pa ne dajemo obleke v garderobo! Da vleče, pravimo, da >e drog pretrd ln take reči. Ona kria. vsa rdeča }e v obraz, da gre ra pravila, pravi, ln da pojde po stražniki. Vsepovsod so pravila in stražniki Nekateri se prerekajo, drugi čitamo, kakor da sploh ne bi sijali, brošure, časopise, eden ostri svinčnike. Bog ve, ali je v pravilih tudi zastran svičnikov kaka Grtbrika? En dinar, računam na tihem. dve žernlfjL Za nas in za garderobijer-ko je težko. Na galeriji je težko. Večen boj Je med ljudmi. Ce bi se kdo izmed nas s tole garderobijerko kdaj srečal kje na kaki široki cesti pod sclncem, bi ji morda stisnil desetak. ali bi ga stisnila ona njemu, tu pa so stene tako ozke in niti prav svetlo ni, le vsako drugo žarnico so nam prižgali. Vse življenje se bomo prepirali Vse življenje za en dinar. Bil jeter ima lažji posel. Tudi sam po sebi mora biti lažji. Dekle ima. Malo zanikrno, razmršeno, s kričečimi barvami Vselaii stojita ob prehodu. Mi drugi ne smemo tja. In zmerom nekaj šušljata med seboj in se smejeta. Še potem, ko zaveso že dvignejo in smo mi že vsi v Jeruzalemu, stojita ona dva na galerijskem prehod-u, šušijata med seboj in se smejeta. Še takrat se smejeta, ko prerokuje Kristus: »Resnično, povem vam: Eden izmed vas me bo izdal.« — Dva sta, udobno stojita im ona ima v pompaduri bombone; ves čas odvija škrnicelj in ga zavija. Nam ni na smeh. Zdaj, zdaj bo prišlo vse na dan. »Učenik. ali sem jaz?« Učenfk, aH sem jaz? In Se nam le na skrivnem nekje neka zavist: za ljube- zen, za prostor, za bonbone. Malo laže bi bilo. ko bi ne bilo biljeterja in tiste zanikrne s kričečimi barvami Nekaj težkega leži v ozračju. Neprijeten vzduh se širi; kakor po slabih jedeh in zamazanih oblekah. Zmerom kdo prestopa z noge na nogo. nekdo sope na glas, ženske iščejo po žepih robce, biljeterjeva šumi s škrnicljem. Od daleč nekje zveni Kristov glas žalostno in neskončno dobro: »Ostanite tukaj tn čujte z menoj!« Ta hip — mislim — si ne bi rekK nobene težke besede. V tesnobi se premaknem in nehote zadenem ob žensko, ki se ključi pred menoj. »Kaj nimate svojih nog!« vzrohani. »Ste tudi obzirni!« Obzirna? Marsikdo ni obzren. Tudi tisti niso bili obzirni, ki niso mogS ene ure bedeti nad Kristom. Pa kdaj sploh kdo bedi nad kom! Neskončno dobra mom biti človeku misel, da je nekje nekdo, ki bedi nad njjtm. Pa Bog ve, če se končno vselej tudi tisti, ki je hotel bedeti nad kom, ne zaloti v spanju, ali pa zmerom to zmerom zopet v bedenju nad sa-mim seboj? Jaz prav nič ne vem. Potem je zmerom več ljudi na odru. Pilat si umiva roke, drugi pa kriče in kličejo nesrečo nadse in nad svoje otro- Onfinlratj je začel v Qo®w*J adScf 31 v Maribor«, v hiš! Spodnještajer^i ljudske posojilnice zdravnik Dr. Alfonz WankmGller Ordinacije ob delavnikih od 7. — i. predpoidan In od 17. do 18. nre popoJA Ob nedeljah in praznikih od 10. — pol 12. ure._ slej razvijala, toda vse kaže, da j« aeail film že doigrai Jesse L. Laskv, podpredsednik Paramount Eamou« La*fcg Corporation: Govoreči film, ki ga je javnost »prejeli k tolikim navdušenjem, bo celokupno filmsko industrijo na novo oživel. Overjen sena, da bodo prednosti, ki leže v spojitvi govorjene besede in filma, tudi največje skej>-tike prepričale o vrednosti govorečega film* Kralj jazza Faui Whiteman postaja vitkejli Panl Whiteman, kralj jazza, postaja kejši: devet mesecev se je postil in tehta namestu 300 funtov le še 215. Ufl »Predlog, naj smotreno lečim svojo deb^ lost, izvira od mojega zdravnika in ne od mene,< je izjavil sloviti dirigent. »Tema zdravljenju ee nisem podvrgel morda ia ni-čemurnosti, toda zdi se mi bo^je, da se odvisne tolšče iznebim §e pred štiridesetim letom svoje starosti, zakaj kasneje gre tež«, in človek si vendar želi ostati pri idrav-n. V ostalem mi je bilo v marcu devet in tri. deset let Dozdaj sem vsak dan ufival jnho in m najslabšo, vendar ni vplivala na mojo te&a v nikakršnem smislu, ne v pozitivnem, ne v negativnem. Zdravniki so se mnoe« ukvarjali s teorijo juhe. Moral sem tudi jesti prazen kruh, zakaj moral sem biti pri raočf, če sem hotel štirikrat ali petkrat na dsn nastopiti v testna. V ostalem nima rs s njo« t ■ komporJrm njem dobre glssbe ničesar skupnega. Pade-revskega si ni moči predstavljati brea njo« govega divjega šopa las, Rahm.sninovn p« je v veselje, da teka po svetu gladko ostrižen kakor zločinec. Toda to so posebnosti, ki spadajo k človeku, in ne morda hlastanje po efektu. Edina zabava, ki jo le imam. Kri J« ?enje in le to mi ne dela posebnega ve^e* Ija. In pijača? Hm, vso, kaT pijem, me reil, pn naj bo to pivo, ali vino. Za druge pijače nimam pasijona. Toda že kot mladenič sen* tebtal mnogo nad normalo. Uspeh amotrenega lečenja debelosti J« bh jamčen samo tedaj, če hočeS re« shujisiL Ce se bom kdaj odločil, da omršavim, bo« vse svoje misli koncentrira! v to. Kadar velja rešiti problem, se ga lotim in ne odneham prei, dokler ni rešen. S čim Je utemeljen stari rssor, da afhS* ne mara tolstih ljudi, vam ne vem povedati Z ljudmi se izborno razumem in sem si vzlic debelosti priboril že marsikatero siTtt« pa ti jo. t !.n prepriča H se boste, da je to v re*« niči izvrsten prid a tek za kavo. Vsem našim cenj. odjemalcem ?eE?nfl| prav vesel« VeHkcacčns przznfEct Kollnska tovarna hranil dL p»cveč, »Jaz sem vsa preč!« i »Čudovito lepo je bilo!« 1 »Mak> preveč s« Je vlekla vs^ stvar!« Biljeter^u te njegov! pt Je bfio pre« kratko. Toliko sta si imela ie povedati necoti. »Ampak, Danilo, Danflo! Da mu K noge umival!« j »Veš kaj se mi Je zdelo pi re« sm*Š« no? Tisti prihod v Jeruzalem.« »Vso noč ne bora zaspala!« »Ničesar drugega n^sem JsfcaV wt»»<8 tega, kdaj bo petelin zapeL Ampak. M kaj takega Izpuste!« \ Rimski vodnjak na Ljubljanskem gradu Globok 59 m — Nekaj zgodovine — Priprave za skorajšnje novo raziskovanje Od poslopij, ki je bila z ujpmi stara LJubljana kronala grič sredi svojega mesta, sta nam do danes ohranjeni le še dve. Sil- ni kompleks dvonadstropnega zidanja^ gra du zadivi vsakogar, pa naj mu se bliža po eesti ali železnici od katere koli strani. In ako ae povzpneš do njega, ti ne moremo zameriti, če si ob njegovem občudovanju drugo staro poslopje sploh prezrl. Saj je le Eritlično, obsega samo štiri stene 7 m v vadrat in je vrhu tega še od ene strani skrito sa košate vrste kostanjev, od druge strani pa zaslonjeno od grička, obraslega z grmovjem in drevjem; od gradu, ogromne stanovanjske hiše, ki ima pod svojo streho najmanj toliko ljudi kakor vsa naša južna mestna soseda Višnja gora, pa je tudi oddaljeno komaj 50 korakov. S tem poslopjem je obzidan ln pokrit 59 m globok vodnjak. Za graditelje vodnjaka šteje sicer ljubljanska tradicija Napoleonove Francoze, tako jo je preslepil sijaj kratkih francoskih let 1809—13. Ali pisana zgodovina na« pouči o tem vprašanju Čisto drugače. Da obstoja na gradu vodnjak žive vode, o tem se res morda poldrug tisoč let ni sanjalo nikomur, tudi še Francozom ne. Njegovi sledovi »o bili zabrisani najmanj že v onem Času, ko si je srednjeveški človek zatikal tloris prvih delov današnjega grajskega zi-dovja, sicer bi si bil v tehniki zaostali graditelj zaradi žive vode izbral stavbišče okoli samega vodnjaka in mu ne bi bilo treba prestrezati z grajiskih streh netečno kapni- spravile na naš grad mnogo cenenih delovnih sil, političnih kaznjencev (prav kakor pred dobrimi desetimi leti). Tradicija nam ve še danes povedati o dveh kaznjencih, ki sta bila obsojena, da ne bo6ta svobodna, dokler ne izpraznita vodnjaka do živega dna. Izpraznjevanje je bilo dovršeno 1. 1849. ln ker so ob istem času pozidali tudi 1813 po obstreljevanju uničeni leseni grajski stolp, smemo sklepati, da je velik del materijala iz temnega vodnpkovega cilindra danes zazidan v solnčni štirivoglati stolp. Pri vodnjaku Stopimo sedaj do samega vodnjaka; ključ dobimo pri najbližjem sosedu, kantinerju na grajski planoti. Znotraj hišice se dviga iz tal 70 cm visok okvir iz šestih debelih kvadrov, ki so z železnim obročem povezani med seboj in delajo zunaj okusno obliko tulpe. Vodnjakova odprtina ima 1,60 premera in ostane v tej izmeri, torej cilindrična, vseskozi do hribinskega dna. Ako spustimo proti vodi gorečo svečo, bomo opazili, da se vrši v vodnjaku živahno izmenjavanje vlažnega zraka s suhim Pod vplivom dvigajoče se vlage je tudi prvotni strešni stol kmalu tako strohnel, da se je bil podrl in so morali napraviti novega, tokrat pa s preduhoni pri vrhu. Dno vodnjaka leži 59 m pod robom, torej v globini, ki je skoraj enaka dvakratni višini grajskega stolpa; ako poiščemo za globino primere v horizontali, je ona za par metrov večja kakor oddaljeuost vodnjaka od gradu. Se bolj zanimivo pa je stanje vode: co v dva plitva vodnjaka (eden nosi letnico 1588). Da je strategljsko vrednost grajskega griča spoznala že rimska doba, r tem sta si edina A. Mtillner in VV. Schmid. Dba trdita, da so Rimljani imeli zgoraj vsaj »tolp (speculum), ki so mogli z njega ne samo nadzirati življenje v podjarmljeni pod-grajski Emoni, temveč tudi čuvati se pred nenadnimi napadi od daleč. Raziskovalna lopata bi nam mogla spraviti na dan marsi-kako drobtinico za spoznavanje te dobe. Ali dokler pri mestni občini za takšna podjetja ni denarja, nam bo ostal globoki vodnjak kot edina zgovorna priča. Za Rimljani je nastopila doba homatij, ki Je hote ali nehote m. dr. uničila tudi naš vodnjak. Tako je on ležal pozabljen, zasut in preraščen z rušo vse do L 18%., ko si je hotel grajski upravitelj Konrad urediti na onem mestu vrt. Tedaj so ga začeli pozorno odkopavati in prazniti, med nasipom so tia-ili neki rimski napis in pa glavo in ude marmornate statue. V globini 14 sežnjev (ca 28 m) so dosegli končno vodo, napravili so potrebno dvigalo in sezidali današnjo hišico. Prišla pa so leta suSe, a gladina vode se Je spustila tako nizko, da je stalo dno na suhem. Ce so torej tedanji >grajščaki< hoteli še dalje uživati slasti žive vode, kaj jim pe preostalo razen, da se odločijo za nadalj-no odkopavanje. Olajšale so to delo bržkone revolucije v avstrijski Severni Italiji, ki so vodna gladina je stala dae 16. t. m., to je 20 dni po slovečem dnevu sv Matije, že 23 metrov pod našimi nogami. Cilinder v vodnjaku stoječe vode je bil potemtakem visok nič manj ko 36 m; razgledni grajski stolp, ki je s dvorišča visok 31 m, bi se n. pr. v njej popolnoma skril. Dvigalne naprave so kaj starinske. 1.35 m nad okvirjem drži preko odprtine pol metra debelo vreteno. ki počiva na ležiščih in visokih močnih hrastovih stolih. Okoli njega sta oviti debeli železni, a močno zarjaveli verigi Na vsaki verigi je nekdaj viselo po eno vedro. Pri črpanju vode se je vselej eno vedro spuščalo prazno do vode, medtem ko se je drugo polno vode dvigalo na vrh Še pred par leti so zajemali tu naši »grajščaku vso vodo, da so zalivali - svoje skrbno obdelane gredice. Pa polotila se je nekoga radovednost Zlezel je v prazno vedro in se dal popeljati navzdol Naenkral se je veriga utrgala in štrbunknil je v vodo in se potopil tovariš našega jamarja, dvigajoče se polno vedro . . . Na desni konec vretena je nasajeno ogromno križevato dvojnato kolo. 4.40 m v premeru. Obod kolesa je obit z močnimi deskami Tako nastane okoli osi v širino 1 m. v višino 2 m votel prostor, da more človek stopiti vanj in s tem, da hodi v njem, poganjati kolo in dobavljati vodo. Še iz šolskih let mi je ostalo v spominu bobnajoče štorkljanje. ki se je razlegalo po grajski planoti kadar sta vršila to delo po dva kaznjenca. Danes pa se mora vsakdo, ki mu je pereče vprašanje vodne preskrbe gradu količkaj znano, čudoma izpraševati, zakaj se _ seveda mutatis mutandis — iz tega nevsahljivega vira ne črpa več. Na gradu res slišiš pripovedovati, češ, voda je pokvarjena iz vojne dobe. Ali oni, ki so jo še nedavno pili, jo soglasno le hvalijo in name- ravana kemijska preizkušnja bo sigurno pokazala njeno neoporečnost Izlet jamariev v vodnjak V oni dobi, ko so vodnjak izpraznjevali, si je pa nemogoče misliti, da bi se bil upal kdo izmed znanstvenikov spustiti v temno jaSko; saj j/e komaj 40 let, odkar je začel letos umrli Viljem Putick s svojo močno postavo razganjati temo predsodkov. No, danes imamo v Ljubljani »Društvo za raziska-vanje jam<. okoli njega je zbrana peščica mladih mož, ki se ob silnem zatajevanju spušča v brezdna in leze v jame, da z idealizmom znanstvenikov opazuje ponve pičlega organskega življenja in študira za življenje naših Kraševrev tako važno volno vprašanje. V našem primeru pa se jim je ponudila redka prilika, da koristijo direktno razsvetljevanju preteklosti in spcznnva-nju tal domačega mesta Ljubljane. Spustiti se hočejo v naš vodnjak in preštudirati s karbidno svetilko v roki to starodavno zgradbo. Številni rezani kvadri v njej iim dajejo nado. da se bo nnšel kakršenkoli znak ali napis, ki bi mogel pojasniti sivo preteklost Ljubljanskega gradu Sigurnih uspehov pa si obetajo v smeri spoznavanja hi-drografskih razmer: saj nam izolirani grajski grič predstavlia klasičen slučaj, primeren za šolo in poučen za vsakogar, ki hoče doumeti veliki in večni vodni krogotok. Iz gornjih podatkov izhaja, da je vodno stanje v vodnjaku od časa do časa. bol:e rečeno od vremena do vremena pmv različno. a njegovo dno. ki je stalno pod .rodo, leži v primeri s strugo Ljubljanice okoli 20 m više. V isti višinski legi pa najdemo, značilno, tudi studence, ki točijo svoje vodice iz grafckega trupa (za cerkvijo sv Flo-rijana, v Rebri, pri Drelsetu itd. Naj bodo ob tej priliki napr^šeni vsi posestniki in prebivalci podgrajsldh hiš, da nam prijavijo vse znane jim studence in solzaje.) Pa se bo vsak bralec strahoma vprašal: Menda ja ne bodo spet porabljali zarjavelih verig in veder, kakor oni njihov prednik? No. v pomiri,enje nai povemo, da bo od vseh tamošniih naprav služilo edino bruno vretena. da bo nanj navezan škripec. Vsem predpisom moderne mehanike odjovar^iioči vitel in žično vrv. ki je vsak dan preizku-šana na 4000 kg teže. pa bo nrvsodil klub vrlih vrhniških jamarjev, ki šteje med *voje aktivne člane tudi najtežjega Vrhničnna. Tako bo družbica Fublianskih jamariev tud? prišla enkrat v položaj, da bo mo^rla povabiti jamarje s Krasa, ne sicer v nrirodno, vendar pn zanimivo ijamo sredi Ljubljane in postreči iz polnega soda niim kakor tudi Ljubljančanom, ki pijejo sicer le gorenjca, s čašo pristnega ljubljanra. Na «vHen>»! Dr. Jože Rus. Anekdote Dva pesnika se pomenkujeta o svo* jih proizvodih. »Ali tvoje pesmi mnogo čitajo,« vpraša prvi drugega. »Seveda,« mu ta odvrne, »vsako mo« jo pesem prebere najmanj petdeset urednikov...« * '> Na banketu Je vprašal neki novinar Bernarda Shawa: »Kai ra imeta od svojega dolgega življenja?« »Visoko starost!« mu odvrne Shaw. • »Kaj bi napravil?« se je pritožil nek« do Tristanu Bernardu. »Spomin me zapušča.« »Ne mislite na to, pozabite,« je bil odgovor. e »2e dvajset let sem poročena s svojim možem in sem še vedno preko ušes zaljubljena,« se je pohvalila žena Tristana Bernarda. »Kako se imenuje mladi mož?« jo je prekinil Tristan Bernard. • Mlad bančni ravnatelj je vprašal svojo ženo, filmsko igralko P.: »Kakšno knjigo naj vzameva s se« boj na potovanje?« »Čekovno knjigo!« mu odvrne diva. • K rojstnemu dnevu svoje tašče je napisal Mark Twain zgodbo, v kateri je to taščo primerjal z dnevnim listom »Zakaj z dnevnim liston?« ga je vprašala njegova žena začudeno. »Zato ker se prikaže vsak dan,« je pojasnil Twain. Tolstoj ni maral zdravnikov. Ka= dar je zbolel, se jih je vedno branil. »Čemu ne maraš zdravnikov?« so ga pobarali. iolstoj na to: »Rad bi umrl naravne smrti!« Velikonočne dobrote Slavna kuharja Valvasor in Valentin Vodnik Kadar gre za kuharske zadeve, se vedno obrnem na Valentina Vodnika, ki je 1. aprila 1799. podpisal predgovor svojim Kuharskim bukvam. Vse je v njih. kar je dobrega im zdravega za želodec: Navk, kako se v'caker hodi z' modiam in posodo za torte in kuhanja, kako se pripravijo čepinke ali šildkro:e v polivki, in turške žabe v svojih č> p njah. štrukli s suhim svinjskim mešam. cesarov ješr>ren' na žnpi. ternifa-ni go!obje aH pa dobra jed imenovana: Sromak. polivka ali zos. dobra Der vseh iedeh, sploh vse je v bukvah, ie na Veliko noč je pozabil Desnik in kuhar Balant. Brez pirhov. pisank in risank, brez gnjati. plečeta in k'obas brez Dotic in. kolača, brez pomaranč in hrena, sploh brez ?e?na oa Velike noči ni Vse bolj v časti ima praznike Valvasor. ki pravi, da so se kmetje držai; posta tako strogo, da bi se kmet raje pustil ubiti, kakor bi bil na post okusil meso. Naši predniki so torej po š iride-setdanskem hudem postu zasiuž.l. dobrote velikonočnega žegna. Žegen Ljudje, piše Valvasor, zlasti po vaseh neso o Veliki noči namesto velikonočnega jagpjeta vsakovrstna jedila v jer-basu v cerkev: suho svinjsko gnjat in pleče, pa tudi nasoljeno goveje meso. v brazilki kuhana jajca in kolač. To jim duhovnik po maši blagoslovi, nato pa teko ženske in moški z jerbasj in torbami z mesnino kol kor naglo morejo domu. Preprosti ljude imajo namreč to babio vero. da bo imel tisto ieto svoje proso opleto najprej oni, ki prinese najprej svoj žegen domu. Kolač Kolač, nadaljuje Valvasor, se pa pripravi takole: Belo testo je treba raz-vleči na mizi. da ie zeio tanko, potem se pa za prst na debelo namaže z zri-ban m sirom, ki so vanj stepena sveža jajca, pa tudi mleko in smetana sta dobro pomešana. Pri plemenitaših in meščanih dado tudi malo vina vmes. sladkorja in suhega grozda — vamperlov — ali drobnih rozin.-Nato se vse skupaj zvalja in zavije, da je kakor okrogel venec. Plemertitaši in meščanje nataknejo kolač čez in čez z obeljenimi madeljni. Kolačev namreč ne delajo samo kmetje, temveč tudi plemiči in meščani povsod po deželi. Ko je kolač tako prirejen in oslajen. ga spečejo. Pripravijo ga različne velikosti, tako da tehta v nekaterih krajih po 20 ali 30 funtov in še mnogo več. večkrat je pa tudi manjši. Dobro so živeli pred 250 leti. ko so še pekH kolače, težke po 15 in 20 kil. Zato so oa bili o Veliki noči brez potic, ki so jih po Valvasorjevem pripovedovanju pekli le o božičnih praznikih. Takole opisuje naš stari zgodovinar potice: Za božič imamo zopet drugo pecivo. Testo zvaljajo tako tanko kakor list ali papir in ga pomažejo z drobno stolče-nimi orehovimi jederci. ki so pomešani z medom. To mešanico zvalaio in jo stisnejo aH zavijejo skupaj, da je kakor hleb kruha. Nazadnje se speče in. ko je pečeno, je potica gotova. Take potice peko dandanes le še na Dolenjskem, zlasti po hribih okrog Trebnjega, in jim pravijo krapki. Pravih potic torej Valvasor še ni poznal. dolenjski krapki pa morajo biti pri vsakem velikonočnem žegnu. Biti ne sme žegen tudi brez 40 pirhov. ki naj spominjajo na 40 postnih dni. Sploh mora biti na Dolenjskem z najlepšim vezenim prtičem pregrnjen jerbas kolikor mogoče težak, pa če bi gospodinja morala namesto gnjati nalož ti kamenja v košaro, da se ženske spominjajo, kako je Krist nosil težki križ. Tudi plemiči in meščani so imeli o božiču potice, ki so bile pripravljene prav tako kakor po kmetih. Delali so jih pa tudi brez medu s samimi stolče-nimi jederci. Marsikdo si je potico pri- pravil tudi s sirom ali z drugimi okusnimi stvarmi razen o božiču, ko so bile potice narejene povsod le z orthi ;n medom. V Istri so pred stoletji o Veliki noči Dekli ogromne pogače iz celega mernika pšenice. Te pogače, ki so jih o Veliki noči pekli po vsej Kranski. pa niso bie visoke, temveč nizke, ker niso bile zamešene iz testa s kvasom, ampak iz neskisanega. presnega testa. Tudi pogače niso Dekli v peči, nego so .io položili na žerjavico in zasuli. Sežgano skorjo so ostrgali z nožem. Ta presna pogača ie pri nas izginila pač je pa še vsakdanja v lužmh in vzhodnih krajih naš? države, kier je peko v »sadžu«. dveh plitkih lon^e-n'h posodah, ki sta povezn eni druga na drugo, da se kruh v žerjavic; ne pri-smodi. V Istri so pekli, kakor na Gorenjskem in Dolenjskem tudi »presnec« Čeprav so bite z umetnimi cvetlicami, zastavicami, girlandami iz papirja m lošča ter z ornamenti in figurami iz kruha okrašene pogače v navadi zlasti na svatbah, so jih v boljših hišah pekli tudi o velikih pravnikih. Prav tako je bilo s »presnecem« ali »presencem«. zalo nas zanima tudi med velikonočnimi dobrotami. Testo so zvaljali na o-krogle za nožev hrbet debete liste, ki so merili v premeru po 1 in po-l čevlja. Te mlince so soekli in en tak mlinec položili na sredo prav tako zvabanega surove .t testa. Iz zribanega starega in prav ostrega sira ali skute, mnogo popra ia nekaj mleka ali smetane so pa naredili nadev m namazali z njim mlinec za prst debelo ter nadev pokrili z drugim mlincem. Tako so delali, dokler niso bile plasti za čevelj visoke, nato so jih pa zavili v zvaljamo surovo testo, presnec okrasili z raznimi ornamenti iz testa in ga dali v peč. . Razen presneca in pogač so peklj tudi janjčke in kruha, ki so jih morali tudi najrevnejši nesti v cerkev k blagoslovu. Možje v Istri so si nasuli prosa v hlače in šli k žegnu v veri, da jim bo zato proso dobro obrodilo, po opravilu so pa kolikor mogoče naglo hiteli domov. Pred Veliko nočjo so na Vipavskem nekdaj pri vsaki cerkvi izpovedovali po tri dni zaporedoma. Kdor je bil dopoldne izpovedan in obhajan, je prišel v cerkev tudi popoldne, kjer so ključarji dali vsakemu dva kozarca vina. Ce je pa kdo prišel še drugi dan v cerkev po ona dva kozarca vina in so ga zalotili, je moral v luknjo in za kazen dati veder vina. Kdor pa ni imel vina, je moral tri dni k cerkvi na tlako. Tiste tri dni, ko so se Vipavci izpovedovali, je duhovščina jedla skupno s cerkvenimi kjučarji, vendar jih pa nikdar ni smelo biti trinajst okrog mize, temveč več ali manj. Taki. ki so imeli daleč do cerkve, so se na Veliko noč zbrali na kakem za to določenem prostoru, rt pr. pod kakim drevesom, ter so s seboj prinesli jerba-se in torbe s plečeti, gnjatmi, janjčki, pirhi in kolači k blagoslovu. Fantje so leteli po cesteh in potih na vse strani duhovniku nasproti, in kdor ga je prvi srečal, ga je svečano pripeljal k zbranim ljudem, ki so s svojimi jestvinami čakali na žegen. Po blagoslovu pa je fant, ki je sprejel duhovna vzel iz vsakega jerbasa dvoje pirhov in jih dal duhovnu, kar je za mladeniča pomenilo največjo čast. Takoj nato so se ljudie razbegli na vse strani na svoje domove. kjer je vsak takoj moral pojesti eno blagoslovljeno iajce. Šele potem so šli v cerkev k maši. Kakor smo videli, že tudi pred stoletji ni bilo velikonočnega žegna brez pirhov. Iz Valvazorja vemo. da so bili Vladimir Levstik: Lisa na vratu Ločitev nesrečnega zakona gospe Lidije je bila izrečena kmalu po božiču, toda pn ureditvi imovinskih vprašanj je pokazal njen bivši soprog tako mučno nerazumevanje položaja, da so trajale neprijetnosti prav do konca zime. Lidija se je med tem naveličala vsakdanje jeze, sočutnih vprašanj in hoje po pisarnah ter pobegnila v svojo vilo na kmetih, da bi si tam popravila utrujene živce. Ko so prišli pomladni dnevi, se- je odvetniku Marinu vendar že posrečilo, da je spravil njene posle v red. Z moževo poslednjo kapitulacijo v aktovki je tisto nedeljo ves srečen skočil v prvi vlak in prskoprnel dve uri železniške vožnje do Lidijinega bivališča. Med poseti mlade žene, ko mu je v njegovi pisarni zdaj s solzami, zdaj s smehom tožila svoje nadloge, se je bil neozdravljivo zaljubil vanjo. Kako se ne bi bil? Bila ie lepa. živahna, mamljiva ženska, rte brez duha. ne brez značaja in tudi ne brez manj vzvišenih dobrin. Odvetnik je bil sicer uča-kal štirideset rojstnih dni, ne da bi se bil kedaj resno ukvarjaj s sanjarijami o ženitvi; v tem in v mnogih drugih pogledih se mu je videlo bolj ugodno, da ostane samec. Ko pa je drugič ali tretjič pogledal gospe Lidiji v igrave temne oči. ga je mahoma obšla gotovost. da mora pri njej napraviti izjemo. Zato je jel prepletati svoie pravne nasvete z medlečimi vzgibi trepalnic, ognjevitimi pogledi in laskavimi besedami: še kamen bi se bil ogrel, nikar pa čuteče, radoživo žensko srce. In ko je Lidija ostavila Ljubljano, jo je obveščal o teku zadeve s svojeročnimi pismi, ki so zavijala poslovno razmo-travanje v tako neadvokatski slog, da so nalikovala leposlovnim vajam kakega gimnazijca. Lidijino vedenje, njeni odgovori in vse ostale podrobnosti njenih odnošajev do Marina so kazale, da odvetnikov trud ne bo zaman. Bila je ljubezniva z njim, s prijaznimi besedami ni skoparila, z lepimi pogledi še manj. Sama pri sebi je očividno mislila nanj; z dveh ali treh srečanj v kavarni in gledališču se je bil vrnil ves omamljen. In tako je zdaj hitel k njej z namenom. da si izprosi za svoje usluge edino spodobno nagrado v predraže-stni obliki Lidijine roke. Vso pot ni niti pomislil na to, da bi mu utegnilo izpodleteti. Šele ko se je vlak ustavil, ga je iznenada obsedel dvom: ali si ni krivo tolmačil njenega vedenja? Ali ni precenjeval svojega dojma nanjo? Kdo ve. morda ljubi na tihem drugega, saj se ji ne manjka ča-stalcev. Marin sam jih je poznal pet ali šest . . Njegova podjetnost se je iz-prevrgla v strah in neopredeljeno ljubosumje. »Nemara me je mamila samo iz sebičnosti da bi se rajši potrudil zanjo,« je vzdihnil v mislih, ko je stopal proti izhodu postaje. »Za nos me je vodila!« »Gospa ima gotovo vsak dan goste?« je nehote vprašal kočijaža, ki ga je bila Lidija poslala ponj. »Vsak dan ne.« se je odrezal zastavni Janez. »Prihajajo pa večkrat. Tudi včeraj sem vozil dva ljubljanska gospoda tja in nazaj.« »Vedel sem!« je pomislil Marin. »Jaz bedak pa nosim v žepu prstan za osem tisoč dinarjev . . . Stavim, da se bo spet omožila?« je nadaljeval in zardel do ušes Kako nizkotno, hlapca je iz-praševa! o njej! Janez se je ozrl s kozla. »Ne vem. gospod.« Njegovo široko lice se je raztegnilo v zaupljiv režaj »Morda se oni kaj zmenijo? Druge vozim v stari koreti. a danes so mi gospa dvakrat zabičili: .Novo, Janez, vze- mi novo. čeprav je slaba cesta'.« To je bilo dokaj pomirljivo in Mari-nu je za trenutek odleglo; a prejšnje samozavesti ni več našel, niti tedaj ne, ko mu je gospa Lidija malone z razprostrtimi rokami pritekla naproti. Narobe, o, prav narobe! Najhujše je prišlo šele po obedu ko ie Lidija od-vela Marina v gostinsko sobo in n-.u s svojimi ozkimi, nežnimi ročicami nalila kavo Soba je bila polna solnca, okni sta gledali na verando, s katere se je odpiral širok razgled v ljubko pokrajino: in m«ada žena je bila tako prelestno vitka v svoji volneni obleki in je čebljala tako sladko, milujoč z očmi zda i gosta, zdaj svojo sliko v velikem zrcalu . . . »Srečna sem. da ste prišli,« je že stotič zatrjevala. »Tu živim kakor v raju. kraj ie diven. ves božji dan mir okoli mene; časih slišim kri. kako mi utriplje v žilah. So pa minute, posebno še zdaj spomladi, ko vas ta pokoj duši. Časih me obide taka tegoba in tolikanj se mi zahoče kaj vem kam in kai vem česa da bi jokafa od konr-nenja .. Umrla bi. če ne bi imela Duška pri sebi.« Duško je bil njen petletni sin, ki se je igral na verandi. »Zdaj ali nikoli.« le sklenil Marin. ' »Lepše prilike ne more biti.« »Razumem, milostiva,« je odvrnil s čuvstvenim glasom, iščoč njenih oči. »Tudi v mojem življenju so minute, ko hrepenim ... na primer po otroku... Brezumno rad bi ga imel.« je dodal, kakor začaran strmeč na njen vitki vrat. ki je alabastrno seval izpod ten-čičnega šala. Gospa Lidija je na pol premeteno, na pol otožno trenila z ustnicami. »Svoje dete ima vsak brezujnno rad,« je zamrmrala. kakor da govori sama s seboj. »Samo svoje Tuii otroci so nam odveč, ne moremo jih s srcem ljubiti — kaj?« Odvetnik je razumel. »O, gospa Lidija!« je vzkliknil, na-gnivši se proti njej »Gospa Lidija ...« Lidija se je vsa obrnila za Duškom. V tem gibu ji je zdrknil šal izza vratu in odkril prečudno linijo tilnika tja do polovice slokih ramen »Gospa Lidija . .« je hotel ponoviti zamamlieni Marin toda beseda mu je obtičala v grlu in roka ki je že lovila belo desnico gosne Lidije, mu je omahnila Na krasnem golem vratu mlade žene je bil zagledal temno liso. strastni pečat poljuba! »Glej, zobje se poznajo!« ga je pre-sunilo. »To je moralo biti pred dvem* ■JUTRO« It 75 10» Sotofe. m WB» rM. trn M aa kahart t brmrtBrl. Oo-tovo k graSčak pregledal okrajen« pis-anke in risank«, k3 »9 j»Žj i« pred desetletji poznali po » sa slov Viti Sloveniji. iedaj so nam p* ie naj-bdi casne belokranjske pisaniee, ki ca; z ajam vsako leto preskrbi g. Božo Račl č (jo tov o so ti pirhi pravi dragulji aaie ca rodne umetnosti, vendar jih pa ae rnamc dovolj ceniti. 2« dolgo je, kar Je pokojni ilik&r Ivan Orofc^r prinese! v Ljubljano prve pirh« i* Beneške Slovenije tih Je p« pesnik Trinko zbral ofero« Sv. Petri as Nadšži veliko kolekcijo in flh po sla i ljubljanskemu mu-sejo. kjer so še vedno^lc&r ** Jib ni razbilo Njih bc!« v barvano podlago radi ran* ornamentika se lahko meri t vezeninami naših najlepših peč. Nežne so te risbe kakor je nežna vsebina redkih napisov In želja na njih. Slo vernik' sapi« to seveda ptsara z taiijsmsko ortografijo in v narečju izumirajočih SLovencev onkraj nekdanjih taiijanskih mejnikov. Kdo nam bo zbral te prekrasne risarje ds borno Imeli vsaj spomin aa svoj« brate, ko Jih več ne bo Kaj ljubki so bili tudi samostanski pirhi, fe* Mjderoc *e po akrivnžh prodahh r onjjirah aaših babic ali p« okrog čudodelnih kipov Matere božje v malih podružnicah na deželi. Nune in ajih isčenks so jih nežno poslikale * tim-boii Velike noči. z veački in vodili. Prepregie so jih s svetlimi stranicami, ki *o jih zavezali z ozko svileno pentljo da to Jih lahko obciaie po sobč ali p?, pripele oa čapkastJ pajčoiaa Device Mi rije r oiterčku. Suho meso, koiač la potic«, pirhi ln ferea pa tudi jabolka ali pomaranče morajo biti en žegnu. Po visokih hribih. kamor ne ande duhovnik Dlago-slovit jedil neso ženske jerbase m kola re ood milo nebo. jih postavijo na posel:*« oder ai p« tudi kar na remija tej odgrnejo bogato izvezane prtiče z doOrot Od daleč se čujejo velikonoč-m svonovi, ki so 5« vrnili iz Rima ln prinesli s seboj blagoslov. Ves svet Je poin milosti božje in praznik trosi svoj bl&irosiov ns od 2 rti j ene Jerbase. Le ene jedi ni pri žegnu a vendar iresra Nri v Ljubljani in po mnogih krajih Gorenjske na Veliko nedeljo na miti. To Je aleluja 13 nas spominja oa hude lakote pred sto le ste leti, ko ni bilo drugega jesti Posimi zNraJo gospodinje olupke repe te jfls aaše okrog peči, na Velik^ nedeljo p* skuhajo iz njih alehijp. be na ljubljanski trg prineso kmetice na prodni pomšenr oiupke. Alehija je nač stara savada ki tudi br« a*e ae srne biti Velik« noč, čeprav nam lakoto prežene ©N'er, ln temeljito zalit žegen. 9c aajt&ž* pot pc katerem prihajajo kiice bolezni v n».še telo. Pri bolezni grla. hrlpavostl Klas« kn nahodu, so radi ie«a neobhodno potrefcne okusne Anacct - pastil}« Dra Wandera Dobivajo se v vseh lekarnah Čuvajte I« prevratov. Sel zadnje čase imibrajo povsod poznane Anacot-Pastilje, J^jaui zdravi DAJ« REUSANAL PASTA Ck.-*>i v vseh lekarnah Ptoiz. vaja tekam* ARKO Zagreb l C! k:« * 12 mode Tenis, modni Tjktjs je bfi nekdaj rport rgornjiij deoei riet«i vedno j« okraj; prostora M 'g""*« oj« »i,K)Ar!]rvo »rait sinciics glcdalce*, ki jc opazovala i^raicc kako« bi gl^uai« v pravljično deželo Sedaj >« j« p« maogofcaj spremenilo Vsi aporti so postali spiofeit lasi 'ta jjotov© »1 aa tem ps>ij-a nobenih »tacovskib razlik. Gotovo je tenis tako popularen, ker Di ta. ko drag. sport. kakor drugi, la povsod so nt.rtfU igrišča. ii ocncnjo^ajo igianje tvdi manj premožnim Za t enim i:»;nreč al tre» ba prav prav niti posebne obleke ia M> to Je vsakemu dosegljiv Se vedno se držimo o« iffrilČB bele oble ke. keT je mičma n pripurvčljK« tudi u to ker *« lahko pere hi pri pranju oe trpi toliko kakor druge barvane obleke. Na cesti sicer bele obleke nt noetato radi, kei aa promenadi pada preveč ▼ odi to uio kostim ss teois radi ufmemo t piaAčem aH kratko jopico nevtralne barve. S kratko Jopico dosežemo vtis kostuma ki je sedaj rako priliub!jen Radi rldimo tudi ruto. Sat »H pisano pentljo, ker bsbniejo bel'?vo In požtve monotonost Obleka za tenis naj bo narejena čim prt» prostejie, glavni pogoj ps je ta, da Je pri« pravo a jea tenis ki na-, ne ovir« pri Igra* Krflo m oni biti tako Jiroko, da lahko ddarm dalji« korake ta skoke kar dostr ienoo na ta nečtsi, da }e krilo nagubana Gornji de! obleke kn« navadno obliko )«n» perja, ker smo tako vedno v »tan! da k istemu krita lahko oblečemo druj, jon-per Zanimtr« so seveda rodi druge podrofo« aoeti, ki so ▼ rvesi t obleko za tenis Klobuk »e ▼ barvi mora skladati i barvo tal* ali plašča oz kratke jopic« Cevlj' morajo biti preprosti ia -e era» jo kontrastirati po fantastični obliki i ostalo obleko Nogavice so le vedno kotne barve !t> tudi k beli obleki ne smemo ni» k iar Obirti belih nogavic Na naii sliki vidimo nekaj najncrvrjSih modelov, ki niso samo prikladni s- teme. temveč tudi sa prve pomladne dni sploh. Prvs, skica nas seznanja s k-aaco ble> kico s telovnikom, ki ga bomo pomladi večkrat videli So to posebni modeli Jum. perja, ki Je v zvezi g plisiranim krilo ■■> io »portno srajco os bhjro. ki je če« njo ob« leč«*! ?ukr?ci ta prekrifaa kako; telomik te prepaa_n s ozkim pa* is irhovfne Dolg pisati Sal se tej obleki Izvrsino poda Ce to obl=ko napravimo Iz belega blagt !t> vaamerno k njej beloteieno črtasto kra» vato. se ogrnemo z raglanom n felei:ka- Sft«e4 j^vi L •tog« uKMlue^a biagv tm pokrijemo klobuk iste barv« Ns drug! aiikt rkiitno krik, « >vtfiui: gu> oaini ta jumper, ki Je rezan v obliki jopice, se po »rodi zapemja ta ima ob strani lepe ter ozek pas Pofivijena je obleka s vzorčasto ruto okrog vratu. Oa n« igriiču vidimo tudi msogo p^et» ne umite, se ne ememo čuditi, ker med pie» Sramom! atmamo »amo žeto vporabuib mo delov, temveč »o te vtvsn tudi nad vse lik ker *e tiče ot&ke ln barva Nt nai! sižki vkUhk; oso tzmed bajnv vejiih tvorb pletilske mduatrije, namreč prav na drobno pl iti rano krilo, ki ima to predri^t, da ostanejo gubice tudi r penlu ta b« izgube svoje oblike, ker so narejen« maAicelDvi ta so zato trajne. S teci krilom je združen bel jumper brci rokavov, ki ima ozke robčke oranloe barve ta enake barve so rud' vez«, Jo bo obdelal f različnih smereh, kakor to v+ch> mo pn jumpcrju ns zadnji skk-t, kn ga no» vime k nagubanemu krilu. taki obleki oblečsmo živo modro Jopico s dvema rr» stama gumbov, ki jo lahko razen sa šport rabimo tudi na letoviščih pri teletih. Priprava za šivanje Velike tvrdke vrdno poskuSaJo, kako bi priprave za popotovanj« napravile čim bolj praktične m orstjhiaJflo. tako ds vidimo večkrat dobrrga celo preveč m ee moramo čuditi. kakSno porornc^t poklanja mdustri« ja ta umetnostna obrt tej drobnariji. Na fcrr*6a, ai ee JI pokra« odpira ia Je v njej predaj s vsemi po*ret> *6ai*mi. ki rabimo sa tivaiije Pa ne iubo to, t krtači »o teio najpotrebnejli rekviziti aa mcniktro. Nove frizure Nota las y dandanes poglavje, ki ae mora z njim baviti dama prav intenzivno in to n« po krivici, ker je fr.^ura v stanju da napravi damo prav karakteristično, ns drugi »tram ji je pa lahko sedo v Škodo V splošnem lahko trdimo, da so pomladne ta po&eto« frtzui« mnogo bolj toortivne kik-.^f sieske pričelke. ke« »mo ▼ toplem iern«n> Caau aiix*gc t« vzeti • športom » lato morscio imeti tnzuro, ki jo iahko uredimo v najkrajšem čaau Z>to M po predpieib prrhajajo6« »ode £e*emo spredaj 4»to gladko ia d lase U aa kraju prav mato trajno aakudranto, ker ao kodr udsj seio mra tudi n< časa da M stikali do njih Iz spomina vam ca lahko zanesljivo poročamo da napravlia>o v Mehiki in centralni A-neriki razna t»!emena omotne niiačt-katerim le nrideiana -beUrd^nna« nadnllf ie vživanje iz nje napravljenih čajev Jako razširjeno pn Cukčih in Korjakih, ljudstvih, naselienih na skramem severu in vzhodu Sibirije. - a M. K. v K. D- S. R V vašem poslanem Dozrešamo navedbo, ab ie DOte-aje splošno, ali ometen<> >amo na totovr cartiir telesa Po celem se men d? nistt pri slabokrvnosti po prestam tefki boternt ofiva^e wm Chrsoferrm Uoti^se v vsaki tekarnL Ka umivali s citronovim sokom rahmom Itd. Umevno pa je, da more katerokoli sredstvo Ponu«;.ay 1« mimogrede tramo t* um« tedaj če poteka potenje lz kake bolezni katero treba ozdravit! Ce se ie to posre&io. aremlne tudi potenje Jetičniki se o t?r oota v z»«>dnjth jutranjih urah; proti retn. bolnike »jako siabečirn potoku d!Sbiie * vsak) lekarni. 2e ootavfv-per« te da! o samo .Tfcšedit! a£ o4m*-CL Mord* poskusit« -nazatl peee in t J* vodenčevirr. suoeroksidom. NaJorei si oent-žite kožo i bencinom potemi *> namoči« s aasvetovanim idnvBom Lopilne knr« *o učinkovitejše; i tvepienim maztlocD dohro-trajne počasne Z 'tkinr sredstvi «c samo izvedilhrs i pomočjo rdrtvnika. — a bi sama Imela kako zdravilno anoč. na kak določen proces n or na arterio sklerozo le Izključeno Srei osebnt preiskave le ,daovor nemofroč Pt>isv ima lahka Jako različne vzroke KonzuitiranJe kak ara urolota mM v-saj krnim — G. A. D. » B. a. C. Brez ^ebne preiskav« vtak nasva; ae-moroč. Svetuiemo vam d* bl;en&, Alekssndrvrm *. T. PloAče. Hosnocord Co»wnb;», Par^jiphua. Hm M«>•»*.er'» voica itd Poprav ia oajkulacitticja. Prodaj« •• f.>di na obroka Na žel jo poiljemo sast^nikz a« dom — Graroofonvkitc tvrdkam dobavljamo pe to» vsmiikih cet-A-h Najoove t* Slager ji pr»p*M Na)nov ejSi SiageriL leh kšiss« Vm Hand. Madatr.e (6 rarJčmh Ra- mona itd zo;>et prispeli. dnevotna . . . Prepozno, Marin, prepozno!« la prsta« t lepa ga }• zaskelel kakor razbeljen. »Nu. kako mislite, prijatelj?« Lidija »e je spet obrnila k njemu. »Ali more Človek ljubiti tUJe dete?« »O. v seka ko,« je jjoparjetio za iriOf/i-tjal odvetnik »Uverjj-n sem,« Je dodal brez prepričanja »Zakaj pa ne?« Široko ga je pogledala, ln kakor da je v tistem trenutku uganila vzrok njegove izpremembe, se je mahoma zdrznila, popravila si Sal in zažarela od ias do grla. »Ljubimca tana,« Je pomislil gost, »a!i Bisem slutil? Tako sladko cvete Senika samo tedaj, če trna ljubimca . . .« Vedenje gost>e Lidije ga Je še potrdilo v tej veri Njen drobni obrazek se Je zreaill. polne ustnice so j! legie v gladko zamišljeno gubo in ročica, n-ka. bela ročica, ki jo Je odvetnik pravkar Se hote! okrasiti s prstanom za osem tisoč dinarjev, se Je s^ozi šal dotaknila izdajalske lise. kakor bi Jo mirovala! „ , To je bilo oreveč za Marina. Smelo ga sanjana zgradba bodoče sreče se je podrla do tal Šele zdaj Je čutii. kake draga are Je bila, Sele rdaj se je z grozo zavedel, da Je upa! vse do tega trenutka ... 0. težko Je bilo tako mahoma pristati na misel, da mu Je flvetl in umreti samemu, brez Lidije, k| bo deUto x kdo ve katerim srečnim teitinecein vednnu svojih am in »trasi svujih noči Ali je bil prostodušen, ali je mi neumen! Toda ne, m ji hotel očitati. Bila je svobodna, svobodno jt razpolagala s seboj V duhu se je videl. kako jo na ulici in v družbi srečava ob strani tistega nekoga, ki ga ie iz vse duše sovražil, ae da bi ga poznal Pozdravljaj jo bo kakor najboljši prijatelj, spoštljivo in ljubeznivo, a vendar s senčico melanholije, češ ♦ Vso srečo milostiva, vso tisto veliko in svetlo, ki sem nekdaj sam sanjaril o njej! Nikar več ne mislite na to, da vajn je Marin pisaril vsiljiva pisma in da vam je rešil prostost in denar, brez katerega vas ta vaš dragi soprog niti pogledal ne bi To so malenkosti, vsak bi jih rad napravil za žensko, kj jo ljubi do nespameti. Mislite rajSi na nove obleke, na drevišnjo opero, na letovišče, na tisto, kar vam najbolje de: recimo na ljubčka, saj zvest; ne morete biti. takemu oslu že ne! . . .« Vso svojo bodočnost je preživel odvetnik v teh nekaj trenutkih molčanja Tako živo in grenko jo Je zagledal pred seboj, da mu je gospa Lidija na obrazu čitaia, kaj misli Droban nasmeh Ji Je oblete! lepe ustnice, toda odvetnik je bi! pobesil glavo ln ga ni opazil Nato pa je zdajci pritisnila roko na srce in Houbigantovo rdečilo Je nenaravno zažarelo na pobledeli polti njenih lic. »Zakaj ste »tfcnllL doktor?« je vpra- šala s tesuvbnim glasom. »Povejte mi ... Ali nočete povedati?« »čemu?« je z lažno neprisiljenostjo odvrnil Marin. »Najbolj dolgočasni ljudje so tii>ti. ki vse:sj vse povedo In tudi« — pn tel besedi se je zganil v naslanjaču — »moj čas prihaja Najbolje bo. da se vrnem s popoldanskim vlakom.« »Prvikrat vJditn. da se vam mudi,« je s trpko pomembnostjo pripomnila Lidija. »Posli, milostiva. Ce? kake dni se odpeljem v Nizzo na odJTh Zamotane pravde so me v teh zadnjih mesecih nekam . . utrudile . . .« »Ne, čujte . . .« Gospa Lidija se Je nagnila k njemu. »Ali vam naj sama povem, kaj je bilo?« Odvetnik Je brezupno mahnH z roko »Nikar, saj nimam pravice vedeti.« Čutil je, da mu gre na jok Mar bi bil že na vozu! Tam bo vsaj lahko škripal z zobmi . . . Okoii njenih ust Je drgetalo. Solze so ji siliie v oči Nekaj trenutkov ga ie gledala kakor da mukoma išče besede Nato je spustila glavico na prsi in zamrmrala: »Ce tako mislite, potlej seveda . . Čudno je prav za prav kako . . ,« Hotela je reči: kako malo Je Časih potreba, da gredo ljudje vsaksebi — a glas se Ji je utrgal. Marin je vstal in tudi ona Je Jela vstajati. Prav v tisti težki sekundi pa so steklen* vrata verande na siežaj odletela Duško je z vihrajočimi kodri pritekel v sobo ln planil gospe Lidiji v naročje. »Mamica!« Je vrisnil s presunljivim otroškim sopranom »Ljuba, lepa mamica! . .« Burno io je objel z debelimi ročicami in skril obrazek za njenim vratom Mlado ženo ie izpreletelo kakor čuden, nenaden strah Izvila se ie sinku, ho-reč ga postaviti na tla »Miruj Duško. glej gospod Je tn.. Kaj bo rekel o takem razposajenčku?« Toda dečku je bilo do nečesa posebnega. Spet ji je zlezel za vrat »Poljubček, mamica! . . Nu, ne bodi huda Nu daj. Duško bo priden . . . Nikoli več te ne bo ugriznil kakor oni dan! . . .« Med tem moledovanjem Je s kratkimi prstki odgrnil materi šal in se skesano zagledal v liso na njenem vratu . . Sivi mrak, v katerega je tonil Marin. se ie mahoma pretrga! in kakor zarja je zasijal pred njim lik vzljtrblje-ne žene. poveličan v novi. še jasnejši gioriji. »Gospa Lilija!« Je hotel zavpiti, a glas mu je hropel od muke in kopr-nenja. »Gospa Lidija . . .« Toda Lidija ga ni slišala, niti ni čutila. da jo Je to pot res prijel za roko Krčevito Je privijala Duška k sebi in hlipala v njegove kodraste lase. »Lidija gospa UUij« .« Dolge Je trajalo, preden je mlada žena začuia odvetnikovo mrmranje — in še delj. preden se je. Se vsa v solzah. z nenadnim smehom obrnila k njemu: »Nu ps mi ? božjem imenu povejt« svojo istorijo! Stojte, molčite, nič ne govorite. Vse vem. že davno . . Ali hočete, da povem oamestu vas?« Cez pol ure, ko je bilo zdavnaj spet vse svetlo in blaženo v njiju lo okoH njiju, je Marin šepnil gospe Lidiji ▼ nežne, voljne dlani: »Draga? Jeli da si takoj uganila, kaj mi je?« »I)a,« je dihnila in se sklonila k njemu. »Saj sesn v zrcalu videla tvoj obraz, kako si strmel v liso na mojem vratu . . .« »In me nisi odrešila, okrutnica! Ni* mi povedala! . . .« »Saj mi ne bi bil verjel!« Je vzkliknila gospa Lidija izpod ojegovih poljubov »Ne trii bi mu verjci.. in ... nikoli, nikoli več se ne bi bila našla, da ni moj sladki deček pritekel k nama!« Marin Je t tistem trenutku začutil, da ne bo — razen Lidije — v vsem bodočem življenju nikogar tako ljubil kakor to tuje dete . .. Kaj nam prinaša avtorska zaščita • Dva interviewa o aktualnem kulturnem vprašanju Vprašanje, ali nai naša država sprejme brez vsakršnih pridržkov osnutek mednarodne konvencije o avtorski zaščiti, ie trenutno narboli akutno. »Jutro« ie edino že pred meseci opozorilo na posledice. ki bodo neprijetno zadele naše kulturno življenje, če se spreime zakon kar na slepo roko brez upoštevanja naših specifičnih razmer Da to vprašanje še boli poiasnimo. se ie naš urednik obrnil do dveh naših odločnih osebnosti: G. Otona Župančiča, našeea vodilnega pesnika in prevajalca gledališkega ga intendanta predsednika PEN kluba in Društva slovenskih kniiževnikov. ie vprašal o stališču književnikov, g. wof. Josipa Breznika ravnatelja našeea delavnega založništva »Tiskovna zadruga« oa ie in-terviewal o stališču založnikov. V naslednjem prinašamo oba razgovora. G. Oton Župančič za pravično odškodnino tujim avtorjem Urednik le vprašal, ali lahko Jugosiove-ni brezpogojno sprelmemo konvencijo o avtorski zaščiti, ki bo skorai onemogočila slovensko prevodno književnost CL Župančič ie odvrnil: — Da mora b'ti tui avtor ori nas zaščiten. ie naravno. Da ie to možno, nam kaže gledališče, ki mu plačuje tantieme — po dohodkih. Enako bi se morala odmera odškodnine za prevode ravnati do nakladi. Vsak avtor velikega naroda bi se moral zavedati da ima moralne dolžnosti ne samo nasproti svoii zemlji, nego tudi nasproti svetu in manjšim revnim skupinam. S tega vidika bi se moral formulirati naš zakon.« »Seveda,< je pristavil g. Zupančič, »trpel bi pri tem prevaialec. ker bi založnik pač prevalil novi zvišani strošek nani. A pred svetom bomo imeli lepše lice«. Na pripombo, da bodo naši liudie potem segali po hrvatskih in nemških prevodih in da bo tako slovenska književnost že izročila del svojih agend srbohrvatskemu književnemu jeziku, je g. Župančič odvrnil: »Po hrvatskih in srbskih kniigah segaio £e dandares dijaki in delavci, ker slovensko prevaialstvo ne more zadostiti vsem potrebam. Ako se izvede ta zakon, se ne bo mnogo spremenilo. Slovenec, ki ie hrepenel po izobrazbi, ie bil od nekdai bilingen. Naposled ie naš urednik vprašal, kakšnih koristi pričakuje za slovenske književnike od mednarodne avtorske zaščite. »Gmotnih skoraj nič« — ie iziavil z. Župančič. — »Moralnih — ako dobimo dobrih tolmačev za druge jezike — za ugled slovenstvu precei. — Seveda bodo orevaiald morali precej segati po že mrtvih avtorjih.« Predsednik slovenskih kniiževnikov ie torei za to. da se zakon o avtorski zaščiti formuliraj za našo državo oo naših speci-Jalnih razmerah. G. prof. J. Breznik o posledicah za naše založništvo Naš urednik ie stavil z. ravnatelju »Tiskovne zadruge«, ki ie doslei obogatila slovensko književnost z mnogimi lepimi prevodi načelno vprašanje: Ali lahko .lugo-sbveni brezpogojno spreimemo mednarodno konvencijo o avtorski zaščiti? Ne pomeni uveljavljenje tega zakona smrti slovenske prevodne književnosti? G. prof. Breznik ie odgovoril: »Prevelika zaščita škoduje prizadetim avtorjem, ki hočejo, da bi se njihovi spisi čim-boli razširili: škoduje oa tudi narodu, ki težko pride do njih. Zaščita bo poslej ne 50 letna, marveč 60. 70. 80 aH še več letna. Koliko pisateljev se Ctta Se preko te dobe? Zaščita vseh mogočih fotografii. deklamacii citacii itd. gre brez dvoma preko oilia. Za Slovence, ki izdajamo kniiee v majhnem številu so posledice tem huiše. Zaščititi prevode s tako dolgo dobo se Dravi: potegniti kitaiski zid okoli naše države. Sio-vence pa vtakniti v temnico. Težave pri prevodih so: 1. zaradi iskanja dovolienia za prevod. Tega ni zlepa dobiti. 2.) Zaradi našim razmeram neprimernih zahtev ki gredo vedno nreko običajnega honorarja za prevod Za prevod potopisa bo treba plačati odškodnino za fotografije, za risbe, za avtorievo dovoljenje za prevod, prevajalca nove kli5eo vzgledu drugih narodov «SIovensko religiozno liriko«, Vital Vodušek pa je izdal svoje religiozne »Pesmi«. Prvi je dal svoji antologiji uvod, v katerem so stvari, ki ne morejo ostati brez ugovora. Naj omenimo samo nekatere! Razlagati človeški svet s pojmom organizma je _ dasi moderno — brezuspešno, ker je organizem za nas še vedno knjiga s sedmimi pečati. — Protireformacijsko dobo, v kateri nad pol stoletja ni izšla nobena slovenska knjiga, šteti med »najsvetlejše dobe naše zgodovine«, kakor to dela avtor vsaj Indirektno, je stvar okusa, ki je sicer zanj značilen, a se ne bomo prerekali o njem. — Kakor nobena doba, tako tudi Zoisovo riro-svetljenstvo in Aškerčev realizem nista bila »areligiozna«, kakor pravi izdajatelj knji- ge, ampak samo »akonfesionalna«. — Časovno in krajevno omejeno je vsako pojmovanje življenja, ne samo ono, ki ga imenuje knjiga »areligiozno«, tudi avtorjevo, o čemer se bo sam prepričal, če mu Bog da zdravje in leta. da bo doživel čas, ko bodo dajali njega, sedaj hipermodernega. potomci k stari šari. _ Identificiranje: »tostransko - ne- duhovno< ne drži (Goethe). O religioznosti slovenskega naroda ima avtor pretirane pojme v nasprotju z Janezom Trdino in drugimi dobrimi poznavalci našega ljudstva. Naj omenimo samo dejstvo, da Slovenci kljub velikemu številu cerkva, kapelic, znamenj, božjih potov, misijonov itd še nismo spravili do nobenega svetnika ... Najlepši dokaz za našo trd;tev. da France Vodnik pretirava, ko govori o slovenskem demoničnem bogoiskatelfetvu itd., pa je njegova zbirka sama. ki eklatantno dokazuje, da je slovenska reiligiozna lirika v primeri s slovenskimi pesmimi o domovini, o naravi. zlasti pa. če jo primerjamo s slovensko erotično liriko, pa tudi z religiozno liriko dragih narodov, silno Šibka veja na drevesa slovenske "poezije, in to ne samo po obsegu, ampak tudi po notranji vrednosti, kar dokazuje ex silentio tudi Izidora Sekulič s svojimi blagohotnimi izvajanji (»Srp. knjiž. Glasnik«). Na tem dejstvu ne spremenijo prav nič reminiscence na nevenljivo hebrejsko religiozno liriko v številnih pesmih zbirke in velike črke. s katerimi so tiskana nekatera sveta imena. Končno se ne moremo strinjati e tem, da so pomešane pesmi, ki so izraz ljudskega 5e na pol poganskega verovanja (riba faronika. Sv. Juri ild) s pesmimi konfesijonalne in akonfesijonalne osebne religioznosti. Lepim avtorjevim besedam o svobodi mišljenja je pa želeti, da bi našle odziv tam, kamor so namenjene; isto velja za njegova izvajan ia o medsebojni ljubezni in prijateljstvu kl>ub polariteti prizadevanj. Voduškove pesmi ne nastopajo samo z manjšo ambicijo kakor Vodnikova zbirka, ampak z uprav genljivo preprostostjo, ki jo bo marsikdo smatral za naivnost Najbolj jih bodo veseli otroci in polodra«li. katerih religioznost še najde- zadosti prostorišča v konfesijonalnih mejah. Odrasli ljudje na bodo kljub tema »vvema knjigama slovenskih religioznih pesni morali še nadalje segati na inozemsk5 knjižni trg. če bodo hoteli uživati polnovredno moderno religiozno liriko. —b_ Za osrednje državno gledališče v Sloveniji Kako bi uživalo najširše prebivalstvo naših krajev koristi slovenskega gledališkega dela — Za koncentracijo vseh gledaliških sil — Razgovor z ravnat sijem ljubljanske drame gosp. Pavlom Goljo Po vsej pravici se trdi, da bi lahko slo* vensko gledališče postalo v našem kultur« nem življenju večja potenca ^ego je edaj. Danes to gledališče živi in umira samo za občinstvo^ v Ljubljani in Mariboru. Ima« mo gledališka poslopja v Celju in v Ptu« ju, imamo povsod v mestih in na kmetih občinstvo, ki si želi gledališke umetnosti in ki le redko kdaj prihaja v omenjeni dve mesti Obstoii pa tudi pro'. lem maribor« skega fe.edališča. ki vzlic vsei skrbni upra« vi nima preveč trdnih tal pod sabo. ker so razmere vsekakor močnejše od ljudi Slovensko gledal.šče ustvarjaj za ves narod! — to geslo je napotilo našega ured* nika k priznanemu gledališkemu teoretiku in praktiku. književniku in ravnatelju ljubljanske drame g. Pavlu Golji Rizgo« vor med g Goljo in našm urednikom se je sukal okoli treh vprašanj, ki se našla« njajo na kardinalno važen problem kon« cenfraciie vseh gledaliških sil v Sloveniji. Prva vprašanja: Ali ie problem bodoč« nosti slovenskega gledališča koncentracija ali dekoncentracija vseh sil? Bomo li mo« gli trajno držati dva popolnoma s-"mostoj« na ansambla: v Ljubljani in v Mariboru? Kaj so p-okazale desetletne izkušnje po prevratu? Na ta vprašanja je g- ravnatelj Golja razvil naslednje misli: Naše gledališko življenje je treba osredotočiti »Po mojem globokem prepričanju je pro« blem bodočnosti koncentracija vseh naš.h gledaliških sil na enem inestu. To me.sto ne more biti drugo nego Ljubljana. Nisem za to, da imamo Narodno gledališče v Ljubljani in Narodno gledališče v Mar:bo> ru; naš gledališki razvoj zahteva srednje državno gledališče za Slovenijo. Tudi gledališče je podvrženo zakonom ekonomije, tudi njegove energije potrebu« jejo gospodarnosti, ziasti, če hočemo, da bo imel ves trud neki namen in pomen za Slovence in za našo državo, ki za gledali« šea mnogo žrtvuje. Sedaj je takode: Naša ljubljanska drama veliko dela, rezultati so včasi prav povoljni. da, celo razveseljivi, kar začenjajo priznavati že mnrgi gledali« šiu sicer zelo odduljeni ljudje Za ta iz« redni napor pa nima naš zavod dovolj mOs ralnega zadoščenja, ker ne more svoiega dela zadosti izživeti Z velikim naporom pripravljena predstava se igra, če jako za« nima, komaj 16 — 20 krat v sezoni, z nič manjšim naporom pripravljena igra. ki ne zanima v toliki meri najš:rš h krogov ljub« Ijanskega meščanstva, pa komaj 8 — 12 krat. Prava gledališka sezona traja pri nas od jeseni pa nekako do pomladi po veliki noči. Marsikatera igra bi silno mikala liu» di v drugih mestih, kjer bi zateklo gleda« lišče svežo, zainteresirano publiko tudi te* daj. ko se zanimanje v Ljubljani nekoliko izčrpa in utrudi Pomislite, kakšen reper« toar bi lahko imeli, če bi nam bila dana možnost razmaha v širše sloje! Treba je, da pridobimo našemu naporu mnogo ob« sežneiše torišče, da bo če le mogoče veli« ko Slovencev deležnih našega dela in na« š'h uspehov! Če bi vedeli, da bomo lah« ko uveljavljali svoje sile tudi zunaj Ljub« liane, po vsej naši ožji domovini, bi po« menilo to neprimerno večji elan pri na« šem delu in mnogo širše možnosti!« Problem mariborskega gledališča »Toda v Mariboru bi utegnili zelo ugo« varjati takim koncentracijskim stremijo njem!« »Maribor je sila simpatično mesto in je jasno, da kot drugo mesto v Sloveniji mo* ra imeti svoje gledališče. To je njegova kulturna potreba in država v svoji skrbi za naše gledališke potrebe sigurno ne bo mogla in ne hotela prezreti tako važnega mesta. Ondan sem obiskal mariborsko gledališče. Prisostvoval sem predstavi »Ro« mea in Julija«, ki me je preverila o veliki resnobi in vztrajnosti mariborskega gleda« lišča. Toda ko sem gledal ves ta občudo« vanja vredni napor majhnega mar borske« ga ansambla, ki ustvarja toli lepe predsta« ve, sem se ponovno zamislil v naš kardi« nalni gledališki problem: Treba je vendar« le koncentrirati naše sile. zakaj škoda je energij, ki se tratijo v tako majhni deželi kot je Sloveniia. kier se dva ansambla v dveh krajih ločeno borita za iste cilje. na> mestu da bi združeno izvrševala dvojno delo.« »Torej združitev obeh slovenskih an» samblov?« »Da, vendar pa s primerno selekcijo, za* kaj naše delo je — kakor vsako umetnost« no ustvarjanie — predvsem kvalitativno.« »Ali bi Maribor izgubil svoje gledali« šee?« »Nikakor ne. Gre zgolj za tehnične re» forme, ki naj z združevanjem in smotre* nim razvrščevanjem vseh sil prinesejo boljše rezultate i Ljubljani i Mariboru i vsem drugim večjim krajem. Glejte, v Mariboru je prav kakor v Ljubljani pre* malo prebivalstva, da bi zadostovalo za deset mesecev intenzivnega gledališkega dela. V Mariboru se skrbno naštudirani komadi dajejo komaj 4 — 6 krat. Po po« jeni načrtu bi bilo v bodoče tako:le: Kon« centracija vseh naših dramskih sil bi dala ansambel, ki bi obsegal v celoti 2 — 3 an« samble. Tako bi se lahko ob istem času študirali 2 — 3 komadi in igralci bi se razdelili po svojih spo>obnostib in simpa* tijah med tragedijo, dramo in komedijo Potem ne bi bilo težko, držati v Maribo* ru stalno en ansambl, ki bi se po potre« hi izpopolnjeval z ljubljanskim. Ta bi ostal v Mariboru le toliko časa, dokler bi ga Maribor potreboval — kjer in kadar ni potrebe, ne bodi gledališčala »Iz lastne izkušnje vem, da ljudi vedno naibolj mikajo in zanimajo res dobre in skrbno izvedene predstave. Ker bo kon« centrirani in rigorozno izbrani ansambel mnogo boljši nego so bili dosedanji, je jasno, da bi Maribor imel morda za kraj« šo. a njegovim razmeram čisto prikladno dobo boljše predstave nego so sedanje, ostali čas pa bo ansambl lahko nosil tudi v druge kraje poslanstvo prave gledališke umetnosti.« Ves narod imej koristi od gledališča! »Kako si zamišljate, g. ravnatelj, to ek* stenzijo koncentriranega, osrednjega slo* venskega gledališča?« »Od jeseni do Velike noči bi igral celot* ni ansambl v glavnem le v Ljubljani in v Mariboru S spomladjo pa bi nastopilo no« vo življenje: začelo bi se gledališko popo* tovanje po Sloveniji. Turneja državnega gledališča bi se izvrševala po točno pre* vdarjenem programu m bi obsegala pred* vsem mesta, ki imajo lastna gledališka poslopja. Grem pa celo dalje: zamišljam si potujoč ansambel v službi ljudske kul* ture tudi v večjih vaseh ob dneh, ko se ondi iz teh ali onih vzrokov zbira mnogo ljudstva. Pod velikim šotorom bi postavili igralci oder in dajali ljudstvu pomembne, umetniško močne igre. Seveda so taki sti* ki osrednjega gledališča z ljudstvom zade* va organizacije. Mnogo bi se olajšalo pre* mikanje, če bi dala država nekaj stalnih vagonov za naše. mobilno gledališče.« »Sodim, da so Vaše ideje o koncentra* ciji naših gledaliških sil zelo tehtovite in da bi zaslužile resno diskusijo. Kateri pro* blemi našega gledališča pa se Vam zde še nadalje važni?« »Predvsem še dva: artistični problem igre in problem jezika. Ob istem času, ko mora slovensko gledališče stremeti po kar najvišjem nivoju igralske umetnosti, mora biti tudi šola vzornega govorenja bodisi v kniiževnetn jeziku bodisi v domačih dia« lektih.« »Ali in kako je treba skrbeti za naS igralski naraščaj.« »To ni akuten problem. Osrednje držav* no gledališče za Slovenijo bi lahko rigo* rožno izbiralo med materijalom, ki ,e nor* malno ponuja gledališkim upravam. Spre« jete naraščajnike bi sami šolali, posebno nadarjene pa bi kazalo — in to velja že sedaj — pošiljati na študij v inozemstvo, tja, k>er so najboliši teatri.« »In naši umetniki, ki so razkropljeni po svetu?« , »Tako gledališče, kakor sva o n'ein go« vorila, bi jih bilo sigurno privabilo pod slovensko streho. Lahko bi jim nudilo ti* ste gmotne dobrine, ki jih zdaj doma po* grešajo.« »Naš gledališki problem je torej koo* centracija?« »Da, koncentracija vseh pozitivnih ener» gij in nato širjenje gledališke umetnosti ▼ narodove kroge, ki čutijo potrebo teater* skih doživetij.« Vsakovrstne are, 'latama in srebrnina po nizki ceni pri L.Vilhar,urar Ljubljana Sv. Petra eesta St. 36 Nove knjige Roman iz baročne Ljubljane lika Vašte • Burgerjeva: Umirajoče duše. Zgodovinski roman iz baročue Ljubljane. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1929. 220 strani. (Prosveti in zabavi, 23.) Broširana knjiga 52 Din, v orig. vezavi 62 Din, poštnina 2 Din. Koncem 17 in v prvi polovici 18. stoletja je doživljala Ljubljana zlato dobo svojega umetniškega udejstvovanja. »Zdi se mi, kakor da se prebujam iz dolgoletnega spanja, kakor da bi nam vstajala nova doba, prav za prav kakor da že stojimo sredi nove dobe in se bližamo njenemu višku.« Tako je poveličeval mojster Mislej na razkošni veselici 1. 1702 ustanovljene ljubljanske akademije glasbenikov ter radostno zrl meščaite, kako se dvigajo v sijaju in tekmujejo z najbogatejšimi plemenitaši. Večina krasnih novih poslopij čaka le še poslednje roke pravega umetnika, ki jim ustvari lepoto in končno je prišel tudi ta: Fancesco Robba. »Odkar je on nastavil v moji delavnici dleto, mi je roka utrpnila. Zdelo bi se mi sramotno. da bi poleg tega genija še kdaj dvignil kladivo, razen, kadar mu sekam temelj, podstavek za njegove umetnine « S spoznanjem »umiranja« svoje umetniške »duše« se je stvaritelj semeniškega portala poklonil nesmrtnemu geniju Robbov»mu. Vse te zanimive, a nam modernim tako daleč odmaknjene dobe ljubljanskega življenja s svojimi navadami in razvadami, slabostmi in veličino, nam je pisateljica prestavila v vseh podrobnostih, ki se kakor pisani kamenčki združujejo v lepo zakrožen mozaik. Iz bogate vsebine, podane iz 12 poglavij, označenih 8 pomembnimi letnicami od 1702__1756- se dvigata zlasti dva motiva: umetniško delovanje časti in denarja žejnega Robbe. ki mora vse =voje večje umetniške uspehe dosledno poplačati z nesrečami v lastni rodbini, ter tragična ljubezen slikarja Mencingerja do Robbove žene Zike, oba pa spaia simpatični zvonar Gašper Franchi s svojim zlatim srcem. Med plastično podanimi opisi naj omenimo le veselico na Ljubljanici, kapucinsko procesijo na velikonočni petek, slavnostni sprejem treh »odrešencev«, ki so jih ponoči ugrabili vojaki med novake. ter požar v Kranju. Z veliko ljubeznijo in z obsežnim znanjem napisano delo bo našk) med občinstvom brezdvomno mnogo hvaležnih čitateljev. Knjiga ie izšla v lepi opremi. Prof. dr* Laoajne: Mednarodno in medookrajinsko zasebno pravo kraljevine SHS s pravnimi granami - posestrimami Tako se glasi popolni naslov akad. pouka, a hkratu naši praksi namenjene knjige, ki je pravkar izšla v založništvu Tiskovne zadruge v Ljubljani. Obsega 398 strani in stane 180 Din (nevezan izvod). 200 Din (vezan izvod), po pošti 5 Din več. Avtor knjige je profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, odkar je ustanovljena. V knjigi obravnava v bistvu štiri predmete: kolizijsko pravo (za splošno in več špecijalnih zasebnih prav), zasebno pravo tujcev, mednarodno pravno pomoč (zaščito) in medpokrajinsko zasebno pravo. Uvodoma seznanja čitatelja v posebnem občnem delu z vsemi osnovnimi vprašanji kolizijskega prava. Ne le v Jugoslaviji, tudi v sosedni Avstriji in Nemčiji so knjige te pravne discipline redke. Avstrijci so pa5 dobili po prevratu znano Walkerjevo delo, ki se pa — na preko 800 straneh — bavi samo š kolizijskim pravom (brez občnega dela in pravnih gran - posestrim), dočim se je prof. L. posrečilo, obdelati vso to pravno snov na manj nego 400 straneh. Mojstri na tem pravnem polju so Francozi; 90 % celokupne literature je napisane na njih jeziku. A francoska dela so za nas slabo uporabna ker so razlike med romanskimi in germanskimi zakonodajami (zadnje so močno vplivale na naše pravne sisteme) prevelike. Zato izpolnuje prof. L. knjiga občutno vrzel v zadevni pravni književnostL Kolizijske norme obdeluje knjiga ločeno za: ženitno. roditeljsko, skrbstveno, stvarno, obligacijsko in dedno pravo. V mednarodni pravni pomoči in zaščiti obravnava norme: za pristop na sodišča tuje države, za mednarodno razmejevanje med državami kolidu-jočih sodstev, za posebne mednarodne krajevne podsodnosti, za mednarodno izvršbo, mednarodni stečaj, mednarodne vročbe in zaprosila, mednarodno dokazovanje, mednarodne začasne odredbe in razne evidenčne in sporočitvene dolžnosti. V medpokrajin-skem zasebnem pravu, za katero sploh nimamo nobenih zakonitih določb, se 'preiskuje zlasti, v koliko se posamezne gori navedenih Dorm dajo vanje prenašati per analogiam iz mednarodnega zasebnega prava, a v koliko je tako prenašanje nedopustno. Povsod se ozira avtor ne le na določbe avtonomnih zakonodaj naših šestih pravnih območij in na skupne konvencije (konven-ijske načrte), ampak tudi na določbe dragih srednjeevropskih držav (poljska, ška), in od njih pripravljenih načrtov (fe-škoslov.); ponovno omenja in primerja francoske in italijanske kol. norme. Ker je predpostavka kolizijam vsebinska razlika državljanskih zakonikov raznih držav in pravnih območij, navala avtor tudi nebroj takih razlik, tako da spremlja "njegovo knjigo ves čas kos zanimivega primerjalnega prava. MZP je relativno mlado; eksaktno se goji šele od druge polovice 19. stoletja. Zato je mnogo kol. norm še nedognanih in drugih problemov nerešenih. Avtor se rešitvi nikjer ne ogne in gre ponovno samostojna pota (gl. mednarodno zastaralno, adoprij-sko. pogodbeno pravo in dr.). MpZP je za naše razmere v Jugoslaviji enako potrebno, kakor MZP. Potreba bo izginila šele z unifikacij6 drž. zakonikov, a od te nas ločijo še dolga leta. Zaenkrat še prvi načrt unif. drž. zak. ni objavljen (tudi ne dovršen); potem bodo sledila leta ocenjevanja in revidiranja, končno večletna vacatio legis. Prof. Lapajnejeva knjiga je torej d oš! a ob pravem času Priporočamo jo vsem pravnikom, a tudi nepravnikom, ki si žele prvo orijentaeijo v zamotanih vprašanjih MZP-a in MpZP-a. Ze pri iskanja pravnih virov jim bo prihranila knjiga trud ia čas. Problemi jogoslovenskep kultenega Za centralno organizacijo jagoslov. književnikov Zacrefc, 06 V«airi mod 1939. V eoS rratf jw>bl*ro>nT9nis. Treba j«, <5a sačnemo Tsai po desetih naSe^a ujedinjema nai-resnetfe rretirftti bal te #at naScga jctrilur-aer* pro^em*. PH»r» ia »ta problema r»»ti!»*a gs»č«ja ki b* segali t zlofcitto i»kr»- a»»ti D*Jčfc ždja te pmadevsnj It o* ovira. Spc-rolmo »« i«, da n!*t* pisav* te Jezik kmeta noben* vloj:« v našem desetletnem pariamtrfuan-zmsi t Beogradu. Politiki so ▼odrto tt*& možnosti ta kontakt te za n*-haisrtf«, kak'Si;« )e ie bila politična kon-Stelacita; pri '»m p* ffh niso nimalo moti!« ovir« pisav« h) lerika. MJ pe moramo priznali, da 3» kaiturno življenje nene«* Ex.tod* soprrrne-no bof' d«bovrio te K»b'Hno »exr. poiltlčao-stranksr»ko. Po tem takem b*. m srn it^nrrso thi ž&vmf* te »oriru-me-rani« cteTrn^f brea dvoma najti sr.atao do-atocm©^ , btitje In bol' semf}!ve form« ne-1» M »4 aašie m ekonomsko-politlčno žtv-Hesje. V čera ft raž^fta? Po! 1 tlčno-stn r&n r »ko av!»e«le h prt mu orgajntžirsao. IrKere*; u riratmo »od*-krv-scle v tem Ž5vflerrja s« bfH i »vestno povarzasiL Ovtr« vaasi;>?a raačala ao ae premnsovate voijno fn !*fc'ko, fl» da bi Ml<> Sr»ba reševati I« kdo r« kakSi» pootrais fk? pTt^em«. Kritifrno-dnifaboo fh-?J«irf» ▼ caf drfari f« 4o dane« tpfoli d orrMjtorano no ▼ tem m v onem pravcu. hitere« ta akuimo sodo-k7varrj« kakor rt« kai« — niso ia vestni. To IU dva najvažnejša momenta v rax-rcrj* aaieca tnshurneca ftvlfenja ap4ob: ■fccova orx*nteacl]> te savoat nje«ovc Potrebo. Zavostt, da Jo potrotoua (kopoo kuRorno oodotovaojo v*et trefc piomem odnocco ned trt& flavna mert v a cM d rta vi a* tnoro-mo MbtevatJ od mase. Masa J« t tem prV mora »amo rodovttco t!©d na» ftutl: čas 1» ta. traba J« začeti! Tudi jas ae bi botd ostati pri »arnft abstrakcfjah, lato pov: narodno ia drfamo edhistvo. Po mnenjo rnnotTh filnitetlev. ki se o^alajo v zadnjem časa, inačl n«rodno edtnsrvo to Jp»o tudi kulturno edlnsrvo. Z dpjjj.nl besedami: treba lo t nnotTeno uporab« veh državnih ln zasebnih »redstev ustvariti Ju^osjovensko etnično enoto. To se proglaša kot prv! problenj Jvto-»iffvio®. * Ml »roo narod, ki sHa rad sera po »ro- dovlnskfh analogijah. Mnojtl naSI lntelekm-alci resno mislijo, da »o žJvllenlske. ktdr turne ln »oolaine obHke v Jugoslaviji itte \oi «0 bile v 19. stoletju v ItailJl ali v Nemčiji. Tipična lastnost mladih držav hi narodov, da Iščejo po svetu nalfle. Ideoloiij hi Idej, ki so .te drugod obnesle namestu, da bi sami zadeH Izvirno formo, ki j« naS>olJ v sfciadu z našimi dejanskimi potrebami. Drusro pa Je sArno pojmovanje kulture. Nekateri mislilo, da mora biti kt/tura sa vse enaka šablonstot konsirukctia ta da J« treba čim prej uničiti njeno organsko rat-noličnost Sn bujnost. Tem Je duhovna kuk tura istovetna s mehansko civilizacijo. V njihovih očeh se narodne psfhe mešajo tako kot razHini praški v retortah Kulturni problem Jusorfavije Je edhiatro, toda ne edinstvo ▼ smislu neodovinskih anp.lcKi), ker se z>eodovda ne po kopitu tuith kulturno-IcnperlsKsTičnih idej. M5 ao imMoiau rtafc nlk hoiai »■ »mi»a t apotekarsko kado. Nam kultura al »amo eden haned problemov drlavn« admtnistra. dj», kakor a pr. tzcnačeoj« sakooov itd. Zato J« treba da •« Jo»osloven»kl kulturni člteteljl organizirajo i« sami zavestno po-spaitJo zb*ttrvanj«, toda tako. ki •« bo skrojeno po »ojih historična ta ideoloških modelih, marveč da bo laraa na»er» hotenja da v »vobodnem tekmovanju vseh originalnih tvornih »fl. v flvl (s» mrtvi) »ta-tea vseh naših resntčno kulturnik tradlctl, »tvarlmo pred samim seboj duhovno celoto, pred vnanflm svetom pa kulturno »nota. C« bodo teso«fov«mM knjfftrmfti lo aa< dalj« ravnodulnl nasproti »edanU termen-tadjl naiih tTadlctjonalnfti kdltur. s« bodo reševati življenjski problemi kidtur« bros njih, proti njan. Oovor« bodo fjttdja, ki A m v rž« s kultvno vitalna re*. ki »o )tai napisane knjV re samo skladovnic« potiskane« papirja, ki n« čutijo natum« žej« po lepšem, polnejšem oblikovanja beaed«. ki An l» do kulturne kontinuitet« tako malo kot do po-nošen« »uknl«. TI ftidje M bodo sedanjim državnim činiteljem vsilili kot »vetovafei. ker »o književniki ravnodušni nasproti pe-rečeron proNemu zbhianja te zavestnega pospeševanja irmenjav« našft kulttirufc dobrin. VeflfconoCnl klic te tedaj: Proč s vrvtle-no artistično ravnodufnostlo do težkih, pot-ctlh probleoov aaš« vsakdanjostil 0. Ka Mesarlč, ki dal« enako pobndo v imenu zagrebških kulturnih doiavcev, mt*Jt, da a« književniki iaijs »porasnmejo nego politiki In narodni gospodarji, ker jo kultura bolj duhovna, subtihi*. Mogoče pa j« trditi nasprotno bai, kor j» kultura tako dfbovna te subtUna, Jo »pora zam težji. Vsekakor jo sam proces počaen«J9 te A« ga pospešujemo aeopretno te tfrofco«na»{)iKX č« precremo njegove natvrne mejo. ID to fadnan« po duhu časa te graeracij, m aio> ra maščevati na vsej naft kuttud Treba Je že da se o teh vprašanjih raa-pravlja, da Jih rešujemo t kolikor dozorevajo — konkretno, a nikar t oktroJL VL Dvornikovič je pravkv objavil v »Savlsohe Rundschau« članek »Jngoslart-sche KultuTperspektiven.« Ta zagovarja med drugim t en j, da naj Srbi opast« cirilico, Hrvatje IJekavščino, Sto venci p« aa) s« sprijaznijo z mislijo, da Jim aflbcv )ezft ostani ca Eteraturo, znanstveni spisi pa aaj irhajajo v srbohrvaščini. Perspektive, ki Jih postavila dr. Dvor-ttfkovič, k> kleoloSke ta evropske. C« hočemo zavreti v tekmi narodov primerno mesto, moramo reSltl vsaj ta vprašanja kulturnotehnlčnega značaja Naši književniki so dolžni, da m re« otresejo »tragičnega gledanja« na nekatero pro-bitrrr.e. da P« c vso odločnostjo branijo bistvene pogoje svolega stvarjante. Zaenkrat * vate« ta, A pfiafe bt*. I« Hrvati v te tinta* aH etri tat Važne«« j«, c«. ka) ne Stajo knjig v latinici te Hrvart knji« v cirilici la zakaj se crokrai So ti« a, proda skoro nobena slovenska knjiga I Prva naloga te b«*, odpraviti anomalijo, da Izhajaj« a pr Isti prevodi skoraj ob tetern ča»a v Beograda In v Zagrebu v dveh različnih tedaj ah, katerfc vsaka ton nizko naklado. Tako bi lahko Sli še naprej ln bi videh, venovf Kako opravlja svojo nalog« zasrobfkl ttsk? Pri RUMJanskom bo vsakdo lahko koasta- tlral hotenj* ta dobro volja Vzllc vsej neorganiziranosti te rsSc r*e-tem luksuznim anomalljara p« m valjar zbliževanja neprestano porriks napr«i Lani te bfl večer »lovenskth kmJIŽevuilroT v Beogradu. Najširš« beograjsko občhietv« J« poslušalo nai» poeta. Letos začetkom maja bo roGar srbite književnikov v L! ubija ni Osebne »poznavanj« sapkxll rčasi boto načrt«, ki stvarno po«pešoj«jo zdrave te razumno zbliževanja »Srbski knjtžrvui gtesnfk« a prtsadrva, da pridobi k sodelovanji skrvensk« književnika Ne prinaša samo originalna srbo-hrvatakih Sankov o naffi kJtart m*rv«4 lo voijaa. da natisne »kr»rrr*ks p«srac v tevImlVtt, proze p* v prevoda Od slovenskih p«acfkugoel aferi, Id fcna i« v«dno v »iuJ — območju poglavttn« alti aašoga »ociiiiseca te ktihurneg* rarvola Zavestna voija obstoR, a aeoraantelrana. Treba Ja da re tudi v krogih kulturažk delavcev tepelH nova »grapadja«, da rabta to nelopo besedo. Vsi čvtlmo potrebo, da 00 doeodaj tre*, rani te spontani pojavi otremljonja po Idealni »kupimati ovvaastrajo v tootaa. mm vestno usmerjeno (a^ange. Preden pa f le-t% t »i tirna saort vaak znova preiskati »voj« soVtr« e knltart, * kulturnem »dhutva. o dKerendll te aiva-iteadJL Pri tom katekizma kuitur« a a »tata Jo važni vendar te pretra*1č«l spori Velikonočni kHc J« tedaj: Zbiracje ve«*, Id »o dobre volj* In artruea« Mal B. Borka. Knpnftel CJtaltel ,Princesko Zvezdano' MODtRNE ŠPORTNE ZA GASILCE ZA GODBE ZA ŽH.EZMČAP1^ ZA FINANČNE STRAŽNIKE lor lerete*, k vaakotekim krolem r veliki teb-sr; &a salogi pe izredno težkih cenah t gpscfjatai trgovini čepic EMstfl Cber, Ko»-" presni trg Ljubljana Za! o sta vseh vrst tlita« kožuhovioe Nakup ko! dlvlačine po ns^^Hh dr>evn'h cenah SSSSeSfSSffiSHS! Kupim stalno rs ako množino smrekova skorje, co!e ta drobljcn«, smrekove brr»ijeve droge, rabljene, doftro ohranjene od stropies:* in iedSaesa olja, po najv šjth cenah. Akreditlvno plačilo. Er»00 Osel Sv. Peter t Savinjski dol. CpjKarnc F. P. U1D1C & M?.. Liusiisno Ipvsratšks ealoaa stsvb mstrnlaJa krasanih lončenih nečl In štedilnikov čeSrih omall »Mčta sa štedilnike in obložitev sten šaHfcjtae aoeke itd. t ooliub»:h amožinah prvovrstne Ca t*6af MS krtth tcef — Pruv-i® fttaoo fctn blago, orva Jipoa pmimt dobra I« s« m teiičl Ur m tU* '.**> taao aokateri «ra« B- — Mroiea--X km ra-roe prekriti* m aajte kskor OomtS ttttkak boOrovve. mi as dosci« Mri saarts atra^s m m iltrtsi krov. — Na po«>eote fovm to pooadbo. »H i v St. ¥1 du nad llubiiano Ha ref^onočai pooedeflek dna 1. aprila m bode M Beti t ik. Vkin nad LJubljano proda k) ku prostovoljni draibi vet sen^^ Tranfitk« Omaa. Prodaio »* bode rlasti: dve h® (Feraadova ki Johanova) V jpotpodarsklrn posfopjom )n vrtom ob državni cesti v sredini St. Vida, dalj« več stavbenih parcei »red! rasd ob n«odni. PoiaaoC* d«jt dr. Ivan Moddc, odvetnik v LJubljani Gra 415« Itev. 10, 3976- oubpovnik a. Na obali Jadranskega morja raste zdravilna oava, iz katere izdelujejo zdravilno apeclallteto PIOOL-EL.IX!R. riOOL Je sigurno ta preizkušeno sredstvo proti boieznlm prebavnih organov, to !e želodca ta čreves ter vseh ž njimi vezanih organc/v kakor ledvic, jeter glavobola. besenice in hemoroidov. PlOOL izdeluje in pošilja proti povzetju po pošti lekarna Semellč v Ehibrovcfkn. Cena 3 steklenice Dim 106, • steklenic Din 245, a poskusna steklenica 40 Din Zahtevajte na ogled prospekte. Menogcbrojne zahvalntce te priznanja o PIGOLU i iPMlr i i Tovarna in zaloga kla-' : vlr)ev prvovrstnih instrumentov različnih tvrdk. kakor wdi lastnih Izdelkov. — Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje In popravila za konserva-torij. Glasbeno Matico ln druge Institute lz-gotavlja moja tvrdk*. Gre tudi n« deželo Točna postrežba m zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warblnek, tluhllana Gregorčičeva ulica 5. 4 7 a Najboljši t materijalu ln konstrukciji in najlepSi v opremi so Šaas „SPFrTRUM" d. d. IN? KOPISTA DURSKY IN KRSTIC 'vomlca ogledal hi hrašene«» stekla ! jgledsla brušena v«(tkton). OalikOv^ • ' »lanm? vsake vrste detelina, travnata, vTtnarska in cvetlična semena aa boli&e kakovosti, pri o or oča Sfl. Berdafs Maribor Telefon 3S1 Ustanovljeno 1869 Ustanovi eno 1869 Pri engrosistih zapletenin« dobro vpeljanega podzastopnika obenem p« talka, ki bi prevzel tudi sastop- stvo produktivne aogleSke tvornice za nogavice, »prejmemo. Ponudbe v nemškem jeziku s navedbo potovalnega distrikta in referenc pod »tieričs 17354« na die Oesterr. Anzelgen-Gea ▲. G, Wlen BrandstHt-le 8. 4125-a PILARNA TURPIJAPNA Pozor! I^rafci na harmonike. Pozor! Ce se hočete ga prihodnjo tekmo dobro pripraviti, preskrbiiese 2 « s e o » | S pripravnim instrumenti m Vsak tekmovalec t Lub»>o>o harmoniko ki dobi na-giado, dobi rainn oti-cijelne nagrade, še od nas poseben dar. Porabite to priliko in igrajte samo na svetovnoznano Lubaiovo harmoniko. Sestavni deli, note, surovi matemal za harmonike po najn ijih dnevnih cenab. Zahtevajte cenovnik. Prva avstrijska isdelovalnlca harmonik Franc Lubas & sin Celovec (Ktagenfurtt, St. Veiterstrasse 30« i+cdrufnica: Uut>«|ana Ouna|ska cei«s ll. 56 Izdelujem In popravljam strokovno do najnižjih, cenah PILE (turpija) in RASPLE FIOAR I. LJubljana. Oosposvetska oesta Vošnjakova nI. 6 v bližini restavracije »Novi Svet«. b/ a Diabetiki (sladkorno-bolni) pozor! Pristni Graliamor kruh v hlebflc h do I četrt ki. kakor tudi prvovrstni prepe-čenec nudi I. ljubljanska hi rije nična parna txdek>vatni-ca SLAŠClC Itd. Teodor Novotny Naročila privatnih strank za vsako koKSno se spre-lemajo na »Friškovcn« aH Dunajska eesta t. Vinko Bitenet VeKkosioČBa bafka Sklonil m ji zvonček beli K sestrici trobentici: »Dober dsn, soseda moja, pa kako se ti godi? Kakor vidim, vsa *i ncvm In veselo smehljaš, Kakšno pa i* spet novico nam povedati imaš?" »Ej, nevedni gtzdalinček, tdremi a* is s**ojih sanj! Kaj ne vcS, da je napoči! zopet nsm vstajenja dan!* rAh, mj res!« 9« }e začudil zvonček, mali gizdalin, v rosno jutro pomladansko brž zazvonil je: cin, cin. In trobent'ca žepe! a tredl tolnčnih je dobrav Kralju, ki jc vstal od smrti, tih In topel svoj pozdrav. 'A vijolica pod grmom je odprla skromni cvet. vsa je klilo, pozdravljalo dan vstaj en hi, solnce, s\ret! VSafco Bltene; Pravljica pisa: Huda zima jc vladaia tisto leto v deželi. Debeia plast snega je pokrivala zeanlso, oster mraz je pritiskal, zmenile za to. Bile. so na notranji strani kože in ga ščegetale. Nato je odšel domov silno razkačen, kajpada, in strahovito razpraskan. Od tistega dne ima še dandanes vsak nosorog na kož! velike gube m je silno zloben, čemur so krive z gol1 j kolačeve drobiine pod njegovo kožo. A Perzijec }e zJeaei s patme. s klobukom na glavi od katerega so se od-bnali solnčni žarki svetleje nego jutranje zarje svit Pobravši svojo peč. ie odrinil v smeri Orotave, Amygda^e, planinskih paznikov v Anantarivu ia Sonaputsklh močvar. Danilo GorinSek: Krfet je vstal! Lastavica vrh gemičkai Krist je vstal! In vodica sred gozdička: Krist je vstal! Beli cvet v zeleni trati: Krist je vstal! Iz neba vsi žarki zlati: Krist je vstal! Lastavica vrh grmička, in vodica sred gozdička, beli cvet v zeleni trati, iz neba vsi žarki zlati prebudili srce moj*, predramili ga. da pojat Krist je vstal! nil ob steno in težko sopel. »Pojdiva!« je kliknil Martinek ln prijel moža za rokav. »Vsaj poskusiti morava, da se rešiva. Prej sem vam vzel žepno svetiljko. Siaba je že, zato bom svetil samo tam, kjer bo najbolj nujno. Jaz pojdem spredaj.« Okrenil se je in previdno tipaje korakal ob steni rova. Rudar je šel tik za njim. Govoril ni nič. Le zdaj pa zdaj ga je Martinek slišal kako je vzdihniL »Moji otroci! Moji otroci!« Kakor se jima je zdelo, sta tako hodila že celo večnost v vednem strahu, da se jima usuje strop na glavo. Naposled sta spet dospela v glavnj rov. Martinek je takoj začutil, da je bil tu zrak za spoznanje znosnejši. Nekje je vendarle moral imeti prost dostop. Posvetil je. Orodje je ležalo vse križem, kakor so ga bili pustili preplašeni kopači. V daljavi, do katere je segla medla luč žarnice, ni bilo videti, da bi bi! rov zasut. Oba na mah sta začela vpiti na pomoč. Odgovora ni biio — — »Sama sva.« je čez čas rekel Martinek s tresočim glasom. Ni se mogel ubraniti krčevitega joka. Njegov sprejn-.ljevalec je bil videti top za vse. Le Venomer Je tiho ponavljal: »MoJi otro-čiči!« MartiMfc tf moral dometi, kolike Starka in god Starka Je Aa aa vrh grKa In pogledala oa vse strani. »Jojmene!« jo vzkliknila. »Oosi ni nikjer — izgubile so se. Hitro jih moram poiskati« In j« šla pogledat okoli griča, pogledala vse povsod, po cesti, čez plot in okoli skednja in skozi leso in po stopnicah gor na dvorišče in dol po poti, in prišla do prašičjega hleva. »Dober večer,* je pozdravila. »Prosim. aH ste kje videli moje gosi?« »Ne,« je odvrnil pujs, »aH če hočete, pojdem z vami in vam bom pomagal iskati.« In tako sta Sla starka bi pajs pogledat okoli griča, po cesti, čez plot in okoH skednja in skozi leso ln po stopnicah gor na dvorišče in okrog vogala na trato in onkraj seči, dokler nista pri-Jta do kurnika. »Dober večer,« je pozdravna starka. »Prosim. aH sis kje videli moje rosi?« »Ne,« je odvrnJia kura, »al če hočete. >jdem z vamž. io vara bom pomagala aH« ln tako so Sli starka in puis in kura pogledat okoli griča, čez plot in okoli skednja ln skozi leso po stopnicah gor na dvorišče hi okoK vogala v ogrado in po pašniku, dokler niso prišli do ribnika t racami. »Dober večer,« je pozdravila starka. »Prosim, ali ste kie videli moje gosi?« »Ne,« so odvrnile race, »al Ce hočete, pojdemo z vami in vam bomo pomagale iskati.« In tako so šli starka ta pujs in kura in race pogledat okoli griča, čez plot in okoli skednja in skozi leso po stopnicah gor na dvorišče, dol po poti na vrt, dokler niso prišli do pasje hišice. «Dober večer,« je pozdravila starka. »Prosim, ali ste kje videli moje gosi?« »Ne,« je odvrnil pes, »ali če hočete, pojdem z varni in vam bom pomagal iskati.« In tako so §H sitartca in pujs in kura in race in kuža in deček pogledat okoli griča, čez plot in okoli skednja in skozi leso in gor po stopnicah in dol po poti, dokler niso srečali osla. »Dober večer,« je pozdravila starka. »Prosim, ali ste kje videli moje gosi?« »Ne,« je odvrnil osel, »ali če hočete, pojdem z vami in vam bom pomogel iskati.« In tako so Sli starica ta pujs in kura ta race ta kuža in deček in sivec pogledat okoli griča, čez plot in okoli skednja in skozi leso in na vrt, dokler niso prišli do zadnjih vrat in kaj, menite. kaj so zagledali? Nu, vse gosi so bile tam zbrane in so čakale večerje. In starka in pujs in kura in race in kuža in sivec so vsi hkratu za vpili: »Glej, glej! Tedai se niste izgubile!« »Nak, nismo se izgubile,« so odgovorile gosi, lepo povečerjale tn šle spat Gustav Strnišo: • Pastirica ia kokos Anki »ta umrla roditelja, ko je bila ie tako majhna, da niti govoriti ni zna« It Vzel jo je k sebi sosed baitar Ma« tevž, da bi jo porabil za delo. Deklica je morala pasti dve suhi kozi in paziti na kokoš»godrnjačko, ki je vodila oko« li svoj zarod, kar deset s puhom pora« Jčenih piščancev. Bližali so se velikonočni prazniki. Vsi otroci so se veselili in komaj pri« čakovali, da zaklepeče namestu zvona »tara raglja v vaškem zvoniku, Anka je pa bila žalostna. Dobra la pridna deklica je biia. Nikomur ni za« vidaia sreče in veselja, vendar jo je srce bolelo, ko je videla druge otroke, ki so žarečih lic hiteli po vasi z rdeči« mi piruhi, jih kotalili in sekali ter se gostili z velikimi kosi slastne potice, medtem ko je sirota otepala pust ovse« njak. Ko je na veliko soboto popoldne od« gnala svoje živalce na travnik za hišo, ie obsedela v travi in se zagledala v božjo prirodo pred seboj. Trenutno je zadremala. Ko se je predramila, je pre« plašena opazila, da ni koklje s piščan« cl nikjer. Zapiakala Je. Menila je, da ji Je kok« ljo odnesla lisica sli pa ptica roparica, med tem pa so se osirotela piščeta raz« bežala na vse strani. Boječe je ihtela Anka v bližnji gozd, da tudi tam pogleda za izgubljenci. Komaj pride Anka v hosto. začude« na obstane. Na visokih vrhovih smrek sede v ble« steči zarji pritlikavci z zlatimi kapica« mi na glavah in se gugajo na svetlih žarkih zarjice ter se vesele smehljajo. iV senci, pod nizkim grmom čepi pogre« iena koklja, okoli nje pa se stiskajo vsi njeni nebogljenčki. Kokoš opazuje zlato kokljo, ki sedi v grmu, nastlanem z mehkim perjem. Pravkar je znesla v listnatem gnezdu zlato jajce. Blesteča kokoš jame kokodakati z zvenečim 'glasom, kakor bi kdo krepko udarjal po ubranih strunah. Deklica strmi in sama ne vc, kako dol4o ogleduje zlato kokoško. Tedaj pa priskoči droben pritlikavec izpod neke« j ga grma. Ves rdeč Je, oči mu ognjeno sijejo, usta se poredno smehljajo. Pri« tlikavec zgrabi zlato jajce, hoče ga | ubiti in pojesti. »Ne ubijaj mojega velikonočnega pi« ruha,« je zaprosila koklja in žalostno pogleJala porednega možička. »Pa mi vzemi zlati piruh, de ga mo« reš, nd ga,« je dražil pritlikavec koko« ško, vrgel jajce v svojo kapico in ji ga od daleč ponujal. Deklici se je kokoška zasmilila. Opo« gumila se je, stegnila drobno roko in preden se je pritlikavec zavedel, je imela zlato jajce v roki. Tedaj se je pred Anko mahoma stemnilo in zagrmelo je. Ko se je takoj nato zjasnilo, je bila večerna zarja že izginila, pred Anko ni bilo ne pritli« kavcev ne zlate kokoši, le blesteče jajce je še držala v roki. Odgnala je svojo kokoš s piščanci domov. Jajce je spravila na hlevu v steljo, kamor je hodila počivat. Ko je deklica tisto noč globoko za« spala, se ji je v sanjah prikazala zlata kokoška. Zahvalila se ji je, da ji je ob* | varovala jajce, in jo prosila, naj ji ga I vrne. Deklica se Je užalostila, globoko ! vzdihnila in segla po jajce. Kokoška je l dvignila perot, deklica ji je položila ] jajce podnjo in kokoš je izginila. Ko se je zjutraj Anka prebudila, Je | res opazila, da nima več zlatega piru« j ha. »Res je prišla zlata kokoš v sanjah j ponj,« je dejala deklica in zamišljena ; odšla na svoje delo. j Naslednji večer se je Anki spet pri* \ kazala v sanjah zlata kokoška, se ji za« hvalila, da ji je ohranila dragoceni pi* ruh in je povabila, naj pride zjutraj na gozdni parobek, kjer je prvič videla zlato kokoško. Deklica je ubogala in naslednji dan zelo zgodaj prišla v gozd. V jutranji zarji, ki se je lesketala na vrhovih drev* ja je zagledala zlato kokoško, poleg nje pa pritlikavca, ki je sviral na drob* no piščalko in se deklici prijazno na* smehnil. »Prav si storila, da si prišla,« je rekla zlata kokoška in vstala iz listnatega gnezda. Pod njo je zablestel droben bel piščanček in kokoška je rekla: časa že tavata v tej temi. Morda uro morda vse popoldne, ali še delj. Rana na glavi ga je pekla čedalje bolj, v nogah je čutil svinčeno utrujenost, po-laščala se ga je žeja. Od nekod je zasmrdelo po dimu. In edajci je zopet počilo, da ju je skoraj oglušilo, obenem pa se je žarko zasvetilo. Tema. ki je nastala za tem, je bila še hujša in bučno grmenje je votlo bobnelo po rovu. Močan puh je vrgel Martinka po tleh. V naslednjem trenutku Je bil spet na nogah, prižgal luč in tuleč od blazne groze stekel po rovu naprej. Zdelo se mu je, da se za njim odpira zemlja, ki ga hoče požreti. Rov se je tresel, na glavo so mu padale grude zemlje in manjše kamenje. Za tovariša se ni več zmenil. Bežal je in bežal, kolikor so ga nesle noge in kolikor mu je dopuščala sve-tiljka. Ko se je zemlja umirila, je obstal in se ozrl. Rudarja ni bilo več videti. Martinek je zdaj vedel, da mu je zasulo tovariša in — izhod rova! . . . To mn je pognalo v kosti nov strah in okrenil se je v staro smer. V ušesih mu je pričelo zvoniti. Luč Je vse bolj in bolj medleJa, dokler ni povsem ugasnila. Blodil je po temnem rovu kakor v sanjah, padal, zopet vstal in lezel naprej, dokler se ni zgrudil in se na smrt izmučen ni mogel več dvigniti. Od nekod se je začulo klokotanje vode --- Pred očmi so mn vstajali spomini. Pomlad je zunaj v deželi. Njegova roj- »Vseml to jrfHa ta vzffoj! ta med drugimi piščanci, ▼ srečo ti bo. Dam ti ga iz hvaležnosti, ker ai mi ohranila zlato jajce. Dva zlata plruha ti bo zne« sla ta kokoška, ko doraste, enega po« užij sama, a za drugega zahtevaj kra« lja in pol kraljestva!« Kokoš je izginila. Anka je vzela piščanca in ga odne« sla s seboj. Bil je ves drugačen kakor drage piške, tako ljubek in nežen je bil, da ga je še koklja*godrnjavka vzljubila in pazila nanj kakor na svoj zarod. Piščanec pa je bil najdražji svoji mali gospodinji Anki. Zvečer ea jc je« mala k sebi v posteljo, da je pri nji po« čival in se grel, a za dne je najbolj pa* žila nanj. mlad! kralj te la ae tspdnIB njetfcrro povelje. Ko je kralj zagledal ljubko deklico, se ji je prijazno nasmehnil in jo pova« bil, naj sede. Anka je sedla poleg kralja in mu jela pripovedovati o svojem življenju. Po* tem mu je povedala, kaj misli o njem njegov prvi minister, ki je ponosno stal poleg kralja in je moral takoj oditi, ko je vstopila Anka. Zvedel je kralj, da ga namerava minister umoriti in sam zasesti kraljevski prestol. Ukazal je, naj primejo ministra in ga je zapodil iz svojega kraljestva. Deklica je podarila kralju zlati piruh. Tedaj je tudi on vedel vse njene misli in misli drugih ljudi ter spoznal, da ga ima Anka zelo rada. Kralj se je z Anko poročil. Ljublje« na kokoška je dobila lep kokošnjak in po kraljevem vrtu je hodila za mladim kraljem in kraljico, ki sta odslej živela dobro in srečno in menda še živita, za* kaj v tisti deželi ljudje nikoli ne umro. Salonit Zrastll so gospodarjevi piščanci ln tudi Ankina piška je postala velika, večja od vseh drugih kur. Bela, lepa in ponosna je z blestečo čopko kora* kala med svojimi družicami kakor pra« va kraljica. In tedaj je znesla Ankina kokoS t»rvo jajce. Visoko v mehki postelji kjer je počivala poleg svoje dobre deklice, je neko noč zasijala poleg Anke ' lasteča luč. Deklica se je prestrašila, mislila je, da gori. Ko je pa pogledala v steljo, je našla tam prvo zlato jajce. »Kako lep piruh, baš letos za veliko noč, ki se prične jutri,« je dejala dekli« ca, vzela piruh v roke in občudovala čudežno bleščavo. Potem se je pa snom* nila, da ga mora ona pojesti. Hudo ji je bilo, vendar je piruh ubila i . ga po* užila. Takoj je začutila v sebi čudno spoznanje, vse je vedela, kar ljudje mi* slijo in nobena stvar ji ni ostala tajna. Že naslednji dan je kokoška znesla drugo jajce. Deklica ga je spravila. Zdaj, ko je spoznala misli ljudi, Je vedela tudi za misli svojega gospodar« ja, ki je v svoji lakomnosti hotel de« klici vzeti lepo kokoško. Deklica je sklenila oditi po svetu iskat kralja, da mu preda zlati^ piruh. Dospela je v veliko mesto. Na pro* stranem trgu so prodajali ljudje živiia in perutnino. Deklica je stopila v vrsto s kokoško v roki, jajce pa je imela skri* to v svoji skromni ogrinjači. »Koliko hočeš za kokljo,« je vprašala deklico neka gospa. Anka jo je pogledala in odvrnila: »Ne prodam je vam, pa če mi daste zanjo ves svoj denar, zakaj doma vas čaka kuharica z ostrim nožem v roki, že danes bi rada odrezala moji ljub* ljenki glavo.« Gospa je zmajala z glavo in odšla. Gospa je zmajala z glavo in odšla. Tedaj se je približal kraljevi kuhar in vprašal deklico, koliko zahteva za svojo kokoško. »Za jajce, ki ga je znesla, zahtevam kralja in pol kraljestva, kokoško mu pa podarim,« je odvrnila deklica. Zasmejal se je kuhar in vsi ljudje na okoli. Deklica je pa ostala mirna in čakala, kaj bo. Kuhar je prišel domov ln povedal v kuhinji, kakšna norica stoji na trgu. »Pomislite, kralja in pol kraljestva zahteva za jajce, kokoško pa da po« vrhu,« govoriči kuhar, se reži in tolče po svojem tolstem trebuhu. Tudi vsi posli so se jeli smejati tako glasno, da je smeh odmeval po vsem gradu. »Kaj vendar počenjate,« se je raz« hudil kralj, ker se je grohot razlegal tudi v njegove dvorane. »Ne zamerite. Veličanstvo! Na trgu je tako in tako dekle. Lepa in prijazna deklica je, v naročju pa drži kokoško, za njeno jajce zahteva kralja in pol kraljestva, kokoško pa ponuja v name* ček.« pripoveduje kuhar. »Takoj jo pripeljite predme,« ukaže Čudež s punčko Mihčeva Anica je dobila novo punčko. Lepo punčko v velikimi višnjevimi očmi in zlatimi laski, z ustki na smeh, in kar Anici najboij ugaja — če punčko položi, zapre le-ta svoje lepe očke in zaspi. »Zdaj bo lahko spala z menoj, a kadar bom šla v šolo, bo tudi punčka vstala,« je mislila Anica. Kmalu so vse njene male sosede poznale lepo punčko, pestovale jo in božale in jo gledale kakor pravo čudo. Saj pa tudi nobena ni imela take lepe punčke. Le trgovčeva Danica jo je imela, še lepšo skoraj s svileno oblekoo in lakastimi čeveljčki, toda pripeljala jo je na svojem vožičku le redkokdaj med otroke in še takrat se je ni smel nihče dotakniti. Zato je bila Aničina punčka predmet občega občudovanja. V nedeljo popoldne so se otroci igrali na Mihčevem vrtu, seveda je bilo spet vse osredotočeno na punčko. In zdajci se pa spomni Brodnikova Francka: »Ja, kako pa Je punčki prav za prav ime?« »Saj res!« se oglasijo vsi hkrati. Vsem se je čudno zdelo, kako to, da niso že zdavnaj mislili na ta »Veste kaj,« pravi mežnarjev Tonček, ki je hodil že v drugi razred in se učil za ministranta, »če hoteče vam jo pa krstim.« Vsi radostno plosnejo z rokami tako Jim je ugajala ta misel, in takoj prično ugibati, katero ime bi bilo najlepše. Po dolgem prerekanju so se končno zedi-nili za Ančin predlog, da naj bo punčka »Zorica«, kakor je ime sestrični v mestu, ki je punčko poklonila. Nato se razletijo na svoje domove in kmalu se vrnejo vsak s svojim prispevkom za gostijo, zakaj po krstu mora biti tudi gostija. Anica je prinesla velik kos potice, Franca lepo jabolko, Tonček malo skodelico vina, zmešane-ga z vodo, Laznikov Tonček pa celo konec klobase. Tudi košček sladkorja je blestel med ostalimi dobrinami, ki ga je bila prihranila Potočnikova Jelica pri kavi. V svečanem sprevoda so krenili v drvarnico, kjer je mežnarjev Tonček krstil punčko za Zorico, nato pa so šli pod košato jablano, kjer je čakala gostija. Toda joj nesreče! Za stole so si bili pripravili velike kamne, a botrica se spotakne ob malo vejo in punčka pade z obrazom ravno na kamen in njena lepa glavica se je razbila na kosce. Pravkarinje veselje se je spremenilo v vseobčo žalost in Anica je povrhu še od strahu točila debele solze in obupovala: »Le kaj bodo rekli mamica ln se- strična? Nikoli več mi ne bosta ničesar dali.« V tej obči žalosti Sne Anici v glavo pametna misel: »Kaj ko bi se zgodil s punčko čudež!? Babica toliko pripoveduje o čudežih!« »Čudež«, so vzkliknili vsi hkrati ln se oprijeli te misli kot zadnje rešilne bilke. Vsak je vedel povedati, da je slišal o kakem čudežu. Zlasti mežnarjev Tonček je vedel iz župnikovega pripovedovanja marsikaj. Sklenili so torej, da se mora tudi z Zorico zgoditi čudež. Zakaj pa ne, če cementno azbestni škrlS je za pokrivanje zgradb najboljši materija!. bodo vsi pridni in lepo molili? Z neskončno važnimi obrazi so nesli punčko na Mihčevo podstrešje in jo skrili v velik zaboj pod kup starih knjig. Ig so odločili, da bodo molili tri dni vsa* po en očenaš. da bi se s punčko zgodil čudež, da bi bila glavica zopet cela. To je bilo tiste dni polno tesnobe, plahega upanja in morečega dvoma v mladih srcih! Kaj če se čudež ne zgodi? Pa saj to ni mogoče. Najbolj goreče je molila Anica. Od samega razburjenja zvečer dolgo ni mogla zaspati. K sreči je bila mamica tiste dni preobložena z delom in ni Anice nič vprašala, kje ima punčke. Napočilo je zadnje usodepoino jutro. »Oh, da bi bilo šele jutro,« se je mislila Anica, »mogoče je še kmalu in čudež še ni gotov.« In da niso silili drugi, Bog ve kako dolgo bi bila ona še odlašala. Popoldne po šoH so se tiho splazili na podstrešje. Anica je stala ob strani in si z rokami zakrivala oči, da ne bi prehitro pogledala. Bala se je razočaranja. Mežnarjev Tonček ie pa kar moči previdno odstranjeval knjige. Mogoče punčkin nosek Še ni čisto zaceljen, pa bi se utegnil razbiti! Nazadnje obstane pred poslednjo knjigo. Punčkine nožice so gledale izpod knjige. Tonček si obriše zroj $ čela, Anica prične glasno ihteti, drugi stoje okrog , nemi od pričakovanja. Te-daj pa se Tonček oglasi: »En, dva, tri« in pogumno dvigne knjigo. Presunljiv krik iz lestero nst hkrati! Brezmejno razočaranje. Punčka Je ležala z razbito glavo, kakor so Jo btH položili, čudež se ni bil zgodil! Ko so se nekoliko opomogli od prve* ga razočaranja, so sklenili, da punčke pokopljejo. Kaj bi tudi s punčko, ki nima giave! Pobero ostanke in gredo n* vrt, iskat pripravnega mesta. Ko pa so stali v gruči na vrtu, prida iz hiše Aničina mamrica. Radovedna, kaj pomeni tako mnogoštevilna otroška družba, stopi bliže, Anica pa jo ubere, kar so jo nesle nege, in izza bližnjega ogla strahotno opazuje, kaj bo. V Aničino največje začudenje ps. ?o mamica pokliče bliže, toda ne s tistim strogim obrazom, ki pomenj šibo, ampak dobrotno in prizanesljivo. Otroci so bili mamici razložili vjo nesrečo ln tudi tisto o čudežu in prav tista velika otročja vera je mamico docela razorožila. Anica Jo je prosila odpuščanja w mamica ji Je odpustila. Čez dva dni je punčka že knda drago glavo, do nadaljnega samo platneno s staro lasuljo, toda Anici je mamica obljubila, da bo Zorici, prvič ko poj-de v mesto, kupila drugo glavico, prav tako lepo, kakor je bila ta. In Anica ni nič več žalostna, le v čn-deže več ne veruje ... §a!e za male MaJl Janezek, ld je pojedel že dva kosa velikonočnega kolača, &e zdajci zagleda v kolač, ki še stosd na mtei. ia milo zaplaka: »Zakaj jočeš?« ga vpraša oče. »Oh, zato, ker nisem več hčen, kolača je pa še toliko!« »Kakšen poklic si IzibereS, MJk& kadar boš velik?« »Dimnikar bom!« »Zakaj pa dimnikar?« »Dimnikarji se tako malokdaj umivajo.« Tončka je mamica pravkar oSte?*. ker ni ubogal. Zdaj se ves objokan ta potrt opravičuje: »Oh, saj bi tako rad ubogal!« »Nu, zakaj pa ne ubogaš, če bi rad?« »Ne morem!« »Striček, aH pridejo vs(k!m tovarišem v gore na divjega petelina, — tako se je človek v*aj malo po razvedril hi trenutno pozabil na vse to gorje. In bik) je krasno »občno jutro, ko sva fctstop !« na postaji Prača (to je ž« blizu tam proti Drini) ln krenila gor proti koči šumarja Pante. Tam sva nameravala ostati oba praznika. štrmar Panto, vedela sva. d* ga ne eaideva več. ker je bil na fronti bogve-fcte, njegova koča je stala že davno prazna, a poznala sva planino še Iz prejšnjih let in upala, da nama bo lov-ika sreča mila tudi brez Pante. če le apioh še poje gori kak peteHa. Mudilo se nama ni in tako rva se počasi vzpenjala gor po soteski, skoz katero je šumel od snežnice narasel potok. Prišla sva mimo več koč, ki so te zdele zapuščene, nikjer ni bilo videti žive duše; a precej visoko v rebri le stala koča, iz katere se je kadilo. To kočo sem poznal; bil je dom selja-ka Riste, ki sta »i biia s Jjumarjem Paretom nekaj v roda. Pa ker me je zf.nanak njegova in njegove družine saoda, sva s tovarišem stopila tjakaj. Ah, našla sva tam pet kostenjakov, Čepečih okoli ognja in gladno bclječih T kotel, v katerem se je kuhala trava. To je bila Jovanka, Ristina žena, s »vojirei otročiči in s staro materjo. Ta »Urka — pogled nanjo je bil najstrašnejši: smrt v pravi podobi 1 Žive dni ae pozabim te črnorumene mrtvaške lobanje, iz katere ie žarelo dvoje sre-tth. o>ii v grozotnem lesku. — Kako si, Jovanka? sem vprašal, teo sva si segla v roko. Ni me več pognala. — Kako tvoj Risto? — 2e dve leti ne vem nič o njem, je odgovorila s slabotnim glasom, jedva $e držeč na nogah. — Ziv ali mrtev, n« vem. — Tudi stara je hotela nekaj povedati, a se je slišal samo votli šklo-pot njenih Čeljusti. — Jovanka, sem spe< povzel — Kaj pa anrovizacija doli v Prači, koliko dobivaš? — Dobivam na deset dni eno sik) koruzne moke ln tri kile suhih sliv, za a&ss vse. — Za Boga, xa pet oseb samo eno kik) moke! — Za šest oseb, gospotKne. Je le Milka tu, hčerka. Danes je fasunga, pa je šla ona v Pračo, jaz sem pre- slaba. — A to tale v kotfu, Jovanka? — Evo, to so prinesli otroci. IzgrebH jo izpod snega tamle pod hišo, kjer je kopno. Malo soli dam, pa se di jesti, — Daj ml, Jovanka, da pokusim. Zajel sem z žlico v zeleno brozgo in videl pri tem. kako so oči otročičev s gtrahom uprte vame, da ne bi jim morda še to pojedel... Zato rajši nisem pokušal, saj bi bfl Itak izpljunil, t to bi bil v teh okoliščinah greh in zloč'n. Usedel sem se te razvezal nahrbtnik, tudi moj tovariš je že segal v svojega. On ni bil baš rahločuten človek, a videl sem, da ima rosne oči, tako ga je vse to pretreslo. In sva dala. kar sva pač mogla. Saj gams nisva Imela mnogo. A dala sva, Ivan PodržaJ: Martin v krčmi Odlomek poglavja Iz povtrti »Martin Brbek«, ki jo fe izdala tuložha »Luč« v Ljubljani. Na klaicu pred Šmartnim Je stopil Martin v ki^o. Bil je utrujen, pa tudi lačen, saj rti ,e, rekk, da veruje v strahove hi da ju prosi, naj ne govorita več o takih itvareh. Martin je pozdravil fa jedel za mizo pri vratiji. Naročil si je kc^arec vina in kos kruha. Spočetka ni posnišal, kaj govorijo. Navzlic utrujenosti je čutil tako veselega da bi bil najrajši kar iz-pil, vzel s seboj kos kruha. da. )» bil čimprej pri Lizi in ji povedal, da je dobil službo v mestu Ko pa je slišal enega od obeh možakov, ki je rekel da bo ie vprašal Martina, kako je bilo. s« je ozrl po mizi v kotu hi videl, da sedi tam trgovec Mihec. — Kar vprašajte »a! »e je oglasfi Martin, — Saj ja res. Se poznala sa nisem. kar sva mogla. Bo« nama je pr«a. In ko sem odrezal prvi košček kruha, sem pomigni! najmanjSemu Izmed de-CO* — Mali, na kruha, na. Kako tt Je Ime? — Spasoje, je povedala mati. — Na, Spasoje, sem vabil. — Hodi k meni, sokole moj! Otrok se je postavljal na nozice. kakor pišče, ki se je pravkar izleglo. A potem, ko je revše seglo po kruhu, b! bilo od slabosti kmalu padlo v ogenj, komaj da ga je še vjela mati. Ko sva se poslavljala, je Jovanka bridko lokala, — vboga, junaška žena! Prepričan sem, da od tega, kar sva midva dala, niti drobtfn!ce nI vzela zase. A materinska ljubezen j! je dajala moči za življenje, tista ljubezen, ki dela čudeže. Na gori. na parobku temne šume, sva potem počivala s tovarišem. Bila sva že trudna, oba pa prav pošteno lačna. Zakurila sva o-genj. a dočim je šel on malo naokoli ogledovat sledove, ki so se črtali po' snegu od raznih zveri, sem jaz ra ražnjiču cvrl špeh ln čebulo, v tem sem bil svoje d)nl mojster. In tedai sem tam med grmičiem naenkrat zagledal otroka, — dekletce, ki je kukalo vame z boleče - prijaznimi očmi. črnimi kakor oglje. — Ho, tt mala, sem jo poklical. — Kaj pa ti tu Iščeš. Pojdi sem, ne boj se. čigava si? Takoj je Wla pritekla v naglih skokih kakor srnica. — Jaz sem Milka. Jovanklna hčerka, se mi je predstavila, obenem pa udarila v lok in ihtč hitela pripovedovati: — Mama ie spravila za mene košček kruha, ki s! ga dal t!, gospodi-ne dobri, pa ga je Vaso. ki je moj bral sikrivaj vzel ln pojedel. Niti skorjice m; ni pustil. — In vnovič so jo oblile solz©. — 'Tako. tako, Vaso Je pojedel Še tvoj kos. To je pa res grdo... Cu.ieš. Milka, pa si zda} prišla za nama po drug kos. aa? — Da. Mama Je rekla, da ste odšli k Pantini koči. Jaz pa vem za pot tja. Pa sem Šla za vami — In bi ti šla vse tja do Pantine koče, da nain nisi na srečo že tukaj do-šla? Dete moje, to ie še dve uri daleč! In si povedala mam!, kam greš? — Nisem. — Čuješ. Milka: kako pa je Mlo danes s fasungo v Prači? Koliko so dali? — Nič. Ni še prišel iz Sarajeva vagon. V sredo dobimo, pravi načelnik, ako Bog Premišljeval sem. Jaz sam nisem imel nič več kruha. A tam na drevesu je visel tovarišev nahrbtnik. On je imel še pol štruce. Pa sam mu jo vzel in jo dal Milki. — Evo. ti. Milka, sem rekel. Zdaj pa le brž teci domov in pošteno razdeli kruh. pošteno. Milka! Tudi Vasi moraš dati. Odpusti mu njegovo pregreho, Milka! — Hočem, gospodine, je rekla Milka t globoko resnim obrazkom, pritiskajo kruh na prsi, in se spustila v dir, kar so jo le nesle noge. Ko se je povrnil moj tovariS ln pri-sedel k ognju, so njegove nosnice slastno usrkavale prijetni vonj. ki je pulite! z mojega ražnjiča. Ko pa je razvezal svoj nahrbtnik in posegel noter, se je prestrašil in mene malone prebo-del z očmi. — He, je zapihal. — Kje je pa moj kruh? — Tvoj kruh? Pa menda ne misliš, da sem ga jaz pojedel? sem odvrnil z najljubeznivejšim smehljajem, ki ga premorem. — Ampak, za vraga vendar, saj sem imel še cele pol štruce, in zdaj je ni nikjer. Izgubiti je nisem mogel. Tam v koči mi je tudi nihče ni mogel vzeti, ker sem ime! nahrbtnik ves čas pred seboj. Kam je torei izginil moj kruh? — Pol štruce. praviš, da si še imel? sem se čudil. — Saj si vendar videl: polovico sem dal ženski, polovico sem pa spravi! nazaj v nahrbtnik. In zdaj je ni več. Hudič ie menda ni požrl! — Kolikor sem jaz videl, sem rekel, nedolžno mu gledaje v oč;. si tudi drugo polovico razdeli! med otroke. Saj ie izključeno, da ne bi bil dal tem sirotam vsega kruha, ko »i tako dober človek. In je sploh lepo od tebe, da sproti pozabljaš na dobrote, ki jih deli tvoja roka. Tako je prav: levica naj ne ve. kaj da desnica. Zdaj pa se izvoli posiužiti tega preslastnega cvrtja iz moje odlčne kuhinje — in dober tek! Malo je še godrnjal, nato se je pa potolažil. A vem. da ie imel mene še vedno na sumu. Prav za prav se mi je siromak smilili. Bil je močan človek z zdravim želodcem, ki je potreboval obilne hrane, zidaj pa — No, tako sva pač iužlnala špeh s čebulo brez kruha. In sva potem tudi tam v Pantini koči i-mela za večerjo samo špeh ln čebulo. In drugi dan za zajtrk spet samo špeh in čebulo. Potem sva imela pa zadosti. Naj se gredo petelini solit! sva rekla ln jo še istega jutra ubrala s planine dol na sjetiinsko stran. Tam sva imela dobrega znanca, pri katerem sva upala dobiti košček kruha. Samo grižljaj kruha da dobiva spet v želodec, ker špeh brez kruha, to ie strašna reč. To je tako strašna reč. da mi še danes postane slabo, če špeh le od daleč zagledam. In čebula, tudi ona se ml je takrat na Pantini p'anini hudo zamerila. Josip Fr. Knaflič. Iz življenja zagorskih steklarjev Ob 70 letnici steklarne, ki od lani počiva in čaka zopet bolisih časov Zagorje, 28. marca. J Letos poteka sedemdeseto leto, odkar se je začel obrat v novi tovarni, ki je bila za takratne razmere prva svoje vrste Znano je, da se je produciralo najboljše in naj« trpežnejše steklo v Zagorju. Od onega ča» sa pa do danes, ko počiva v tej zrušeni stavbi vse deio, je šlo od tu v promet na milijone steklarske robe Prvi začetki te industrije so tesno vezani z izsleditvijo premoga, ki se je pridobival kar na dnev nih kopih na »Grafenstollenfeldu«. Zbog absolutnega nomanjkanja izvoznih sredstev se je osnovala okolu 1. 1812. steklarnica, ki je premog konsumirala Podjetnik Sohwarz je kasneje prodal steklarno (ali kakor jo nazivajo še danes starejši ljudje: »Glažu« to«) premogokopni družbi na »kukse« — delnice. Glavni delničarji so bili: Langer (ravnatelj), grof Spauer, grof Wittmann, baron Helfert io grofica Ochsenbauer. Z dograditvijo južne železnice je mogla ta družba bolje vnovčiti premog. Zato, in Ea ker je stala steklarna zelo odročno v regu nekako tam. kjer je danes graščinski vrt, so jo opustili ter dogradili novo v rav« nini. Dočim je bila prejšnja na dve, je ob« segala nova pet peči. Staro poslopje se je preuredilo za taljenje cinkove rude. Ime »Cinkšmelc« je še danes ohranjeno, o to« varni pa ni sledu. Za Veliko noč 1859. je zagorel ogenj v prvi peči nove steklarne, ter gorel neprenehoma do 27. junija 1928, ko se je zaradi mezdnega gibanja ustavilo vse deio Prvi upravnik je bil Klein. Pozneje, ko se je osnovala TPD je prešla tudi steklar« na v njene roke, dokler je ni vzel v najemi 1 junija 1912. njen sedanji zakupnik go« spod Abel. Ta jo je preuredil in izpopolnil. Ob priliki mezdnega gibanja steklarjev je ustavil obrat. Večina se je tedaj odselila v Hrastnik, Rogaško Slatino m Paraein. Doma je ostala ie peščica starejših, ki žive od milostne pokojnine v »Lcbringu«, kakor so krstili steklarsko kolonija V zadnjem času je sedanji najemnik podaljšal najem« nimo. Verzije, da se bo začeio z moderni« zacijo steklarne, kj ^r bi bilo zaposlenih do 400 delavcev, pa še niso osnovane. Priča« kovati pa je, da bodo odločilni faktorji odstranili morebitne ovire in uvideli, da tako renomirane steklarne ne kaže opusti« ti, ker so dani vsi pogoji za najbujnejši razmah še posebno z razširjenjem rudniške železnice, ki se bo začelo izvajati že letos. Korist bi imelo podjetje samo, brezposelni bi lažje našli zaslužek, obrtnikom in tr. govcem bi bilo pomagano v veliki meri, ke so bili steklarji njih izdatni odjemalci. Prvi steklarji so bili Nemci, ki so se doselili iz Ribnice pri špilfeldu, prišli so pa tudi iz Limbuša, od Sv. Eme pri Pod« četrtku, Voitsberga pri Gradcu, iz Kočev. skega ter Češke Imena: Gotz, Weinbergor Kraus, Kolman in Juhtman so v dolini do« bro znana Razumljivo je, da se je iz te mešanice razvil kaj čuden jezik Prevlado« val in asimiliral je tedaj nemški duh, ki mu je bila ona doba zelo naklonjena Rud' nik je bil v nemških rokah, šolstvo isto« tako Posledice je občutil slovenski napred« ni živelj. Stari narodni borci Sokoli vedo povedati marsikaj o »aufhiksanju«, zasme« hovanju in o toči kamenja; vse to je za nami. Ko so tudi domačini prijeli za delo v steklarni, so unesli v nemško govorico mnogo slovenskih besedi, ki so posebno po vojni povzročile prav klasično govorico. Značilno za preorientacijo ▼ slovenski duh je izjava steklarja Juhtmana«»Poitla«: — »Moja srce je Slovenca, moja mat* pa Korošca.« Zaščitni patron steklarjev jo Flori« jan. Ta dan ao slovesno praznovali. Po« močniki in odnašalci so dobili kruh, hre» novko in vino, mojstri pa par sodčkov pi« va. Popoldne je bila velika veselica s sple» som in lampijoni. Najbolj obiskana priredttev Je bila na ponedeljek pred pustom — »FoSingsbol«. Sef steklarne jc kupil sto litrov vina za onemogle, posebej pa še za vse delavstvo V rudniški restavraciji je tedaj zavrvelo blaženo praznovanje. Ko so vse popili ao takole kovali vero ▼ radodarnost šefovo: — »Benn der Herr Derektor tatn auf un« ser Bali tatn kema, tatn bul noha zva Fosl Bir eoln tatn« (če bi gospod šef štoru, na naš ples štoru priti, bi štoru še dva sodčka piva plačat štoru). Za ta ples so najeli rudniško godbo in naj se mi ne zameri če to hudomušno pri« krojeno vabilo izdam širši javnosti. Glasi se: — Slavna rudniSka plebmuzik! Kukar vsacga let, tako tudi leto« mi »teklara« fante k Vam prišla, da bi ga tam na našga bal par Stik aufšpiiat Dobite 15 liter vina ali narobe dva sodčke pir, svinska pečen« ka, zjutri ob štir pa aufkšnit dacu. Ce vsi muzik&nte za to ainferštanden so, dejte nam to ja povedat, mi Vam bomo ja vse to dobar plačal — Habedera! Steklara« fanti... V jutru ko n je animirana zabava bliža« la koncu, je zbral šef okolu sebe mojstre in napil: »Naj živi steklarska industrija!«, za tem so zagnali kozarce ob tla in rajali do konca' V sredo so pokopavali pusta. Pred vrati gostilne so odmerili prostor za jamo in če iim ne bi birt postregel, bi mu zakopali »femo« pod prag. Pri Rjaveu ne« kje so vrgli pusta v Medijo Pepelnični če« trtek so označili z — »einašern«. Ta dan so se našemile samo steklarke. Nosile so od hi$e do h:še na eni tasi liter vina s ko« zarci, na drugi posodo s pepelom Kdor se je odkupil, je pil in bil zaznamovani s p«« pelom. Za Božič so pekli purane ▼ »tambrci«, t. j. hladilnici za steklo. Včasi se je peklo kar po dvajset takih ptičev. Nikjer niso lepše zarumeneli kakor tam, sproti so ae steklarji gostili in zalivali s sladkim »ita. lijanom«, ki ga je sleherni premogel naj« mani en sodček v kleti. Poročenemu, na sveže pečenemu paru ao se je približaia krčmarica Martinu in mu voščiia dober večer. — No, Martin, se je obrnil Mihec, kako pa je bilo davi. kaj? Ali se ti še hlače trssejo? — Ti boš že vedel, Martin, ki si bil »raven in ti boš povedal po resnici, je prisedla k njemu krčmarica. Martina je obšla jeza, udaril je po mizi in odvrnil: — Kako naj vem, kaj je bito, ko sem pa bil v mestu 1 — Glej ga. zakaj se pa jeziš? Vprašat se vendar sme, je rekel Mihec. — No. pa vi povejte, kaj je bilo, se je pomiril Martin. In krčmarica je začela pripovedovati, kako se je davi šmartinski župnik med črno mašo, takrat ko bi se bij moral hitro obrniti naziaj k oltarju, da ne vidi duše tistega, ki je bil zanj bral mašo, spozabil in je ostal obrnjen v cerkev ter }e videl pogubljeno dušo. ki se je je tako prestrašil, da je zavpi'1 z vsem glasom, naj izgine takoj iz cerkve. — Beži. beži. Marjana, tega ti še Martin ne verjame! je prekinil Mihec krčmarico. ki je prosafla Martina, naj jI pride povedat, za koga je župnik bral mašo. Obljubila mu ie za to liter vina in lep kos krače za Veliko noč. — Ce bom zvedel, bom že povedal. je dejal Martin, ki se je spomnil, da ne bo nikoii več mogel pogledati v zakristiji v bukve, karnor zapisuje župnik plačane maše. Krčmarica je nadaljevala s pripovedovanjem, kako so bili ljudje prestrašeni, ko so videli, kako težko se ie odpravila pogubljena duša iz cerkve in da je po vsej cerkvi rožljalo z verigami, ko jo je satan zopet vklenil ter .-o med peklenskim vriščem vlekel iz cerkve na pokopališče. In da je bilo vse res. so vendar povedali ljudje, ki so bili zraven! Stara Zidanka, ki je bia tako pobožna in vsak dan v cerkvi, se je tako prestrašila, da so jo morali nesti domov ln je umrla od strahu. Cerkovnik, ki je priskočil na pomoč, se je tako ustrašil, ko je zagledal pogubljeno du$o v peklenščkovih rokah, da je nadel in si zlomil nogo. Ministranta je pa vrgla božjast in ga je moral župnik sam cd-nesti v župnišče, ker so vsi zbežali iz cerkve. — No, pa recite, da ni res? je končala krčmarica. — Saj nisi bila zraven, je podvomi! drugi možak, trgovec Mihec pa je dejal: — To so lari fari! Zidanka te umria. ker je bila stara, cerkovnika sem pa vide! še opoldne, ko Je govoril s kuha- rico. ki se je pripeljala iz mesta. — To si je kdo izmislil. Župnk sam mi je nekoč povedal, da je tisto o gledanju pogubljenih duš pregrešna vraža in da škoduje vernim dušam v vicah, je rekel mirno Martin in se nasmehnil ob misli, da ljudie v cerkvi niso razumeli, kaj je za vpil župnik in komu je veljalo. Da je pa vse tisto potem gola laž. pričs vendar cerkovnik, ki ni bil prav nič preplašen in ni prav nič šepal, ko je hodil zjutraj okoli pošte. Pa tudi kuharica ne bi bila šla v mesto, če bi se bilo zgodilo kaj takega, si ie mislil Martin in izprazni! kozarec. — No. ali nisem rekel, da ti še Martin ne bo verjel? se je zasmejal Mihec. — Jaz pa le verjamem! se je prekrižala krčmarica. V izbo je stopil domači sin in rekel: — Mati. aH že veste, da je Kegelblrt pogubljen? Krčmarica se je prestrašeno prijela za glavo: — Molči, seme! — Saj sem bil tam! se je odrezal fant — V peMu si bil? se je ponorčeval Mihec. — Saj mi je Cvetka povedala, da je Ma maša za očeta. Mati joka in s® zaletava v zid, je razložil fant Otokar E rezina, češki pesotk-filozoi, ki le te dni umri ▼ Jarom*-ricah na Moravskem »fircigali« — s »vilenim trakom ao zaprli cesto. Govornik, ki je svate dočakal ob mi« zi, je napil in voščil srečo. Pod mizo je med tem našemljen »tajnik« dokončal pro« pustno pismo in ga oddaL, čim je ženin ugodil nepretiranim zahtevam »pobov«. Na» to so prestrigli trak, konca pa ovili konje« ma okolu vratu, ki sta jadrno potegnila mladi par na bučno gostijo. lzvzemši mladino, ki je bila precej boje« vita, so steklarji živeli z domom in jav» nostjo v najlepših odnošajih. Delo v steklarni je naporno. Pozimi le gre, poleti pa je puhtela iz peči, kjer »e je topila masa, neznosna vročina. Do pasu slečeni so se vrteli mojstri okolu peči in pihaii z dolgo cevjo — »fajfo«, steklo r modele. Te kalup« so morali stiskati sami z nogami in to 10 do 15 ur dnevno. Skoro vsak je zato dobil v »o« ukrivljene noge, ki so bile tipičen znak steklarja. Pozneje so delo opravljali tudi mladi učenci. Vedno gledanje v jarko svetlobo je zapustilo vsa« kemu kako očesno bolezen. Siva mrena j« bila običajna posledica. Vsi starejši moj« stri nosijo očala, polovica njih je prestala operacijo. Pljučne bolezni je pospeševala menjajoča se temperatura, prepih, škodlji« vi plini in naporno delo v potu. Mnogo jih je pobrala jetika. Konzumirali so ogromno množino pijače m jedače, da so se ohra* nili kolikor toliko krepki. V spodnjih prostorih steklarne »o po* stavljene peči za proizvajanje plina, ker le«ta je dal potrebno vročino za taljenje steklene mase. Skozi obsežne železne cevi se je dovajal piin v gorenje peči. Kuriio se je nepretrgoma od vsega početka, ker bi sicer ohlajene peči utrpele veliko škodo. Piin je spodgrizei marsikoga. Mali zgrban« čeni možiček Hlebec, ki je ostal še tu, mi je zadnjič z bridkim povdarkom dejal: — Triintrideset let sem žrl tisti gas, se« daj sem pa kripelj.« Še starejši od njega je bil »širar« Krafi» man. Kolikokrat so vpili nanj iz prvega nadstropja, kadar je le preveč kuril: — Kračman, kosa (gas«plin) nazaj! Pri Kračmanu so našli vsi brezdormmn« ci vsak čas toplo, gostoljubno zavetišče ▼ roamenrti — »širluknji«. V pesku okoli toplih peči je včasi domovalo kar po tri« deset otrok bre® staršev ali beračev, bre» poselnih ali drugače iztirjenih bitij. še mnogo drugih spominov je vezanih na steklarno, ki je pred 70 leti prirasla v dolino; ostali so pač le spomini. Samo ne« kaj docela onemoglih delavcev je ostalo tu, vsi drugi so se razkropili. Starčki kakor Veber, Por, Kozmus, Bauer, vsi med 70 in 85, še tavajo po zapuščenih potih in dvo» rišču prhle zgradbe. Zde se kakor topa, živa priča nekdanje krepke industrije. Ir« trgami i* okolice, s katero so živeli, umi« rajo le počasi, ker živi še v vseh teh up, da se zopet vrnejo boljši časi. Kako jim zažare oči, kadar jim zajetni steklar Ot« mar Ranzinger s povdarkom tistih 187 kg (kje je še tak?!) in temperamentom »let boljših polovice« razklada: »Bo, bo! Se bote glaže pihal!... Ja... ali pa ne, hudič vedi... Lej ga I Mislite, da jaz yem! Kolk so takih, ki govori, pa ni8 ne vei Lcj ga! Bo ali pa ne!« Takole je vsak dan. Iz upa v resignacijo. Bo, ali pa ne. Tudi tam v Paračinu bi po pustili in se vrnili vsi oni, ki so težko od« hajali na jug med brate. Na podjetju je tedaj, d* zastavi greb« ljico k) svmčnico, ter ustvari pogoje za začetek ta razvoj modernega podjetja, gar znano ime »Zagorska steklarna« bo solidna garancija za prvovrstno blago. — N. Adamič. Najidealnejša kurjava M enodrnifosfc« vile, biie, cerkve, dvorane, r»-rale itd. Je ETNA »veže-xra£oa centralna kurjava, sradi in krni istočasno. Je sefo Jtedljiv* r pogonu ta »e lahko regulira. Prospekt« ta refe-renSoe Kstioe dobite brezplačno potom zastopstva l9 Lafthelzangsbaozesellschaft, W1ea, XVII., 1. Tehnični Uro »Tehca« družba i o. z., Ljubljana, Mestni trg 25, L Telefon Jt. 25—80. — Nehajte, nehajte! je dejal Martin in plačal. — No. Joško, al te n! sram pred Martinom, ki je tak svet fant, pa ne verjame? se je rogal Mihec. — Zbogom, pa lahko noč! je vošči Martin in stopil v hladen večerni mrak. * Urno ln lahkotno je stopa! Martin navzdol po klancu in vse, kar je mislil, je bilo tako živo in svetlo, da je na razpotju pred Šmartnim ob kapelici Matere božje, ki jo je bil dal sezidati na župnikovo prošnjo trgovec s prašiči Janez Kotnik, posestnik in trgovec v Gorenji vasi. kakor stoji zapisano spodaj I na znamenju — Martin zavriskal in popeval vso pot do potoka, odkoder vodi steza čez travnike do Kegeibirta. Martin je šel naravnost po cesti. Natanko je že razločeval prve hiše v vasi, ko se je ustavil in gledal skozi temo proti krčmi, ki pa je bila nerazsvetlie-na. Za trenutek se je čudil, pa se je takoj spomnil, kaj je bil pravil fant zgoraj v krčmi. In silno težko mu je biio pri srcu zaradi Lize. ker ji najbrže ne bo mogefl povedati veseie novice. Sel je počasi naprej in razmišljal, kako bi prišel do Lize. Ko je bil pred krčmo, se je ustavil, gledal s ceste v temno vežo ia slišal v veži httrt Ju> ! Zelena !ra!a Je kras vrla Duša in telo si želita na hišnem vrtu čim več trate — Kako jo zasefemo in kako negufemo fita 90 Saši, In k M travsičefc sa Trt« postranskega pomena. Vrt Js b8 zabasan pred vsem s cvetličnim grmovjem hi drevjem. Sadilo se je po geslu: kar mogoče sence, pisanih preprog in visoko ograjo, da ne »te-zajo plebejd vrata preko meje. Za solnce, trato, spomladansko floro ni ~-;aio prostora. S športnim ribanjem, s nveitjo, da J« solnce vir zdravja ia sreč«, i« priSla tudi ca zeleno trato nova doba. Naši malčki, ki ne poznajo stare m modeme Jolc o vzgoji člove-Ka, najdejo sami od sebe pot na solnce, na travo, če »o le trenutek prosti. Tam najdejo zabavo, da se bi za ce]« ure ramotiii, če bi Jih ne pce-dramn klic varuha, !d jih tira nazaj na belo bleščečo cesto, od koder se z največjim sa-mozatajevanjem ograjo u« prepovedano zeleno livado. Ne samo otroku, tud! odraslemu « zahoče odpočitka in igre v trav L Poglejmo Angleže! Žilavi, trezni, skozi la skozi športniki, imajo krasna travnata Igri-Jča, kjer *e zabava staro hi mlado. Na pravilno gojenih livadah n! opaziti ne sledi, kljub temu, da igrajo na njth dan z* dnem golf in drjge Isre. Ureditev travnika r vrtn zahteva kolikor toliko truda dela. Trava mora biti preko ceiiata leta te-jmo rešena, t osti, nizka in brez plevela, br*z marjetic, mahti hi regrata. Prvi pergol za dosego goste ruš« so dobro seme, dobro obdelana zemlja fn pravilna s eter. Vrtni trava ststoj? te rasnih trav, ki morajo biti pritlične tar ir.tro »»tavajoče v doačni strnil iu kgt Ne aspeva vsaka trava v vsaki zemlji. Velike semenska tvrd-ke imajo na prodajo že pripravljene mešanice za posamezne zemlje. Za navadno vrtno zemljo, sa težko tU lahko, m solnfine loga. Dobiti pravo mešanico tn kaljivo seme )e najvažnejše ker dregač« je denar vržen proč. Trata posejana i slabim semenom, je drago leto joia, sem in tja se pa JopiriJo topi, ki spadajo aa pašnik, a ne aa vrt. Ve-&ns mešanic sestoj! k treh jrfavnfe trar, ki uspevajo povsod, ln par specilelnih. Med njimi js enoletna, fcl kmalts rzkali hitro raste in ščiti počasneje rastoče trajnice tn de-te?j!ce. Drago leto prva Izumre. ostale se ps razrastejo hi stvorijo jro«te rtriSo. Razun trav no v mešanid drobne det-stje. Kakor sem is omenil, imajo yetike trgovske tvrd-ke tvoje specljelne mešanica. Zgodi se tudi da dobHS mešsnico. ki ravno odgovarja razpoloženju skladiščnika al! računom gospoda šefa. Zato skleni pri naročilu večje nraožiTV? pogodbo! *C;ns je sdo drago, 1 kg stane 30 do 40 Dšn. Travna semena se trva- iajo večinoma iz Amerike Ia Angle&a. Da dobimo gosto rušo, selemo vrtno trato mnogo goste*«, kakor na travniku. Za 1 m rabimo 40 do 60 gramov semena. Velike površine sejemo v sredini bolj redko, 20 gramov na meter, ob kraju pa gosteje. Priprava zemlje ni nič manj važna. Pri ureditvi vrta je navožena in premetena zemlja le neobdelana. To Je treba na jesen uravnati, močno po gnojiti, prekopati ln pustiti preko zime v grudah, da pretnrzne. Spomladi se zopet prekop!] e, pograbi in uravna, da Je površina ravna ko miza. To delo Izvršimo pred setvijo sredi aprila, da lahko sejemo v svežo zemljo. Setev se vrši samo v brezvetrovnem času. ker jc seme trav izredno lahko. Ce zapiha pri setvi vetriž, odnese drobno seme, debelo pa pade skupaj. Pred delom seme dobro premeSamo. Pri setvi stepamo po deski ki enakomerno sejemo, za sejalcem se mora seme takoj z grabijami zakopati. Ko Jo zakopano, se še povalja aH potolče z desko. Ako Je zemlja suha in ni pričakovati dežja, je potrebno setev večkrat zalivati. V 14 dneh že dobi travnik nežno zelenkasto barvo, ko doraste trava ped visoko, jo Je treba pokositi. Da se zaraste v gosto nišo jo Je vsikdar kositi, ko je malo večja, tako da ostane preko celega leta visoka 5 do 10 cm. Na senčnih dvorfSčih, kjer primanjkuje solnca ia zraka, se Sne trave ne drže dolgo r septembru je večinoma zemlja že gola. Tam je bolje travo nadomestiti s šmarni-csmi zimzelenom, praprotjo, raznimi jeglič* brSjanorn rtd, V s en d dreves se tud! kaj rad našel? mah in izpodrine travo. Na jesen, preden zemija zmrzne.naj se mah zato z grabljaml pograbi vernih sodnikov, ako tudi teh si na prostora, pa izmed nesodnikov. Tekma se mora na vsak način odigrati. — Kjer ni prisoten podsavezni službujoči organ, morajo postopati sami kapetani po tem sklepa. Sodnik, ki zakasni tekmo ali ne prida na njo, bo predan kazenskemu odboru. 5. Glede podsaveznih prvenstvenih tekem. ki se igrajo po dvojnem cup sistemu, objavlja LNP vnovič: V prvenstvenem tekmovanju odločujeta skupno jesenska in pomladanska tekma, odnosno obe določeni tekmi. Kiub, ki izgubi obe tekmi ali ki izgubi eno in igra drugo neodločno, izpade iz nadaijnega tekmovanja za dotično leto. Ako dobi vsak klub po eno tekmo, odloča boii-5a razlika golov, računši obe tekmi skupaj. Ako se pripeti, da jc razlika golov izravnana, se mora podaljšati spomladanska tekma za dvakrat 15 minut. Ako tudi to podaljšanje ne prinese odločitve, odloča žreb, ki ga Izvede sodnik takoj na terenu v prisotnosti obeh kapetanov ln podsaveznega delegata. — Za podsavezni finale se spremeni ta določba v toliko, da se v primeru Izravnanega Izida po drugi tekmi igra takoj naslednji dan na istem igrišču tretja tekma. Ako bi tudi ta ostala neodločena, se podaljša za dvakrat 15 minut In ako tudi to ne prinese odločitve, se žreba. — Protesti proti odigranim tekmam, ki se vrše po cup sistemu, se morajo tekom 24 ur najaviti direktno pod-savezu (izvenljubllanski klubi brzojavno) ter tekom nadaljnih 24 ur pismeno predložiti protestno takso, kakor Jo predpisuje 9 21. o. p. 6. Podeželski klubi vRlanJenl ▼ LNP-n so dolžni o javnih tekmah, pri katerih ne sodi izprašan sodnfo poročati tekom 24 ur podsavezu (potek igre. rezultat, morebitni Incidenti, ime sodnika itd.). Poročilu Je treba priložiti postave moštev obeh klubov na predpisanih tiskovinah. Po sklepa posl. odbor« §« svedejo s prihodnjim prvenstvenim terminom zopet kontrolne vstopnice za sodelujoče igralce. Klubi bodo prejeli odslej za vsako svojo tekmo 13 prostih vstopnic, ki Jih bodo morali igralci oddati biljeterju. Vstop na Igrišče brez velikonočne praznike Icmm 'V* Lahka atletika na Finskem P MAGDIČ, LJUBLJANA Krasno popehn obleka D 350 Bluze svilene pope lin D 95 Kasha cbleke D 320 Lep modem plašč D 360 ho®. Ta uniči ne le mah, ampak tud! trosi e. V tem primeru gnojimo travnik spomladi, drugače pa vsako leto na Jesen s kompostom, spomladi pa trav« pregratrtmo, odstranimo Ustje la travnik povaljamo. Tako gojena trava vzdrži mnogo let sveža In nizka. Kot vsaka stvar pa trdi trava v vrtu ni večna; v 10 do 15 letih izčrpa hrano i« zemljs. med travo se aasele plevel, trpotec, regrat, da »e Jih ne moremo več s pletjem obraniti. V tem primeru moramo travnik prekopati, pognojit! In aa novo posejati. Spomladi, ko met tegtne, nam *deoi trava vse prepočasi. Tu nam rumen! vijoličasti in beli pomladni žefran! kaj rrslčno okinčajo vrt in pozvanjajo obenem pomlad s raznimi drugimi čebulnicami. Viktorija : Ilirija port T aadejo tn ponedeljek aa igrišča IHrfJe. Kot prvo zagrebško moštvo, ki gostuje v pomladanski sezoni v Ljubljani, si je Ilirija izbrala Viktorijo, ki je poieg Haška sigurno eden najslmpatičnejših klubov Zagreba. Viktorija je tudi v LJubljani dobro znana ln uživa pri naši športni publiki vsekakor velik ugled in to ne po nepotrebnem. Moštvo se nam je predstavilo vedno vzgledno fair v svoji igri kar sicer ni baš odlika vseh zagrebških klubov. Postavo gostov smo objavili že včeraj. Ilirija nastopi oba dneva r bspremenjeni postavi. Pogrešati bo morala najbrže svojega izbornega strelca Šiško, Id js Ml tefje blesiran pri zadnji tekmi. Kljub temu bo postava beio-ze!snih dosti močna ter bo nudila gostom več kot resen odpor, Z ozirom aa momentano izvrstno fonno Viktorije Ilirija nikakor ne bo imela iahke naloge. Srečala se bosta dva. skoro enaka protiv-nika, kar bo sigurno povzdignilo zanimivost igre. Posebno interesanten obeta biti boj izredno močne napadalne vrste Viktorije proti obrambi Ilirije, ki Je njeno najmočnejše orožje. Krilski vrsti sta si prillčno enaki. Viktorija ima mesto srednjega krilca bolje zasedeno, nasprotno pa ima Ilirija majhen plus v stranskih krilcih. Napadalna vrsta gostov Je v tehničnem ozira domačim sigurno nadmočna, vendar bo najbrže odločila večja odločnost pred goiom in pa glavno pri igri to je streljanje. Tekmi s d&, moške in ženske, staro in mlado. Finsid zmagovalci v športu so narodni Junaki ia niala kolajna, ki si jo Finec pribori v športnem boju v inozemstvu, je vredna več kot j drugačna, večja zasluga doma. telovadba, parne kopeiji in »stsu«, t« H besede odoirajo Fincem pot v Stroki sveti Po&iv vsem tenis Igralcem SK t(ri.j» (t-eosa-sekoti*) j« imek t 3S, t. m. ob oblini udeieihi se*taa«& t tate kptizer*. Sezonska ilejianca jneia u &ws« 250 Dia, %*. uečlM« SK liri,]« 300 Die, <}$*«<,* iaoanea 168 Djs sicer i>la£i|!vio v d-veh obrotoh: prvt ofarcfc Pi&Cifrv istočasno s prijavo, i iii. ŠapJJa k gg. ir. KofeB m ZaJo, TS7- pred vsem oee pjursča, fcš prv« vpoSl^Jo vts s prvini o&rckoai. Vtsku pitcžJjl, obsttojei« iz aaiiKiai 4 do S oseb, imt pr&vioo 6o Avefc vtčtri;:ii m vat Jti-aaj« uro. is Kasan j* dnevu. Ker v pr«*fej«i kr ti v i«r! najweSfJeJo svx«)e i«r+j*v« sfcupao s yr-ro obrofcio,u aa ntseov: SK Sir«a, teeJs-tokodj«, G^sposv etska oests 8. Hanreetf k tc-čoo mmt Ofljil, iri bom ^^•''atn k? aaj bo v 14 tia Vvk^ vler I., DmovSek. Pa^^r n, 9te, Pne*em. S>Ati'Tc, O^abHJaa, Ba*?k, Ta so« i, Stannao. 1. rrni. tura v postavi kot predtekmo v nedet** <-,h 13,10 na ferKfti IttHfe. Tf«iw ob 13. ort na0 P.onH C^br^-k H.fvM P«--.-o. KM***, buci^u. kA^tu PV+buli^. .u. jmiJnftar, v!iriito* st 76 17 5o6ota, 30. ITI. 1929 arstvo Izvoz vma Ito muno tež»v« pri isvozu pridelkov, ki ga t izjostermrtva neobhodno potrebni, kako ikvbi bile fe večje ovire pri izvora blaga, Ja inozemstvo ni neobhodno potrebno. Mi rento, dn naša prtxi-ukcaja vina znatno pre-g^ga potrebe domačega konsuma, kljub temu ni ie nai fevoz Tina minimalen. Tako smo izvozili L 192?- 253 vagonov, 1 1927. pa 920 vngonov vina, dočim je r prvi polovici L 1928. znašal ferot 299 vagonov. Podatki m drago polovico leta 1328. še manjkajo, toda gotovo je. da ves izvoz vina v 1. 1928. ni bil večji od v L 1827. Recimo okroglo 1000 vagonov, kar bi znašalo okrog 50 milijonov dinarjev. Vina hi vzhodnih krajev so zelo poceni, a be5 teh gre največ preko državne meje, zaradi tega je tudi vrednot v inozemstvo prodanega vina v priB>«d s količino od 1000 vsgooo* ma*a. V razmerju s nato produkcijo itaS »voz fta. ni velik. Dobri pocaavalei rasmer tr-da M »e letno lahko izvozilo i* Jn*o rtftvije v*aj 250.000 h? risa ali b?izn 3000 vstgc^aov. Toda če ** hoče do«wi povečanje tevoza, petem jf m is treh« ttsdi pripraviti ter««. Dra^e izvozno države imajo stične težavo, ker se, kai;ar rečerjo, to »vozne drfeve po vrsti kolikor mogoče upirajo nvo-ssa. Verni«r »vozne države vedo, da se dslo ovire uri dobri rvlfi tn pri pravilnem delu proamratt, SR-SSO treba je prava sred- stvs tn pravo pot. S premijami s: hmse vjaa se jjra, te «e Je Se' drugod pokazalo. Premite *e javas določene in je njihova višina točno snana. Kakor hitro uvozne države zvedo sa take pro-por«?fijo »voto ^srozno carino in • tem fcrvon-a drfeva tam, kjw je bila, prod«« js (jrfcbri?« premije za fcvos. Pospo-jtetmje im«a vItbs s presniterai torei ni primerno, ie s« anemije b« dajo v teki obH-fcd, da evrrKne drferve ne morejo avedeti sa »Jihovo višino. Tak oorVbs j® boj® * dobrim ■tspshoaa Bspcavfla Madžarska. Njeoa akcija -»jstoji v tem, da izvozniki viaa plačajo prevrni ne železnici parno v lastni državi, medtem *o držav* >kr«ditira< eli z drugimi besedami kmv&ikn mirta plača vomine od «5rfjrw» meje pa B«ro«nb?ie postaje, pro fetns« plača is^tJZHlk neke msleckoet glavni pade »a država® Wag«t]«o. Tako postopanje madžarske vlade dela nove iaiave nsSftmn izvozu zlasti ir, vzbcduib kra-jenr Jr^oslavije, ki aKmrfo v prvi vr?fi fat-^sifltl Vin« aH p© Das^m ali va prek« ■aadiB-sHh Selsreik v i»osw»«tvo. Strotemsjski ^ fers^nrsli, da bi m pcgtopanje motrk) rrve«iii twti v Jngoal«viJL C* bi aa ta nfccin do^ioglo, da »e feves »iw pow« rsa ®>P.G00 hi t®dsj hi •rkr«Ht:ranJe» prevos« cd drčavn« meje »ar-re; državi utegnilo precej stsit. Recimo povprcJfeo 1 Din na 1-ter. Letai izdatek bi rca-jK1. v tem primern zr.rm <}» 25 tmlijomrv I>ta, irjds v drfev« bi aarr«to šolanjih 50 Bilijeoov Dia prfilo 150 milijocov Din. Isrvc* fc4 eeveda l«hko dvignil taeri Se »a dr?afe najine; a. pr. s prevoznimi oia}-ftirara* r driSavi Mmi do mete; s nkinjetsiem m kakršnihkoli kavcij sa avo»e-ianjfa naSs gospodarska politika je trpela mrnareč tjredvvpra zaradi tega, ker »o tjndja videli samo žrtve, niso pa znal! vnaprej hračnuati, kakSn^ koristi bodo te frtve dale p« preteka j?otcve dobe. V tem pople-dbi m bodo morali nnSi «»pcxiarski politiki le precej ve&ati in Solati F. Gospodarski stUd med Jugcdtmjn m Dotgarijo b Jug^oluvane teredno v^ai pdttifei 1KxfM te ae tekom sadnffh 125 let e-Hgr»-•vsii s vetflro breiao: Boj sa «»vobo»Btev 9r-Wje, potem boj sn <*vr>boditftT Bolgarov, "boj med SrM in Bolgari ra prvenstvo na Balkanu in s tem ra prvenstvo med jnSnimi Slovani, o«vobo>-b'tev ia njedinienje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Po 114. letu od ra-Sctka bo^a m osvoboditev Srbije (1804. Sve JnSni S?ovsni b malimi izjemami ▼ dveh avofTh srvobodnth državah in % tem ■»stopa isova doba a akcijo ?» zblifecje Jo-Boslavije hi Bolgarije. Xar» Političao razmerje je bilo hladno hs poledice m občutijo tedl v gospodarskem poglej. Trgovina med Jn^oslavijo in Bolgarijo m -^ejtrje x mtiH-»i izjemami samo na nekakšne nc«knse, »t-j »o številke medsebojnega^^pometa prav malenkostne, a povrh tega 8e Ka? trjovin^ki promet z Bolgar^o se T ^^ nfih letih gfbal naslednje (▼ mni^rfh le- W5i. 1«j0 8.5 1925. 181.7 1927. »7-7 19.7 L poBetje 1928. 19-3 7.8 Trditev, da «ta o?vei»ei smo najbolj poklicani, da se prvi aganerao m da se lotimo tega n jngoslovenstvo tako važnega vprašanja.__F. Predvojni srbski dlolfrovi in ssaie simanje posojilo Ped gornjim naslovom Je fe$e! v a«s» WagostanJn< članek dr. V. Bajkiča, ki en peča s usodnimi napakand prednjih vlad plode pogartanf za tnoeenwko potofflo i« slede vprašanja valorizacije predvojnih srhskfh posoffl G. Bajkič dvomi, da so angleški baačnfM, ki se sklenili s vlado g. Vuki^.-vife Tsofodbo glede posodila od SO milijonov ?ot?iCt, resno nameravali dati nam to posojilo. V pogodbi, M jo Je viada g. Vnkiče-vičs driala ▼ strogi tajnosti niso angle&ki bančniki prevzeli fkero nikakih obveznosti. Obveznosti pa tudi ne bi mo?*« prevzeti, ker za emisijo posojila ni bfb> nfkakih izcrle-dov. Fal kredit v Ameriki Je bil že nekaj let izs-edno slab, kar je bilo razvidno h nizkih tečajev Blairovega posoflla. Pod takimi pogoji b: bflo militi na posojilo, kajti nizki tečaji naSih obveznic v AmerOd bi onemo-gročfH emisijo posojila tndi v Angliji. Zakaj p« so se potem augieSki finančniTri pogajali skoro lete dni z našimi predstavniki? Gotovo so imeli pri tem »trus« interese. To jo zelo verjetno, kajti v pogodbi za posojn« od 50 milijonov fantov je bila poleg ostalega vnešena tudi klavzula, s katero smo se obvezali valorizirati razne predvojne dolgove, predvsem vojne dolgove Srbije. Te zahteve pa oni gotovo niso stavili na predlog Francijo. Cim smo pristali, da se snor glede predvojnih srbskih posojil reši pred haaškim ra®todiščem. Je bilo za angleške bančnike vprašanje predvojnih dolgov rešeno, vzdrževali pa so z našimi predstavniki »veze le zato, d« se vzdržuje upanje glede posojila, dokler so ne re§i vprašanje valorizacij^. Dogodki 20. Junija pret. leta so M5i za Angleže dobrodošli. Proglašeno je bilo, da je zaradi teh dogodkov kredit Jugoslavije ubit in stvar likvidirana. Tudi po januarju so Angleži rfcuSali stvori ti povoljno razpoloženje za valorizacijo ter so pošilšph' svoje uradnike v našo državo. da proučuiejo razmere. Zato bi bilo najboljše, da bi naša vlnda razgnala vse njihove agente v naši driavi tn da bi se obrnila na Francijo, ki je vedno pomagala svojim zaveznikom in ki ima danes pri obilici ka-pitr.la najnižjo obrestno mero na vsem sveta. umsJb pvečuo 100 tefc n* tete, mnogi pe ne vedo, da ležejo plemenite pasme do 800 jajc letno. Poleg kur jajčarie pa imamo pas-me, ki se gorje zlasti radi posebno okusnega mesa. Podobno j« z našimi kunci ali domačimi zajci. Podijo se po hlevih in v kratkem času degenerirajo. V inozemstvu, ziasti v zapadnib evropskih državah pa je kunčereja emotrena in predstavlja velik vir dohodkov zla?ti malemu človeku. Imamo kunce, ki tehiaio do 8 kg in kunce, katerih koža je vredna čez 100 Din. V Parizu ni boljše restavracije, ki ne bi imela na jedil-nom listu na različne načine prirejenega kiin-a. Pozivamo vse prijatelje in gojitelje perutninsrstva in kunčereje, da se takoj prijavijo kot razstavljan na razstavi. Uprava velesejma je preskrbela veliko število velikih. svetlih in zračnih razstavnih kletk, kamor se bo namestilo male živali. Pojasnila Sufida< francoski družbi >So-ciet6 de Phosrdiates Turisiens« končno per-fektna. Tako bo znaten del elektrotehnične in kemične industrije v Dahnaciji preSel iz italijanskih v francoske roko. Kr-kor »e do-znava, namerava francoska družba najprej povečati elektrarno w> Cetini od 30.000 na 100/100 konjskih sil, W bo tako poetala največja elektrarna v na5i državi m na Balkanu sploh. V zvezi s povečanfem te elektrarne je tudi načrt za nstsnovitev tvorniee aluminija, ki bi bila prva tvornica take vrste. Za produkcijo aluminija ima Dalmacija b svojimi ogromnimi ležišči prvovrstnega bavksita tn s svoipmi vodnimi silami iw naravne pogoje. Poleg trga pa bodo novi francoski lastniki >Sufida< zgradili Se dve novi tvornici za cement ln povečali obstoječe tvorniee karbida in dušikovih gnojil v I>u-gomratu in ftibenfkn. = Stanje Narodne banke od 23. i hi. (Vso v milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju od 15. t m.) Aktiva: kovinska podlaga 298.8 (4- 10.0). saldo raznih računov (tečaine diference deviz) 466.1 (-b 147). posojila 1591.4 (— 90.7); pasiva; obtok bankovcev 5085.5 (— 81.6), žirovne obveznosti nanram državi 429 7 (+ 106.8), Brovne in ostale obveznosti 689.7 (— 21.1). — V gornjem izkazu je znači-no znatnejSe povišanje kovinske podlage (po zlatih paritetah). Ker pa se je siamie salda raznih računov povečalo le za ok^og 15 milijonov, moramo sklepati, da so bile devize, ki Jih Jo Narodna banka sprejela iz posojila Državne hipotekarne banke (6 milijonov švicarskih frankov) šele v tem izkazu vnešene v kovinsko podlago, dojim so bile v zadnjem izkazu vnešene v celoti (66 milijonov Din) v postavki saldo raznih računov. No glede na to transakcijo se je devizni »tok povečal za 20 milijonov Din. Obtok bankovcev je zopet dosegel izredno nizko stanje. — Zaknn o naknadnem sporaznnra k tr-»flvinski pogodbi med na*« državo In Avstrijo je objavljen v >Uradnem listu« od 28. marca (št. SI). = Zakon « vsajeariaem pravnem ebfeva-aja med našo državo in Avstrija je objavljen v »Uradnem listn< od 28. marca (St. 31). = IfaS poStni pronvrt s h»o»em«tvom. Po statistiki ministrstva ra pošte in braojav je bilo L 1927 iz Jugoslavije v inozemstvo odpravljenih 23.2 milijona poštnih pošiljk, od tega 15.7 milijona pošiljk v Evropo in 1.8 milijona pošiljk v Ameriko. Med evropskimi državami stop na prvem mestu Avstrija, kamor je bilo poslanih 3.6 milijona pošiljk, potein sledita Nemčija in Italija z 2.1 mili-iona pošiljk, dalie Češkoslovaška (1.6), Francija (1.4) in MadSarska (1.3). = Poftna hranilnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev uvede s 1. aprilom t. 1. mednarodni virmanski promet z Dansko preko čekovnega zavoda v Kopenhagenu pod istimi pogoji, ki veljajo m ta promet 7, ostalimi drŽavami. Podrobna pojasnila glede mednarodnega izplačilnega virmanskega prometa daje brerolačno podružnica Poštne hranilnice v LJubljani = Gospodarska depresija v Nemčiji Po Izredno ugodni konjunkturi v 1. 1927 in v prvi polovici preteklega leta ee jo gospodarsko stanje t Nemčiji v zadnjem času precej poslabšalo. Brez običajnih pojavov ob nastopu krire j« nemško gospodarstvo zašlo v teSco depresijo, ra katero je značilno silno naraslo število brezposelnih delavcev. Ze v jeseni Je bilo v Nemčiji okrog 900000 brezposelnih delavcev, sedaj pa znaša to število že 2 in pol milijona. Fond ra zavarovanje proti brezposelnosti Je že povsem izčrpan in je drifeva morala pred kratkim doplačati 200 milijonov mark, v kratkem pa Ho morala datf 5® nadaljnjih 150 miTionrrv, skupaj torej 350 milijonov mi'k (p*"k« 4 milijarde Dlni Proti pričakovanju se število konkmov te n»aaiU!&th protestov mi v a moja. odkar kuhaS i KUNEROLOM, sc počutim mnogo bolje. KUNEROL jc lahko prebavljiva fn zdrava naravna mast. Vsa Javnost kontrolira neprestano proizvajanje, ker r tovarne Kunerola prihaja fetno do deset tisoč gledalcev. ' 100%ČISTA KOKOSOVA MAST totOd meri dvignilo, kakor Števila brezposelnih delavcev in tudi na denarnem trgu vlada navtiie depresiji 6e dalje precejšnja napetost — Letna »kap-Sisa Cdrafcenj* bv«rnik«v. V nedeljo li aprila se bo vršila v Beogradu deseta hdna skupščina Udruženja izvoznikov, in sicer ob 9. uri predpoldise v palači Eskonptne banke. — Mestna občina Glasfcfltto aa iSakson-»kem v konlnnn. Te dni je v Nemčiji vzbudilo pozornost dejstvo, da je mestna občina GlashOtte nn Saksonskem prijavila sodišču konkurz. Mesto, ki ima 3500 prebivalcev, je zaradi prevelike zadolžitve prišlo v finančne težkoče. Pred dvema letoma so upniki, pred vsem čeka hipotekama banka, pristali na moratorij, ki poteče 31. t m. Ker 3e finančno stanje v fesu moratorija ni zboljšalo in je pričakovati številnih izvršb, je m»stna občina sama prijavila konkurz. S tem je ovrženo v nemških pravniških krogih zastopano naziranje, da je možnost takega kon-knrza le teoretična. Na dražbo bodo prišla pred vsem mestna podjetja (plinarna, elektrarna). — Likvidacije. V likvidacijo sta stopili: tvrdka »Maros<, tvornica ra obleke, družba z o. s. v Mariboru in Nabevljačka zadruga državnih uslužbencev in upokojencev v Gornjem mila in pogoji so v oisarui Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. = Dobave. Delavnif-a državnih železnic v Mariboru sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave 50.009 kg bukovega oglja. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 8. aprila ponudbe glede dobave javerie-vib plohov in 250 m k on opni h cevi. Vršile se bodo naslednje ofrrtalne licitacije: 6. aprila pri direkciji državnih ž^ieznic v Sarajevu glede dobave 2000 k? ži eni kov, 30 tisoč kg bukovega oglja in 30.000 kg livarskega koksa. 8. aprila glede dobave 1000 kg oglatega železa, 10.000 kg pločevine in 1200 m biočnih verig, dne 10. aprila glede dobave 400 kg kleja. 12. aprila pa gle.ie dobave delov za namizne telefone in telegrafske aparate ter glede dobave jelovih desk in borovega lesa; 15. aprila pri direkciji difavnih železnic v Zagrebu glede dobave 3(XK> komadov raket; pri ministrstvu za vojsko in mornarico, oddelek za mornarico v Zemuuu pa glede dobave 5Erika<. Dne 5. aprila se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ->'"r-talna licitacija glede dobfve d*r. (Pr»dir>»t-ni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI.) ' __ - • Položaj na naših borzah Ljubljana, 29. ma^a. Na deviT^em tržišču se je pretekli tedi-n pojavilo večje povpraševanje. Ljubljanska borza je zaradi praznika v pon^d^lj^k poslovala le tri dni. Nrvvlic temu pa i.e devizni promM do«egpl IS.4 milijona nin napram 136. 14.6. 15.2 in 10.9 miliicna D;n v zadnjih štirih tedni^ Z!a«ti velika ie bila rotreba v devizi na N^vvork in London. Tečaji deviz so v početku tedna v zvfzi z okrepitvijo švicarskega franka. « katerim ie na5 dinar v več ali mani stalni relaciji, .nekoliko popustili, polem pa so ^ z oshbitvi-jo švicarskega franka zopet dvignili, tako da razlike napram zadnjemu tednu ni*o znatne. Na zagrebSkem efektnem tržišču so tečaji državnih papirjev osti 1 i v glavnem nespre-menleni. V ponedeljek je Vojna škoda popustila na 423. notem pe se je zenet okrepila na 425 do 427. Investicijsko 'posojilo se im trium todiM trgovalo po 87. Zanimanja J ra bančne ^ftdaote |b glede ■ opodris M« ! ključke dalje precej živahna Union banka se je trgovala po 56 50 do 57, Jngobanka pa 94 in po odbitku kupona (10 Din) eelo p« 86. Dalje so bili zaključki v Praštediooi p« 85;:.50, v Zemeljski po 140 do 141 in v Kro-ditni po 93. Narolna banka je zelo čvrsta ter je bilo včeraj povpraševanje po 7250L Poljedelska banka pa notira po odbitku ko^ pona (2 Din) 1550 do 16 Med industrijskimi papirji je dalje zanimanje «a delnica obalnih paropiovnih družb ter so bili zaključki v Dubrovački po 540 in v Jadranski do 620 in 630. Trboveljska »e je trgovala p« 470 in po isti ceni tudi ra december eks ka-pon. Danica notira brez kupona (10 Din) 145 do 155, Drava pa se brez kupona (14 Dm) nudi po 436. Zaključki so bili fe v Slavoniji po 5, v Tvornici vagonov po 305. » Dnionu-Osijek po 177 do 178, v gečerani p« 465 in v Gutmannu po 210. Beograd. Berlin 1S.4S5 — 18JJ25 flSittV Duuaj 7.9916 — 8-0216 (8.0066), BudimpeSia 9.9137 — 9.9437 (9.9287), Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.Ixmo čim prej spraviti v denar. Posevki pšpr>i'*e so v Vojvodini prav lopi; pri nas pa se opaža nekaj škode. Zaradi dolgotrajne zime se je setev ovsa nekoliko zakasnila. Večjo škodo je povzročila zima na koruzi ki je pozabiš in je ra setev povsem neprimerna. Ugotovljeno j«, da maša kalj^ vost vojvodinske koruze le 5 do 12 odstot-S-ov ter so producenti že v skrbeh, kje m) dobijo za setev primerno koruzo. Na ljubljanski borzi notira pšenica nekofl-ko nižje, in sicer promptna 300 — 802.50, za maj 3015 — 327 in ra julij — avgust 813 _ 315. Uagsvaa alovala. Važna delavskovarstvena razsodba Neko okrilno sodišče v mariborski oNa-•ti ie knelo važno in socialno zgodovinsko pomembno pri!?ko. da te razsoialo v stvar;, ki ie eminentnega socialnega pomena m enači korak napre! v borbi za pravno za-Klto delavstva. Podietie i« delavca odpustilo H stažfoe brez navedbe vzroka, kar te do obstoievih predpisih civilnega zakona odnosno obrtnega reda pravno v redu. ako so bile pri »dpustu vpoštevane določbe snlošno veljavne individualne ali kolektivne službene pogodbe. Tu pride zlasti v ooštev odpovedni rok. Tetra roka se ie podietie držalo. Odpuščeni delavec le bil od delavstva izvolie-ni zaupnik v smislu določfl zakona o za-ičltl delavcev Ta zakon Pa. ki ie speciia.-nesta značaja tn imajo torei niezove določbe prvenstveno vettavo. ioia posebne določbe eiede odpusta delavskih zaupnikov. V § 119 določa, da »delodalalci ne smelo odpuščati niti preganjati delavskih zaupnikov zaradi pravilne.« izvrševan!* nlih dolžnosti po odredbah tesca zakona.« Več zakon ne pove in ie zato gotovo nelasen in r.epopolen. Tudi poznejše uredbe o obrat-nS". zaupnikih niso točno in nesporno uredile vprašar.ia zašite obratnih zaupnikov da si leži na ekulacija s praznimi stanovanji in posebne progresivne doklade na najemnine preko gotovega zneska. Na občine pa bo špeoijalno padla dolžnost, skrbeti za cenena stavbiSča. Zato je zemljiška politika občin izredne važnosti in večje mestne občine Slovenije ji bodo morale posvečati mnogo večjo pozornost kakor ji sedaj. E. T. A. Rotman: Krali Debeluh in sinko Debelinko Pravljica s slikami. Mladinska knjižnica »Jutra«, 2. zvezek. — Založilo »Jutro* Cena 12 Din, po pošti 18 Din. Naroča se pri upravi »Jutra« in v vseh knjigarnah. Klasičen humor Rotmanovega risala in peresa je doživel že s »Princesko Zvezda-no« triumf spričo katerega so slavospevi o njegovi novi knjižici nepotrebni. Menda ga ni več otroka ne v naših mestih, ne v najbolj oddaljenih gorskih vaseh ki ne bi poznal teh milih sličic s preprostimi, v dno mlade duše segaiočimi besedili! Uspeh »Sinka Debelinka<, ko je izhaja! v >Jutru<, je bil skoro še večji od »Zve^aninega«; dejanje je bolj razgibano in vodi deco laleč po svetu, da se ob vsej zabavi tudi še kaj nauči. Res škoda za krasno povestico, če bi se pozabila in izginila! Mično opremljena knjižna izdaja bo izlahka našla pot v roke vseh, ki jim ie namenjena. Knpsftel Citaitel .Princesko Zvezdsno' Pri uetru in neurju ae Sekajte, da postoma VaSa koža hrapava ia razpok&na, temveč ae ognite temu s NfVEA-C Natrite I ajo vsak ve««, predno grwt« k počitku in istotako podnevi, prodno se po-daste na oster zrak, temeljito lice ia mka Ko£ sorodni Enerit, ki ga vsebuje edine Nivea - ereme, naredi vašo zunanjoet lepo la mlada " 2662 Vodoravno: 1. Otok v Indijskem oceanu. 4. Uradna oseba 8. Orodje. 18. Azijska državica. 14. palma. 16. Nastane pri gorenju. 17. Mesto v južni Španiji. 19. Ilovica. 20. Železov oksid. 28., Nedoločena količina. 24. Vedeževalka v Kumah. 25. Moško krstno ime. 28 Reka v Sibiriji. 30 Kraj v Palestini, znan iz Sv. pisma. 83. Južno drevo. 34. Zapreka. 35. Oziralni zaimek 87. Stev-nik. 38. Nedoločni zaimek. 39. Lahkoatle-tična vežba 41. Osebni zaimek. 42. Osebni zaimek. 43 Časovni veznik. 45. Kratica. 46 Pogojni veznik 48 Reka v Kavkaziji. 52. Egiptovska božiča. 53. Ptica. 57. Dol evropske meje 58. Pozav. 62. Ep o grškem Junaka 64. Jugoslovensko kopališče. 67- Apnenčeva tvorba. 68. Pridevnik 69. Skladba. 72. Kralj, ki Je zapovedal vreči Romula in Rema v Tibero. 74. Redki element 76. Trava. 78. Pristanišče v Črnem morju. 79. Gorovje v Španiji in slavna filmska igralka. 81 Oklopnjak. 88. Jugoslovenska reka. 85. Avtomobilska znamka. 86. Visočje ▼ Aziji Navpično: 1. Kratica. 2. Kraj na Alaski. 8. Kiparski izdelek. 4. Marsov sin. 5. Kemični znak za redki element. 6. Moško krst- no ime. 7. Mesto v Arabiji. 8. Vezalk. 1«. Stranka v času verskega razkola med Aralv ci. 11. Denar. 12. Reke v Angliji. 18 Francoski vladar v srednjf-ra veku. 14. Otok v Kitajskem morju. 15 Element 16. Redov«-nik. 18. Vprašalni zaimek. 21. Osebni zaimek. 22. Sodnik v grškem podzemlju. 28. Dobremu gledališkemu igralcu nepotrebna pomoč. 24. Močna svetloba. 25. Mesto v Ba8-ki. 27- Kemični znak za kovino. 29. Papiga. 31. Del telesa. 32. Riba. 34. Organ. 38. Kost 40. Površina, na katero nas veže Zemljina privlačnost. 48. Pristanišče in železniška postaja v Grčiji. 44 Središče gibanja. 47. Prislov. 48. Otočje v Arafura morju. 49. Erap-tivna kamenina. 50. Medmet 51. Obrambna naprava. 54. Medmet 56. Nota. 56. Mesto t Grčiji. 57- Ruda. 59. Grški modrijan, aa Vat pri Ljubljani. 61. Nota. 68. Angleško pristanišče. 64. Naziv filmskih umetni«. 65. Benzolov derivat 66. Ovčja volna. 70. Barbarski narod. 71. Kaaslni zaimek. 78. Zaščitnik rodbine pri starih Rimljanih. 75. DoloČ8na doba 77. Turški plemič. 80. Grika črka. 82. Kemični znak za lahko kovino. 84. Ploskovna mera. proiivafa razen luksuznega automobila s 6 cilindri tudi mode! s štlr mi cilindri - C 4 T vzorcu cilindri nrfen, a m egraien po s šestimi o ekono-nt udoben m Ti vozovi so brez dvoma najboljši od vseh iste kategorije. Generalno zastopstvo avtomobilov CITROEN Zafreb, Lipna ulica 22, Grand Garai »CIRTOEN« Nov/ Sad, Kralja Aleksandra uftea 7, »BOLJAN« automob. radnjt Subottca, Gradskt kuča, Lafčo Kain, n stupstvo »CITROEN« Vtliki Bečkerak, Obala Princesa Jelena, Poiarevac, Brača Pandurovič Knjatevac, Anta S. Atanaskortč Kriiievac, Knez Mihajla 36, Živo)la A. Simič NU, Obreaovičeva aL 51, Dukm M. Kn ttič, avtomobilska rsdnja Latkovnc. Kralja Petra 81, BrankU i drug. OGD Velika nož Se nam Je v kosteh ln mozga sled trde zime, ki se polagoma izgublja v prvih žarkih pomladnega solnca in njegove mile toplote. Se se po ozarah belijo zadnji ostanki snega, toda ščinkavček se ne zmeni sanje in žvrgoli veselo svojo pomladansko pesem. Kosiči, nezmotljivi znanilci vigredl, polnijo tihe večerne ure s svojo sladko simfonijo. — V živi meji brsti mlado popje ta noto zelenje. Prijetno, mlačno udobje potni vzduh in v prvem prebujenju iz samskega sna dehti zemlja po vijolicah... , Odprkno okna ta duri na stežaj, da kave je novo življenje, ki ga diha narava v naše zatohle domove. Okrasimo Jih z prvim zelenjem in cvetjem. Naj odmeva od sten našega doma »večanostno brnenje velikonočnih zvonov ter se spaja s ptičjim žvrgolenjem ia vriskom naše osvobojene duše od zimskih spon. _ . Utvsu Moj domeS E t i* pri hm, tr zraven sllH, Imam ognjišče, v kurnika piiča, kmček masti, periiče »oli. Vrečico moke, čeprav na obroka, M pehar krompirja, me nihče ne tir j a. Mn celkar fižola tn pisana kola. y. hlevcu kozo, nad hlevcem koso. firomek brez vinčka, ¥ zibelki sinčka, na njivi molet ki grudo rahlja. T o domek Je moj. •. Kdo menja z menoJ?, Negovanje telesa Velikemu kulturnemu napredku lahko pripišemo, da je več ali manj izginila hinavščina in priderija komaj dobro preteklega časa; danes lahko prizna — z malimi izjemami — skoro vsaka žena in vsako dekle, da posveča posebno pozornost in čas za negovanje svojega telesa. Da hoče biti ženska lepa ta mlada, to ni več gizdavost; to je postalo čisto socialna potreba. Zunanjost igra že tako pomembno vlogo v konkurenčnem boju, da danes ženska mora paziti na to, da se ohrani lepo in svežo. Is tega povsem opravičenega razloga je želja vseh žensk, posebno onih, ki morajo z delom svojega uma ali rok skrbeti za svojo eksistenco, da spoznajo metode in načine za negovanje telesa. Trdno zdravje je seveda naj važne j-te. Ce ni kakih organičnih težav ali hib, si človek lahko s pametnim živ-Uenskim načinom in primerno hrano pridobi in ohrani zdravje. Lepa postava, čedne telesne oblike »o darovi narave. S primerno, vztrajno, vsakodnevno redno telovadbo (10 do 13 minut vsako 'Jtro, Če le mogoče pri odprtem oknu ali na solncu), si lahko vsaka ženska, če je le količkaj normalno rašjena, odpravi eventuelne manjše telesne nedostatke ali jih vsaj smanjša. Ideal lepote se je sicer v teka sto- In fesočletij spremenil, vendar so bili ta so gotovi lepotni principi Se danes skupini vsem civiliziranim narodom. 1. Mora biti telesna oblika pravilna. To pomeni torej po današujem lepotnem idealu, bodi vitka. (2e pričenja prodirati nazor, ki opušča današnjo pretirano vitkost in zahteva nekoliko okroglejše oblike). 2. Polt mora biti lepa in čista; obraz mora biti gladek, brez gub, ne vpadlih lic, imeti mora zdravo barvo. 3. Lasje, bodisi dolgi ali kratki, morajo biti negovani. 4. Istotako se mora poznati rokam, da se negovane, pa ne samo roke elegantne dame, nego tudi roke delovnih žen, tipkarice, prodajalke, šivilje itd. Kakor za vsakdanjo telovadbo, si mora vsaka ženska najti časa, vsaj par minut na dan za negovanje obraza, las in rok. Ako si čas le količkaj pametno razdeli, bo to prav lahko dosegla. Starejše ženske se še prav dobro spominjajo in mlajše to vedo iz pripovedovanja, koliko časa so pred 20—25 leti porabile ženske, da so se oblekle. Tedaj je imela ženska dote. tesen steznik, dva do tri spodnja krila, životek in zgornjo obleko z dvemi tucati gumbov ali zaponk, ali navadno obleko, zgornje krilo in bluzo z visokim, tesnim ovratnikom, manšete, samovezni-co, pas ta druge pritikline. K temu umetno komplicirano frizuro z vložki, klobuk, ki si ga Je morala pričvrstiti z dvemi ali tremi iglami, da Je balanci-ral na glavi, pajčolan, katerega je mogla le z težavo in veliko spretnostjo zavezati. Koliko časa je bilo treba za oblačenje in vendar si je vsaka ženska, celo ona, ki je bila še tako zaposlena, morala vzeti potrebni čas. Tudi sna-ženje ta spravljanje obleke Je zahtevalo mnogo časa. Dolga krila so morale dnevno izprašiti, spodnji rob mnogokrat obnoviti, visoke ovratnike popravljati in likati. Moderna ženska, ki zaradi enostavnosti današnje kratke obleke ne trati časa s tem, — oblečena je v hipu — porabi lahko ves ta čas aH vsaj del tega časa za negovanje telesa, njenega zdravja in lepote. Lepota ta mičnost sta božja darova: ohraniti si jih čim dalje, je dolžnost vsake ženske. Vita. M. O.: Gospodinja in posel Ako se snidejo dandanes dve, tri gospodinje, bi skoraj stavila, da tožijo o onem, kar jim po večini najbolj teži srce — o svojih poslih. Na trgu, pred cerkvijo, pri mesarju, v trgovini pa takisto stiskajo skupaj glave služkinje in zabavljajo, zabavljajo, kako je »služba hudičeva družba«. Če preiskujemo nepristransko vzroke te splošne nezadovoljnosti, vidimo, da je krivda pogostokrat na obeh straneh. Saj, kjer postopa gospodinja s primerno dobrohotnostjo ter z razumevanjem s svojimi uslužbenci in se tudi posli trudijo, da vestno vrše svojo nalogo, ondi sta lahko zadovoljna oba dela. V sedanjem času brezposelnosti !e služkinj pač na izbero, Toda izbrati pravo, to je težko. •Ko išče? novega posla, poizveduj, kako so bili z njim zadovoljni v prejšnji službi. Vendar pa tudi ta vir ni popolnoma zanesljiv, ker mnoge gospodinje grajajo prav zato svoje bivše služkinje, ker niso več pri njih v službi .. . Oziral se tudi na izpričevala v poselski knjižici. Služkinja, ki pogosto menja službo, je morda imela smolo ta je brez večje krivde: še bolj mogoče pa je da, ima kako prav veliko napako. Gospodinja, ki je za svoj poklic strokovno zadostno izučena in zna vsa hišna dela opravljati, vsekakor najbolje stori, da si vzame dekle, ki jo samo po svoje izuči. Ako se ne maraš ukvarjati s popolnoma neizvežbano služkinjo, izberi med že izurjenimi posli, toda nikar ne jemlji posla od ljudi, ki žive bolje in razkošneie, nego moreš ži- veti ti. Taki posB so namreč razvajeni, kritični ali celo posmehljivi. Ker je bilo v prejšnji službi vsega v izobilju, navadno taki posli tudi ne znajo varčevati ter so morda razvajeni v hrani. Tudi ne femlJI dekleta, ki ti takoj začne opravljati prejšnjo "gospodinjo. Tako dekle ne vzbuja zaupanja, nego se moraš bati, da bo nekoč tudi o tebi slabo govorila. Glavno je, da je dekle, ki ga hočeš vzeti v službo, zdravo, inr teligentno, pošteno, skromno, redoljubno in snažno, da je vsaj nefctfliko izurjeno v običajnih opravilih ter v kuhanju. Prevelika samozavest vzbuja dvom. Navadno je ona, ki »vse zna«, jedva za silo usposobljena. A da ima dekle le veselje do dela, se Že hitro izpopolni, ako jo znaš odgojiti. Posla sprejmi prijazno in dobrohotno. Tekom dne mu razgrni ves hišni red, ki mu ga daj tudi za ves teden pregledno napisanega. Tako se že v naprej izogneš izgovorom služkinje, da je to ali ono pozabila. Seveda moraš iz lastne izkušnje yedeti, da se da delo, ki ga nalagaš služkinji, tudi res izvršiti in da ne zahtevaš preveč od posla . . . Ako hočeš služkinjo po svoji volji poučiti, pa ne zadošča samo to, ampak je nujno potrebno, da si prve dni skoraj ves čas poleg posla ter mu kažeš, kako želiš imeti kako stvar izvršeno. Razume se. da moraš biti sama v vsem dobro poučena ter moraš znati opravljati vsako delo — od najnižjega do najvišjega, sicer ne uživaš pri svojih uslužbencih nikakega ugleda. Ako delaš prve dni s služkinjo, bo hitro uvidela, da ima opravka z razumno gospodinjo, ki ve, koliko se da brez prevelikega truda storiti tekom dneva. Gotovo so ta gospodinjo utrudljivi ti prvi dnevi, toda če je dekle voljno in bistre giave, potrebuje že kmalu samo nadzorstva in tu pa tam kakega pojasnila. Pri vseh opravkih bodi natančna. a ne zahtevaj takoj popolnosti! Bodi potrpežljiva in dobra, posebno če vidiš, da se dekle resno trudi, ustreči ti. Ne izsubi potrpežljivosti in Vztrajnosti. Ako boš hotela vedno vse sama opravljati iz strahu, da ti posel česa ne skazi, tedaj nikoli ne dosežeš, da bi bila tvoja služkinja samostojna v izvrševanju hišnih del. A kako važna in potrebna je ta samostojnost! Zgodi se, da se zamudiš kje zunaj, ali imaš poset, ali morda celo zboliš, — in tedaj se mahoma ustavi kolesje, vse je narobe po hiši. Ako nimaš kolikor-toliko samostojne služkinje, sploh ne moreš iz hiše, bolna ne smeš biti in za nič višjega se ne moreš zanimati. Tako si po lastni krivdi sužnja svoje družine in svojih poslov. Vse svoje duševne in telesne moči izčrpavaš v dnevnih opravkih ter postaneš končno stroj brez lepote in toplote, A kdo ima pri tem najobčutnejšo škodo? Ti sama! Mož in otroci so izgubili v tebi prijateljico, enakopravno tovarišico ter si iščejo družbe drugod. Niti ne spomnijo se več, da bi te povabili kam s seboj, kar navadili so se, da te vidijo le s kuhalnico ali metlo v roki ali pa sedečo za šivalnim strojem. Kakor je torej neprecenljive vrednosti pridna in delavna gospodinja, mora vendar misliti na to, da ima žena in mati še druge, višje dolžnosti in p> trebe. Gospodinja ne sme biti dekla, sicer bo kmalu imela ugled in pravice dekle, ne pa gospodinje. Zato naj gospodinja prepušča sčasoma tudi boljša dela svoji služkinji, ako se uveri, da je sposobna za to. Skoraj vsako dekle stremi višje in se hoče v službi česa naučiti. Zato ji mora gospodinja dati prilike, da kaj pridobi na svojem znanju. Seve pa ne sme gospodinja pozabiti one čudodelne skrinjice, ki še nikoli ni odrekla, t. j. nepričakovano mora biti zdaj tu, zdaj tam, vse mora videti, vse slišati: hvaliti, svariti, strogo karati, kakor pač zahteva trenutek in značaj posla. Nikoli pa naj se gospodinja ne poslužuje žaljivih besed in psovk. Mirna, dobrohotna beseda več izda nego ves hrup. Postopaj s tvojimi uslužbenci človekoljubno ter jih ne grajaj vpričo drugih. Kjer je več poslov v hiši, določi natančno vsakemu posebej njegovo delo, da se ne bo mogel drug na drugega zanašati. Najbolje je, da jim pri vstopu v službo izročiš natančno napisan hišni red. Varuj se skrbno vsake pri-stranosti. Bodi z vsemi enako prijazna ter ne poslušaj nikakega obrekovanja. Jako težko je zadeti pri poslih pravo mero zaupanja. Vsekakor ne bodi v začetku prezaupljiva, dokler ne spoznaš človeka, ki si ga vzela v hišo. Ven dar pa tudi ne bodi preveč bojazljiva in nt* žali posla s tem, da prav vse zaklepaš pred njim. Imej pazno oko, a ne smatraj vsakogar za tata. Navadno so tisti, ki se najbolj zavarujejo pred tatovi, najprej okradeni. Navajaj služkinje na strog red v vsakem oziru ter zahtevaj od njih vselej natančnega računa za izdani denar. Pojdi rudi sama nakupovat. da se prepričaš o ceni živil. Ne daj, da bi te imeli posli za neumno! Privošči svojim uslužbencem dovolj počitka ter jih ob nedeljah in praznikih po možnosti razbremeni. Tudi ne oviraj poslov v izvrševanju verskih opravil; spoštuj njih versko prepričanje! Skrbi, da dobi vsakdo, kar ma gre. Plače nikdar ne zadržuj! Kadar posel iz kateregakoli vzroka zapušča službo, mu gospodinja napiše izpričevalo v poselsko knjižico. To iz- pričevalo Je za služkinjo ta bodočo njeno gospodinjo velike važnosti; zato mora biti jako vestno in pravično. Ako je bila služkinja zvesta, pridna, poštena, za delo sposobna in spretna, moramo vse to v izpričevalu naglasiti. Tudi treba poudariti, da je odšel posel na lastno voljo in zdrav iz službe, seve, ako se je res tako zgodilo. Ako gospodinja iz opravičenih razlogov ne more v izpričevalu našteti vseh prej omenjenih dobrih lastnosti, tedaj naj zamolči tisto, ki služkinji manjka. Kakor je brezvestna in nesocij2lna, prestroga ali celo krivična presoja služkinj. prav tako ie nespametno in vsem gospodinjam Škodljivo prekomerno in nezasluženo hvalisanje. Dolžnost gospodinje je. da se po poselskih knjižicah medsebojno opozarjajo na posebno sposobne in vse hvale vredne, pa tudi na brezbrižne, nemarne in lahko-mišljene služkinje. Sicer se poslednjih ne sme po zasluženju opisati, vendar pa napišeš lahko tako, da se vse ostalo čita med vrsticami. Saj bi tudi delala krivico vsem dobrim, ako bi jih stavljaia v isto vrsto z zares slabimi in bi imela zanje iste besede kakor za najboljše. Kakor kdo zasluži! Smatraj posla za člana družine, priznavaj njegov trud ter ga izkušaj ohraniti pri dobri volji. Postopaj z njim vedno pravilno in skrajno pravično, tako si pridobiš pravico, da smeš tudi ti zahtevati, naj ti v polni meri stori svojo dolžnost! Cvetje v nase sobe Bolj kot slika na steni pričara zele- : na, cvetoča vejica, šopek kmečkih aster v sobo pomlad, gozdni duh. poljano ta kmečki vrt. A postaviti jo moraš v pravo okolico in pravo posodo: tro-bentice pomešaj z jetrnicami, daj jim plitvo posodo; mačic daj velik šopek v visoko, široko vazo; vejico črnega trna, cvetoče črešnje v vitko kristalno vazo; zlatoramenim astram nizko, modro ali zeleno glinasto posodo. Predvsem pa: izloči vse vaze z ozkim vratom, pa naj so še tako dragocene in umetniške! To so mučila za cvetje. V njih cvet kmalu uvene ta umre. Z dragocenimi vaza- j mi je kakor z bogatimi zlatimi okvirji, j Oko ti obstane pri zlatih rezbari j ah okvirja, pri slikariji in obliki vaze, ne vidiš niti slike ne cvetja. Čim pripro-stejša vaza, tem bolj pride cvetje do veljave. Kmečki dekhč si strese cvetje v predpasnik in zbira: kronice, tdoh, jetmice, ' žefran, resje, velikonočnice, mačice. vsako zase. Poveže kvečjemu rdeče resde in lahnorožnati teloh v šopke. Nevede primerja in išče harmonije v barvi in velikosti. Na trgu občudujemo košare in vozičke kmečkih otrok, dekličev in ženic. Tam dobiš celo naročje cvetja za par dinarjev. A v mestnem logu in v gozdu pod Rožnikom se ti ponujajo zvončki in žefran kar sami. Ni potrebno, da je cvetje vrtno ali dragoceno, če združiš razne cvetove v barvno harmonijo in mu daš primemo posodo, dosežeš dovoli. V sobo pričaraš košček žive prirode. Okrasi s cvetjem in zelenjem vsak prostor. 2e v veži naj pozdravi gosta šopek poljskega cvetja aH vsaj smrekova vejica. V obednici bodi vsak dan na mizi šopek, četudi sede le domači za mizo. O Božiču obesi smrekov venec nad mteo ta ga okrasi z medenimi srci za Velikonoč pa postavi na mizo malo pisano kmečko butaro. Cvetje nam pričara dobro voljo in prijetne misli. V sobi. kjer delaš in snuješ, se ti bo oko rado odpočilo pri rastlin ail ob oknu, kjer dehti hijacinta, ko je zunaj še vse belo. Ko se zbudiš, te prijazno pozdravi ob oknu spalnice nežnozoleni aspa-ragus in temozelena aspidistra. A v spalnici se čuvaj cvetočega, močno-vonnajočega rastlinja, ker rado povzroči glavobol Predvsem pa daj otrokom rož. Kdor raste z rožami, se priuči zgodaj harmonije barv ta lepote oblik. Pusti, da skrbi otrok sam za svoje lončke z rastlinami. Daj mu na okno otroške sobe veseKh kapoicinčkov, živordečih geranij, nežnih fukstj. Naj opazuje, kako vskali tulupan iz čebulice, kako raste, se razvija ta razcvete v živordečo aH z; a to rum eno čašo. Kdor ljubi rože, Je dober ta srečen. Razstava slovenskih čipk Razstave, k! Jfh vsako leto prireja DrL zavod sa žensko domačo obrt v Ljubljani, »o navadno dobro obiskane. Sedaj pa )• razstav« zavod zopet v elegantni formi in opremi svoje izdelke. Kakor generalna pre-iskušnja se nam Je zdela vsa razstava. Izdelki kčni m skrtmo izbrani v veliki množini. Večina del so Izvršila pod nadzorstvom zavodovih učiteljic nala vrla kmečka dekleta. V tem tiči velika vredost, da se »vetu lahko pokaže, da se znajo nafa. kmečka dekleta ndejsfvovatf tudi v flnej-ših delih. Kakor smo videli, naš zavod ne pride v zadrego * lepa. Najmodernejše tefcn&e «o že tam ia tako fino Jzvr5ene, kakor da so vpeljane že desetletja prt na*. To najbolje kvalificira strokovne »fiteljic zavoda, da se res trudijo. Množina popolnoma novih vzorcev nam kaže, da Je izbira vzorcev vedno večja ?n Anton Cehov — U—at Kaj pripoveduje Natalija Vladimirovna Pred devetimi leti proti večera, ob Časa košnje, sva jezdila s preiskovalnim sodnikom Petrom Sergjejičem na poŠto Po pisma. Vreme je bilo Jasno. Ko pa sva Se vračala, je začelo grmeti, ta težki preteči oblaki so se hipoma vzeli od nekod in se zbirali nad nama. Toda že sva bila dorrra. NaSa hiša In vaška cerkev, vsa bela, se Je že bleščala pred nama. Visoki, vitki topoli so šepetali v vetru. Dišalo Je po dežju ln pokošenl travi. MoJ spremljevalec Je bfl ves razigran In židane volje. Smejal se je In Šali: »Kaj,« je dejal, »ko bi bila naletela na poti srednjeveški grad, ves zapuščen in poraščen z mahom. Tam bi bila vedrila, končno pa bi v naju tre-SČilo>« „ . . ,„ . Cez polje Se zave« prvi val Veter Je zapihal in v vrtincu se Je dvignil prah s ceste v zrak. Peter Sergjejič se je zasmejal ln spodbodel konja. »Divno,« Je vzklikal, »divno!« Njegova razposajenost se Je prijela tudi mene. Misel, da bom takoj premočena do kože. ta da morda trešči v naju, me je silila na smeh. Vsa zasopla sva prijezdila na dvorišče. Veter se je polegel In že so padale debele kaplje na streho ta tla. V hlevu ni bilo nikogar. Peter Sergjejič je sam razuzdal konja, ju vedel v hlev In privezal k jaslim. Čakajoča nanj, sem stala na pragu. Vonj sena je bil tu opojnejšl nego na polju. Vsled temnih oblakov je bilo skoro mračno. »Sedaj je zares treščilo,« je vsklik-nil Peter Sergjejič. ko Je vnovič silno zagrmelo, in stopil je k meni. Stal je poleg mene na pragu In me gledal. Še Je bil zasopljen od hitre ježe, naglo je dihal ln čutila sem, da me požira z očmi. »Natalija Vladimlrova,« Je dejal. »Kaj bi dal, da bi vas smel vedno gledati; čudovito ste lepa nocoj.« Njegove oči so me prosile, bil Je bled. na bradi so se mu svetlikale dežne kaiplje. in zdelo se ml Je, da me tudi one zaljubljeno gledajo. »Ljubim vas,« Je dejal, »IJuftni vas in srečen sem, da vas smem gledati. Dovolite mi. da vam povem, da ste mi nad vse draga, dovolite mi, da vas vedno gledam.« Čutila sem njegovo občudovanje. Zrla sem v njegov ožarjen obraz, poslušala njegov glas, a bila sem odre-venela ta nisem se mogla ganiti. Brez konca bi bila rada gledala v njegove jasne oč: ta ga poslušala. »VI molčite? — Tudi prav!« Je dejal. »Le molčite!« Meni je bilo prijetno. Veselo sem se zasmejala in stekla v plohi proti hiši. Tudi on se je smejal ta mi velikih, hitrih korakov sledil. Hrupno, kakor dva razposajena otroka, mokra in vsa zasopla sva drvela po stopnicah ta planila v sobo. Oče in brat. ki nista bila vajena mojega smeha, sta me začudeno gledala in se tudi smejala. Oblaki so se razpodlll, grom se Je oddaljeval, s na Petrovi bradi so se še vedno lesketale dežne kaplje. Pel in žvižgal je ves večer. Glasno se je igral s psom In se podil ž njim po sobah, da bi bil kmalu prevrnil streža-ja, ki Je nesel samovar. Pri večerji je s slastjo jedel in se šalil, češ, da čuti spomlad v ustih, če ugrizne pozimi v kislo kumarico. V svoji sobi sem pozneje odprla okno na stežaj. preden sem se vlegla. Nedoločen občutek mi je objel dušo. Zavedala sem se, da sem svobodna, zdrava, odlična, bogata in da sem ljubljena. Toda povsem mi Je bila prijetna zavest, da sem odlična in bogata. Hlad, ki Je prihajal skozi odprto okno v sobo, me Je zazibal v prijeten polsen. In v tem prijetnem, lenem pol-snu sem se vpraševala, da-li ljubim Petra Sergjejiča. Toda preden, sem si bila s tem vprašanjem na jasnem, sem zaspala... Ko sem se zjutraj zbudila, so se po moji postelji igrali solnčni žarki ta sence lipovih vej. Živo sem se spominjala včerajšnjega dogodka. Življenje se mi je zdelo bogato, pestro in mič-no. Prepevaje sem se oblekla in odhitela na vrt. In kaj potem? Nič! Pozimi, ko smo se vrnili zopet v mesto, nas je včasih obiskal Peter Sergjejič. Počitniški znanci so samo na deželi In poleti zanimivi, toda v mestu in pozimi izgube polovico svojega čara. Ako pridejo pozimi v mesto k nam na obisk, se nam zde nekako tuji, in če jim postrežemo s čajem, ga mešajo vse predolgo z žličko. Tudi v mestu mi je Peter Sergjejič včasih govoril o ljubezni, toda to nI zvenelo tako, kakor tedaj na letovišču. V mesta se na- ma je zdela stena, ki je bila med nama. še neprodirnejša. Jaz bogata, odlična — on vbog in niti plemiški, sin djakona, preiskovalni sodnik — in nič več. Oba, jaz vsled neizkušenosti, a in bogve iz kakega vzroka, vsa smatrala to steno res za zelo visoko in debelo. In če Je bil še kdo pri nas v salonu, se je Peter Sergjejič prisiljeno smehljal in kritiziral »višjo družbo« ali pa je bil mrk in je molčal. Ni Je stene, ki bi se je ne moglo prodreti. toda junaki današnjih romanov, kolikor iih jaz poznam, so plahi, leni in poln4 predsodkov. Le preradi se vdajajo prepričanju, da nimajo sreče, da jih je življenje za njo ogoljufalo. Raje ko da bi si srečo priborili, kritizirajo, grajajo svet in pri tem pozabljajo, da so sami tudi graje vredni. Jaz sem bila ljubljena in srečna. Živela sem vsaj v tej zavesti, ne da bi kdaj vpraševala, kaj mi prinese bodočnost, kaj smem in moram od življenja pričakovati in upati. A čas Je potekal in potekal Je brzo... Ljudje so šli mimo mene s svojo fin-beznijo. Mimo so šli Jasni dnevi in tople noči. Slavčevo petje, opojni vonj pokošenih trav, vse milo in drago, ki mi sili sedaj v spomin, je šlo mimo mene. naglo ta brez sledu, ne da bi znala da se lahko zadosti najboli razvajenemu okusu. Kadar bo prišlo med naše petične kroge prepričanje, da se doma nardi tudi marsikaj, potm bodo ostala doma. Letos je bi-lo n. pr. na Dunaju videti razne zavese in pregrinjala za razne magnate v Beogradu Od našega naroda živi, od ljudske muke obogati, potem pa nosi denar v inozemstvo samo zato, da se lahko reče, da je kupi! zavese v Bču. Ta gospoda popolnoma p&zablja, da segajo po šivanki najpotrebnejši in da lahko naredijo tudi v domovini vse, kar želi kdo. Domačih podjetij za zavese in pregrinjala je v domovini dovolj in ni treba v inozemstvo po to robo. Zadnje dni je bile razstavljenih več izdelkov Slov. ženskega društva iz Maribora. Gospa dr. Ašičeva vodi odsek za pospeševanje ženskih obriov z velikim vspehom. Ormoška dekleta so se po prizadevanju tega odseka naučila posebne vrste čipk, ki so znane v Bosni in v Hižnl Srbiji. Prelepe pa so vezinene, izvršene po starih slovenskih pečah. Večino načrtov je mojstrsko izvršila gdč. Jela Levstikova, strokovna učiteljica deklišče meščanske šole v Mariboru. Obisk razstave !e bil zelo lep. kar dokazuje, kako se naša javnost zanima za razstavo, ki naj pokaže dela za med svet. Splošna kritika je, da bi biio najbolje prenesti vso razstavo v Bercelono. kakor 'e sedaj. Potem bi prišle naše čipke prav gotovo do veljave, s icer bodo pa mogoče zopet služile za tapete in ozadje kakor v Parizu svoj čas. Opozarjamo zbornico za rgovino in obrt, da se zavzame za to, da bo naše čipkarsrvo dostojno zasopano na razstavi v Barceloni. Tu ne gre za posameznika, ampak gre za tisoče naših čipk a-ric, ki si same nemorejo delati reklame v Inozemstvu za svoje solidno blago. Apeliramo tu na oddelek za zunanlo trgovino pri ministrstvu trgovine in industrije, da posveti temu vprašanju vso pozornost. Ljubljana se je dostojno pripravila za razstavo svoiega najbolj razširjenega domačega obrta in potrebno je, da se tudi polteno razstavi. Mariana Hainischeva • Tudi Slovenke se je moramo spomtnlatl s spoštovanjem. Izredna lepotica je bila v mladosti, te dni je slavila svojo 90 letnico. Ko se jI je po mnogih poizkusih posrečilo, i da je združila avstrijska ženska društva različnih narodnosti v nadstrankarsko in : mednarodno Zvezo avstrijskih ženskih društev, ie tudi naše Splošno žensko društvo . v Ljubljani pristopilo tei zvezi. Njeno pred- Žena za zeno Pod tem geslom je telovadno kulturno društvo »Atena< v Ljubljani začelo pred dvemi leti izdajati belo-modro knjižnico. Knjige, katerih avtorice so izključno žene. Doslej je izšlo osem knjig v tei založbi in sicer šest beletrisfičnih. ena znanstvena in ena gospodinjska, odnosno kuharska knjiga Kot prva knjiga so izšle »Pravljice o Graiu« po francoskih virih posedala naši mladini Anka Nikoličeva. Prva naklada te knjige je baje že pošla in se založništvo Atena pripravlja na drugo izdajo iste. Ja tem je sledila druga knjiag »O kres-nlčku, ki Je izgubil lučko«, spisala Marija Jezernikova Ttretja knjiga »Tri pravljice«. — Spisala Marija Jezernikova, Četrta knjiga »Vladka, Mltka In Mira« — spisala Zofka Kvedrova. Peta knjiga »Mladi rod za god«. Spisala Marija Grošlieva. Knjižica vsebuie drobne verze za malčke za godovne prilike v družini. šoli in prijateljstvu. Šesta knjiga je »Na Gorenščem je fletno« ▼ kateri podaja popularna pisateljica Ma-nica Komanova razne šege in navade, ki so ukoreninjene med goreiskltn ljudstvo™, ki prebiva v smeri St. Vida nad Ljubljano, pa tja gori do meje naše divne Gorenšče. Manica pripoveduje živahno in zabavno. Sedma knjiga »Zgodovinski razvoj estetskih problemov. Spisala dr. Alma Sodnikova. Osma knjiga »Iz francoske kuhinje*. Priredila za naše razmere Marija Moravčeva. — Vsebuje ta knjiga nad 1000 kuharskih receptov in pripombe o serviranju. Te knjige se naročajo pri Društvu »Atena« v Ljubljani, Palača Ljublj. kreditne banke, dobe se pa tudi pri tiskovni zadrugi, Prešernova, 54. sednico smo kmaiu spoznale kot Izredno objektivno, bistro ženo širokega obzorja in nad vse plemenitega srca. Kadar sem kot tajnica Splošnega žen. društva potrebovala v feminističnih ali kulturnih vprašanjih pojasnil, svčta ali poduka, sem se obračala na predsednico Hainischevo. Vselej mi je lastnoročno iiiibeznivo odgovorila. Topla, a trezna in modra je bila vsaka njena pobuda L 1903.. ko ie bila na Dunaju II. glavna skupščina Avstr. žen. zveze, so bile tudi Slovenke, na čeiu jim naša predsednica, ga. Pranja Ta\ carjeva, gostje predsednice Hai-niseheve. Tako smo se pod vodstvom Hainischeve v Avstrijski ženski zvezi včlanjena nemška, češka, poljska in slovenska društva v polni harmoniji zavzemala za žensko volilno pravico. za napredek na polju šolstva, socialnega skrbstva I. dr., vlagale na drž. zbor peticije, spomenice in predloge vse do svetovne vojne. Mariana Hainischeva ]e od 1. 1870 središče vsega široko zasnovanega in z uspehi kronanega avstr ženskega pokreta. Kot prepričevalna govornica, predavateljica, inicijativna novinarka, izvrstna organiza-torica. polna prave ženske toplote in vztrajnosti ie znala pridobivati k:;kor nobena druga Prva je zahtevala pravico, da sme 'udi ženska mladina posečati srednie šole: z vso gorečnostjo se ie zavzemala, naj se odpro tudi avstr ženam vse fakultete na vseučiliščih In tudi to ie dosegla! Zmagovala pa ni z orožjem ostrih besed, nego z blagostjo in logiko M. Hainischeva ie žena. ki noče poznati razlik niti narodov niti strank, nego .'e iskala vedno le skupnosti, človečanstva Dasi po rojstvu in prepričanju Nemka, 'e njena velika dnša ljubila in ljub: žene in deco vsega sveta. 2e 1. 1*99. ie z veliko aktivnostjo nastopila na kongresu Mednarodne ženske zveze v Londonu in je s svoiimi globokimi razrnotrivanji opozorila zborovalke vsega sveta nase. Poslej se ie skoraj redno udeleževala kongresov M. 2. Z »Sreča mojega pestro živahnega življenja ie bilo delo in ljubezen«, je dejala te dni o sebi... »Lahko se^m zadovoljna; na vseh poljih socijalnega dela sem delovala in to mi je v posebno veselje — lahko gledam uspehe svojega delovanja Jolstvo. odgoja. pravice žene v javnosti, to in še marsikaj je bilo polje moiega dela pred vojno. Potem sem se pogrezala v delo za svetovni mir in za dobrodelnost: ženam Avstrije in vsega sveta bi bila rada pomagala. Enakopravnost moža in žene sem zahtevala, ničesar drugega. Strastna eman-cipiranka nisem nikoli bila. saj sem preveč ljubila svojega očeta, svojega moža in svoja sina. V življenju sem storila le svojo dolžnost in sem bila sarno dobra žena.« Jubilantka je mati prvega predsednika avstrijske republike. Bila je srečna žena, živela je vedno v dobrih razmerah, potrebovala in zahtevala ni torei nikoli ničesar Z2se, nego je delala vse svoie življenje le za druge. Danes gleda lahko s ponosom na svoje uspehov bogato, vsemu ženstvu koristno delo. Tudi nam je bila dobra ter nas je vzpodbujala; zato smo ji Slovenke hvaležne. Mlnka Govekarjeva to v pravem času ceniti. Kje je vse to? Oče mi je umrl. Jaz sem se starala. Vse, kar mi je ugajalo, mi laskalo, mi polnilo srce z nadami, misli na srečo, zaljubljene besede, vse to je ostalo samo spomin. Pred sabo zrem pusto in samotno cesto, ki pelje v temno praznoto. nikjer ob nji ni žive duše.,.. Zvonček na vratih je zapel. Peter Sergjejič je prišel. Ce gledam pozimi gola drevesa, se spomnim, da so v poletju zame zelenela in šepetam: »O moji dragi!« In če vidim ljudi, s katerimi sem preživela svoo mladost, mi je žalostno in toplo pri srcu, in šepetam: »Oj, moji dragi!« Peter Sergjejič je bil na priprošnjo mojega očeta že davno premeščen v mesto. Je nekoliko postaran in sključen. Ne govori več o ljubezni in se ne šali več. S svojim poklicem je sa-dovoljen. trpi na razoračanju in je naveličan življenja. Sedel je h kaminu in molče zrl v ogenj... Ker nisem vedela drugega, sem ga vprašala: »Kako je kaj?« »Tako, tako,« je odgovorit... In zopet molk. Odsev ugašajočega ognja v kaminu je hušknil čez njegov otožni obraz. Hipoma mi Je stopila prošlost pred pči Kakor pod vdarcem so se mi stre- sla ramena, glava mi je klonila in bridko sem zaihtela. Neznosno mi je bilo žal sebe in bilo mi je žal tega moža. Strastno sem zahrepenela po vsem, kar je minulo, a se več ne povrne. Nič več nisem mislila na to, da sem bogata in odlična, bridko sem zaihtela: »Moj Bog jnoj Bog! Življenje je izgreše-no!« On pa Je mirno obsedel ln molčal. Ni rekel: »Ne plakajte!« Razumel je, da je prišel čas. da moram plakati. Čutila sem da se mu smilim, tudi on se je meni smilil, a istočasno sem bila ogorčena nad tem plahim Človekom, ki me ni znal privezati nase. Ko sem ga spravila do veže, se mi je zdelo, da si namenoma oblači kožuh počasi. Dvakrat mi ie molče poljubil roko in mi dolgo zrl v objokani obraz. Zdelo se mi je. da mu je v mislih ona davna nevihta, ploha, najin smeh in moi tedanji obraz. Rad bi mi bil nekaj rekel in bi bi! tega, kar bi mi bil rekel, vesel, toda molčal je Strese! je z glavo, mi krepko stisnil roko in odšel. Bog ž njim! Ko sem se vrnila v sobo, sem sedla h kaminu. Žerjavica se je pepelih in vgašala. Mraz e tiščal na okna in buria je tulila okrog voglov... Služkinša je vstopila in me poklicala, kajti mislila je. da sem zaspala. Velikonočna miza Kakor Božič tako nalaga tudi Velika noč gospodinji posebne naioge in skrb za ugod* je njene družine ob teh praznikih. Dom je ves presnažen. Ze ves veliki te« dem in še prej se vrši veliko zračenje in snaženje. Izprašena in prezračena je po steljnina. Ometene so stene, umita so okna, vrata in šipe. Vse je oprano in zli« kano. Po miznih postavkih se šopiri prvo spomladansko cvetje in v kuhinji diši po orehih in medu, po cimetu, citronah in oranžah. Po gnjati in poticah. Velikonočna miza je pogrnjena t bleste« čim belim prtum aii vezenim z motivi iz »pomladanske narave. Sredi mize je širo« ka, plitva košarica ali krožnik. Sredi tega vaza z mačicami. V košarici okrog vaze so razloženi raznobarvni piruhi, med piru« hi male lončene posodice s trobenticami in žefranom. Na enem krožniku je narezana gnjat s hrenom, garnirana z na polovico prerezanimi kuhanimi jajci, (piruhi) in aspikom. Na drugem krožniku je velikonočno pe» clvo, v skodelicah čaj. — To *o zajtrk. Obed za velikonočno nedeljo: Zelenjav« na ali ragu.juha. Puding z gnjatio ali ocvr« te gnjatne rezine. Pečenka s solato. Potica. Vkuhano sadje. Oranže. Črna kava. i 1 § Masiranje s Cržme Simon ie za obraz božanje. Ker ni ne su&a ne mastna nego popoinoma voljna, naglo prodre v kožne znojnice. CRtME SIMON oživlja vrhnji del kože, ie napravi voljno in povzdigne naravni lesk vaše polti. Kačin uporabe: Razgrnite jo po še mokri koži potem, ko ste napravili toaleto. Masirajte nalahno, da prodre v znojnice, potem pa osušite z brizačo. PUDER & MILO SIMON - PAPJS Gospodinjski nasveti POSODO IZ ALUMINIJA ne umivaj v sodasti vodi. Topla voda. milo in droban pesek jo očistita najlepše, da ostane svetla, kakor nova. V sodi počrai Ako je posoda zelo mastna, jo obriši prej z časopisnim pa» pirjem. predno jo umiieš. Ako je počrnela od sodaste vode, postane zopet bela. ako skuhaš v nji jabolka ali tudi če prevreš v nji jabolčne olupke. Najlepše pa se obeli, ako kuhaš v nji sveže paradižnike. ŠTEDILNTKOVO PLOŠČO snBži z ste. klenim papirjem Kadar jo umiješ. jo na. maži z kožo od slanine in dobro odrgni z krpo. OKNA UMIVAMO z rarnimi pripo« močki. Predvsem jih ne umivaj, ktidar soin« ce sije vunje. sicer izgubi steklo lesk m po-stane momo Zelo zamazana okna osnaži najprej t časopisnim papiriro, ki ga zmes čkaš v krpo Lahko ga nekoliko ovlažiš Ko jc s tem steklo deloma osna/eno, vzemi mehko krpo. namoči io v mlačno vodo, ka» teri priliješ nekaj kapljic gorivnega špirita, precej trdo ožmi in zmij šipe. potem pa zbriši do čistega z drugo suho krpo. a ne vzemi take. ki pušča vlaknice Okvirje od oken je dobro vsaj dvakrat na lefo prep"^ jiti 7. lanenim oljem, da ie njih barva od* pornejša proti »lagi in premočni solnčni vročini. CVETJE V VAZAH ostane delj časa sveže, če med vodo. katero moraš dnevno premeniti, pnliješ nekoliko kisa, aii pride« neš nekoliko kuhinjske soli. Pa tudi slad« korna voda ohrani cvetje v vazah dolgo časa sveže. Osobiro popje vrtnic se v slad« komi vodi lepo razvije in dolgo cvete. Za ! nageljne se primeša približno 15% slad« korja, za vrtnice zadostuje i>—1tavimo na hladno, da se ponovno strdi. Se prej ga lahko barvamo s pesno vodo ali košenilijo. Če hočemo sspik prihraniti, ga nalijemo v primerno posodo, in ko se strdi. ulijemo nanj za pest debelo kimerola ali kake dru» ge maščobe in postavimo na hladno Tako ga ohranimo le za kratek čas (1 teden), za cialjšo dobo ga pa nalijemo v steklenice (ne do vrha), zavežemo s pergamentom, v sopari dobro prrevremo (pri S5 stop.). Hra= nirno ga na hladnem. Rlbfi aspik V lomeč denemo zelenjave in dišave kot pri mesnem aspiku, veliko ribjih glav in nekaj rib. ki imaio mnogo kosti. Nato za» lijemo z vodo kakor zgoraj in pridenemo nekoliko kisa m vina Ko vre kake po! ure (in se glave razkuhajo), precedimo in oči« stirno kakor mesni a-spik Če je premehak, pridenemo pred čiščenjem par lističev raz» topljene želatine. Ako ga čistimo s celim jajcem, postane rumen, čiščen z beljakom, postane bel. Vlaganje v aspik V poljuben obod (smin hrbet, piškotno obliko, ribo. itd.) vlijemo nekoliko čistega aspika. obložimo dno s trdo kuhanimi jajci. zelenim petršiljem itd Ko se na po! str« di. naložimo na to svinjske zarebmice, rib« jega mesa. rake ali svinjska jetra m zali« jemo zopet z aspikom. da pokriva čez in čez ter postavimo na hladno, da se strdi. Pred serviranjem vtaknemo model za hip v vročo vodo in zvrnemo na ploščo*. Kraljevska Jajca V slan, okisan krop zoiiemo jajca dru« gega za drugim previdno, da se rumenjak ne razlije. Med tem zagrinjamo z žlico be» Ijak čez rumenjak, da ostane v »Tedini. Ko se beljak med vrenjem strdi m ostane ni« menjak v sredini še mehak, jih poberemo s penovko na cednik, da se odteče jo in ohla« de. Nato jih povaljamo v raztepenem so« Ijenem jajcu in finih drobtinicah ter ocvre« mo na razbeljeni masti svetlorumeno. Čim mehkejši je rumenjak, tim finejša je jed. Potresemo jih s parmezanom in servjramo s paradižnikovo omako. Nekoliko o krompirju če vodi, v kateri kuhaš krompir, dodaj ščepec žganega apna, ima krompir boljši oku«. Da se krompir enakomerno skuha in ne razkuha, dodaj vodi nekoliko aoli ali kisa Kuhan krompir hitreje olupil če kuha« nega in odcejenega obiiješ z mrzlo vodo. Voden krompir izboljšaš, da je bolj suh in mokast, ako ga razprostreš ob gorki pe» či ali ob štedilniku. Voda izhlapi iz njega in krompir pridobi na okusu. Krompirjevi olupki so za marsikaj po« rabni v gospodinjstvu: 1. kot primes kurji plčt; Z kot izredno dobro maziino sredstvo za razne predmete v gospodinjstvu, vsled špi« rita. ki ga vsebujejo. Olupke se opere in prekuha. Ta krop služi posebno dobro za umivanje steklenih predmetov, kozarcev, kristalnih krožnikov, skled, zrcal in šip. S to vodo snažiš tudi lončene peči, pečnice pri štedilniku tn svetlo lakirano pohištvo. Pribor osnaži vseh madežev od jedil Po« sodo, y kateri si kuhala kako barvilo, do« bro očistiš, ako prekuhaš v nji krompirje« ve oltrpke. Kako snažimo snežke in galoše Snežke ln galoše po vsaki rabi dobro osna-žirro s krtačo. Zasušeno blato odstranimo z vlažno krpo. nikoli z nožem strgati. Pote™ izbrišimo s krpo,, ki io namočimo v petro-'eju. Male razpoke popravimo lahko sam). V drogeriii kupimo nekoliko kavčuka, ga razstopiimo v petroleiu, da postane gosta kašnata zmes Obnvalo na to na pokvarjenem mestu ogTe'emo ter z raztopljenim kavčukom zamažemo. Ko se posuli, zama-Žemo ponovno In ko je zopet suho, lahko obuvalo zopet rabimo Snežke ln galoše branimo preko poletj« na sledeči način. Predvsem jih je temeljito osnažiti. znotraj in zunaj. Okrtačitno jih najprej na suho, potem pa še z mokro krpo zbrišemo. Ko so dobro osušene se jih na-drgne s krpo namočeno v petroleju, to se zbriše z mehko, volneno krpo. Potem pa se iih namaže r,a tenko z glicerinom. Glicerin obvaruje namreč gumi, da ne razpoka. Vanje natlačimo zmečkanega časopisnega pa-| piria, da se r.e pokvari oblika. Zavijemo j iih v mehak papir aii mehko krpo, denemo i v škatl.io in hranimo čez poletje. Pred muzejem Nlko čaka Vero, kot vedno pred Trarejesu edem tednov se imata rada. Tekom teh sed mih tednov še ni nikoli deževalo. Pozabila sla na slabo vreme. Trg pred muzejem je prikladen samo za lepo vreme. Vera je dražestna. Ima le eno napako — netočna je. Prav za prav to ni napaka, saj so točna le nelepa dekleta. Lepa vedo, da ničesar ne zamude. Ce je pa Niko netočen, je Vera zelo razžaljena. Za danes je dogovorjeno, da se snldeta po četrti uri pred muzejem. Pričenja deževati. Niko stopa gori in doli. Pet in štirideset minut je čez četrto uro. Pbha. Mnogo malih, vitkih deklet hiti mimo njega, a nobena ni Vera. Ob petih tri in trideset pristo-pica. Vroč pojmb. Nato pravi on potrto: »Čakati sem te mora! tri in devetdeset minut.« Vera užaljena: »Sekund nisi zraču-nal?« — »Zmenila sva se, da se sestaneva po četrti uri< je dejal tiho. »Nu. da, saj sem dejala da pridem po četrti.« — »A sedaj je Pet tri in. trideset ljubica!« — »Saj ie pet in trideset po četrti uri.« Tega ji ne more nihče zan:kati. prav ima. On bi i! sicer rad razložil, da je tu vendar razlika, a ona ga prekine: »Ali naj še dolgo stojim na dežju in poslušam tvoje pridige? Nič srca nimaš zame. Ze sestanki pred tem neumnim muzejem. Tako daleč imam! In ti me naročil še v takem dežju!« Saj nisem vedel, da bo deževalo. Doslej n?ma ni bilo treba iskati strehe« — »A mora! bi poskrbeti za to. Časopisi že tri dni pišejo, da nastopi deževno vreme.« »Ne berem vremenskih poročii.c — »Pa bi jih moral. Sebičnež! Kdor ima nevesto ima dolžnosti.« Brezdvomno. danes je Vera nataknjena. — »Tam-le je kavarna. Vera, stopiva notri«. — »Temu pravi? ti »tam-le«, pa ie najmanj sto korakov daleč Ze itak imam vodo v čevljih!« — »Kal nai torej storiva?« vpraša on. »Avto pokliči, da se odpeljem domov.« — »Ti hočeS že domov?« — »Seveda. Moram si vendar menjati čevlje. Najenostavnejšega ne razume.« — »AH te bom smel počakati spodaj v avtu?« — »Ce se ti ljubi!« — »Vera, aH me nimaš nič več rada?« — »Kako moreš sredi dežja tako neumno vprašati? Veš, da sem vsa premočena, pa še hočeš ljubezensko prisego, namesto da bi poklical avto.« — »Oprosti!« Niko stopi preko ceste. Išče z očmi, nfiejer voza. Stopi za vogel. Cele četrt ure ga nI nazaj. Končno se pripelje. Vera je jezna. A tudi Niko. Medtem je bi! premislil njeno vedenje. Sedita drug poleg drugega. Ona ga pogleda od strani: »Zakaj si naenkrat siten?« Nič odgovora. — »Kaj sem ti pa storila?« — Molk. — Ona prične tiho fhteti. Ne učinkuje. Zaihtl na glas. On se ne gane. »Zakai pa me nimaš več rad?« se ona ustraši in se dotakne njegove roke. On se odmakne in gleda naravnost predse. — Gr-I do si ravnala z mano.« — »Jaz s tabo? AH i sem |az tebe pustila stati v dežju ali ti me-| ne?« — On ne odgovori. Kaj bi govorila, si misli Vera, usta imamo še za nekaj drugega. In ga poljubi. On se obrne v stran. — »Tedaj ie vse končano?« vpraša ona. On pokima. Kako more le tako mirno' sedeti in molčati! Vera ne prenese molka. »Sovražim te!« zasika. — »Danes sem to že opazil,» pravi on. Dež ponehuje. Zlat pas se širi čei nebo. Vera stisne male pesti. »Znebil bj se m« rad! Najbrž Imaš drugo! K njej sedaj nameravaš! A jaz ostanem pri tebi. Ne dam se tako pahniti proč, ne!« Avto se ustavi. Izstopita. Niko plača Šoferju. Stojita na cesti. »Ali smem odpreti vežna vrata?« vpraša Niko s hladno uljud-nostjo. — »Ne zdaj ostanem pri tebi!« — »Saj si hotela menjati čevlje!« — »Ni več potrebno!« — »Ali si izjokala vodo iz čevljev?« — »Nikar ne brii norcev!« — »AH bova še dolgo tu stala?« — »Saj tudi lahko hodiva, solnce že sije!« — »Od te strani te nisem poznal. Vera. — »Od katere strani?« — »Od zlobne.« — Ona molči čudno dolgo. Niko Jo pogleda od strani: Po njenem licu se prekopicavajo solze. »Nu, nu.« jo tolaži. — »Hitro me primi pod roko. sicer bodo ljudje mislili, da sva se sprla.« pravi ona. Prime jo pod roko. Ona se stisne k nJemu »Glej, vse to zaradi tega, ker me naročil pred ta neumni muzej.« — »Kaj Ima muzej s tem skupnega?« — »Nu, neka) že.« On molči, ve, da mora Vera Imeti nekoga, na kogar zvali vso krivdo. Nebo Je Jasno, krasen Jasen dan. Roko ▼ roki se priSetata r sladkem pomenkovanju pred muzej, od koder sta se pred kratko uro odpeljala mo« kra in nesrečna. »JUTRO* It T5 21 Sobota, JO. ITL 1939 BBOOJfAfc. 'MiMi. mmogt bsla6*i ■ »afc«'« Uf^u. tesin-Ka. —|n- aosrc-kažaoCTi, prt)a*«ii*«* ■ i »Oi', rvtai Jrajsstr, «edo Ju® taaoe k L p*i po<»čaasn:4** K« ""» t* iltUHikt L T S»C(tr»->s: potki ar«- tca Patrc-rid I* «g» oral*. A^rr«« « Jfcm Jt*«***. Prr* Otrvte* ■ rr«i4e Oa&*. « I c* >. I, >ar P»«*» K*»- •A te Hariborai *ad*fc! » ' ftfitmti Oo«jfc-5«4. !®or Zapne * Marjan fortfflfc te * h&i Wsč s Zba- ivn pr! PtoBCara*. Mtesu Hrancv * Krtfa pti Jane« Lov©ta a Loifc*«« ?c» ČaNr b Tre+>wiea. Jc-*1S> Arih te Podkoreaa, Vtafeo Ss J»ees te Loda pri 5?Y«»nao*fiata »i 6o4tM«a ija&Ak Stara««« te 3*. J"** J. 5-te Lovto ■ tIBD«*. Cvraf* iadraea, *Ksf®S «« ra<*ooo«tia T tetaOrn. ««» a*«t«!S- fnagfti: pofear^dr&I Vfct* a Ce«* m L tL \ygcM Kjcf*« s UtfbBai>«. Ivo K«S te UbUhti. rr»jKŽ Kojšri % <>.i> & |r ta DoMek K M--*tati«iS»» a l«tlo° * ^.*jmna Rov*«* cmtrsfti cminiSi« IMUH to ero4t«3ir.« t Pirott: Karadn* »vr« s»a«») Pran* Ohritak BOvas^ S^r«-: »Mi (2M»® noK). pr< Rr«««»), 'swi J«atk). .»Ar« iMtf r% roma l^v BnnriiJ. Ateji BcniMOM ^Mik Brv« « &S"« « Btorrtea) ZEML«. nluaotM psajarA« -rMirBfp 4afcž«nH S teootett« »u*«: 04C« lH*» Antoi Srf-iirs* tVuar^ii, Ri«S->i« stvon rt'ji«rse-io« ob Drwvf). tffto««), K»a iMart- terK Ute« Transi tMedffcs), rr&M: Pr»«Jc IrM. *t?«t £e». Msll <«b Dra-vi), Ak* JcKScr ^»»nit-e). KM OSMS (L^JMIIM), lor« FS«k Stoi te Ue Skrt &m*n>t pri J«tt&k). CUP«UA- Vrnit granftt feete 5»ia «icv« podoflcJr-io« » Cuprjl: Pti« J*»c*3e (Krunnc), JoA* P«*»« Sjjsaj, Lato (M«ec>, Kc*u-»d Leiei (S«. m BSTOU. »wn* T IkM* »rftoo ;«HJt »»Hkcooto« prunki a r Acraovlot! Prwo»o E>o4f»o(vt (OiK), R-jiio« Trla« t£«tec). rr»«y> iMbotoo* (Vc)no Kc«ro*« Km Dofros CrtiacO, Ma-t«rvi 2buM«r (Xa«ma g^rSca). Jolef D^ton*« (Lavcrca), Davorfci Trs(«<*t (JvstpfkoTrcO, Milu Pehar CBreacJ«) te Pr«a>o Cvtrte (St. Lenart aMi U4fctrn) MrTOflU A. TiMa h««« te ide-tcOTi, onanoem te »oroMiri (Ribnica u Po*.). Stefa« Krud«r (SVo^. Btoori-ca), Masmažt, Joi« PV->-nfi. Sift^to So- tar, RudoS K<>ot>A, Janea Suma*. Jafoofc Kc*-fiii, Btmand Ro^aniaB, Joie Aifei^pfler ta Ptx?. teT po- »rt-rwr Prane (Jcilca), De*wvc Prane » Demi« Peler (RidovIJtca). Ro-4* Ar*.-« (iSsar* VrfmiVa). Bopvrrd Kc«l, č-er-nrv Praofto m fltmiSe* PTanic (Trbovfl«), Str-rrSa Px*tijo (Totrlict pri Novem nwstti) !n Ja-e>;<1ic (W* (Maribor). DŽCMAJUJA.. »funti te otij&c p« (Kotle). Kan LokamHi (liottder- s*ce), Jan«« Po<«ete (Biiie) Prane Mobcvri« (Be-rrsnsiel kaJor« te naš« sfahM posSaJe M«4e- krvae K«ti Oifii is Too« Kobal«. KUMBOR. Vesele prasni« he*s vsem i n mamlcans ta o£c«vtn, pri)ate- te manoem, posebno pa ratlm siovejiskim itovenaU )an>Se. »trciniki ta 18 raasreda momainž^e soro-js« k>4« * Knentio««. MareAiftl: Vladtok Prancbetti GLiob-tan-a), Est«(? Vebw (Jt-ienJoi-f tlim«), Pav^ov-C±i Arton (BoTOvnica); eojeoci: Mehora MIJo4, Rup»r3! Pranfo. 5ejS»n te Viadlmk Leafak (Kč-Čevfle), SSroiir Anton ©»mfca na Pot;.). Koiaf Ksroi' (VerJej pri UflKmerB). JetaiOte Bc«o*ak »tcfiea pri L^uUtiaal), fttejak Rcnau. iTVaviik). Pr«4c Teodor (Postane). Koipiisirt iMeKbtu). Rotibc Ajitoo iCcrimct), Kapric* AAoJi (Ra»vo< prt Kr-Jbom), BUievrt Citvtc (Brežice), Vat*ar .Alo^i JiutTC«. K«caUr4 ta reo£Da Vtaioo Serama. Jo*« Motoor. Kar« T<4».v*t, Aatm Krek. Martin Z'V> aoc, Meni* RaiJiek, Jakoto J«4«, Mitiad Donkk, MkH AiK, Vid OadHar. Praoc Bevec. A-iote PuKovrt ta Piaitc BcrsaM. ■ Bifcfiaroke okolic«. KOCAME. Vtaeic v^oooAm pramrtt« lete/o ».V/NcroJa faacže oeoiobi, &hiie« v okota Ko-tic ca )usu naie pr«'lM>« dociiovln« ob boi«ar-shi granici, »volan r^airietn. teatom, uattam, iiSKOia. i»««bao pa dekieto« — flka«ei]tca.n ►juKira*: laiul kap4afljl: Ka« Low*«. Akr)»'.i Lavrsba te VdJke Lok«, Jakob Soiar te St.o*bt. Prane KlemmCVt te Ljatomera,' AtoM Orei)«cc <3 Tu-nvska, Pavei K.?«. Prame Jakcb Svet, Ahm Pcis« ta Vsieottei &t«p'šaik. MANC1EUIXE3 (Francija). V«oci« rcfckoooiiK: pr taiiit v»etn iaotom ® dekletom t« *arte» Id jorodtiik.jm leiimo »krveoila taatjt te Man-cVak k Sk/vttitoadca SARAJEVO. Skovcnsfc Ut»t}e. poev, ^jA-iiafno *at-T*cfE ak^vcfafcim deiie-iom na{WpA« [»osdrav« ter to Mnr>o veseie vetfSkooo«inc praamik«: RuidoM Pavie«i (Trst), Jakob PcriX«r»i » Ajtt- ton P o rek (Ptwteka tort). MARIBOR. BciEitžrU na teuM T voJ^ boJ-bhi v Mar*»ovcoc«n. ® Slovenkam c*r.e> pflr«K"v £ vets-H reitJu-nočn« VuoAt. V'*ko Kura* (2 j bruca prt SkcO Loki) Prane Zerko (Klek, Trt»v-5«), Praoe Aantoro-Ž (Devica Martia r Polju). Kan Oblak S« JoS« Vrhnfid), K«c Rozinac (BTesr.ica 5tjroDo Atimo. t irioJek Miiaa po®dra«vt)a v«« OJRNOVlC. Vesele re-?ko»«o4i« pramrtt« tek vsean jlovcnstem lantora ta dejlctetosn, prsebno pa prVJaiiel^catn »Junra«, sioveejajd mornar)! Strojne loi« v OjenorNida; narednak MudornaU Zdravko CTrbcvtJe) ta roj^ncl dekMiCarH mornarji I. ta.: Rihar Ko (St. VM nad UubBano), Cerar Janko (SkoflDiica), Par.* Prsne (Zaio*), Pk-vrA Praok> (Zagon)«), V«>!i4n«rc Jtii* (Skot-ja Lok«), Koal Bow.«tnil (TrtioviHi. Poiak Pra-njo (Crtje), ttudokjfe Afitrm 'Mo-vo nieano), ?it«-fanfiiC Mihaei (KoCe-vje;. Oort« Vlade (Dobru- damon«), Ooeoek AJu» IKrteo), VJmtmoc Roma« (KraoU. P«*« Rado tUub£,ana), tVovM Prane (Cekje). Pran« V**«« (/rtaribur), Over-HM« Stan« OBrteUta) ta Jurete Ciril (St. V«d aad LnfcCano) DIVUUE PSI »PUTU .Jocra. letHo v««c)« prastlka te ?ir- i»r» A>vwakl r >ona &«SroaA-a>ccs.ia r Dt- vutaH: naredn:k Stante Berto«c<4 n uiumarfl I. ki. Milan Se-iula (Kran;), LVa»j ftoiai (Sko»}a Loka), Prane Burser (l^uM-ana), Ustm Medec (Bc*urW< - Cerkrjca), Srankc Puct« pri Ribnici), Edvard Ckotter ®;bi-.to«). -hi*« Prane U larnA (M»-nbor). Vlkir* Kaita Wtr«jor), Ka« Sekere4 iJCartcvao). D-JUa Botnvit ®led\. Pno* PtAt (Zacrcb). PAVLEftlNa. St>vwW aaba>»io« m t juirvts krajih, lelijc rsm JfctiteCern ta S-tat«191carn »Jucra« veaeie veHtronočn« prasni«. Aiote Bn^ak. Ka« S«ckcrvec, Jekob ta Prane P»>jtr.te_ OS1JEK. Vesel« ta vedM vran*« mo brafccm ta bra& am »JiKra«, vsesa taoioin ta d»klenore leiljc «orcn$5iu !antie, pri bos- 6eti v Osjeicn: A.ndrej Koae« (Bled). Jaka Reo« (Oorj«), Leopo*d Mark«! (Jesenic«), Kan KoiSa Otrsnj), Piane tlatrier. Prane Voli-Jik (2abmica), Pavel Križr.er (SorsSiSie), Janei Kjišfle (Pesnic*), P:tnc Sir& (S-Jihai. Manlc Stempihar (Sv. Jakob). JemeS 0»e4| (Votle). Ciril Palko (Cerict)«). Kar«« Kača/. Kan ttat«eni •Jutra«, *ariem. braionv, iesmran. »rančem, po-achoo pa le vserr. »Icvecsfcten d«kiV«>m. Kaa Koa. Rudolf LiAtd, Ludvik Kovali, JoAko R&v^čelu Rifiri Kooat, Praji Upov^ek, Štela« Strta«. DIVITUE. Ve»4-»« praanrik« telijo vB«r. stoversAjim dekletom In fan«.otn » »tojesa Jadrana SUovmcš hWro«vŠ!atičair1i II! ki: Strem Joie (Zvžembet*). Rebolj Vfetao (Ljub-IJjma), BoBjar Pranoe (Do»ažal<), fcmer Rajire (Lj-^fna). SeOnc VTadr Oe»f«r!os). Cerer n« 'Ksmrt^k). Tafek Dra«o (Hrastnik). EirvAS (Maribor). Majnik Zdirsvkc (2lri). Oer-bee Kan (MeoteJ). Vidinoj Ralko, M Sfer Ro-do« tn Brsefiak Ljtibc (LjubSiana) ter icrtarr Prane« (Rltmca). DAMNJANE. Vmtb jrfla*e*eai, maooeen te »lankam ftiim domov!?« kakor tudS aredniiitva > Jut*« po411Jamo potdrav« k vefkonočrtm prainiflooci oroinlki 4«™jari&kt st»n!c«, prisren-s«e 6we: aarednJk !!. ki Kau Jenko, pedna-rednik Ivan Jo«, kspiar^a: Ka« Vesel ta /Jotzi Oataoek BAAL.BEK (b-aocoska tt&ks legija). Stovcnofki le«lfjna{* trar.co^ke armtije r Baaibekis r Slrljt voifimo vnem sfc-venakim dekletom ta stiancesn vtseJe ve'fkor,o6ne prainike, ieleč jim it mrx>-Eo let ndra^a in treic na dotna^ ®rti}< službovank r tnf-ski lerK, nakar »< bomo t mnogimi soominl na »EK barre doflv^iale vrt!«li bovc^ dorttov. Za vaa. eespod vrotvA. pri?atam slSko aaie tar-ta posnetek razvalin koiosaltiesa Rare^a nogavice lh(9Ort naftrašce^*, 13 nakene«šei Jwttrov*ta iMivOa. I Jotec»9tor«o«kte» poante*. vo®. AJofcJJ OiiiAt, Jakob Soder.ak ta PtwK» Žerjav, 8./1. Lecoa fUtsi^er «1. Comp«3Z*a S. P. 606/43. Syria. CA REVO SELa Prr*r««, r »retfn* te rrt fitUteHl »JiKTa« v«aiuoaomrn«. ki aa.a »eni (SaSeč od doma pnnafta drage aa vloa*. PotJjiroc n«! prterčn« pos*irtv« « St-Btno rr%Ht te »tint pramAn1 Sto* «a. ubod oflete«. Perr»var»vi Kadil Joda Lmvrlžar (Krenteka paraj, Prartjt P»v*a. .MIlan ZemBKI ta K«, Ko« tMarCJor), Aton Oar» ici rL^jW!ana - Mo««), aatfe?ti te kikoojn. prijMrfetn ta r>na®r«*in faicej« or-oir.-žk! r Silaxfl)a: Maka Praoioiek, K. <*<*d 1ML Mauraf Vnrif Pranja Seč»k. Laopo« Škodami, J. ŠLanttetf. A C*-ta Prane A«ibexo, trUmo prav ve3ei« te nbavc« »rEVrwčre p?»i.r..*kc rsema stgvvnskema narodia, po«M<*»£) ps dk^etom te funtom obfto plrbovl J«ms te Katt Jefer-i (Tičtoi most). Prane Rtnteo (Dobc-vec). Oabriei F*i«.ar (Rimske TooTloe). Jo** ?fc (IVlMt!, Ka« LfltonSf (I7dani mr>s*'>. Prane Vodovod (Zi>r)~ kxrrv»). Rudo* f*arnft. lena« Orrriel (RsfiienbtJnt). Scrnau Pr-aae (Zaivrija) te Kart Trbovt (Tirbovfll)«). zada}* azrro*. in tadi prwt>!lkov«n)a Wtth ▼ iara in po najnižjik cenah priporoma salan IHarliai Jeglič L jutKJaa*, SJomSKova aL 27. mu Dražba restavracijskega inventarja T ee*=atoSBr*t M Marrtooriča, Ksiivraitfli r RocaJfo Slatini, K »rode A« dne 8. »orOa 1929 ob 9. uri dopoldne Mr pt W aasterNB)« aa t ^rv«eortk «mm v RosaSkl MalM r«taw» Lata* ^otirscv«, perihi. cUtatao, arebrouoo ter IMin Timr raacarvT«clMa«, »«.-«• aroSfc« s kvhml^k« opremo f^Dt«, ai m prodate« r 9anr)a6, »c rs«it *xis>«1 eaoteai M ml Da iia.ot«—, PonJtH pod 1/1 imftii niteica« aa m Kr*kxx«u. m Ima adate tako« —»—■ uupM^k aa to^s »od oprav. fca«. A. 110/38 pri ofcraf- SovitM — S». O. Rotefii r Cefte. 40M-a Pri nakupe od 1000 kg Din 8"©0 2 : „ops D. D. U VELETRGOVINA UVOZ 1 IZVOZ ROBE 2HGRES 76« K rn z C p nuj bo! i dovrisnl «w«fiopbm papir trn »Bho Kopiranje z amonukom, ftirok 75 cm In 100 cm. — Prekaša vse dosedanje izdelke. Pabrikat L. Van dtr Grmten Venlo, Holland. Jugosi patent št 6024 «H2 4 ftamop^dfljat 2S Slovenijo jlova založba,tt^t £ nblfana | L l«. X., Telefon *t. 2793 Kostanj \n K fnin pločuls stalne nuinrilne e vsaki va^on sproti na ž ljo tud^ potom akr; d;tiva poimbno pri vs kem v č em denarnem zavodu Slovenije fss a ti/rd iskuSatirh priMirvodov: Petlerieva Elsa-pumada ta obraz tet zaSčito kože ta negovanje obraza, vrata in rok, prou solnčntm peiinsn. voiedavcem Itd., nadalje PeHerJeva Clsa-pomada rasu las. ta kožo glave, proti prhljaju, ispadaiiju las itd — 2 IonSka ene ali po en lonček od obeh pomad franko po pošti pri vnapre poslanih Din pr: lekarnarju Pelier. Stubica Donja. Eltatrg 245. Hrvatska Ako se po.Mje 48 Din vnaprej, i« [»riiloži le eno Pell&rjevo milo tdravja ta lepote »Elxa< MLADOSTNA LEPOTA NOVA KOtA OBRAZA - X »porabo meiiom bioJoft^k ruta dr Ltorraun- 4 Gl« , Harii — »Ajitngrnt d;w«iai Vati*, poslan« ot> ru T 10—U dneh pvailajeo itgu bij« m a» v»a m froba Kota. Ob; ai jjimiant- nt-ftro vrel ta meh«! a^aur pn mAjhuric iKroia. - SrrnJtuti Man« itt Din auecla cam« r neDadkriljivo ta o-.Utranitev velikih na^ak lena Velik« ^ube, groba ruliiirana. Mara is uvela kuia. maatnl rdet! ln ra meni maileli 11 te t prvan iluvvum izgubijo Po ljupljenja Jobtmo mla-lo ln gladko aoio — To blolu4ko rulkaneko »r»d«vo absolutno ni ll^ilHvo Garnitura raobu;« 6 preparatov. — Stane 186 Din PLU1D OB SBALT8 »>0VKLIA«. McHleraa ccomiMr fraoc koajnetui- aac^a r 6 minutah pokrije ree sapak« »brata. Ako «no imii^tnirani ali pa neaa-Joruljra • rvojlm obraaom radi rob. podoinjakov, podbiiii»»ti ali ofeneloatt. prevlecemo obras t Fiu* ukan »NoToiia« le ia & miaut j« len obrasa po-pravije« Obrai dobi rrojo netaoat poi&o« ln al a doMAl tegied Nenadomestljivo u vaooliM, (lada-lUAa, promenad«. — Stane SS Dia. LBPA, OKROGLA POU NA PRSA »o okraj v*aie dame Cr prar *o prva t« tako Jako takrtljena ln ri-»e6a. dobila bodo 1 upura bo .Lait ile Judo« iavi«lao bujnort. okropio-t in tr^ioet r sajkra^ecn iaeu 8S Din GOLO POWDBR, naJMealneJ« M«lo4kl an«l pade« Kakor 4ahak ae prUJnM nakenra «tora» Ur fa Ma astaa^a ta pikanta*^*. J"m» parfuaalraa. Pada? par aarileaMi« v raeia barkah. — Stane ti Dia CSNTIFOLIA, konaMltt! aarad, Zajrak JarlM^cra I — Zahtevajte br*a)a4oe ilantrirai« prospekta! Pomladanska obla£:la z« gospode in dame itdelme t>o ^.i!novei*^^ kroiih Hlo^if Lembar Spodnja Šlsk», Calovika eaata SS astna talo^a prvovrstnega angieškeipa in če Akega blaga. 3S72 Cenjenim odjemalcem vljudno sporočam, da tonam v zalogi krasno izbiro klobukom od 40 Din dalje Priporočam se za cenjena naročila ANICA BITENC Salou Pompadar F3orl]anska ulica 3 CENENO ČEŠKO PERJE 1 kf tevega o-pukkuega perja ?0 Din, napo4 t»k> 90 Ota. belo 100 Din boljS« 125 Din » 15C Dm. ;nehko kot pnb 200 «s !25 Dan. t»Ma .-rsta 175 D« Po4t«erva carine oro®to. proti po-v*et>B od <1)0 Din naprej poitnin« proato Vzorec lastool rilago se tud- zamen« 'O K-usrataiočr viamr na '.il Naročij <31110 aa Benedikt Sachael. Lober U. I. prt Plznu, CeSko»lova*ka - Po4cnr pc iiljk« i-abit«. i CeSkoiiovaikt v Jatoslavijo prt-iliino 10 dni 1 81 KAJ PRIPOVEDUJEJO BOLNrKI O >KALEFLUTDU«. Dr. E Rotvna Anglba. P.ooo Ona » *t«ltX' iutila Jtru5er>»« aeo< »stn« «o bite W*de net»restat>o Attmenje t očesih. omotico ta potrtost Sedaj »o (i simptomi ZiflMfc.« \t>at Punoje. Pranooska: »Po kmrtn rdrav(ea)a » .K A! P.l.UIDOM« »o prenehale bolečin« ta ir- ll-m«< »p^ri* od^fr-n reč Ssfa • V. Kraj. Sterdta (Poljska): »Moj tunučeni or- {aniZftTi di n dovotirvai da t)i Jrlai t« jedrtTi 'rt Srdal ps tfr idravllenln s -K Al P.P1 UIDOM. tem iope« v »tana. da delam kakor prej.« Ivan Rsdfcič. Prtteo: .Trpim aa »rcm. mato-Krvtiostt. trganju » kostfh tn tirnicah, glavobohi ■n omotici Začel sem lemati .KALPPLUID«; po ilem »e počim™ 'ako kot v»a* droi človek Moč m nI )c vmfla, apetM ta tamosavca« od-Hčna.« Bretpiačoo poMIcmo na*<»mar drtaHoo Ke- -atoro o »K AI.PPLUinU« z mnogobrojnim' cd-avni*kimi ripatovanfi holn-ikov Obrni« se te ia Beograd. etosff elet-tridnega toka ter popolnoma sarm)sto(JeE v pcshi-ievanja Dsesei-ovih motorjov, kakotr v obratovanju in vzdrževarjE celokupne centrale, omrežja teT vešč pop^avfi motorjev ia vseh vrst instalacij. Po enoletnem sfaSbovanJn s prejemki, kakor flb imajo državni zvaničnikii - pripravniki, se izbrani prosilec namesti kot stalni strojnik s pravicami, dolžnostmi m pra!©nr>-ki stalnih državnih zvaničnikov ter d-oi)! nasurskso stanovanje. svečavo in vodo, kakor tudi relurum ta kurjavo. Istočasijo se razpisujeta pri i&t elektrarni >n vodarni drve službi brezplačnih praktiknntov s orimerno predizobraztoo za opasano tivtfbo »trojnSka, b® katero bi prosilci moicli bite stalmo nameS-ieni t» preaefau zadovoljive triletne poizkasne službene dobe. Pnosilci naj prt podpisanem ž-iipans-r/v vk/t* »vooeroG-no pisane prošnje, ki jim nai dodajo dokazila, kakor jifa zahteva čL 12. itradniš ega zakon s do 15. aprila 1929. Županstvo mestne občtoe Kočevje, dsn 22. marc« 1929. _ Mestni župan: Lončar !>ao s. r. ---L------------------v ]Pra\kar izšlo! Založba Luč v Lfabljani )e tzdaJa prvo knSsre veHke povesd Martin Brbek Spisat Ivan Podr£aJ Knjl«a vsebuje povest flvUetila, potnfeane^a >a osramočenega z grehom Soveka, ki ne sme bita oče. čtgar krivda pa ne more izkoreniniti življenja njegovemu rtnu, kajti zakoni Prirode so močnejS od človeških postav in blodenj. Lepo opremljena knjiga obsega 120 strani tn stane samo 20 Din. Kdor naroči knjfao na spodnjem odrezku ia poitje istočasno denar, dobi knjigo poštnine prosto. (Odrezek nalepke na dopisnico!) Ta ngodnost velja samo za posameznike m le za naročila tekom 10 dni. ZALOŽBA LUC t Ljubljani PoStnl predal St V. ODREZEK ■ Podplsaaa pošftJaim 20 Dm za knjigo »Martin Brbek*. ki naj se mi pošitje poštnine prosto. Ime: BlvaffišSe: Uflca: _ Pošta: _ 4273-J a e i Jesenice - najmlajše mesto v Jugoslaviji Zgodovina, razvoj in življenje našega največjega industrijskega kraja Ob levero bregu pocfkorenske Save leže Jesenice z največjim kolodvorom m najbolj razvito industrijo v Sloveniji. Na severni strani se visoko pod nebom vleče dolgi greben Karavank (Kočna 1846 m, Golica 1836 m. Klek a>li Rožca 1736 m in Hruški vrh 1777 m). Preko te gorske skupine vodi več prelazov na Koroško: sedlo Kočne (1360 m), Suha (1434 m), Jekel in sedlo Rožce (1594 m). Na južni strani Jesenic ■e dviga skoraj navpično v nebo predgor« Je Julijskih alp. Mežaklja (1299 m), ki je izredno bogata na gozdovih, žal pa zlasti v rimskem času zaradi nje pogrešajo Jeseni, čani blagodejnih solnčnih žarkov. Skozi Jesenice vodi podkorenska cesta, ki se od« cepi od Ljubeljske ceste nad Naklom pri Kranju. Od Jesenic naprej vodi cesta proti Dovjem in Kranjski gori, nakar se pri vasi Podkoren povzpne čez sedlo v Avstrijo. 2e pred mnogimi stoletji je vodila čez to »edlo tovorna pot, za cesarja Karla VL pa •o zgradili tod državno cesto Leta 1813. ■o spravili Avstrijci čez korensko sedlo vorove in municijo za armado, ko so se umikali pred Francozi Cesta je bila zlasti prod graditvijo go« renjske (»Rudolfov e«) železnice zelo moč« no frekventna. Po njej se je vozil skoraj ves živež iz žitorodnih in tudi obmorskih krajev preko Gorenjske v alpske dežele bivSe Avstrije. Cesto skozi Jesenice na Koroško »o gradili že za časa Julija Cezar« Okrožni zdravnik dr. Fr. Kogoj aajstarejšl Jeseniški občinski odbornik po letih lo iunkcUl. ja leta 57. pred Kr., o čemur svedočl v Ziljski dolini v skalo vsekan napis: »G. J. Caesar viam inviam s. solert. et. impendis rotabilem redd.« V slovenščini bi se glasi« lo: »G. J. Cezar je po lastnih načrtih in na lastne stroške dal izpeljati to važno ce« sto.« Skozi Jesenice sta tudi potovala Sv. Ciril in Metod peš v svojo domovino — Moravsko. Jeseniški trg Je dobil svoje ime po eni verziji po potoku Jesenica, ki izvira tik pod zeleno Golico ter se 1 km zapadno od Je-wnic izliva v Savo, — po drugi verziji 5a po drevesu jesen, katerega je v okolici esenic obilo. Potok Jesenica goni sedem žag in mlinov, med njimi moderno žago 'n mizarsko delavnico g Čufarja, ter nekoliko nižje veliko žago lesnega industrijalca go« »poda dr. E. Rekarja. Zanimivo je Valvazorjevo poročilo (TIL 393) o Jesenicah: »V starih časih so bile fužine med Savo in Plavžom na Planini. Tam se je delalo v četrt in pol pečeh. Te peči omenja svoboščin sko pismo (Privite« gium). ki ga je izdal ortenburški grof Fri» derik na dan Sv. Jerneja, dne 24. avgusta 1381. 1. Ko so pa začeli gospodje iz rodo* vine Bucceleni z železarstvom na Savi in pozneje še na Plavžu, je začelo ono na Pla« mni ponehavati. Na planini Sv. Križ prebi« vajo sedaj le mali posestniki, drvarji, oglar« jI in vozniki S temi ljudmi je imel višji rudniški sodnik hude pravde leta 1636., ko »o bili podložniki knezov Eogenbers. Ko »e je leta 1641. rudniški sodnik na Planini Štefan Reisinger potegnil za Planince proti belopeškemu oskrbniku in prinese! knezu Eggenbergu pisano pritožbo planincev, ga Je dal knez »milostno« zapreti na ljubljan« »kem gradu.« Listina z dne 10. decembra 1792. nam poroča, da je poslal Ruard, lastnik fužin na Savi, višjemu rudarskemu uradu v Ljub« ljano poročilo o ustanovitvi fužin Prvotni ustanovitelji fužin okoli Jesenic so bili Ita lijani, ki so imeli doma že davno razvito železarsko obrt. Prišli so v naše kraje ne le z umom. temveč tudi s kapitalom. V dolini ob Savi so se Italijani najdalje za« drževali in ohranili, višje v hrib h pa so se pomešali med domače ljudstvo ter se med njim kmalu porazgubili. Prvega Bucceleni« Ja, kot lastnika plavža omenjajo v uradnih aktih že leta 1526. Bil je to Bernard Buc« celeni. doma iz Bergama na Italijanskem. Z'dal je graS-Mno na Savi in kupil leta 1538. od Ferdinanda I. pravico, da postavi na Sa« vi plavže. Tukaj Je bil tudi ftez reko Savo napravljen znameniti most na verige, ki ga je povodenj i. 1851. odnesla. Dalje se omenjajo kot gospodarji teh fužin 1. 1579. Santi Bucceleni, leta 1561. Orfej in leta 1600. Julij, za njkn Pavel in Oktavijan in leta 1633. Andrej. Nasledoval je Janez le» ta 1671. do 1690. in kot poslednji Oktavij Bucceleni, baron de Reichenberg, ki je biJ tudi ljubljanski prošt. Po nje mse imenuje opuščeni rudnik Reichenberg, ki se nahaja v podnožju Golice (Savske jame). Buccelenijem so delali pri železarstvu veliiko škodo domači in tuji trgovci, ki so hodili še po sedaj rabljenih in običajnih potih čez Julijske alpe. Bucceleniji so za« upali preveč blaga Italijanom in Korošcem, ki so se navadno po nakupu za vedno po sloviJi od Jesenic. Iz pritožb na graško ko« moro in pozneje na deželnega glavarja kranjskega Herberta VIII. Turjaškega, je razvidno, da je Buccelenije roparska dru« hal oblegala na njihovem lastnem gradu. Vzdrževali so zato močno stražo. Grad je bil utrjen in je imel tudi strelne line. Na« padi pa niso bili edini vzrok, da so ti go« spodje za vedno dogospodarili. 2iveli so tudi nad vse potratno, globoko so zlezli v dolgove zlasti v Trstu in Benetkah. Ti upniki so jih v začetku 18. stoletja vsi hkratu prijeli in spravili z Jesenic. Lep spomenik pa so si ohranili s tem, da so se« zidali leta 1663. cerkev v čast Sv. Križu (nad Jesenicami). Prostor za zidavo je iz« bral že 1624. sam ljubljanski škof Tomaž Hren, toda cerkev se je dogradila šele 60 let pozneje. Za Bucceleniji je prevzel fužine Jernej Garam i. ki je dobil 1738. plemstvo s pri« imkom »de Hohenberg« Bucceleniji pa so poskusili svojo srečo še 1730: tokrat niso bili več zadovoljni z železom, ampak so iskali srebrne in zlate žile. Višji rudarski sodnik je o tem poročal v Gradec: »Zlata in srebra na Jesenicah ne bodo našli. Ka« kor ti ljudje živijo potratno, bi potrebo« vali res takih žil. da bi se mogli vzdržati.« Brata Jurij in Oktavij Bucceleni sta dala leta 1606 sezidati cerkev Marije Vnebo« vzete na Savi. Leta 1617 so zidali na Plav« žu še cerkev Sv. Barbare zaščitnice rudar« jev. Danes je ni več Iz razvalin je razvid* no, da je bila 15 m dolga. Od Garzonijev je kupil fužine Valentin Ruard leta 1766. za 60 tisoč goldinarjev. Cesarski rudniški svetovalec Baltazar Hau« quet, znameniti strokovnjak, mu je napo« vedal leta 1788.. da bo v doglednem času tudi on moral opustiti fužine, ker bodo rudniki izčrpani. Ruard je začel kopati na Kočni ter na več krajih v župniji Gorje in Kranjska gora. Svoje podjetje je uravnal po nasvetih veščega montanista barona 2i« ge Zoisa (1747 — 1819), ki je kupil fužine na Javorniku Valentinu Ruardu je slediJ Ivan, potem Leopold, ki je umri 1834. in Viktor. Slednji je imel veliko pravd s kme« ti, ki so zlasti leta 1848. povdarjalj svoje pravice. Pred vsem mu je grenil bivanje na Jesenicah oskrbnik Bleda. Ruard se je zaradi tega obrnil naravnost na briksen« škega škofa s prošnjo, da mu proda blej« sko gospodstvo. V Briksenu so bili s tem sicer zadovoljni, toda do prodaje le ni pri« šlo. Družinske razmere so napotile Ruar« da, da je leta 1868. prodal vse, kar je imel, sedanji Kranjski industrijski družbi, od« nosno takratnemu tvorničarju Karlu Luck« mannu. V zakonu z Ano Atzl, hčerjo trži« škega graščinskega oskrbnika, je imel Ru« ard 7 sinov in 2 hčeri. Jesenice je obiskal rnkognito leta 1887. srbski knez Milan Obrenovič s svojim si« nom in je obedoval v znanem Schreyevem logu ob reki Savi Od tedaj se ta kraj ime« nuje Milanov log, ki je bil nekoč lepo še« tališče, sedaj ie pa žal zelo zanemaHeno. V juliju 1843. je splezal stotnik Bosič, ki je meril višino naš:h hribov, na Triglav. Ko je prestal najhujše napore in smrten strah na tej višini je menil, da pred njim še ni preplezal teh sten še noben človek. Ko pa je raziskoval vrh Triglava, je našel v neki votlini steklenico in v njej papirje, ki so svedočili, da je preplezal vrh Trigla« va pred njim že Janez Dcžman, kaplan na Jesenicah, dne 8. avgusta 1809. Razvoj Jesenic v zadnjih 40 letih Iz lege starih Jesenic, takozvane Muro« ve, je razvidno, da so pred stoletji zidali hiše na višjih ležečih krajih, ker so se bali povodnji. Le tam kjer je bila struga Save zajedena globoko in kjer je imela padce, ki so jih izrabili za pogon industrije, kakor v bližini Savske cerkve in graščine, so zidali na ravnem terenu. Razvoj Jesenic tekom zadnjih desetletij je vse izpremenil. Če bi se danes po 40 le« tih kdo vrnil v svoj rojstni kraj iz Ameri« ke, ne bi mogel verjeti, kako se je vse iz> premenilo. Naraščajoča industrija in novi kolodvor, ki je bil zgrajen pred 23. leti, sta dala kraju popolnoma novo sliko. Naj« več so se Jesenice izpremenile zaradi kara« vanške železnice, ki se je gradila pred 25 G. Karel Noot generalni ravnatelj K1D. leti. Poprej v tako zvanih G robi j ah, skozi katere vodi danes najlepša cesta, še ni bi» lo skoraj nobenih hiš, teren je biega telesa, zakaj s seksuakio močjo raste tudi moč duha! O tem pišeta obširno W. Omar Ln Mac-dacnan. Med drug;m tudi prav.ta. da ravno iz sramu pred samim seboj izvira mnogo gorja na svetu! Človek mora smatrati svojo in svojega bližnjega goloto za samo po sebi umevno. Le na ta način bi se dvignil nravstveni nivo današnjih ljudi! Ker je površina našega telesa nekako pusta, če jo primer amo s kožo na primer kakega avstralskega divjaka. jI moramo tolšče umetno dovajati. Z:asti danes, ko stremimo za preokretorn človeštva, ko hočem liudi zopet privesti nazaj k pnrodi. k prvinam, kar se iz-kuša doseči s tem, da živi človek čim najbolj prirodino. bomo z veliko koristjo posegli po izkustvih antične dobe, da nas pri našem stremljenju ne bodo preveč ovirala zdravstvena vprašanja našega telesa! 2e v klasičnem starem vc-ob vsaki pri/ki. kadarkoli so negovali ku so se ljudje posluževali o'jen j a kože in urili telo. Spozmali so namreč, da ma-ziljenje. prav posebno z olivnim oljem, ne pospešuje samo kožnega delovanja, gibčnosti in delazmožnosti telesa, ampak tudi dobro zavaruje naš organ zem proti prehladu in poškodbi zaradi kemičnih žarkov. Ako se naoljimo, dosežemo s tem, da soince počasneje, toda znatno sigurne-je in boljše učinkuje. Koža ne pordeči, ne obstoja nevarnost soinčne opekline, pač postaja površima telesa enakomerno bronasto rjava in nepopisno odporna- česar s preC:ravanim obsevanjem ne moremo doseči! Dobro maziljeru se lahko brez skrbi tudi dalje časa zadržujemo v solnčnih žarkih. Z neštetimi poizkusi se je dognalo, da ni vse eno, s kakšnim oljem se mazili-mo. Najbolje je seveda olivno olje. Ta tolšča vsebuje mnogo vitaminov, soinčne energije, poleg tega pa ima lastnost, da kemične žarke polarizira, podvoii _:n vendar njih prehud učinek znatno omili Boliš e voliva več žarkov z manjšo m-, tenzivnostjo. kakor pa malo jako močnih žarkov! To je tudi eno zmed onih redkih olj. ki scloh propušča kemijski vpliv soinčne luči. (Iz knjige »Solnčenje«. nipisal in izdal Ivo Zor. Priporočamo o slehernemu kopalcu: stane 15,— Din.) Ne mučite svoje dece z ribjim oljem, temveč ji dajte ki ima rad: svoje vsebine slada veliko hranilna vrednost; je lahko prebavljiv ter draž: tek. Dobiva se v vseh lekarnah v malih omot:h po Din 25.— iri verkih omotih po Din 42.—. o; Izvleček be programov LJUBLJANA (JT/m 4 5tw). ZAGkfi« (309 k J.Tk*). PRAGA 349 m 3k>v). BRNO (•Ml as Jkw). VARŠAVA (1111 m 10 kw). BEJRLJN (464 m 4kw). FRANKFURT (42C ro 4 k*), LANGENBERG (4*9 m 30 kw). STVTTUART (380 m 4 kw)„ DUNAJ (517 m LONDON iD* ventry 1604 tn 25 kw) RIM (-MS tn 12 k«), BUDIMPEŠTA (55« m JO kw), STOCKKOLM (Motala 1380 m JO W). II. LJUBLJANA 9 .JO. Preaoa cerkvene a hmL e*rkv*. — 10: Veiikooo^n« »kj-rrao«? t btoraturl racije). — 10-30: Kaj kraetovaiec reden o električnem to« ti (biA Lfcftrkii.) — 11: Koncertni pervc tBat®tnC poj« vttti.« ia brvatak« oarodn« ugDota* petmi — K.ooc«rt radivorkc itrjL — 13: Laitka fmb*. — ift: Hucjorj« Stične ithro (Miiiawki). — 1630: Veliko, »oča« peorai poj« sbo*. — 20; Godb* Dr«.v.k. di». s» pihata. — 21: Srbska Sa brvai«*.« aanxki» te umetne peseen, po;« koncertni jmt»»w f. SatieikS. — 22: Koncert riuiio Dunaj«. — 22: Kocrcart lahke godba — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — K-anoert j»o« on pUi*Aa — 30: fkr«' aos pn^ tgr^ttm it Brna. — 22 20: Koncert la&k* ^.Jfe* — BRNO 16.30: Pren«» ko«. ts g«. — 1&: Pevski končen » •pj«^aij>Ma kWtrj*. — 19.05: Večerni korc*r? grk<»t*%. — 20: Veseloigra. — X.35. Prri — VARŠAVA !7:>rcoo« koncerta i* Katavic. — 1830: Prenos kon. c »rta t« Poznanja. — 20: Prenos tt Poma« ttia- koncorf rw. CK^ie — DUNAJ 10 30: Zborniki koncert — 11: SHeathflrrno* koncert — 16. Popotda&aki koocnrt — 18.40: baidxte. — 20 bsop šale. — Večerni koncert ork«.!r*. — BERLIN 1430: Koncert lahke *>db» - 19 30; Prs5»«- — 21: ?r©rK» vsčemic — 22.05: Kc«oePt Grtegovft «kJa<^, — RiM 17: Popoldan«ki kcocert — 20.43: Gilbcrtova apercTs »P!«alka Katja« - STTOKHOLM 1Š: Prerrorke«tTfc. — 22; Poročila ka napoved — ZAGREB 10.30: Prenos maže i« eeriev« 3v. Marka. — 17: Popoldanski koe« &arl — 20: Prcjx» opore is nair. gledališča. — PRAGA 16-30: Pr«xja pranima is Br» oa. — 18.05: Odlomki a operete. — 19: &ractar»ov* opera »Vragov* »tena«. — 223&: Preav* konoerta a Brna. — BRNO 16-30: Popoidai»ki koncert: caodcrni piesL — 18: Dueri « Wa.jnorjevib o po:. — 19: P^siio« apor« a P/aj-c, — 22.20: Koncert lahke — VARŠAVA 12 10: Simfo« awim koncert Griegovih skladb. — 15.15: Popoldaosic; koncert. — 20: Večerni kon« cart orkosrtra sa *ohstwv. — 22.30: Preao« c-is postaj — D otgfe. — 11: K •unf. orkestra: skladbe Joh. is Jo®. Strausss. — 16; Pu-j>oid.anski koncert. — 18.15: Bec &oTri<«ve »onate. — 19.20: Prvak1, koncert. — 20.05: Veseloigra. — Godba ra plea — BERLIN 16.30. Popoldanski koncert. — 20: »Anrfl, april«. — 20.43 Poljuden kon. eert vrUm - FRANKFURT 17: Koa- » otrr opercfcn« glasba. — 20 30: Veseloigra in iahk* — LANGEN8ERG 15.45: Veiiikoaoč^s sa •oti»te »bor te orke« iter. — 17: Prsno« i* gledališča v Kolnu: Wagnw>»va opera »Mojstri pevci norim« berSki«. - Lahki godba. — STUTTGART 153» Koncem lahke g»x!be. — 19.30: Uver» fjsrm aomiSflcib oper. — 30.30: Prenos pro jfrsma H Frankhjrta. — BUDIMPEŠTA 10- Cerkveiia ^iasba. — 12: Orkestralen koncert — 17: Popoldanski koneort — 19: Pevski krmjCTart ka cvansict Sudba. — 21: »ečt«. — LONDON 19.45: Seka-trftTmove klavirske skladbe, — 20.13. Lahka godba — 22 35: Koncert baletne glasbe. — RIM 17 30 Prenos filharmonije: koncert moderne sjla-sbe. — 20.45: Dramski Tečj prad^vsAje pn>{. dx. Vebra. — 19.30: Kumvct: LjtALvaai« in okolica. — 20: So» italijanskih postaj — DUNAJ io.20: Kirn« očrt aa orgfe — 11: Končen dunajskega fokisje* »Oj^iipvis«, tsvBjajo člani n*r. gl®d»>i*č*. — 21: Koncert radio»kvarteta: ttalij*ncki »kladateljk — 22: Poročila in napoved fl«*. — 27..15: Irprehod po Evropi. - ZuVGREB 13.15: Reprexkicirana gia«. b*. - 17: Popoldanski koncert. — PRAGA 16JO: Koocon komorne glasbe. — 19.03: Koncert oa rodnih pesmi — 20 30: Prenos m r podeželski eborov Io da sc harmonik« ia citr« nai največji muzikaln* ideal Hvala bogu, da so sedaj odvedla dolgočasna poročila o vodnem stanju, ž« saradi francoščine, pr! kateri je človeka. Id vsaj neXaJ pozna francosko incko. kar mra^ilo SIcet pa so poročila R L preveč enostransko pobarvana, kar bi nikakor ne smelo biti. Radlo-naroCnlki »o jz taborov različnih svetovnih naziranj. gotovo p« )• med njimi najmanj pripadnikov ttste utesnjene stroje, ki jo naša postaja propagira. In Se eno o prenosu Inozemskti postaj. Za po«e*tnike detektorskft aparatov la tak prenos gotovo zelo dobrodošel. Cas pa, v katerem se zdaj ti prenosi vršiso, nikakor ni ugoden, ker ni čut! Ii, praktična raz« kazovanja pa na prostem. Konocm tečaja ji. siedilo ie obdaro. vanje v&ch podružličnih č!anov«udc-le» žencev (66 po Številu) z raznimi vino* gradniškimi ln kleTarskimi darili, ka. kor škropilnicami, tvepialniki, trtnlml, oziroma sadnimi škarjami, noži, vila« ml, lopatami, žveplom, strokovnimi knjigami, nabavljenimi lz podružnič« nih sredstev. S tečajem se je združila Se mala vin. ska pokušnja v svrho primerjanja se. miških novih vin iz bližnjih goric. Iz« kazalo se je pri tem, da je dobrota lanskojesenskih «»emiSkih vin mr-osjo bolja, nego se je splošno domnevalo. Semiška vina so namreč v zadjih le. tih Izgubila svoj nekdanji sloves žara« di vsakoletne prezgodnje trgatve, kar obogati vina s preobilno kislino ln ta» ka vina ne dosegajo one polnosti, ka. kor bi jo lahko dosegla zbog ugodne lege vinogradov. Zadnjo jesen se Je pa po zatrdilu navzočih vršila splošna trgatev veči» noma v začetku oktobra, kar svedoči tudi razlika glede dobrote med pesa« meznimi vini. Čim porneiše se je iz» vedla trgatev, tem polnejše in milejše je vino. Povprečna iakost znaša 0 do 10%. kar je za lanskoiesonska vina v teh kra iih primerno. Nekatera so na še jačja, kar je odvisno od finejših trtnih vrst in od časa trgatve. Omeniti je, da so mnogi napravili svoja vina po novem načinu, to je, da niso mošti pokipeli na tropu, marveč le v lastni tekočini, zaradi česar so lepe svetlorumenc ali svetlozdene bar« ve ter čistega, milega okusa, dočim so na tropu povreta vina visokorumene neprijetne barve, trpkega in kosmatega okusa. Kislina je znatno nazadovala, kar je splošen pojav pri lanskojesen« skih vinih, osobito pri vinih, ki so de« loma zmrznila. Vina, novega, večinoma belega. Je ▼ semiškem okraju še dosti, ker je zavo« ljo dolgotrajne slabe zime vsa kupčija zastala. Dobi se po ceni 6 do 6.50 Din liter nakladalna postaja in to največ v malih množinah po 6—20 hI, toraj v množinah, ki baš odgovarjajo potre« bam malih odjemalcev. Tudi v drugih krajih Bele Krajine (v Metliki, Drašičih Repici, Radovici) je še dovolj vina a ker so tod nekaj jačja so tudi nekoliko dražja, namreč 6.50 do 7. 7.50 Din. Pokazuje pa se po» Ne napravljajie novih hmeljskih nasadov Ko smo Stati poročila o strainem mrazu na CeSV.em. se je zjasnilo marsikatero skrbLpoino lice hmeljarja: Nemara pa bo po-zeiao — tam namreč, nc pr. rtas! Spet so vstajali dati rradovl, a te je izsriniia vartfva slika Kakor pri nas, tako so budi drirgod hmeUnikš prav dobro prež;mili. Zaradi zmrzline jih je celo krtica pustila v miru. Par let sera že opažam, da se hme-!?ar}em kar nič ne mudi z rahliamjem hmeljnikov. čeprav le to za rezjo najvažnejše pomladno delo. Zblta ln shojena zemlja izhlapeva namreč preveč vode ter pomeni par tednov brez dežja 7-fi take niive že s«šo. Drugod delajo dnuigače. Ko se zemha toliko osuši, da se več ne maže, prekultivatrifo hme-SrSča. Tako se zel že v kali zatre, rahla zemlja pa ne pust; kViSku vlage iz niž-j'h plasti, tako da zadošča že sama zimska vlasa za cele mesece. Nekateri godrnjajo nad kultivatorfi, češ. saj v zehiatem hmefjniku ne opraviš niC z rrjim. Slaib hmeljar, slab kmetovalec je tisti, ki pusti svoje poide v zeli, da se vidi kakor pašnik. Pričakovati ie b;!o, da bodo naši. po tolikih udarcih Izmodrenl hmeljarji znatno zmanigali svoje hmeljnike. Novi hmeljarfl so }ih sicer v precejšnjem številu obrezali s krampom, kar le edino pravPno. saj ima bodočnost le res kvalitetno blago. SavJnJčanl pa napravjjajo celo nove nasade. To je nespametno! Resnično je sicer pravilo: Delaj nove nasade v dobi krize. da boš Imel v dobrih letih po krizi mnogo pridelka. Ne vldiie pa, da se svetovna hmellska kriza šele pričenja ln bo trajaravo se ne bo veli udejstvovaio kot povrafevanje zla. »torjene-ga zločina t zlom. ki ca) gu raco pretrpi rlo-eij;ec. Nov sakonik preveva duh modernih krirniualisUrv, da caj »•> človeška družba obvaruje pred »lablmi Daifner.ji zločincev, obenem pa naj se ilofinec popravi in privre na [*>! i*.>štenja in pravičnosti. Tisbor-aa fsdriitfa « Lju!>i)Aoi bo bt4ela v ielji, da nove Kl«je [>o6tarjejo črni preje in čim uspešneje duševna iaft n«5ege naroda, >Toiniai ii Ic&ien^kemu nakonituc, ki naj bo živ glasnik novega kazenskega prava. Pisan v tistem. v vsakemu izobražencu razumljivem jeziku, izpolnuje naj hkratu nalogo, da bo sane«ljiv kažipot na rok ovne m fX)lju, ki nudi Čitateijem od ^-aragrafa do paragrafa pravilno razlago zakonitih duiočb, obenem pa tudi opozarja, kje tife razlike od sedanjega zastarelega kazenskega prava. Sesta.-vo takega komentarja je pre*»el Ra«p. nniv. prot dr. Metod Dolenc. Tolmač i?ide še letos. Subskripeija bo svoječasno razpisana. Tiha beda (Dopis lz Maribora.) Opozorjen na neko prezeblo in sestrsda-ho Šolarko, Jo vprašam po svojcih, razmerah in stanovanju. »Oče so delavec, zsslužijo po štiri dinarje na uro, pet nepreskrbljenih otrok nas i« L mamo sedem oseb, stanovanja pa nimamo, ampak prebivamo za silo v neki iupi tam blizu Kamnice.« Stvar me je zanimala in ker sem ime! ravno čas. stopim z otrokom pc Koroški cesti, kjer sva krerila po oni znani grapi proti Dravi do malt naselbine ob reki ln od tam po komaj hoeni stezi tik ob vodi še !0 minut v smeri proti Felberjevemu otoku nekako do onega mesta, kjer se je iani dogodila znana nesreča. »Tu smo,« pravi dekle in ustavi pred lupo. podobno drvarnici. Vstopiva v prostor, ki raj b! bil stanovanjska soba za sedem oseb. Dolg tri in pci metra, ravno tako širok in niti dva vi->ok. V kotu primitiven mal Štedilnik, ob steni ena saina postelja za vseh sedem stanovalcev, sred; prostora miza, par stolov, zabojev in kljuk ob zidu — to je vsa oprema tega človeškega prebivališča. Slab vzduh ti mučno sili v nos, čeorav ventilacije ne manjka. Pri štedilniku stoji ženska, okrog nje pet otrok v starosti štirih do enajstih let »Dober dan, a tn prebivate?« »Do. gospod, 2e od ianske^a poletja.« »Kakšna usoda vas je sem zanesla?« — »Lani pomladi smo se morali izseliti lz Avstrije, ker so mojemu možu kot jugo-slovenskemu državljanu odpovedali zaslužek. Tam smo živeli v dobrih razmerah in smo prinesli s seboj še nekai tlsočev dinarjev prihrankov. Tu nismo dobili predvsem stanovanja, mož pa ne stalnega zaslužka in tako smo kmalu porabili, kar srno prinesli s seboj. Poleti smo se vselili za silo v to šupo. pričakujoč, da dobimo do zime že kaj boljšega. A naše upanje je bilo zaman. Tako nas Je zalotila v tem prebivališču letošnja strašna zima. Moj mof pridno dela, skoro vsak dan čez uro, zato. da zasiuži vsaj toliko, da otroci ne stradajo. »Ste se obrnili kam za podporo"* »•Ne dosedaj. na pomlad upamo, da bo Itak bolje, če dobimo stanovanje In mof bo morda tudi kaj več zaslužil. Jaz pa še v mesto ne morem, ker nimam obleke, da bi mogla med ljudi. Pno prošnjo pa Je moj mož le napravil, in «icer na kralja, ko slišimo toliko dobrega o njem.« Ko ji pripomnim, da ie utegne nritl kal nujne podpore tudi iz Ljubljane, pravi io-nlca: »O. če bi se kaj Malo napraviti! Najhujše smo za enkrat pretrpeli, zdaj se bolim pa bolezni, če bi prišla nad otroke.« Kakor sem se informiral in tudi sam prepričal, so otroci teh ljudi dobro odgojeni in kljub temu, da so do lani živeli v Avstriji, vsi govore lepo slovenski SVETOVNO ZNANE TVOJBNICE B§ A BIRMIMGHAM najnovejši in tehnični Izpopolnjeni motoclkli rteh tip letnika 1929 dospelL - Reflektantl •glejte si veliko salomo! - Zahtevajte prospekte! - Prodaja na 12 obrokov! - Prodaja pnevme Reithofer l>un!op Cord i lO°/0 popustom za vozače BSA motorjev. - Znaten popust pri olju Castrol in Vacum Mobioll. - Promptni plačniki dobe znaten popust! Zastopstvo „E§A motorcykle§(( Maribor, Trg Svobode 6 4213 48-50 58 O n Zrttmtt« BREZPLAČEN CENIK odličnih švicarskih ur na obrok« ali preti plačilu. Cen« zmž ne. Odlične are oi Din SS, 48, 58, 68, 88 In napptj. CTPLATA K. D. S. BcOGRAD Kralj* fetrs 64 - Piltlc.e Šivalni stroji ZA HIŠNO UPORABO IN VSE OBRTNE DELAVNICE SO ZNANI KOT NAJBOLJŠI NA SVETU Prodal« m tedenske la mete&i« obrok«. BrecpU&i pouk vezeaj*- Jamstvo IS I«*- BO UR NE IN CO„ NEW-Y0RK 5 Podružnica za Slovenijo ~ Lftrbljana, šelenburgova ulica 3 TRGOVINE: LjaMUm. Seleoburgova ulica J. Kr«f4. Nov« netto, Kočevja. Celje, Ptuj, talec, Brežice, Ma. rtbor. Sloveoistradec ta Morska Sobota. f I C/5 S tSOk I Tvrdka Josip Pogačnik t Radovljici iadetoJe OBLEKE po angleški h Iran-coski modi. Ima vedno v zalogi češko in angleško blago. 3995 Veliki Zdenci ptoisvafe: de«*rt(i< emeotaiec ▼ ftatBah po 6 obrokov, »k ti* trapi«, emeotaiec, EiJamski, Camcmbert, Komadu* ter delavski sk kol tod! B*Jfine)ie iajoo muk) »Zdenka«. Zahtevajte ponudbe. 3944-a KOROŠKA 9 A nto prometlTan *'ar,"n" postajališče pred Kavarno Evropa. Za nedeljo 31. marca in velikonočni pondeljek 1. aprila 1929, prvi odhod kavarna Evropa ob 7. zjutraj in vsako naslednjo uro za izletnike in za vsakogar na Sv. Katarino in Toško čelo. Avtobus vozi iz Ljubljane kavarna Evropa, Zg. Šiška, Dravlje, Dolnice, Podutik. Slav. občinstvu priporočam obisk Zg. Šiške in Dravelj Za obilen obisk se priporoča Ivan Ca rman. Novost! Novost! Zdaj gremo! Pa kam? V «®T0otTerJe«e turško orientalsko kavarno »Ljubljanski dvor« U otror]rat ntta veter do 2. ure ponoči T»m m TMkema Ukoj na raapolago rainjIJi. <• TtbSiii ta drag« dobre ter »kovne *tran Za otalra obUk ae priporete iščemo uradnika sa naš korespondenca! oddelek, U U mesto t»-kuj nastopil. Reflefaaati morajo perfefctno otov la-d*tt arbo6rvals4ri, aloveotdd ta nemški lesik, sna morajo hrvatsko ta nemSoo steaocraiife ter bM ienrjeol v Mrodepisfra Ponudbe > prepat spričeval, sliko ter navedbo referenc ta ptaditaik posodev saj se po4Be>o pod fclro »k»d usMiisk* podjetje« aa oprav« lieta. Vesele velikonočne piaznike Vam želi popravttelj in oglaševalec klavirjev, ter m toplo priporoia novim strankam. Postrežba točna pod garancijo dokazano. Najboljša in najcenejša naročila, dopisnica zadostuje ia pridem na dom. Grem po eeH Jugoslaviji. J. BAJDE. Ljubljana VII fto|«ka oliea 1. Naznanilo. Prevzeli smo celokupen inventar tvornice »Transformator« d. > o. *., Ljubljana, kakor: raznovrsten elektro*inštalacijski materijal, generatorje, motorje, transforma« torje, elektr vrtalne stroje, ventilatorje, števce, inštrumente in aparate, sesalce prahu (Staubsauger), elektr kuhatne aparate, likala, žarnice itd. Interesentom seznam zaloge na razpolago. Z ozirom na likvidacijo vse zaloge, znižali smo cene vsem predmetom nizko pod dnevno cena Prodaja se vrši iz dosedanjega skladišča. Dunajska cesta 75. — Piam©> n« pojasnila samo na nai naslov. — Telefon St. 2043. Vojnovič & Cie, Ljubljana-Vič PrlporoCama Ifam Piich koles ki so Dedno nalbolJSa! Dote sc do solidni ceni, >cdi na obroke le pri tordkl ICM. V0K. llnMfana — Hoqo m**t®. V-em cen(enim naročniKom, »rijateljem, znancem gost m, želi vesele velikonočne praznike Iva i Brice i, pleskar, ličar >n slikar Uubliana. Telebn 3307, ter 90St'rn'čar v Stepeni! vasi (n* Plamriu) nemški kvalitetni avtomobili najnovejše konstrukcije Tipa „FAVQRIT**, 4 cilindri, 2000 cm1 vsebine, 8/35 KS odprt 4-5 sedežen s 4 vratmi . ......Din 75 000 — limuzina 4-5 sedežna s 4 vratmi.....„ 80 0o0-— Tipa ..STAKDARP 6", 6 cilindrov. 8P00 cm' vsebine, 12/50 KS odprt 2-sedežen, 2 vrat in rezervni sedeži . odprt 4-5 sedežen, 4 vrata ....... odprt 6-7 sedežen. 4 vrata....... limuzina 4-5 sedežna, 4 vrata...... kabriolet 2-sedežen, 2 vrat in rezervni sedeži kabriolet 4-5 sedežen, 4 vrata ..... Pulimann-iimuzina, 6-7 sedežna, 4 vrata . . »i Din 120 000 — 115.000*— 135 000-— 125 000 — 137 000 — 145 000'— 145 000-— Tipa___!2STA:Vl>ARI^ odprt 6-7 sedežen, 4 .................Din 195000-— Puilmann-iimuzina, 6-7 sedežna, 4 vrata......... 205-000'— ti vozovi s specijalno luksuzno opremo . dražji za , 10 000 — Tipa Jj 6. tovorni 1-tonski 5Q KS. 6 cilindrov šasija odprt zaprt 95 000"— 105 000'— 120.000'— •i »» »i Tlpn L 9. tovorni 1V. tonski. 32 KS, 4 cilindri ša>ija odprt zaprt 105.000-— 115.000 — 129 000 — Vsi vozovi so opremljeni z 2 kompletnimi rezervnimi kolesi razen tipe „FAYORIT" in tovornih automobilov, ki imajo po eno rezerv, kolo ©lavno zastopstvo ln skladišče rezervnih delov: 4197 Jfig. Liickiiiaiui sjunso« R. 19 * 9t4rA&, 30. TfT. 1929 AiiiAroter trs T 'i*? hi tevrSate r*sr»d»« pogrebe «4 Dta 500-— kar prepeJJsv« mrSČ* v iz cueeta in 4ež«ž»e Ui-▼ kT*Je države z vozovi avtofnot*® ia po ISeSoodct po naJniSfh cenah. Izvršitev toč&a hi aogdna. peerdbtb hi prepefgarrafc b deželo« hotažee fe posebni popcsfl. sakna raralh ksenth in kovIrtsScli Vrst ter rsdi mrtvaškili potrefcSSn. _> agMgjPaaafo v t^ss (Jimtumi to iw6wi čaen Tsek »nt cetufe. pa (tarpija) k rašpel PK1AR L LHibBana. Gosposvetska ee»*a -Vofejakova i i t bližini restavracije »Novi Svet« Zelo lično hišo v centra mesta Gradca z vsem komfortom, lepim vrtom, v I. nadstr. stanovanje s 4 sobami, kopalnico, sobo za služtnčad itd. takoj vseljivo in praznostoječo hišo na dvorišča s 3 star novanji proti gotovini ljubitelja takoi proda lastnik. Ponudbe pod .Vermittle-ausgeschlossen 5064" na Kienreichs Anz. Ges. Graz, Sackstr. 4. 4167 Mreže za postelje in ograje f£e nt fflmi cfcjjed«* itedoiegllivi m di lil Tr!usnf tetatfke - Rekord v nizkih cenah - Dovršenost okusa ln - V sfodovlnl avtcRio&llisma niso bili nikoli produdrsn evtcmosllS taks kvalitete !n lepote do tako n!zk!h cenah I »JU-O.JL.S .1.1 I 1 t M B H 'i i C M t m £J I Ji m I » 8 0X0X03 "J o e? 76 izboljšan. Dbfll Tozonri r^radkraiive lepote hi ofcasa 1 4l«>a v prekrasnih barval^ kateri so očarali publiko fn facnertadfH avtomobč?skl svet povsod, kjer se pojaviš; po mil je tcitko povpraševanje, da je letošnja prodaja v januarju dosegla dvakratno žtevHo prodani voz, v preteklem letu, v tem meseca. ESSEX avtomobili stoftjo danes v svetovni prodaji na prvem mesta — oni so prema-v^ko koakarecco ter postavffl svetovni prodajni rekord. Vse prodajne agencije CSSEX so tako preobložene z naroča, da so Jim koa. iicsvsga ESSOL SUPEH Sll-a: dvi^ ln premer __ pofečena moč motorja na 50 HP — krogljična ležišča, seffalke za olfe, vacnam tank in oplinjač so konstruirani in izdelani slično kakor pri od iste tovarne fabriciranih dragih HTJDSON avtomobil^L Poraba bencina 9—10 kg aa 100 km. f Motor je poJožets na gumijastih podlogah, katere feftUočuJefc) v«nt ko tresenje, ter Je popolno-na zavarovan ln zaščiten pred blatom hi peskom — njegova izdržljrvost je znatno povečana. Hladltefk mnogo voč9 In vt$ji — znatno zmanjšana temperatura motorja. Sas^a najsiovršene^a — alemit mazanje — pojačene vsmett Hidravlični amortizer^ (Stosslangcr) parafizira» vsako tresenje tako, da se niti na naj- ■Satbsih cestah ne občuti nikakih simkov. Sistem prednje osi rekonstruiran te pojačen. Nove Ben hitro, elastično m ne morejo odpovedati. Karier fe m&tao povečane — še mastvneiSe, kakor do sedal notranji prostor mnogo vočg ln ndobne-fšl — hrksnzno opremljen. Graasd Sedsm de Lttxe Set^aa de Licd* Torpedo de Lfzxe ■trd veliki model Dhi 91.000,— Dta 88.000.— Din 78.000,— Cctspe Roswfeter odprti 2 sed, Coevertible Conpe Dni 79."ooa— Din 84.000.— Din 84.000.— PlaSIne otajbve! Zahtevajte brezplačne ponudbe ta potektrifate vrvf.rt^f ▼si regervtH deh na zak»gil Glavno zastopstvo za Slovenijo: 0. ŽUŽEK, Ljubljana, Tavčarjeva 11. staro, dobro speljano, prodani pod ugodnimi pogoja. Naslov pove uprava »Jutra«. 3993-a vešč teorije 'a prakse za visoko hi Mrko nanetost, za vzdrževanje m popravila vseh v to stroko spadajočib del pri rudokopu m zraven spadajočih ind-u-sftrijskih podjetjih se takoš sprejme. — Prosto stanovanje k druge ugodnosti. Lastnoročni prošnji je priložiti prepise spričeval. Ponudbe je poslati na »Prvovrstni s prakso« na oglasni oddelek .Jutra«. 4049 □ obstoječa iz D sešel-motorja M) k. s., generatorja □ za istosmern! tok, 300 V, 37 KW, s »skalne y plošče polnilnega agregata in akumulatoiske ba-- terije je na prodaj. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra' pod šifro .Elektrika". «42W DDOCO i"»in m a I« h ii1 q »a g a q i! s»»11 n n s i en »81 Kupuite Z ve znanko"! Vse Trste posameznih ln nnirerz. strojev sa mizarstvo, olarstTO isa žage je obratom na fermenj© in tzIdanimi elektromotorji. Krogi j I en a ležišča. I>oi>*aYiJaJo: Welker Werke J.Wa c It s t e I n WIK\ S/8, fiasenhiirgersfrasse 14 PM«t )ugo.lovon.kih It.OT brtsplate.I 3 Strojna žižna pletarna, želeto-konstrukcija, avtogenčna vsrJn:ca ~ &UC, HAKSOR Taborska ul št 10. Ponudba \n no^Va brez^^o1 ^ Izdehiiem žično pletivo za ograje, mreže za presejanje gr. muza. ai>na, štedilnke, tudi posamezne dele, škarnata vrata. Prevzrmem tudi od stavb v to stioko spadajoča dela. f€«!aif*we cene? Postrežba točna f So «d«*o de o? " Na drobno! """ Na debelol Telefon 2477. Dunajska cesta št. Teiegpamis „ARf!QT". Pcštnl predal 220. IHUBHBiraKBBBn Najboljši in najekonomičnejši Elektromotorji iz znanih čeških tovarn Skodovi Zarodi r Plznju te nahajajo v velikosti 1/4 do 80 k. s. stalno v naši zalogi v Ljubljani. — Obrnite se na: Zastopstvo Skodovih Zavodov, Ljubljana ielenborgova ulica T. 97a Telefon «966. , M ' ^ SK ■ _- \ f "v - 4172 « Gramofoni in gramofonske F 011 JU OimiBUS | 12—15 sedežni v dobrem stanju Je na prodaj. Se tud ♦ ;; zamenja z osebnim avtomobilom, ali pa karoserija sa- t <\ ma„ Poizve se: avto garaž a VOlker, Maribor, Kersnl- t kova ul. 1. 4162 | Domo Dfasoi Nizke cent\ Priha!a o spomladanske norosti I Štot popelm. pra na svita. sateni, cef r. batiat ^a narodne r.oše, oKs or. Stfon :td. V zalogi zgotovljene ob eke predp^s-iki in per io. Trgovina HA&I3A S^OSElJ Ljur>ljana, Sv Petra cesta štev 2n 4!92.Jl f. H & »4« U« vv m p f t m f W®flA7!C» ferafe* li vatla, pa&verte, iefevsfe« (veoijei. kmm rofcea, KRAVATE, rvrafetfke. 5®AJCE r ne bi bil slriepčen, se vrši dragi občni zbor ob 930 isitega dne, z istem dnevnim redom, ki sJdepa brezpogojno. autom legulatorje, zatvornice, opreme za žage in mline izdel u je in dobavlja . G. F. SCHNEITER, Skofja Loka IIPilllO podjetje za zgradbo vodnih turbin Ib9 » &III w Konkurenčne cene ZaMeva te ponudbe Prvovrstne reference Specialno. meh&rslena delavnica aa popravilo vseh pisalnih, računskih in kopirnih strojev, razmnoževalnih af> ratov in blagajn. £(mL Soroda, ubijamo, Selenbuu^eva »fiea Sšmm, 6 Točna postrežba/ Konkurenčne cenat TaUfon 2990. I RADIO?£H§283€& - Tone Foifšsk LJubljana, Aleksandrova cesta 5 PROČ X BATERIJAMI! Radioaparat, id fih ae potrebuje In ie radt fest najceoetjii, )e: 4-cavaj radlo-aparat >Poltoslnus IV« it priključek ds električni tok, valovna 4olžJn* 200—2000 m. skrajna selektivnost to (»kost, vsa Evropa v zvočniku, bre2 mote«) elektriJeeta toka. Ceaa s elektronkami Din 5250.—. Vse radloootrcb^ioe najceneje! I® _ © V f« f $ •mdaio o»d n».iprflWWlene€e v rsefc Stoorktumh. Sem spada te. Vo&ftdcova knJbra h&s*hf m* nu n&F@d*§u eirai&vu ki 1« fcssfie vs. boi^S hi > totmsaftt- •ia te x oziram e«. wavk«j- se -rH&Cx sorer-.eiTjbe -r&e&btttaht*. Jain eieK&naoo ooresnileo* knilrt cfceeca 410 strani ia reita brollram Drn 120.—, t pitino vezane pg DSn 140.—. Naroči s* t ^Is^ma 8estiir&sga v £»jub?jtnini, Pc««m»0Pc uticss Oglasi v Jutru so iispešo Avf&prega L3UBLSA ¥oz§ redno vsako uro. Po OSTE-SELO-SrUDEMEC-SI. a I i š č e RHARS JIN TRG. 4H6 Avtobus je velik, moderen, svetome znamke Austro-Flat, 4118 a Ljubffatia, Poiiiafska c. 11 trgovina z železnmo. orodlem in noHedelskimi stroji vljudno naznanja, da je na novo opremil in izpopolnil 0 0 & 0 emaflirana kuhinjska posoda, navadna in Ideal kuhinjska posoda iz aluminija, tehtnice, razni moderni stroji za kuhinjo, jedilni odbor, porcelanasta posoda, navadna do najfinejše, razna steklenina. NA DROBNO. NAJNIŽJE CENE. NA DEBELO. LJllilANA, Prešernova ufilca štev. 50 lastnem poslopgu) Otjrestovanja viog, nakup in proda-a vaa-kovrstul vrednostn h paoirjev deviz in valut, borz a neroald prtrduini' m kred>t vsaKe vrste, eskoract >n kašo menic ter nakadla v iu- Sn inozemstvo tafe - depo-s(t> itd. itU. Brzc>avke: Kredit, Ljanljans — Teieton St 2040, 2457, 2 48 Inter urban 27«« 2S06 37L Motorna bolesa, Vam ncdSo prt brez-korflrurenSnfli cenah najmodernejšo konstrukcijo in nedosegljivo kvaliteto materiala. Zet stavbe po znižanih cenah vsakovrsten roh tesati ln žagan les. — Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRM ŠUŠTAR lesna Industrija In trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. 41: K- Poskusite KREMO NE1GE OE CEVEHNES Creme da Beautč Ideale T» M M*«te» krema olep4av»nf«, U )a aa aantv«« n*fia Izdelana po r^eč moderofii metodah. Svoj napeh haa nbvidci avojan nedose«®nrta »rojstvom. To j. »ah* fcreas* bre« masti, ne-riO&r* po w>or»bi, daj« kofi ncro moč, od»traoHUe ri**. v*Jed Cesar sado« II-os »or a*4e4. Kr«cno .Nei*. Čer*«***« apor*M5»-to aif-etAe dame atocsi eek> leto: pe-■knj ftav* koža« por« pred nCteki H5r*z4u vetra fc padavin, a po tet! pred pr»ve«kJm vplivom W>»otc la svetiobe. Ona Js prS3ub"iJeoo redstvo lepiS l*o*» ki bo£e}o obraniti srrojo mladost in tapeto, a r*vw> tafco ontti, ki feSe postati ubute is It"*. Nef*imer$Tft vratom te endotvon* krem« so cčiaicvala, da »e Je posinfet-jejo aajMaaieokeiSe Parižanke: pKa« Mi»tterw:W«. Spiuelly, Martfee Ck®aa!. Kaoierkovska, Vera Sersiae la tnnoz. dsTia«, ki m brit a jo *» svojo lepoto. To )» stvarna krem* Srpifc le«a ki deklet to •e največ uporabna. Ostale «*cij*»et«: Pw*er C3fKoaeixe n rok«. Diamant sa nohte, Cold Cream sa Matieeiie s« dekclte, Mo-os et LaS de Corcombres-oeaa io mleko iz ks-msric sa «5«en4e madežev k peg te za oie?$av*c!e sa assae !n Soe. Lotkm-Bracebarat trrot* »»adanjij te3. Or«you sa obrvi Tard te ds>5« dolge tre- palate«, Eaa de CoVs-sn« Amhree, miJo. C^trftjcd krf. Da »e mor« ntbfc tRprfMi se te sofciJsEitete šare« aenadomes*®ve, pošljemo zaslon) 1 pestra« )o«6«k krm* K«i*e 4* C*- Tsiai«s sa daa; l postatsci ioočefc Cftroset«., U be« rok«; 1 poefcncd katnea Dr«mar*, U sve<® noht« la 1 sav-frtk« podrt v 3 razaJh barvali la katatef s narod!®, ako nam pojftete 6 Din r m«mfcah sa po St niso IsspcA?** (Savne iktaBše« sa aaSa držav® FRANCOSKI MAGAZIN, OSJJUK L s*f točne k &t#v« aare ▼ poatsifL, aala poUfsJte TtdEDoat aa iobra foiteljit »prem«, katero dobavna trrdka »WEKA«, Maribor H DoitrwiBl cenik brecpla&iot BAZA S. STUP1CA, Ljubljana, Vodnikov tri itev. 5 NikE najceneje r veliki Izbiri novo doilo biago. Ugodna prilika ta nakup. Samo po Din 8 in Din 12. iDUL^uaamuuULiUULiLiL t nr^nr a « ra-TTmnrr-CDaGDDnCOrTT« lULLJLJUUUt Jt HXO AGFA KEI§S IKON VOIGTUNDER KOI>EXSTO€K J>R. NAGEL FOTO- APARATI NaJnoveJ Al m o d • 1 i n« nalogi FOTO MATER1JAL — JANKO POGAČNIK LJCBUAIA, Tavčarjeva al 4 4tCO n^nnrrrrinrn^vnrv-^ini JU * * i t U 1 LXJJLljqjL>AJljLJLULIXlJLJLJULII I I ITTTTI !■■■■■ rani Špecijolno podjetje za električno varenj« ln pepra- b -vila parnih lcotlov j§ ING. UNGER & SIRAKi »trojna delavnica I Maribor, Pobrežba cesta 15 4021 Telef. 14 ■■■■■»■■■■BI Vsem kolesarjem, mojim odjemalcem! Nemogoče irf fe da bi »e vsem onim, H » ml posiaE v pretekli sezoni zahvalna sporočala o soMd.nl postrežbi in dobrem blagu moje tvrdke. zahvalil posamezno, zatorej naj tem potom sprejmejo iskreno zahvalo! Istočasno pa si dovoljujem sporočiti mojim cenjenim odjemalcem, da se bom. kakor doslej, tako tudi v bodoče potrudil zadovoljiti iste z najbofjšim blagom po nizkih cenah in točni izdelavi. Zeteč vsem vesele velikonočne praznike, se priporočam za obilen poset. .JUSTIN GUSTLNČIC. mehanična delavnica In trgovina, nasproti Narodnemu domu v Mariboru. Leonard Treppo 4! C<3 združene opekarne d. d. Karlovac dobavlja ix •vojlh najrncderriej« urejenih tvorn io zidno in strešno opeko najbolje kakovosti po zmernih cenah Zahteva te ponudbo » Ti.nama oglsdal Iti brušenega stekla Centrala: Maribor KoroSka cesta >3 T«uei. «tor. 131 Podružnica: Ljubljana VII Medvedova ceata 39 Telet. i.*vtr.r. 3076 Dame in gospodlej Velika izbira vseh vrst nemških in francoskih gumi steznikov, gumi nogavic za bolne noge in krčne žile, t ebušni pasovi iz na fineišega blaga prt d in po porodu. Za gospode gumi-evi trebušni pasovi (Mars-Gflrtel). Pri posebnih slučajih se izgoiavlja tudi po meri. Samo pri tvrdki G. BESEDNIK IN DRUG LJUBLJANA. Prešernova ulica itev 5 Ribiči čas je, da se opremite za ribolov kar Vam nudi bogata izbiri F\f t/AlCPD puSkar. LJUBLjANA a v^MmLK) Kongresni trg St H, Dobro vpeljano špetflciisko podjetje. r prometnem obmejnem mestn (carina) M odda v najem proti odknpu inventarja, kakor konji, vozovi itd. tfs&rua. skladlSče, klet, hlevi In pritiktine na razpolago. Cenj. ponudbe pod »Rentabilno 50.000« na upravo tega lista. *m w Zaradi popo'ne opustitve prodaie obuval v Selen« burgovi ulici št. I 39754 Ud razprodam v času od 2. do vsteviega 15. aprila 1929 V zalogi je še mnogo damskih čevljev, tako najfinejših, kakor tudi platnenih, bele in rjave barve. = Cene namige* ===== Ciril Picek Ribnica Ooenjsko poarc4i<« h aiutaiftd« «4 smreke, lefke: d rak«, .1 eao koeites, paraMc«, tram, e^Cal Trat bukev i (tatom, '.»vcJett«, jviob«, dti«, aaravii«, M. prage, drv« ta o*lje, hraatt fr-s«. podobe«, dtta, M. pr*«« ki 4rra, Upa, isTort oo^eoca: aamlka, Sraacosfca li —8— Novo i Specijaial liliji za pnife Ks KovoI ■ s (J spremeni j vimi brzinami covoljuleio brez vsake utrujenosti prelaz največjih usponov. Balon gume, elcktiična rsz- svetljave. Zahtevajte lustiovani katiloc. Trgovcem » solidno garanc io ukijucij vrst crodaje za le-Ijena mesta. Obrn t se na generalno zastops vo bicikljev Šemino, Novlsad, Futoska ul. 47. 3912« tedanje cfledala k la srealneea Wc*ia 5H io Strni defc. ▼ v»ah reflxv-rS.uj« ca^tefcUaui« tsloSb k) por'a lov z srcafeKOi »f«!tV>m 6—8 mm, a jpeciatnim stektom 5—6 nim; viaja stekla v m eden to (V\essiri]ffassuinj:en), izdeluje t»u!tiie r>l«Sie Iz S—10 to« deb. zrcalnega stekla, ter avtovetrot»rane (Wlndschutzschaiben) Iz zrcalnega »tekla 4—mm deb Ima oa skladišču v %-seh vel-^-oab treatno steklo 5H—b mm, tmfl nadmočno 8—10 mm deb., Speciatac steklo 4—6 mm, ledenasto »teklo S mm. atabavtor »teklo *—II ram, oo-lsis« ogledala ter ojrlclaii ia !a tiakomercstrkla 2 mm; vse vc Jako tmernih otnab JanvS ta prvovrstno izdelavo w=h tsojšh proiavodov e za trpežen, lep oblog o-stledai. Zahtevajte (x>niidbel »ItOVAC^ Tvornlca glinastih •treinlkov ln opeke Frohlich & Bichler BttOBttisiitMKM Karlovac BRtiutinuiiimN MT Dmvu produkcija 100.000 komadov streSnlkov In opeka. Froizrajanj« rseh Trat opeka in straftafkor ter vseh glinastih predmetov kakor tudi pioSSie sa tlake. Posebno m priporočajo falcovani In dvakrat faScovent itrtMkl t doTriaal obliki Ur po salo ugodnih aanaJk Dabarf}« aa fraaka aa vsako postalo. KvaJftata rtdba streJna opeka ja stroko vnjaJfito prtoaaa, ko« sajbotjia r državi Generalno zastoj ^Ubgjana I J Kranjske tvorn ce železne, bravarske ® in kovinske robe H M stvo za Slovenijo: Kolodvorska 7 K4MNIK Kmeščencev Lastna hldro-centrala 400 HP iiimimniaii HlcM Zivam se ziciie Zsjodovteskl rOTTiRK- Vrtala je, privzdignila raveso in odhajaje vejeta Centurionu: »Opravite, kar sem vam naročila, a*to pa pridite k meni v mo-ftnico.« S temi beeedMiJi j« odšla po bodrrfkc tn abotaia pred chrtimi vrati kakor le prej. Odnnsla je iiuico ter pogiedaJa. ClirakU. je leiala aa liro k", postelji ln Se vedno mimo spala. •Cti deset minut se bo prebudila,« je poroisžla rivsta, zaprla hnioo to krerdia dal)« Dospela >e do tob«, k! jo J« bfia omeniU Centurtonu, ki »topfia vanjo; vrata je pustila na steža; odjprta. Mofchitca je bila dokaj majhna in zelo preprosto opremljena. Pavsta je sedla in počakala. Kmalu »e % pokazal me dvrati Centurion ter javil, ne da bi stopil v tobo: »Opa-avijeno je, gospa. Pametno bi bilo, da se fflm prej umaknete, zakaj prepričan sem. da bodo preiskali hišo.« Pavsta je mahnila z roko, kakor b", hotela reči, da je le časa, i« se Iznova zatopita v svoje premišljevanje, Za Cerrturiona, ki je stal pred njo-' in nepremično čakal se ni zmenila. v Na kad je mislila? Kakšne nove načrte je snovala? Centurionu ce je rdelo čakanje dokaj dolgo. Naposled je Pavsta vstala let migmia Centu no mi, naj vstopi. »Gospa,« je ponovil band^t in stopCl naprej, »čas je, da izgineva. »Prtprite vrata, a ne zaklenite jih.« je mirno velela Pavsta. Centttrto« je abocii br« mrmranja, čeprav )e bU vfckK rzne- rnirjon Ko m ,1 obrni je zaglcdJL v zidu ocko odprtoo, ki ao Jo dotieg zakrivala na stelaj orta vrata. »Tajna vrata,« je zamrmral; »zdaj razumem.« »Vzemite to svečo,« je rekla Pavsta, »ln svetite ml«. Tesne stopnice so vodile od ocjprtine navzdol. Centurion se je je* spuščati po njih in svetiti Favsu, lc je zaprla tajna vrata, ne ua bi bii malopridnež utegnil videti, kako. Dospela sta v podzemeljski hod nek. ki je bil dovolj Urok, da sta mogla dva bodic, vštric, in dovolj visok, da tri bbo tr«ba skloniti g.ave Ha so bila posuta z drobnim peskom, ki bolje od najdeoeleiše in najmehkejSe preproge požiral Sum korakajo-čih no«. Po dokaj dol«! hofl je priSel Centurion do prečne galertje. Ustavil se je in vprašal: »Ali naj zavijem na desno aE na levo?« »Ostanite, kjer ste,« je odvrnila Pavsta. Stopila je k zidu in brez iskanja prijela za kamen, H se je daj !agUe izdreri, ke: je bil v resnici samo posHkari kos lesa. Pavsta e st^ia v tiko nastalo luknje tn pri* srnin na skrito vzmet. Vziinet je tlesnila in nek;i; korakov od princese se je pokazala v zidu nov? odprtina. »Vstopite.« je velela Pavsta kažoč s prstom na odprtino. Centurion je vstopil ki Pavsta za n im. Našla sla se v .dokaj prostorni umetni votHni, ki Je bila takisto posuta s peskom. Izpod razmeroma visokega stropa je viselo več svet'!j Na nekakšni nirki ploščadi je stala veHka rrnza s tremi naslanjači. Dolge hrastove klopi so bile razvrščene ob znoiju pHoščad., na desni in levi strani mize, tako da je ostajalo tik pod ploščad.« precej prostora. Tako opravljena je votlina nalikovala ▼eJSd javni dvorani, t kateri M a« bOo br« tefarra rarmestTk) do petdeset i^afi. Ak je Centurion poznal to tajno ibiraMče? AH j« morda vedel, v kake namene shiži in kakšna podjetja snujejo v njem? Tako je b:io videti, zakaj v renutku, ko je sropi! v votlino, c* )e pograbil čaden nemir. Ta nemir se je kmalu topremenil v grozo. Prebledel je, krčevit trepet ga je izipreletei in sveča v njegovi skrčeni roki je zaplesala. Prepadeno je gledal okofc sebe. Pavsta pa se je naredila, kakor da ne vidi njegove zmedenosti, in mirno vprašala: *Pr igUe svetHfke. najina sveča n« daje dovol! »vedobe.« Centurion se je podvizal, ves srečen, da more skriti svojo skrb. Ko so bile svettltfke prižgane, je mehanično postavil rvečo n* mizo in si potegnil z roko po znojnem čelu. Pavrta je iznova nagnila banditn, naj gre za »jo. Ostavlla )• votlino in ga odvela k luknji, ki jo je bila pustila odono. »Poglejte vanjo!« je rekla z zapovedujočim glaso«n, Centurion s« je sklonil in pogledal. Začutil je, kakor s« ma ježijo lasje na glavi Kaj je neki vide? tako ču v -o o "D 1) O/ O cr K G O Belokran ci i Koesirii ! ^a boljla in najceiefša kolesa z enoletnim jamstvom dobite le pri Ivanu Korže tu zastopniku . Wsffenr3d v mesta« deli Črnomelj Pn vmadks Brez oražfiaga lista Bm-U« piatole sa pladnje _ sc moralno obrambo, a« avtomobilisti tn blcikii«!©, aa dreeuro ptn ?l»dai;šša. Cm aa * evtOo* Dts tfl^— Wte!a*t» ■» i atr-lirrT „ 146.— Cr*a aa S »trn« m 5!—• IM iMvft ixtmwr m it.— Pri i«oxovsem higijenično in moderno urejene nove sostifniške prostore v lastni hiši na Kette-Murnovi (prej Martinovi) cesti št. 10 v Ljubijani Kuhinja izborna. — Vina prvovrstna. Sveže blago. — Točna postrežba. Cene solidne! Prepričajte sel Avtopostaja. PREŠERNOVA Mrtva H. SUTTNER Lnata*. protokeOfaM Mrvrn UB v fc^M Najva^a caloea UR, ZL*TNWC k KINE SOLIDNA POSTREŽBA. SA*SO dinarjev 60 para »L IM. KeH—ata aofear-ReMka«i4 D*m St, tli. IUtIbm« t bvvUkuai I* !u«»t«.-: i>ta «4.2* St M. Bn^Oka, It ca nuli. t ^rrtrraMa ••k«r-»tToJ«c, Dt* M.2« ZAjrrrVAjTt BOOATO ILUSTRIRAJ*! CEr NIK S KOLEDARJEM. ORATiS ih FRAAKO; a« H. Suttner, L|ub(j2na 4 —mm JURA * JT m« i BRNO JEDILNO ORODJE, ff X\1 F S PETDESETLETNO TOVARNIŠKO OARANCIJO pti a »LTTNm hita lun SANO^^C-D^JA n« bol nroi» IV^f^ LiOHT Mar »s. r, «retrm sks tastlaii «3«.. 4020 Ne morda za Din 3000— t kakor bi utegnili oceniti vrednost aparata, sodeč po splošnih cenah, na katere ate blH doslej navajeni, temveč za Din 1850— fco. vsaki kraj Vam dobavimo gramofon angleškega modela (najDOvejfc tip gl. siiko) skupno > 15 dvvttrunih novih plošč »Polydor« in / tort imeni om prvovrstnih igel (S ikat*l). Gramofon je zgrajen aa podlagi najnovejših tehniških izkustev ter prekaša po «vo> jem inelodijoznem in čistem zvoku ter jakosti glasu vse slične izdelke Opremljen ja s gpevnjalnsm /ak zaščitenim zvokovodom in prvovrstnim strojem. Aparate jx>^ijemo » popolno garancijo! Zamenjava drjem, čigar osišče leži na 7 ležečih Ie4i« Sčih, predstavlja z ozirom na opremo in specifikacijo zares najcenejši 6»ci!inderski voz na svetu Diven odprt voz s šofersko šipo, ki se naprej lomi z rez. kolesom, etavljenim spredaj poleg motorja, ali si;a ^n opremljen zaprt voz dobite takoj ia n povoljno c eno. Tourlngz Oln s 9 090 Sadani Din 6S,Q00 40S2 Proizvodi tovarne WJfys«Overland *G*n«ralnt aaatopuflcte T. X t. »AJbioo«, Dt-čanaka 7. Boo^rad — Zastopniki: Ing. Sartor n Riger, Uspeoska 3, Novi Sad, ICraua to drug, Oaljek; Johann Schmidt, Vr*wa; Voj. K Begov M, Lcakovač, Ing. G. Tftnolaa L>ubljaiM; K Eo&i. Split; Bog. dan D&ktt, Dobo j; dr M. Gračič, Dubrov* mik, Ferdinand Budickl, Preradoričeva uL 9, Zagreb. ▼ouringi Oln 97 000 Sadom C!nS4.GOO t* M IA ur« cLcrCHSt. t±&OC4, X. auxLJt oifLasov, cmjjICLI*, na, OgLasiu. ocLcLtUk JUTRA LfubLfOna, ul 4 C^cJmrurn, rOsCusi partjL* LpJfifcuUL.st nrfj? iSTg jm Sprxf4jtLasy4. ovalih, oglasov ia. prv furdiLf popolno tr-rovsko izobrazbo znan:-m Knjigovodstva »lov . ,-rbo-hrvatske in nemške korespondence ee nuiii dobro in trajno mesto Biti mora vestna in energična imeti veselje do trgovine in ob-tevanja s strankami Glasbeno naobraž-ne. z znanjem franco-čine ali angleščine imajo prednost Išče se oseba, ki bi bila lefu v pomoč — Ponudlie pod »Vodilna moč« na ogl. •ddeiek »Jutra« 8415 Mehanik ▼esteB in zanesljiv voja-Ičine prost, dobi kot vodim delavnice trajno mesto Kastop takoj ali a 1 majem fzučen urar ima pred noet Reflektira se samo aa boljšo. inteligentno moč Bamo pismene ponudbe z navedbo znanja in zahtev na naslov: »Gramolon«. Ljubljana. Miklošičeva 34. 8414 Čevljar, delovodjo ■možnega vsega v to stroko spadajoiega dela sprejmem Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod Šifro »Delovodja« 8562 Polirja •amostojmega takoj sprejme stavbno podjetje Schell — Ljubljana VII, Maurer-jeva nlica 2» 8548 2 natakarici plačilno in druge (donašal-lo) sprejme ta-oj gostilna Kerlič v Siškj Predstaviti •e je vsak dan med 12 In 14. ter od 18 ure da'je 8536 Služinčad! Slutinski lavv Zagrebu, MarovsKa ulica 13 .-prejme takoj kuharice, sobarice in devojke za hišna dela — vešče nemščine Za pridne in poštene devoike služb v izobilici. Naročila pr ha ajo v.-aki dan. 8509 Kontoristinjo zmožno itaija.uske in ueml-ke korespondence, sprejme večje podjetje v Ljub jani. V lesni stroki izvežbane imajo prednost. — Ponudbe na ogla ni oddelek .Juira« pod Siiro »Zmožna konto-ristinja 365«. 8636 Posredovalnica Mrak Ljubljana. Sv Petra c. 8 potrebuje pridna dekleta in natakarice 8633 Mesto hišnika ali vin č.rja. najraje v ma. ribor.-kcm okraju sprejmem takoj Naslov v ogla^n- m oddelku »Jutra«. 8327-a Dobro kuharico veščo vrtnih del. sprejme zdravniška družina na deželi Ponudbe na podružnico »Jutra, v Marihoru pod »Dobra kuharica« 8621 Prodajalka katera ima nekoliko dohodkov (pokojnino). starejšo, pošteno, zanesljivo. z 2000 Din kavcije, takoj sprejme trafika Predstaviti pri Frank. Oelovška 34 med 14. in 15. 8518 Učenca z 2 razrei'' srednje Sole, poltenega, ki ima veselje do trgovine, sprejme J Pfeder. trg z železnino v Kranju. 8505 Fotografskega pomočnika (co) sprejmem - Ponudbe pod šifro »Samostojen poimoč nik« na ogla-ni oddelek »Jutra« 8491 Strusar ali ključavničar •benem tudi Šofer, dobi takoj mesto Naslov v ogl. •ddelku »Jutra« 8523 Več izve/banih natakaric priknpijive zunan osti sprej-mp za čas sezone Zdraviliški dom na Bledu kamor pošljite točne ponudbe s sliko 86119 Miček liček piše in riše Ksenija Prunkova. 58. »Na trati, kjer je ležala troja Izgubljena Jmarna petica, je rožica začarala: »»Coper, coper, coper, coper, ej eekinfek izgiibljrnček, žemljice 8e mi okleni, koreninice poženi! Coper, coper, coper!« Šmarni petici se je tako imenitno zdelo da smo 'o imonorali »cekinčka«, da se je na T so moč potrudila: postala je cekinček. po gnala koreninice in zrasla t drevo. Nato imo šli klicat babieo. da pa je otresla, kar le itak veš. _ A zdaj brž na pot. tla pride.' {im preje do židane volje in smeha.< Poslovili so se in si obljubili, da se še •biščejo. Rožica je sedla na miško, miška je •tekla, pikapolonica zletela. Kjer je trava valovala, tam je šla njihova pot Fino kuharico popo noma perfektno in samostojno sprejmem proti dobri plači. Naslov v ooštena. marljiva in .jiažua ter sposobna (samostojno) pripro ste meščanske kuhe in vseh hišnih del. sprejme dvočlanska družina Ponudbe z zahtevo plače je poslati na podružnico Jutra v Cel iu pod značko »nastop 15). 8296 Učenko staro 15 let. l boljšimi spričevali sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi Imeti mora posebno veselje do trgovine Povpraša se in pošlje ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »zanesljiva učenka« 8606 Trgovca trgovskega ^-omočnika. ki je vešč trgovine z mešanim blagom, sprejmem na deželi za samostojnega pro • lajaiea ter dobi e trgovino tudi gostilno na račun. Vavcija potrebna. Pouu.lbe na oglt-ni oddelek Jutra v Mariboru pod šifro »Slovenska Bistrica« 8579 Knjigovodjolkinjo) pomožne ut gozdarski obrat in žago sprejmem Zahteve: amerikan-^ko knjigovodstvo, obračune lesa, nemški in slovi-n-ki jezik, strojepisje, po možnosti italijanski jezik prosto stanuvai!„e. kur java. razsvetljava Ponudbe na ogla.-ni oddelek Jutra ood značko »Poilkusna do ba«. 8474 Resno dekle ki zna >iobre Kuhati, če^ino pospravljati kakor tudi vs^ hišne posle, in ki je marljiva ter vestna, sprejme takoj mala obitelj Ponu be naj pošljejo sa.mo one. ki so bile v boljših hišah in imajo dobra. dolgoročna sprič-vala. n» naslov Irena Bali. Karlovac 8499 Plačilnega natakarja za kavarno z nočn.m obra-i i.in, zmožnega kavcije — sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod Silro »10.000«. 8724 t4 do 151eten fant z deiel«. pošten, močan, debi mesto kovaškega učenca z vso oskrbo Počivalnik, Maribor, Tržaška cesta a 8475 Deklico 18—16 let staro, sprejmem za pomožna pisarnilka dela — Ljubljana, Zvonarska ul. št. 1. 8715 Dekle za nt hišne poel«. relčo kuhanja, nemščina in slov. sprejme samostojen zdravnik v Bački — Ponudbe s pogoji na oglsu-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Lekar« 8727 Zastopnike želim proti piovizi^i v vseh krajih Dopise na ogl oddelek Jutra pod Silro »Radio«. 861.7 Velik zaslužek dnevno lahko imajo zmožne osebe s prodajo kem. novosti. — Javit; se je na naslov: K. Zupane, Kranj. 8696 Zastopstvo dobrega predmeta prevzame tovarn«, radi rentiranja potovanji — Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra« pol »Svojo potnike«. 8683 Potn:ka za staro manulakturno veletrgovino vpeljano, avto vozača sprejmem — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Potnik-avtovozič* 8298 Avtotaksa Logatec—Idrija ser vožnje w iti onstran uie je sploh Itgovskim potni ko-m z» daljše vožnje primeren popust Na razpola ?0 2 voza Garaža pn »!ek 'rarni v Loeatcu Telefon S Rezervirinje voza tudi pis meno Poizve se tudi v re -tavraciji Serini. tik kolo dvora 7268 Potnike '.anesljive jn pošten.- zastop nike ter a B en t e »prejme proti debri proviziji tvor nir-» pijač - Ponudbe pci .Zanesljiv 28» na oe'asni oddelek »Jutra«. I i- Natakarico mlajšo pošteno z nekaj kavcije, vajeno domačih iel. sprejme takoj 1 M Salarnon. trgov,na in gostilna. Zbelovo pri Poljčanah. 84S9 Pek. pomočnika predpečnika iščejn Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8712 Posredovalnica Plahuta Ljubljana. Mestni trg 25. preskrbuje privatne in sezonske službe kuharicam, natakaricam in služkinjam 8467 Eksistenco U9peh, srečo in zadovoljstvo nudi sposobnim moškim m ženskam, ki znajo nemški. 200 inozemskih velefirm iz v.-eh branž. 9 prevzetjem njihovih zastopstev — Vsi resni, agilnj ii delavni re-flektanti naj pišejo s prilogo znamke l)in 3 na na-slov: The Novelty Compa-nv. Zagreb, Miiksimirska c. št. 40. 8640 Zastopnike (ce) po v«ej držav sprejmemo proti fiksni plači in proviziji Znanost nepotrebna Kupec je vsakrto Dopise z znamko ta 2 Din na na slov L ubljana. poštni pre dal 249 8345 Pozor, zastopniki m za.-topnicel Same prvo vrstn' reprezentativni in pri trgovcih v mestu dobro uvpilpni dobe razpečavanje novega presenetljivega pred meta Ponudbe no »Olvmp«. Maribor. Cankarjeva ul 14. 8477 Drvarji navajeni gozdnih del tudi v goratim svetu, dobe takoj nami-ščenje Akordno delo v kompnnijat. Celoletna za poslitev Stanovanje pro-to na mestu ,ečnje Javit se je takoj na: tlpravništvo SleščaJi korpuracijt Kamnik. 8142 Za francoščino iščem učitelja ali učiteljico za trikrat tedensko — zvečer od !£8.—Vj9 ure prj meni doma Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »Francoščina« 8544 frva ut>i*-t *uoenrijomr»i«- Šoferska šola smernik Ljubljano Jugu *viu) Dunai-ka 'Jfi lelefoii 2236 Sirokuvtijuin teoretični oouh >n jraktlč as vožnja n» različni! :D«. ternih avtomobilih • t»r č.eikoni v^akeea nrvega 2M Francoščino in nemščino poučujem Grem tudi na dom ali izprehod Pismene ponudbe pod »Učiteljica« na oglasni oidelek »Jutra, 8643 Pozor! Novi tečaj po velikonočnih praznikih za krojno risanje in prikrojevanje danskih oblek se vrši v krojnem učilišču Rozr Medved, Ljubljana Mestni trg 24/111 (nasproti magistrata. Vsaka učenka si poljubno napravi eno obleko a i ka; drugega pc dokončanem tečaju, po la-tno izdelanem kroju Istotam se izvršujejo obleke, kostumi, plašči itd po ugodni ceni Kroji po meri. 8631 Nemško konverzacljo in pouk nudi izobražena gosjia po 10 Din od ure — Vprašati na Poljanski cesti št. 13/11. levo 8668 Prikrojevaln: tečaj krojači m. šivil am in pletiljam 8 aprila — Pouk moškega in dams-kega perila Ker se moda spreminja, imajo učene' tečaj' v vsako leto brezpačnj tečaj o novitetah Ugodni pla il-ni pogoji. Rekomandarija služb Izdelovanje krolev. Krojno učilišče. francoski modni salon. Ljubljana — Stari trg 19 8660 Kontorlstinja z večletno picaruiško prakso, z znanjem slovenskega, nemškega in italijanskega jezika, želi namestitve. — Pouu.lbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Primorka«. 8615 Absolventlnja dvorazreiine trg sole, a večletno pi.-arniško prakso, išče primernega 'mesta Iz-veibana je tuli v lesni stroki Ponudbe na ogla^n; oddelek »Jutra« pod šilio »Hvaležna« 8616 Kontoristlnja izvižbana v vseh pisarniških poslih, vešča zlasti knjigovod.-tva s trgovsko in indu-trij prakso, želj namestitve Pozive za oferte pod »Večletna praksa« na oglasni oddelek »Jutra«. 8081 • Kontoristinja vešča »lov. in nemškega jezika, dobra računarica, želi premeuiti mesto Ce mogoče z oskrbo v hiši. Cenj ponudbe pod šifro »Stalno nameščenje« na oglasni oddelek »Jutra«. 8395 Notarski solicitator vešč vseh pisarniških poslov. tudi strojepi-ja. želi pomeniti mesto. Reflektira na mesto v Celju ozir v okolici Celja Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Solicitator« 8486 Dober prodajalec iz špecerijske trgovine na debeo — želi prakticirati brezp'ačno v detaljni trgo vini z mešanim blagom Položi kavcijo. — A Grebene. Cerknica. Notranjsko. 8597 Zastopnike In Organizatorje za novo vrsto (*v>,rov«nja -prejmemo v v-*henr> itrs^u •'"enir*« Ljubljana mišim predaj 248 8H95 Velika možnost zaslužka! Reprezentativne za-topnike in zastopnice za poset privatnih odjemalcev s kolekcijo ur in bižuterijske robe na odplačilo, spre ime »Alem«. Zairn b Nikoličevs i br. 7 Pogoj Kavcija ali ; garancija najmanje 15.000 Din V poštev pride:o sle-i drfii kraji: Ljubljana. Maribor, Celje in Cakovec. 8628 Urarski pomočn'k « pre.-tano vo aško službo, star 23 let. z nad enoletno prakso, išče službo Na slov: Jakob Znidarič Lju tomer št 105 839'' Mesto blagainičarke proti nizki p ači pru*i 3ni kupuje Rigler Pragersko 8624 Železen štedilnik in plinski štedilnik, oba malo rabljena ugodno prodam Poizve se v trgovini Sever in Komp, Wo!fova ulica. 8588 Werthel'™ - btagp'nn starinsko blagajno, stekleno omaro za delikatese, Mitnico, prazne steklenice Ul več drug'Ji predmetov poceni prodam Naslov v oglasnem cd Jutra 8509 1 Xenar 4.5 v Compouad zatvori, 24 cm žarišnice prodam radi preobilice objektivov Foto Jug, Tržič. 8519 Terazzo najbolje brusit« z drsalci od Siliziumearbida. ki jih najceneje razpošiTa Feliks Toman ml., Ljubljana. Re slova c. 30 8564 Steklen papir v polal in na metre ima vedno najceneje Feliks Toman m!.. Ljubljana, Reslo-va cesta 30. 8565 UadU Radio-detektor 2 slušali. anteno itd. samo za 300 Din proda »Papiro!« Holfova ulica a 8730 Avtovožnje z osebnim in tovornim avtomobilom prevzame Fran Kri-tan, mehanična delav niča in prevozništvo v Ljubljani, Dunajska c 54. 8699 Avto dobro ohranjen. Itiricflin-derskL lestsedežni »Pha-eton« po zelo nizki ceni prodam Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8473 Moto-karoserije 'Zdelujf solidno m uo selo zmerni ceni Ferdo Laznik strojno ko'arstvo Rad-če 669H Mizarji kupite flint|iapir. rde< papir ln platno v polah in pasovih najugodneje pri Feliksu Tomanu ml.. Ljubljana. Reslova cesta 30. 8566 KUučavnice za potne košare razpolilja najceneje Feliks Toman ml.. Ljubljana. Reslova c. št. 80. 8567 Kdor prodaja «11 kupuje AUTO naj »e o-brne na naslov: Karo! Camernik Ljubljana Dunaiska cesta 36 (Jmro-Auto telefon 2236) in vpo Sije popis voza kakršnega želi nrodati ali kupiti Pri tem posredovanju se naj ho'j varujejo interesi prodajalca in kupca. 23 Osebni avto »Daimler«. • 4 sedeli, v dobrem stanju. z novo pnevmatko. ki rabi zelo malo bfncins, 12/24 k s. s plačano drž lak-o takoj naprodaj za 18 000 Din -Pojasnila dajt ravnatelj M Rozman. Mojstrana — Go renjsko. 8267 Trg. Čevljarskega pomočnika za fina zbita dela sprejmem takoj Za hrano in stanovanje preskrbljeno A Je-lar. Zadraga, p. Križe, Gorenjsko. 8533 ^ekaj pomožnih delavcev sprejmem v Ljubljani. K.*r-lovska c»ta št. 4. 8716 Mesto hišnika oddam zakoncema brez otrok. Prednost imajo mi, zarji alj de'avci sorodne stroke. Ponudbe na na-lov: E. Navinšek. Ljubljana — Selenburgova ulica štev 1. 8722 Učenko za papirno trgovino in knji-trarno sprejme Herman Hrovat. Pražakova ul. 15. 8710 50 % zaslužka Iščemo ljudi za povsod in takoj za obisk privatnih strank, za prodajo gospo-i darskih predmetov, ki so ' nočen; in se rabijo povsod. Vprašanja na firmo »R-ova« Maribor, poštni nre''al 2. — Priložiti je 10 Din za vzorec. 8620 Iščem zaslužek Sprejmem zastopstvo a'ri na grem za potnika z majhnim dobro idočim predmetom. Ponudbe na upravo »Jutra« v Celiu pod značko »Zanesljiv obrtnik«. 8728 Sairosfojn^ g-1 o. ali mlajšo vdovo, dobro, ki ni imela otrok, zanesljivo v pisavi in perfektno v nemščini, sprejmem. — Ponudbe t sliko pod »Trajno 75«. 8637 :. pomočnica čedna in »oli-ina iruiVna na deželi želi p-emeniti mesto, najraje na deželo. Cenj ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šif-o »Pomočnica« R553 Trgovski pomočnik mešane stroke. vojaščine pro«t. zmožen več iezikov. verziran v vwh panocrah. želi trajno mesto za takoj ali poznej« Cenjene po nudhe na oela=ni oddelek »Jutra« pod šifro »Mar! M v in oošten 300« 8560 Generalne zastopnike želim za »Bazler« kremo za ZagTeb. Beograd. Psrajevo Imeti morajo kapital. — Ponudbe na Err>e t Ba7'»r. Petrovce pri Celju. 8530 Vsakemu zastopniku 200 Drn dnevno, z našim za«t»r>--tvom. za vsakemu go=podin j«tvu neobhodno potrebne predmete na obroke »Delmond«, Ljubljana. Miklošičeva cesta štev. 14 fl. 8677 Dekle s dovršeno meščansko šolo se želi Izučiti v trgovini. Ponudbe na osrtas i.ddeiek •Jutra, nod Silro »Zanesljiva 24«. 8217 Kni'govodja korevonden« t* «!nv»n«č no itarjanščino in n^mšč' no verziran lesn mm-i« lani In 1ob-> p-vnvn IJ* želi dtižti« N».|ov v o?l oddelku »Jutra« 8]Bf> Kinoonerater mlad vojašč:ne pro. t išče službt s 1 al; 15 aprilom — Ponudbe na po Irnžnieo »Jutr-a« v Celju pol š!fro »Zanesljiv«. 8088 Prodajalka dobra moč v mešani stroki želi premeniti -lužl-o tako; alf pozneje Naslov v otrl. oddelku Jutra pod »dobra la potteaa 45«. 8569 trezen in marljiv, z dobrimi spričevali želi mesta k osebnemu ali tovornemu avtu Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »trezen šofer«. 8466 Učenka ki je dovršila 3 razrede meščanske šole z dobrim uspehom; želi vstopiti v večjo trgovino z mešanim blagom Na.s'ov: M. Svigelj, Krško 8484 Samostojen trgovec zmožen perfektno francoščine, nemščine, slovenščine i srbohrvaščine (cirilice in latinic,), gre v v-ako |>od-jetje Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod Silro' »Representabel«. 8704 Za trgovskega pomočnika v trgovino z mešanim bla gom na deželi gre absolvent državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani s poldrugoletno pi-arniške prak.-o pri veletrgovini. Cenjene ponudbe na ozla-ni oddelek Jutra pod »Ljub-Ijan-ka Trgovska« 8399 Mesto majerja (oskrbnika) želi prevzeti izkušen k m i t. verziran v vseh polj-kih in zozdarskih poslih, izurj-n tud; v strokovnem živinorej tvu. mlekarstvu in živinozdravni-štvu Je trezen, vesten in delaven, z dvema članoma družine Oskrbova' bj proti maihni* odškodnini, zaradi stanovanja in veselja do kmetijstva. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Oskrbnik«. 8701 Skladiščnik z večletno prakso v skladiščih na parni žagi gre za skladiščnika ali za žago-vodjo ali nakupovale« lesa. izvežban za mehkj in trdi les in tudi za gozdove. Prevzame tudi potekanje večjega gozda, ker se v tem tudi dobro razume, ker zna sam tuli dobro delati in je vajen vsakega dela. Sedanje službeno mesto želi zamenjati ta oj. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »pošten, marljiv«. 8605 Foto Kamera 9/12 Voigtlinder B ergheli Heliar 4.5 nova in Rietz-schelkamera 9/12 Linear 4.8 (achtlinsig) s kompletno opremo prodam. Ponudbe pod značko »J. S« hotel Evropa. Celje. 8573 Traplst-sfr nudi Prva semiška mlekarna v društvenem domu. Zahtevajte cenik. 8526 Lepa hišna vrata trd les. ugodno prodam. Ogledati ca Poljanski cesti št. 7/1. 8723 Španski bezeg za iivo mejo. na razpolago v Naiortnem domu Reflek-tant ga mora sam odstraniti. 8682 Razno naprodaj Štedilnik v dobrem stanju, trpežno moško kolo, malo rabljene eitre, 2 kompl. podobi za spalnico, vhodna in sbrambna vrata ter več novih spalnih oprav. — Avgust Cerne. Zg. Šiška St 122 8572 Premog pMnski koks po 80 Din. m-javi premcg po 87 50 Din, trbovelj premog po 39 Din Slezi jski premoe po 80 D n 100 kg dostavlja na dom (najman, 200 kg) Din 4 — za 100 kg Mestna plinarna 6222 Ajdovo moko l>u i Dm garantirano urist no od 25 ke naprei razt>» 'ilja Pavel Sedej umetni mlin Javornik Gorenjsko 251 Gospodinje! Pu<1g»n» ubija RA I UL ;-ol|»k- anši ubija ARVI. IN ščurke ,ih>ja G A M i Pl N -i.-iiir. ubij, 8'F.NOL ubija P(M.EKS|\ Dobiva -s p O v ■ o 1 Klokerjna Zagreb HalzoV« •ilica št 25 Telefon 59 69 Vrtnice raznobarvne te' plezalke. Cepljene bre-kve nzke n visoke, ciprese špargel ne — dveletne sadike mlade rastline. aeparanuse ter vsakovrstne cvetpčne in zelenjadne «adike pn so lidni ceni raziošilja Ivan Jemee. vrtnarstvo Maribo' 8009 Avto štirisedežni. znamke »Peugeot« v brezhibnem stanju prodam Na-lov v ogl. oddelka »Jutra«. 8197 Avtotakso dam v najem proti kavcij! ali pa prodam Pojasnila daje Kiajevni odbor udruženja vojnih invalidov v Šoštanju. 8612 »Ford« poldrugotonski, brezhiben, radi nabave težjega prods Rigler. Pragersko 8625 Največja Izbira rabljenih osebnih in tovornih avtomobilov ter motociklov raznih znanih znamk po zelo nizkih cenah. — 0. 7.užek. Ljubljana, Tavčarjeva ulica 11 8667 Motorno kolo znamke AJS v zelo dobrem stanju prodam s prikolico ali brez nje Vprašati: Trnovo, Kolezijska ul. 18. 8487 Motorno kolo 6 konj. skoro novo. ugodno prodam Ponudbe pod »D K. W motor« na otrl. oddelek »Jutra«. 8684 A. I. S. motorno ko'o model 1938 350 ccm 0 N V ali 500 ccm. dobro ohrv njeno kupim Ponudbe na op!a=. oddelek »Jutra« nod »Plačam takoj«. 8706 R Pianlno in perzijske preproge kupi Dobrajc. Maribor. Frančiškanska 21. 8290 Več lepih spalnic poceni proua Joia Vižin, mizarstvo — Dorlarje pri Skoiji Loki. 8480 Spalne divane otouiaiie žimuiCf ui vse tapetniške izdelke kupite najc-uejf in najbolje tiin Ponudbe pod »odvetnik« na inseratni oddelek Jatra. 8586 Opravo zi trgovino s špecerijskim blagom, le malo rabljeno, ugodno prodam. Nasiov v oglasnem oddelku Jutra. 8608 2 trgovska pulta dobro ohranjena in 2 lepi trgovski stelaži ter mizo proda C. Brajer, Resljeva cesta 2. 8078 Pohištvo Po priznauo n:zk,h cenab proda več spalnih in kuhinjskih oprav Vidmar. Z;r. Šiška St. 2. 8675 Pohištvo Več hrastovih ln mehkih spalnic ter kuhinj, oprav proda Jos. Kurnik, Zgorma Šiška. 8734 Dvokolo (bicikei) za 7 -iSletnega dečka poceni naprodaj v Knezovi ulici 28 8685 Novo kolo znamke A ller poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. ' 8541 Kolo znamke »Waffenrad«, dobro ohranjeno n&firodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 8702 Deske in trame samo mehki les za stavbe sprejmem v komisijo — V Djakovu v Slavoniji imam dobro uvedeno trgovino z le-nim maierijalom Ka-1 VVentzel. Djakovo. 8435 Premogovni prah kup. Škafar Rimska n lft. Teleion 2823 7888 Družabnlco Išče mlad umemiK gugal-nih čolničkov Ponu ibe na naslov. Fran Zupane, pošta Jesenice, pod Mežaklo 129 8443 Družabnlco jOspo ali gospo-lično i Dta 50.000 iščem kot družab-nico Pismene ponudbe na podružnico »"Jutra« v Mariboru pod »Družabnica«. 8280 Družabnika t katerim bi skupno kupila srednje veliko hišo. želim. Potrebno 60 000 Din. Naslov je poslati na oglasni oddelek Jutra pod »H ša 202«. 8394 Družabnika s 100.0110 do ŽOO.OiiO kapitala sprejmem v dobro vpe. 1 imo industrijsko podjetje. Refiektiran. le na resno ia agilno osebo družabnika, ki bi sam sodeloval, samo zato. ker sem telo zarKjslen Se v drugem podjetju Ponudbe pod »Sigurna eksistenca 200.000« na oglasni oddeles »Jutra« 8435 S 50.000 Din bi pristopila k rentabilnem« podjetju — Zanesljive ponudbe Je po-lati na osla«, oidelek »jutra« pod šifro »Družabnica 50«. 8731 Sodna dražba posestva v Seničlcl St. tt se bo vršiia 5 aprila t. L v sobi št. 15. prj sodišč« v Ljii'n'jani Ogied in pojasnila istotam. 8i4® Kmetsko posestvo vzamem v najem" olizu mesta ali indiL-trijskega kraji Poznejši nakup ni izključen Ponudbe pod Silro »Takoj 16« na oglasni oddelek »Jutra«. S34S Trgovsko hišo enona-istropno. v sredi trga Motnik na nsjprometnej-šem kraju. z gostilniško pravico, trgovskim, lokali, kegljiščem in trafiko prodam po zmerni seni Eksistenca za-ieuraaa Več [>o-ve lastnik K o g t j Frane mL. Motnik št. 11. 8449 Vinograd, posestvo v krasni, dostopni slove8( legi. c.a. 3 ha. z enonad-stropno zidanico na Do enj-skem ugodno prodam. Naslov pove oglasni odde!>-k »Jutra«. 8448 Železno blagajno št. 4 proda Trčko Fran«. Sikole 14. 8376 Vrhn ško zid. opeko ma v zalogi po tvorniSki eni J.koi- Goli Trnovski nristan 32 7584 Puhasto perje aZ|o Din 88 kg - Izkoristite orilko. 'okler traja zaloga - L Brozovlč. Zagreb. Hlea 82. Kemična čistilnica peria. 180 Ugoden nakup kravat Gl. carinarnica ljubljanska ima naprodaj večjo količino raznovrstnih kravat, polfvi-lenih In bombažastih po zelo utrodnih pogojih: dalje star »pisalni« in star »šivalni« ' t roj po vzk'icni ceni 500,— Din. ter še nekaj druicrih poceni predmetov. _ Licitacija zaplenjenega blaga ie 9 aprila t 1. pa nadal:e. — Iz gl e-ee. kft. 7025 od 26. marca 1929 1. v Ljubljani 8447 »Nar. Enciklopedija« Bibliografski ga zavoda v Zagrebu. srb ko-hrv-lov.. kompletna (4 trpeino vezane knjige), knjig cena 14-50 Dir. a^ nroda za tni-žano ceno 1050 Din. Naslov pove oglaenj oddelek »Jutra«. 8547 Avto - Ford v prav dobrem stanju, z novo gumo preurejen v potniškega ali tovornega, poceni proda F. Batjel. Ljubljana, Karlovška c 4 8717 Motor 5 HP. ventilator (Eschau-eter). pe* za emailiranje — vse skoraj novo, kompletno poceni naprodaj Ponudbe na ekspozituro »Jutra« _ Ljubljana VII. pod »Motnr« 8694 Avtomobile vožene dobre In pokvarjene kupuje Fran Kristan, mehanik in prevoznik. Dunajska cesta 54 8700 Vsakovrstno zlato -upQj» oo najvišjih '-nai' Cerne — iuvelir t.inbllana Woltova ahca i 38 Ljubitelj starin kupil ie star« srebro ln (vor-eelan Porudbe pod šifro »Amerikaneo na podružnico »Jutra« v Mariboru 8288 Lesa tesanega in žaganega, kupimo večje količine Do bava sukcesivna Ponudbe s ceno in količino na na slov: Briča Milo-avljevič. trgovina z lesom. Beograd 8402 Ladijskih desk suhih 1 ^ leta starih, popolnoma iznotovljeuih nu Ii več sto metrov I. Usen:k, Borštniko- trg 2. 8232 Lesne Industrije! Kupimo večje množine rezanega smrekovega in jel-kinesra lesa za sukeesivno dobavo. Damo tudi večje nanačllo. »Manirart«. Ljuli-ljana, poštni predal št 13. 8666 Hišni posestniki! -3tam.vt.nja s- iih oda« 8513 Oglje In drva hrastova ter bukova, tudi polsuha kupuje stalno proti takojšnjemu p'ačilu Pe-fcnko, 3jx Slika, Ljubljana. 84» Kranj-Škofja Loka Čedno hišo a i posestvo — event. tudi parcelo v Kranju. Loki ali v bližini teh mest ležečih vasi k u p i n proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na otrlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Kranj, ka domačija«. 864S 2 vrtni kot stavbni parceli vsaka po 3t!9 m1, proda« posamezno ali pa skupaj. Ceno in pojasnila pove lastnik v Voimatu Jameki trg št 206. 8668 Lepa, zidana hiša obstoječa iz 3 ,ob. kuhinjo, jedilne shrambe, z lepim vrtom. »adonosnikom in kaiasti oral njivo. 10 minut od Rogaške Slatine na. proda! po nizki ceni in pod ugodnimi pogoji. Poja-nila daje Vidgaj. Rog. Slatina. 8627 Hišo (vilo) visokopritlično r nekaj vrta in dvorišča želim v najem ali kupim v šentpeteirekem ali frančiškanskem okrožju. Ponudhe v navedbo lege in cene pod »1.-8 « na oelasnj oddelek Jutra 8418 Realitetna pisarna Arzenšek. Celjie. Kralja Petra cesta 22. ima na prodaj raznovrstna posestva ter oddaja v najem trgovske lokale Zastopnik: Pr. Zupane, Slance 14 pri Teh ar-Jfk. BSBS ■4>i 14 Spomlad prihaja ta M probuja k novomu iivljenju ia obnavljanju Sedaj 1» ča* msMti tuč stavbnih parcel; Trgovski loka! >roda> poleg nove »ole i t inventarjem »U te »pe-Ig ši»ki. Pojasnil* dajo I ljaDo trgovino t meianim tli. Dravlje U i 8673 blagom vzamem v naj'-m na iišo s kozolcem vrtvrt Keio a^oUK. pro-, Dolenjem Logatru, 13 Več m Uvr pri Cn alj Masle, poe*sstnic' na C; icah at 29. p. Dol Lotita. 8601 F>zor, AmerlkancII prometnem kraju l"o:uilbe na podružnico Jutra v Celin pod »Kjerkoli«. 8596 Za pfsarno oddam t majem l—2 —i sob v sredini mnsta blizu »oo-alle Ponudbe na oglasni oadelek JuU» pod »pi ar sa« SS64 * u o v Dat a Deiiuatesno trgov'no I Din 800 000. — Velika , T Mantoru oa |>romelnem stanovanj, 2 loka- j kraju t inventarjem prodam, stavbne mojstre sk a- j Naslov r oglasnem oddel- hiša itd ta Din — Oostilna in ka-tijjia. prvovrstno me^tc, s:ik obrat. 750.000 Din — kavarna 500.000 Din. Vlastelinstvo 275 johov, ■Ala 1,00 Oi 10 Din — l>tfli v zdravilišču vsi la 80 Johov sveia Din OJXIO - 2aga blizu ku Jutra. 8478 Izložba _ _ ____ sredini mesta ae odda ^tnfce d»I«o" oprem"; Naslov t oglasnem oddelku - ... — 8550 ___ 600.000 Din — Več aajhnih hiš v Mariboru ia >pih ril ter pm-estev pro-J> Realitetni biro Rapil, iiribor, Gotsposka uiiea rs Jutra Hišo «£ dvo'ir-!iitasko ka-jn Ponudbe oa oglasni Odelek .Jutra. pod ->lfro -Kila - Takoj« 8662 Slškarj!, pozor! Stepi uj »t« v bua ▼ 'eIiko*u iOOb—m« — ?pnu-ibe a* u«Jdel©k Skladišče t blitlni glavnega Solo-b663 dvora oddam takoj t na. Jem Naslov ;>ovt oglasni oddelak »Jutra«. 8664 H'še Valjčni mlin v oliiin. Celja ali Kar! bora vranjem v najem * 1 Jan 193(1 Ponudbe posl značko »Valjčni mlin« na podruiuico »Jutra« v C'-lju 8374 Trgovlrto na prometni ce«ti v LJubljana kjer dosedaj ni co bene orrllaljeau 10 minut »d kavarne Evropa pri Stanovanje I Stanovanje 4 velikih sob. kuhinje ko-j najmanj S sob i&iem Po-palnice in veeh pritiklin ] nudbe na oglasni oddelek Jutra« pod iitro »Stano- oddam takoj ali poioeje ta 1U00 Din meeečno Na-slov pove ogla&oi oddelek »Jutra«. 8470 Stanovanje t aob. kuhinje is pritiklin, t lepi vili oddam te pr aa 1 maj^m boljfci stranki. Ponudbi na ogla» oddelek »jutra« pod iifro »Conirai-na lega« 8637 Stanovanje v * edini meeta išde ves dan odrtuna ^ospa — Ponudbe n» oglani oddelek »Jutra« pod Šifro »GofDa«. 8632 vanje — maj« 8661 Sobo •Mu v (utri Ha. •lov V of 1. oddalku J 8001 Prazno sobo parketirano. • električno rauvetljavo la posebnim vhodom takoj oddam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 8537 Rotr.i 2 prazni sob! osebnim vhodom, ereat. rano o d d a o> takoj ▼ fin. 8747 dolini, eeata Prazno sobo ▼ sredini Ljubljane, samo u 1—2 mt«seca potrebujem takoj. Ponudbe na poštni pro!al 172, Ljubljana. 8697 2 gospoda sprejmem na stanovanj« ia lajtrk. Naslov v ogla.-nrm oddelka »Jutra«. 8729 Sobico s hr?no v centru odda.m gospodu aa 900 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 8711 Lepo sobo takoi oddam bo'JKi mirrrf PosestniSkJ tln obrtnik. • nekaj | |eH (utuvlnv id garancije, i 40 protoMvJei Dia. leli apotnavi (o-apo-t besed, proda Vinko ,- . . . Vidmar, pekarna. Zelena ko pod Iiiro »Lastni dom , j|ima m K g531 1929« m p» Iružnioo Jutra v Mariboru Na anonimna piema se ne ozira Tajno-t zajam^.ona 8576 Psa volčjaka mladega, garant.rano absolutno cU*e pa-nie, od ve-dre^iranih Dektrična naprava obstoječa iz Die-t-i-motorja 5<« k »., generatorja za istosmernl tok. 300 V.. 37 KW. stikalne plofče polnilnega agregata in akumulatorske baterije je naprodaj Ponudlie na oglas, oddelek »Jutra« pod žilro »El«k trika« Lisičje, polhove kože in veeb drugih divjih fi. vali kui*ujt stalno «koii ceio letu D Zdravit trg. o,.., I u-nj» Ljubljana Flor.jao-' -ka utira 9 I88H-* Parni stroj dobro ohranjen, 5—lt k. • kupim Ponudbe s ceno na na-lov: Kr Delakorda, St. Jani, p. Velenje 85u0 CIM Mi VI.VVI^UI L*/ V * _ .. ,, , .- Pi-men« ponudbe i Kolarski pomočnik k„.?» Iifro .Upanje it 95« ^ let SenieC. blago- j l.' Mladenič 24letn> obrttiih. j-osfrtnUk! sin v Imbljauekem predmestju leli znanja s pridno ncpokvar.eno mladenko, _____ki bi imela v kopalnico v novi ri-li ali stari hiii j i č e m za Junij Plačam dobro Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Solnčno in zračno«. 8733 Komfortno stanovanje »tirih aU trtb sob, z vsemi pritiklinami liče mirna »Jutra«, stranka i enim Soloobvez mm otrokom v sredini mesu ali v kaki ril: r neposredni bližini uieet& — za takoj ali za pozneje Ponu Ibe oa ogla> oddelek »Jutra« uod šliro »Kom tortno 42« • 8037 Opremljeno stanovanje 3 »ob lo pritiklin, sredi meeta oddam za maj Na -lov pove oglasni oddelek 8680 Stanovanje t sob io nntiklin v sredini m^sta oddam u umj — Na.-lov v Og a-nem oddelku »Jutra« 8S79 D*jaka ali gospoda Dijaka ali gdč. isprejmem ? -re^lin^ mesta na nanovanj* ln hrano — K Verhovc, Kolodvorska ulica IIA 84114 »Sa, poee«va. p»- m(,rno „ trgovin/ meian tarije jpro.li Zagorski. Ma- , b, ug0,|nimi ,.ogo i bor. iai.enbai.ova ulica 11». [ jj „ T(.f lel 0rt,iam. event 8604.' . ktli Po V'e0 stavbnih parcel trt tr>i »odam pve-lajl Naslov jddeiku »Jutra«. i_- — Kandl.a oglas. a«6 ITI§o stanovanjem v htii Po i nu-lbe na oglasni oddelek ' »Jutra« pod Sifr« »Lokal 40« 8444 Trgovino eamo prvovrstno kakrtoe koii s»roke. evnnt t go stilno ali točilnico r me stu aH n» deželi, vzamem takoj r najem Koiir Ma » ea 100.001) Lnn kaptrn v u T Q ^o«,, re.lmestju Ponudb« ped ^ 6 8622 ^»ro^to etaaovanje« na o^fl Kidelek Jutra 8529 Prodam hišo t Celju » Zavodm, z dv»-ia -obama. kuhinjo in pri (klinami na obroke S5 (»of Din Pri takojšnjem pSačilu po. Davka pro •to 14 let elektrika Izpraznim takuj Nasicv: Ar-»enSek v Celju Kraija Pe-ira ce«u 22. 8480 Trgovsko hišo lohro vpeJjaao l ilil o v prometnem k'ajn Ponudbe aa podružnico »Jutra, v Mariboru pod iifro »Dober Gostilno v Karlovcu ob glavni e»et: t dobrim prometom. obstoječo iz S gostilnlfkih lokalov, kuhanje. stanovanja dveh vin ekih kleti hleva vrta m kezljiSča, r»e v dobrem stanju ddam za pet i rt v najetr »adi drnžin«kih raznie . oila daje Stanislav Pevec. Rimske tc-li-c«. 84?3 promet« 8373 Mlin ■a 4 tečaje, na prometnem kraju ob cesti, na stalni vodi radj irrožinsV.lh razmer prodam za 14O.n<)0 Din Na. lov v oglasnem oddelku Ostra« 8611 Hišo z vnom aajraje v bitimi Dunajske jeeete. Tatwra 8v Jožefa (»li dolenjskega kolodvora. > ceni 100—180 00(1 Din ku ptm Ponndbe « točnim opi-•om na oglasni oddelek »Jotn« pod »Soinčno 90« 8390 En<>na v bliiini tramvaja ali v sreiimi me-«ta PiaAam »t eno leto naprej Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra« 8453 Otroka vzamem v u- k rbo proti mesečni plači po dorovoru Dopise na natdov: Mutija SturbeJ Lorična — po*ta P:15tajn Stanovanje 46! Dvignite pismo. 8574 Avto 15—403 Javite sroj oaolov na ogl. oddelek »Jutra« pod iifro »Srečanje«. 8709 Da se utešl hrepenenje naj u »godi. Vstajenju po zdravi 8655 Krim... Oba praznika d23 ie< in 21 let«, ogla-ni oddelek Jntra 8603 Ločenec ne po lastni krivdi, • 70 tisoč premoženja, iiče do 45 let sttro goerpo ali go-podi n tajnost« na oglasni cddeiek n<) ..re.injih let. '« 15 000 Jo^a. 8516 gotovine — Reene po- nudbe poslati na oglasni oddelek »Jutra« po! 51fro »Sreča 86« 8614 Mlad obrtnik delovodja, stii 25 let. teli "poznali razumno, preprosto, nepokvarjeno dekle Lastnoročne obširne ponudbe s sliko lanko pošljejo tudi najrevnejSi dekleta pod Si iro »NajlepSp pomlad 74« na oglasni oddelek Jutra Tajnost častne za iamčena 8515 Samostojni trgovec sredtijiL let blizu Maribora želi gospodično ali mlado vdovo za skupno g»>po iar-stvo Prednost ima tieta ki ima veseljt s trgovino in go^tilao Le resne ponudbe na; se posijejo na cg!a«iii oddelek Jut-a v Mariboru pod Šifro »Dobra gos-p^di nja«. 8580 Gospodična r plavem piašču z majhnim znamenjem na obrazu, vo zeča s? v torek 26 marca z opoldanskim vlakom iz Ljubljane do LaSkoga — opazovana od gospoda — stoječega na hodniku »e vljudno pro«i. da javi svoj na.-lov pod iifro »Zidani most—LaSko« na ogla-ni oddelek »Jutra« 8618 Fant 29tih let boljSih -lariev. ueomaleie-vane preteklosti, t malim premoženjem v Franciji Harške kanarčke vsako leto odlikovane prod po 150 Din radi predstoječe selitve Ivan Rozman. Ljub- | !<1-Ijana. R'mska cesta 20. 8-'30 — Maribor. KoroSka c 31 8626 Mizarski stroji naprodaj — Na ogled v avi očarati Magister, 9t 86'4 ŽIMNICE lli.lrare) yostWlDe Dret«, teletu- Ooetelj, alutlll*«), jtoRtan- iivmn» n ut;—tni-'ks iidelk« uud- na)e-nej« Rudoli R3dovan tapetnik Krekov trg štev. 7 .«oleg Stn-tnrga loma M Kateri starejši gospod dobro.-rčeu s rta.no oiužbo bi hotei poroftiti 30 let staro dekle » sedemletnim sinčkom Le resne ponudbe je poslati na upravo jutra Mariboru pod Šifro »Do 6 marjaščkov sedaj 3teien-ki. i^rno-tasa stega plemena ffle^e-va pasma), prodam Ponudbe na hotel »Kramar« r Logatru. 8663 Lokomotiva malo rabljena, tfmi mm ko-losek. 60 HP 4i4 nan»rodaj Pouudbe na oglas oddelek »Jutra« pod »Lokomotiva« 8497 bri oče« Trgovec 27 let star lotiro vpeljan, ee želi ttkoj poročni t gospodične, staro 20 do 30 let ki bi imela veselje do trgovine in nokaj premoženja Odgovore po-lati na ogla-m oddelek Jutra i>od »Vesela Alelujs 17«. ŠS62 Ženitev Vdova, stara Jb let. bre» otrok, ki ima biio r večjem mrestu, k' d-unaSa mesečno 150<> Din atanarmr. želi primerne partije — PrHncet imajo -amo bolj&e in resne Osebe od 40 do 60 let, hiSni poeeetniki, vpokojenej ali ttgovoi. Ponudbe na ogl cddeiek Jutra pod šifro »It 55«. 3937 a Lovski pes brak m'ai. bele barve, rumeno pikastih uSes. «e je izgubil. I Pr»-I 14 dnevi «< je držal i okroc Blatne Brezovice — &4T9 Kdor ga je prijel, ali kdor 1 ve kje s« pes nahaja, naj Javi na naslov Jože Prus-nik. lovski čuvaj. VrhniVa Nagrada 100 Din. 8720 Klavir tvrdke »Czapka«. dobro ohranjen, radi pomanjka nja prostora naprodaj — Ljubljana 7. Dermotova 26 Benzln motor 5HP mlaiilni<*o e sitom in etre-salom prodam po ugodni ceni. Naslov: Cvirn. .16. Kranj. 8524 Le*ečl parni stroj 75 HP. korimerno doto za svojega Staro-t 6 do 7 l»t Cenjene ponudbe pod značko »Dota« na podružnico Jutra Celje 8575 Gospod akademično uaubražen, teli znanja t samostojno gosoo-839« j dično srednjih let, v«**!e eo-lnčne narave. Dopise Ra oglasni oddelek »Jutra« pod • Harmonija« 8644 Stanovanje lepo. trisobno s pritfkli-natni in električno razsvetljavo. 24 minut od postaje liven Ljubljan*. oddam — Stranke brer otrok imajo pred not Naslov v oglas oddelku »Jutra« 8318 Stanovanje v kolodvorskem okraja — obstoječe |z sobe. predsobe. kuhinje poselske sobe — zimenjam z drneim od 2—S sob in pritiklin. Ponudbe na poltni predal ?56 8424 Stanovanje S sob - s>ritiklmami lite v Mariboru mirna stranka z 2 odraslima nčerkaiua — la »pri! ali maj Ponudbe pod »Mirni »Umovalci, na oglasni oddelek »Jutra« 8273 Stanovanje z t sobama, kuhinjo in pri-tlklinami oddam « 1 majem za 700 Din mlečno Na slov pev oglasa! oddelek »Jutra«. 8672 Stanovanje na deželi t bližini Kranja—Loke. tadl v oddaljenih vaseh teh mest. Učern za takoj Ponudbe pod »Domačija« na oglasni oddelek »Jutra«. 8648 Stanovanje Z do 4 sobno v centrumn ali v bližini mmta telim za ms j Ponudb* pod »plačam naprej« na oigl. od. Jutra. 8588 Prostore Berne u ad-obno kro-aiko delavnico. iično r eeni/ru mcrsi* Ponudbe na •rlaa odl«ek »Jutra« pod •Krojaika delavnica« 8311 Stanovanje komfortno, v novi vili — opremljeno lil prazno — z 2. 3 ali 4 sobami in vsemi pritiklinami oddam 8tanovanie • sobo ln ka->inJo: 2 tnesečn' sobi š *"ogo sefiari ranim vhodom J" električno razsvetljavo Nas,qT T 0jfiBiinem odde^u »Jati« 8551 fn ^itiklUmnX-Pr^ ^ |n kuhTnja" za takoj Stanovanje Konjski hlev % lopo in shrambo oddam! P"tiklW oddam t».koJ »- Turjaškem trgu itn« 5 i T opisnem oddelku 8187 »-lutra« 8471 Stanovanje t, 3 ali 4 sobn-o, v mestu želim za maj Plačam RM) do 1S»)0 mesečno Ponudbe na oglasni oddeleik Jutra 8580 Stanovanje 5 do 6 sob komfortno. Ieli mirna stranka z« takoj ali pozneje ,-onuiTbe pod: »Solnčna lega« na oglasni oddelek »JtKTa« 855« Stanovanje 2 eob. kuhinje ln ;ritIkliE takoj oddam Ogle-ia In ri>raŠa se v pondeljek 1. aprila od 1—S ure popo'dan Trnovo Karsdii8«»va u! 10. 8S70 Za pisarno 1 ali 2 sobi v sredini mesta takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 8358 Lepo sobo in dobro hrano dobi za leto zastonj ti-ti ki po o di n-kaj denarja — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Prazniki« 8455 Sobo opremljeno za enega, oddam r »rediSču mosta — Naslov r oglasnem oddelku »Jutra« 8719 Opremljeno sobo odd«.oi takoj 2 gospodoma na Ko.teljevem Štev ?-tov Ljubljana. Metelkova ilica 4 2737 » V samotnem, rOman- .„ i. . no gospodično, z vec tičnem Kraju Z'v,ta premoženjem Predno-t : mladi vili. ki sanjata in hrepemita Kje rta viteza, ki b! prl-neela -rečo? — ?.elita resnega znanja i akadem naobraženhni go-■«f>odi Našli bi res skrbne gospodinje zveste spremljevalke na življonski |KjtJ — Resne dopise na oglasni oddelek »Jutra« j>od SiDo »Dolores in Dagmar« 8422 V samotnem, romantičnem kraju živita mladi vi'i k< sanjata in hropenita . . Kje Sta vitsra. ki bi prinesla sreče? — Želita resnega znanja » a'adem naobraženimi sro-•podi Našli bi res skrbne gospodinje zveste »prem ijevalke na tivljenski poti - Resne dopise na ogia ni oddelek »Jutra« pori Šifro »Dolores in Dagmar« 8422 Stanovanje Trgovski lokal KmeT cerkve takoj ■Idam Naslov v oirl. rsMelku Jutra 8571 L kal za trgovino ti' 5, event prevzamem I? »psi Jano trgovino meianega 'i« Ce2/»ne ponudbe na r^glav oddelek »Jutra« pod »fVoMtaa točka«. 8656 Dve stanovanji _ na Br!nhi •>b f>n najeti cesti. , 1 sobo In 2 kabinetoma, drugo t I sobo in 1 kabi oetom obe s kuhinjo pri-ti kil nami souporabo kopal alce hi pralnice ter z rr tom odda • 1 aprllon — odnoeno 1 ma'em Po*oj ■deski zavod v Ljubljani, GMmfflOra olios 8. ali pozneje l«JI zakoniki par brez otrok Ponudbe z navedb« najemnine na otI oddelek Jm»» ped »mirna stranka 32« 8469 Hčem stanovanje g_S sob s pritlkl'nami. za maj. v vfli blizu TlToliia ali v noveJH hiii v me»tn Komfort po možnosti kopalnica — Mlajii zakonski par brez otrok N.tlemnlna po dogovora Ponu Ibe na n?'ae oddelek »Jatra« pod 1 »Stalno — Sobo ttčera s 1. aprilom — Ponudb« pod »Akademičar-ka« na ogia^ni oddelek »Jutra«. 8463 Lepo sobo šolnino, veliko, v sredini mesta oddam 1—2 solidni ma osebama takoj Naslov v oglasnem oddelku Jnt-a 8685 Sobo oddam v sredini mesta — Naflnv v oglasnem odde'k'1 »Jutra«. 8665 Bogati dami zdravi. očar'Ji»o simpatični, visoko izobr&žoni. inte-Hgestni, dobrosrčni, ugledni. srednjih let. iičeoi nje vrednega soproga Diskre-cijst zaja,m5sna. Dopise s točnim opisom razmer, naslovom in sliko na og'isrji oddelek »Jutra« pod Iifro »Najtežja tad^va«. 8576 Dobro situiran gosp. v postavni starosti, sredi!js-vellk. simpatičen. (il»meni-tega značaja, fcp.ge rnanja z enako damo. se sad 30 let stsro OMirns ponndb* v rrmikem jeziku, te mogoče i sli' o. n» oglasni oddelek »Jutra« pod značko •Vicht »nonim 19« 8619 Trgovec dobro .lituiran. 38 let star simpatičen. sr«inje po-ta ve. teli znanja v svrho lenitve » gospodično ali vdovo brer otrok, od 22 do 90 1«. zdravo in prijetne tunaniosti Refleicti-ra samo na trgurvsko izobražene. ki imajo veselje in sposobno* za -amo-toj-no vodstvo Premoženje je postranska «tvar Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod iifro »A M Mlad trgovec s kapitaiom soudeležen pri večjem podjetju, želi radi tenilve dopisovati z inteligentno trgovsko naobraže no gospodično, i večjim ma jo ti-t«. ki posedujejo lastno trgovino ali gostilno na prometnem kraju Cenj. dopiee s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Zvestoba 50« 8647 Zapestna ura majhna, j» bila najdena pred nekoliko dnevi Lastnik naj ooftje točen opie in datum 8652 izgubljanja na naslov Gor--č;ik. kai-etan soio IniSniea. Kamnik, nakai jo proti :m-vrnitvi stroškov oglasa dobi nazaj. 8703 Starejši, višji drž. uradnik s polno viSJo pokojnino, doktor farmacij« vdove«, plemenitega in kremen tega značaja, želi znanja v svrho tenitvB z imetnico večje lekarne ali obširnejšega po-podarskega ali Industrijskega podjet ia. oeir večjim p. emož>*njem. bre: otrok, blagega značaja in primerne starosti Polna di-skri*cija N"anonimne lo] i «111- »u ov u oru-ijih uoDro idoč h cenenih p edmetov za stalno Trgo .ska h ša Ffsn Vor sič MARiBJR Vr ari va ui Cd 19 i rgovlno meš. blaga združeno • trafiko, novo, dobro vpeljano, v industr okraju, brez konkurence — vsled nakupa lastne hiSe prodam Pogoj Js odkup inventarja, zaioge in po hištva. za približno Sii.flOO Din Le re.-ni in plačila zmožni reflektanti naj pošljejo ponu llie na ogla ni oddelek »Jutra« pod šifro »Industrijski kraj« 8540 Slike z? le«ltlmac')e zdelute naihitreje foto graf Hugoji Hibi.-r Ljubliana S» P-tr» eesta Trgovino na prometni točki v een-tru mefta prosfam Ponud be po I »Bodočnost« na ogl odd »Jutra« 8239 Vreče nove ta rabljene meh nsi tet •an. Zagreb na.iboljia vina — Co'narna j- odprta Se priporoča Zi:ika!.,._, , , , HabijaB. 87is j Krojaška delavnica Franc Avšlč, Ljubljana, Komeii!kt«a nI. 36. ki^ -j-lidno izdeluje po najnovejši modi ln pc najugodnejših cenah obleke, se cenjenemu občine»vu priporoča Postrežba totna. 8385 Ribje olie .vete na'finejie oorveiko i» lekarne Ir 0 Plrroli ja v Ljunljaal tt oriporoca bledim «iabotnim o-ebam 257 Fotograf Karel Hot.vnaKl. Ljubljana, Dunajska cesta 6. Solidno delo in nizke cene! 8714 Kurja očesa NajboMše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN ie mast Dobite v lekarnali, drogerijah aii naravnost iz tvorniee in glavn skladišča M. Hrniak lekarnar — Sisak. narin Reprezentanca OnremMeno sobn z zajtrkom oddam v bliiini opere Nitslov v oels--. oddelku »Jutra« 8S70 Sobo lepo. parketirano. t električno raz»vetl'avo. ja m!r-no. oddam Naslov ▼ osrl. oddelku Jutra. 8587 Mladenič obrtnik v živilski «4 roki. srestnjih let. dmrnt^čen. ne-omadeževan« preto«'osti s 70 000 Din čistega kapitala, želi znanja * gospodično »15 vdovo, M bi imela kakršnokoli dobro obrt. radi »kupnega gospodinjstva. Pormd. be na oglasni oddelek Jutra pod iifro «t«mU pomlad«. 84M Ing©!en - rvo^nfk »Ramona« Din 520.— Radio tovarne INGELEN LJUBLJANA Miklošičeva cesta 34,1 Kot zvon čist sprejem Vam nudi novi IMOEIiEM U 4 (štirielektronski aparat * elektronkami in z zaščitene mrežico) i Ingelen zvočnikom „RMI©«1AM „<8J Nekateri prodajalci: igšSM. RADIO LJUBLJANA Radloval — Radiotehnika — Radio Bar — Kolar — Kalan — Bergodac — Verbajs Murska Sobota: Janec Nemecz Novo mesto: Jo»ip Ogrizek, Cakovec: Spitzcr, Celje: Mestna elekrTarna, Ing Sehmi-dinger, Jesenice: Jože Markci, Kranj: Sch'Jling & Co. Maribor: Swipplin$«er, B llič & Tichy, Ptuj. Damiš. Ribnica: Josip Divjak, Triii: Nadišar, Varaidin: Sobellavski, Žalec: Josip Roje. Ingelen U 4 — Din 3950 Sprejemamo zastopnike za deželo. Največje industrijsko podjetje za gradnjo eksplozijskih in zgorilnih motorjev * Delniška družba z glavnico 400,000.000 — lir 35.000 delavcev in uradnikov * IZDELUJE: OSEBNE AVTOMOBILE, najnovejši vzorci: 13/22 t 4 ciL Torpedo, Berlina M« Spyder, Conpe Berlina Weyman 520 25/45 fc fc, 6 dL Torpedo Berlina Conpe - Spydex 521 27/50 t 6 cfl. Torpedo 7 sedežev Berlina W Coupe 7 sedežev 525 S POKT 35 70 k. s., 4 sedeži Torpedo, Coupe Berlina TOVORNE AVTOMOBILE: Mod. 507 FA 1*5 tone Mod. 603 2 toni Specijalne vozove: TAMINI motorne sesalke, avtomobilske sesalke, škropilni vozovi, pometalni vozovi, tanki i. t. d. SPA Mod. 25|C10 2*5 toni „ 30 3 „ 31 5 M TRAKTORPAVESI kot vlačilec za vojaške svrhe TRAKTOR MOD. 700 Pogon na nafto Vlači I ni stroj za cestne transporte Ponedeiski traktor za poganianje mlatilnic in stroje za košnjo. LETALA Letala In motorji Fiat se ponašajo z naslednjimi svetovnimi rekordi: višinski rekord 11.850 m, distančni ra.d Rim - Brazilija brez pristanka, hltrostn rekord 512.776 km na uro. Za stabilne naprave in ladijski pogon DIESEL0VI MOTORJI 30 do 80 k. s., pol Diesel 80 do 10.000 k. a Izdelovanje železniških vozov, livarna jekla, valjarne za traverze, tračnice, pločevine, cevi, plavži. Jugoslovensko Fiat-Avtomobilno Prometno D. D. Beograd Prodajna organizacija za avtomobilne, tovorne, vozne, traktorne in specijalnovozne oddelke: Pojasnila daje: CENTRALA: Uzun Mirkova 5 B E O O R A D Brača Naschimbeni KraJ8a Petra br. H (KOPLJE Agencija »AUTO« Kruhom Pilati Z A O R E B Jugosloren. Fiat-Au-tomobilno Prom, D. D« MHaU Smola«*« wL te 8 U B O T I C A AUTOMOBIL1A ing. Leo Strass l « MARIBOR Triumph-Auto d.zo.z. rranaSkaosfca rt. 4L S O M B O R Karlo Zwirschitz, rt. i. LJUBLJANA Triumph-Auto d*z ojl. cest« 36 O S I J E K Adalbert Roder, Dtmtibm* rt. B- SPLIT Franjo Flesch, Mannontova d T. DUBROVNIK Filip Kessler SARAIETO Theodor Todeschlni M. L NOVI SAD Antokar, Fuchs & Loebel TrifcoTtčtr tac S. VEL. BECKEREK Hans Raubinger Ooadnfi6eva rt. 25. Poštnina plači v sotovini Ijjnbljaita«, dne mr» t« Naročnina se ne izterjuje UREDNIŠTVO v I. nadstropju Knailjeve ulice v Ljubljani ROKOPISI so že v košu Cena S IKn Krasna pridobit Kettejev spomenik pred palačo penzijonistov v Tivoliju Kakor so pred nedavnim časom vzidali čestilci Andreja Smoleta kar čez noč in brez do tedaj običajnih ceremonij in brez voranc pred tisočgla-vo množico spe finsko ploščo temu naj dražjemu Prešernovemu prijatelju na njegovi rojstni hiši pri Figovcu v Lj.ublj.ani, tako so sedaj neznani občudovalci nesmrtnih poezij Dragotina Ketteja postavili njegov spomenik pred tivolskim gradom, ki ga je mestna občina prenovila in prezidala v impozant-no stanovanjsko lii^o za svoje upokojene višje uslužbence. Po geslu, da narod, ki svojih velikih mož ne časti, teb tudi vreden ni, so za Ketteja navdušene dame in gospodje že pred nekaj leti ustanovili odbor za postavitev Kettejevega spomenika in so pod agilnini predsedstvom zbrali lepo vsoto 6000 Din"ter naročili pri moj-,stru Trubarjevega spomenika, našemu Priznanemu umetniku, kiparju Franu Beiuekarju, naj za ta denar napravi osnutek za Kettejev spomenik. Skica je bila gotova v najkrajšem času in je bila odboru tako zelo všeč, da io je izročih Narodni galeriji, ki nai jo čuva na vekov veke sebi v okras kot eno naših nžiuspelejših umetnin in v spomin na odbor, ki je svojo nalogo Nobile hiti Bvrdu na pomoč Nova junaška gesta polarnega osvojevalca Berlin, 1. aprila, b. Listi poroča- j jo, da se je del Byrdove ekspedicije zopet ponesrečil h je moral pristati več sto kilometrov daleč od taborišča. Polkovnik Byrd je Čakal tri dni, da dobi kako vest od ponesrečencev, a četrti dan se je sam odpravil, da poišče po-grešene člane. Po dolgem, trudapolneni iskanju jih je naše. Srečno je pristal in vzel dva ponesrečenca s seboj v taborišče. Takoj nato se je spet vrnil, da reši se tretjega tcvariša. Pri pristanku se je letalo nekolko pokvarilo, tako da ni b;>!vy mogoče vkrcati še tretjega ponesrečenca. Polkovnik Byrd se je zato odločil da se sam izkrca, med tem ko se je oonesrečenec s pilotom vrnil v taborišče. Takoj je radio javil iz taborišča v:?em oblastvom o mučnem položaju junaškega B:rdn. Rim. L aprila, io) Ko ie prispela v Rim vest o nesreči polkovnika Byrda, se je takiVi javil Nobile, neustrašni raziskovalec larktičnih pokrajin in hrabri joditelj mjnogih uspešnih ©kspedicij. da pohiti BvTOu na P<«moč. Davi ob 4.32 se je dvignil A zrakoplovom »Italia II« in krenil po npjbllžr poti proti južnemu tečaju. Rim, 1. apfcila. (jO) Genera'1 Nobile ie pred odhodor\i d.'! novinarjem kratko izjavo. Prepričan ie o uspehu svoje misije. Letet!- %merava po naijkrajši poti preko Afriki. Ko so ga novinarji opozoril' - 'ežjle poleta čez ekvator, je Nob" 1 lse mu bo po možnosti ognil. v f\m. kaj ga je navdušilo sa B- e\l je fzjavil, da ne more sedeti za pečjo, če ve. da nekdo brz moči gleda smrti v obraz. R':in, 1. aprila. General Nobile se je, kakor čujemo. za svoj polet prav dobro opremil. Preskrbijo je z živili, rešilnimi napravami, večjo množino goriva, toplimi ciblekami in odejami. Pozornost vzibuja dejstvo, da je v njegovi osebni garderobi več garnitur flanelastega spodnjega perila. Spremlja ga, kakor doslej na vseli njegovih slavnih poletih, zvesta ps*ca »Tltina«. Tudi po Veliki noči oddaja vino brez trošarine priznana dalmatinska klet »Kana Galileja«. ! ! Vsaki dan sveži arenki ! ! Ustanovni občni zbor Podpornega drtuštva slovenskih bankirjev in industrijalcev v sc bo vršil drevi ob 21. v klubskih lokalih. DNEVNI RED: 1.) Izvolitev častnega komiteja. ?.) Predavanje o Rusiji s skioptičnimi slikami. 3) Banket. Prosimo za točno udeležbo. Frak. 3659 Dame dobrodošle. | izvedel tako požrtvovalno in srečno. Ko pa je zrasla iz malega tivolskega gradu impo, antna palača, so srca vseh patrijotov slovenske metropole zae grenko nocrešati pr«.'d gr?,ei<-ni >>>vaice in brsska po njej). Ne vem. ali imam kaj drobiža. KOROVAJC. Kako napačno sodite mene in moje želje. Gospodična! Oš, da bi zreti le en (fen ti v orne iimcl oči. ko tirepad so brez dna teman, ko zvez<5a. iti bteSčš. LINA (ga posluša z rastočim zanimanjem in se ob tem ogleduje v zr-calce). KOROVAJC. hi tvojih las u črni kras en dan naj ga le zrem. obnejnajo ti vi to eno. Vam v lic hi žar in v noč oč*. ki šepetaj bi Vam v uho. iiar srce zmer mi koprni, ln brez strahu, mladenič si:; • hi bos pašo \as rad obje:, uoiiubil sv dovole. Pbjjubovai bi Vas tako. # na beli roki ii obraz, mkinie bteskocia teko. prekratek bo e ure ča; Vendar da jaz b: do živ to aro kratko, rad hote umreti bi pdttm — se le če tnamž te dovole in sladi.o sc hitro LINiA (zamaknjena vzd, pogleda Korovajca. P<(, okrene.) Nak! in sploh — vSi moški niste nič prida. Samo ;ia dote prežite. Mislite, par stotiso^ov ne bi bile mačkine solze. KOROVAJC (naAušen). Par stoti sočakov! Angel, Flrubin, Serafm, ne »APK.WO.KI KURIR« Ponedeljek, 1. aprila Domače vesti * Direkcija železnic nam poroča, da je pri vseh potniški'" vlakih, ki prihajajo ob nedeljah in pravnikih zvečer v Ljubljano, od 1. t. m. dalje rezerviran po en kupe za trezne. Kakor &jemo, namerava železniška uprava na vseh progah uvesti v i. in II. razredu tudi posebne oddelke za potnike, ki plačajo celo '«rto. * Oiepšanie irhniške železnice s tuneli. Ker se izletniki "a Vrhniko pritožujejo, da prosta ni dovolj romantična in lepa, se je na pobudo Zvez-' za tuJ'ski Promet osnovala na Vrhniki delniška družba z namenom, da na progi zgradi več tunelov. Zgrajeni bodo iz žeiezobetona Oiertalna licitacija danes popoldne na lic« mesta. * Blagoslovite* nove brizgaine na Šmarni jtorf. Zaradi nevestno se množečih nedeljskih gozdnih poiteov in požarov na Šmarni gori in Grmadi 40 prebivalci vsega okoliša s pomočjo oblačnega odbora nabavili prav lično malo motorno brizgalno z razantnim učinkom na večjo oddaljenost. Motorka bo blagslovljena dsnes dopoldne po slovesni maši in instalirana na stolpu, odkoder bo njena akcija uspešn" .ia vsa pobočja Šmarne gore in bo vsak gozdni požar lahko zadušen tako rekoč že v kali. Vodo bo dobavljal gatneljsk: vodovod brezplačno. Hvalevredno je, da ;e blagoslovitev vrši ravno danes, ko je na Šmarni gori običajni romarski shod. Pripominjamo pa, da bi vendar kazalo izvršiti ;e nekatere ukrepe za pre-prečenje gozdni: požarov. Predvsem naj bi se zaljubljenim parom absolutno prepovedalo vsako kajenje. * Letina lirike obeta letos prav slabo, ker se v uredništvi: do danes še ni javil niti en majski hroši. * Plantaža kbiih kumar. Vsem našim ce-nnjenim čitateljfin je gotovo še v dobrem spominu, da se je lani meseca julija prevrnil na Poljanski cesti voz s sodom pristnega vinskega ;?siha nekemu Čiču, ki se je prestrašil biz>viškega avtobusa lin peric na njem. Dragocena tekočina se je razlila po cesti in po poskusnem vrtu Kmetijske druž-be. Naši moderni kmetovalci iz šole ameriškega vrtnarskega čudodelnika Burbanka so sklenili na tem p*ostoru napraviti plantažo »a kisle kumare da se kislina ekonomično izrabi. Kakor cu>mo, je prevelika zaposlenost s temi nač ii tudi vzrok, da je letos Kmetijska družbi opustila dobavo cepičev našim sadjerejceni. * Redek astronomni pojav. Že ves marec biesti večernica ^b jasnih večerih na modrem nebu tako blesteče in, migotajoče, kakor je to običajn 10 opazovati le v puščavah in sibirskih stepah. Videti je izredno velika, posebno če jo opazuj,eš z dobrim daljnogledom. Pojav je nenavaden in le redko zabeležen v astronomskih zapiskih. Nekako pred 100 leti je Valentin Vodnik beležil, da je večernica videti »per eni glihi kakor en goldinar:. Zadnje večere pa so nekateri zvesti opazovalci večernega neba opazili okrog večernice tudi neke sumljive oblačke in utrinke. Ali se na tem še malo raznskanem planetu pojavljajo vulkani? Kdor bi o tem kaj vedel in morda nocoj opazoval večerni co, naj nam to -blagovoli kratko in trezno sporoCiti. Iz Ljubljane u— Himen. Danes dopoldne se je v podružnici sv. Urlia v idiličnem Mestnem logu poročil g. M a r e n k o v F r o n c, kralj naših žabarjev in ciparjev, najstarejši trnovski fant. z ljubko gospodično Jerico Menterga iz ugledne trnovske hiše. p. d. pri Cvenku. Bilo srečno! u— Nova aiera na mitnici v Vodmatu. Še ni popolnoma pojasnjena afera s sodi vode. ki so jih nepridipravi deklarirali za vino. pa že iman;o na mitnici v Vodmatu novo senzacijo. Včeraj so namreč na mitnici zalotili med drugimi tudi sod čistega in pristnega vina. (April! Op. stavca.) u— INRI ali Žrtev poklica. Včeraj so prepeljali v oblastne bolnico priljubljenega dramskega igralca g. Edmunda Gašperina. Zavoljo naporov zadnjega tedna, ko se je moral vsak dan, včasi celo po dvakrat, pre-intenzivno zamisliti v svojo težko vlogo, so se mu na rokah in nogah pojavile rane. Zdravniki v bolnici si niso edini, da li spada pacijent na nevrološki, kirurški ali der-natološki oddelek. Pacijent ostane zaenkrat v oskrbi svojega prijatelja g. dr. O. Helena Tuhinjca. Kakor nam poročajo, je stanje g. Gašperina težko; odklanja vsako ied in pijačo ter neprestano zahteva, naj mu dado piti žoiča. u— Gostovanje Josephine Bakerjeve v Mestnem domu Je gotova stvar. Slovita zamorska diva, ki pravkar žanje nove triumfe v 3eogradu. se bo na povratku v Pariz ustavila v Ljubljani in nastopila en sam večer. Vrnila pa se bo sredi poletne sezone in letovala najbrž na Bledu. Vstopnice se rezervirajo iz prijaznosti samo danes dopoldne v Žags ievi trafiki na Dunajski cesti. u— Harrv flel na ljubljanski promenadi. Na poti v Da nacijo. kjer bo tekom aprila in maja sninul nek<-i drznih akrobatskih prizorov za i oi non v eliki film -Jadranska brezdna*, -e jc včeraj pripeljal v Ljubljano glasoviti fimlski igralec Harrv Piel. V nevezanem kavarniškem pogovoru z našim urednikon jc izjavil, da se je ustavil v Ljubljani kr v rodnem mestu svoie ko-leginje gdč. It. Rine (»Od nekdaj lepe so Ljubljanke sle ele . . .«) Kaj všeč mu je palača Ljublja-ske kreditne banke, s katere bi se mu zplačalo tvegati drzen .-.kok. Nu, tega prizor Ljubljančani sicer ne bodo deležni, pač p. bodo g. Harry Piela lahko najbrž danes, ;večer od 6. do 7. opazovali na promenadi to Aleksandrovi cesti. Morda bo pred kavarro »Emono« dajal avtozrame. Pri vse.j svoji odvažnosti je g. Harrv Piel prav prijazen .ospod, vendar drezanjc dre-zanje nežnega spola vanj ni priporočljivo. Za silo prav d'bro lomi srbohrvatski. u— Ekspedicja naših jamarjev v rimski vodnjak. Obširn poročilo, ki ga je prineslo velikonočno »Jitror o rimskem vodnjaku na ljubljanskem gadu. je tudi med najstarejšimi Ljubljane; ii vzbudilo splošno pozornost. Zajiimau.e pa bo zrastlo gotovo do viška, ko bo volnjak do kraja temeljito raziskan. Prve priprave so izvršene, dobavljen je tudi potrebo kredit na obresti _ in danes popoldne ,-e bo vršila prva poskušna ektpedicija v r.mSki vodnjak. Vodstvo je v rokah g. profesorja dr. Jožeta Ruša, ki je za priprave žrtvoval ves veliki teden, iz-vzemši dve uri za velikonočno spoved. Vrv, po kateri se belo pogumni jamarji spuščali v vodnjak, jo dobavil v Grosupljem, korito pa v Ribnici. K?r se je zadnje čase čulo iz globine vodnjaki neko čudno brumenje, se bodo jamarji pc potrebi oborožili s helebar-dami, kolikor jih še premora orožarna na ljubljanskem gridu. V zvezii s tem lahko pripomnimo, da nameravajo jamarji proglasiti sv. Jurija sa svojega patrona. u— Elementarne nezgode ne nastajajo samo zaradi suše. slane, toče ali sličnib vremenskih pojavov. Elementarne nezgode povzročajo n. pr. tudi hudourniki, kadar pri-dere voda po njih. Zakaj bi se Ljubljanica ne uvrstila med hudournike? če se to zgodi, bi se lahke zanjo dobilo kak denar iz fonda za uredite-/ hudournikov. Ljubljanica ima popoln znarvaj hudournikov. Kadar pride voda vanjo, — dere. Suha je vedno, kadar so suhi tudi drugi hudourniki, ker hudourniki brez vole ne okužujejo svoje okolice, Ljubljanica ia baš tedaj najbolj smrdi. Mnenja smo, da je treba vsako iinicijativo za pospeševanje regulacije Ljubljanice pozdravljati, prijeti pa jo je treba seveda od prave strani. In ta zadeva je v dobrih rokah. Občinski svetnik g. Ivan Hribar bo o tem zopet obširaje izpregovoril na prihodnji seji ljubljanskega občinskega sveta. !z Celja e— Celjski Stati grad v nevarnosti. Strokovnjaki so sicer že dalje časa opozarjali merodajne faktor,? na veliko uevarnost, ki preti zgodovinskm razvalinam celjskega Starega gradu, ffda vedno zaman. Včeraj popoldne okrog 3. ure so opazili številni obiskovalci te prelepe razgledne točke, da so se z velikim tra;i>m izsuli iz. sredine severne stene Friderik tvega stolpa, dobra 2 metra od tal, večii ,;osi zidu in se zvalili na nižje ležeče poslopje šolskih sester, ki je bilo pri tem težje poškodovano. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je bila ubita ena kokoš. Siolp bodo morali začasno zavarovati z močnimi lesenimi podporami. V ta namen je vo-tiral stavbni od?»k občinskega sveta večji znesek iz vodovodnega fonda. Med razpadlim zidovjem so našli znatno množino starih rimskih zlatih in srebrnih novcev, ki predstavljajo v vsak m oziru za mesto veliko vrednost. Eventuilni lastnniki naj se /.glasijo nn naslov: >Ileli vol:. e_ Izreden lnvskj blagor. Znani eeij?ki lovec g. Pitnic j* ustrelil v soboto ua svojem vrtu, ki se nahaja v bližini kolodvora, prav krasnega divjega mačka, ki se je priklatil najbrž iz lližnjih gozdov za Sv. Jožefom. Maček se j.- skrival na orajdi, rastoči ob zidani vrtni ograji. I Jedka zverina jc tehtala 7 kg. Mačka je razstavil g. Pii^ie v srednjem oknu svojega stanovanja, kj^r ga občudujejo predvsem številni okoličani, ki prihajajo mir.io v mesto. e— Promenadni koncerti na Glaziji. Danes popoldne ob 14. uri priredi mariborska vo-jaška^godba promenadni koncert na Glaziji. Ob 13. uri po s- vrši istotam prijateljska nogometna tekma med SK Celje in celjski-ni Atletiki. Nato pr sta zabava s šaljivo pošto. žali me krivično! Par sfotisočakov!! — Čuj, kaj pegaz iz mene govori: Da tudj nimaš tisočakov sto nabranih v j,',-x>ri kaši dote, vendar naj priča bode mi nebo. vendar bi Ija^j jaz jorfc6 te. Omamilo !ne n; z[a,f0> srebro, po tebi le sr.e vzditaje; če tudi nimaš tisočakov sto: devetdeset zadostuje! In če le trideset jih ie, mate! ne neha za t?boi ljubav me enati, še jutri te pepetjem pred oltar, če jih imaš v valuti zlati. LlNiA (giniena, Si »briše oči in nos). Nahod na sem. Kadar poslušam pesmi, koj dobim nahod. Takšno imam srce! — Pa to vse vkjtpe nič ne pomaga. Gospod, »bogom ;n za veke! Jaz nisem več prosta. (Vzdftne.) Jaz sem že zasedena. KOROVAJC. Jo; meni nesrečniku! In kdo je tisti sreonik? LINA. Lovračev Cene s Poljan, da veste. KOROVAJC Gospodična! Kako morete ljurati takesa človeka! Saj niti male mature nima; LINA. Pa ima zato mustače, pravijo ata. in v hranilnici denar KOROVAJC. Gospodična, imejte usmiluefige! Iz Maribora —a Policijska kronika. Avtomobilisti, ki so pasirali državni most, so vložili včeraj 10 prijav proti peščem-kršilcem cestno-policij-skfga reda. _. V neki gostilni na Koroški cesti je morala intervenirati policija, ker so odborniki društva za jiobijanje alkoholizma brutalno razganjali mirne pivce. — Tatovi, ki so lani iz zaloge g. Gustinčiča v Tatteu-badiovi ulici ukradli več koles, so se skesali. Lepo osnažena kolesa so neopaženo — kakor poprej, ko so kradli — sredi noti prislonili ob zid. a__Umetnostna razstava, ki je bila otvorjena na velikonočno soboto, ee bo morala danes zatvoriti, ker so za umetnost nav.lu-šeni Mariborčani že v dveh dneh pokupili skoro vse slike. Za umetnost tako zavzete publike ne pomnijo niti najstarejši naši umetniki. Iz Kranja r— Sprava strank v Kranju. l'o vsej de* želi je znano, da je v Kranju mnogo deset* letij divjal boj za dobrine na mostu čez Savo. Promet čez most je bil z vsakim dnem večji in tem številnejši in več obe* tajoči so bili tudi izgledi na prirast renta* brlitete do sedaj spornih virov zlasti za vse lastnike vrtov in za ljubitelje s cvet* jem okrašenih oken važnih dohodov s savskega mosta. Tako pod vtisom zgodo* vinskih dogodkov kakor še bolj zaradi na* raščanja avtomobilskega prometa so se me* ščani starodavnega mesta po dolgotrajnih prerekanjih, sejah in konferencah končno zedinili, da gre teh za obstanek mesta ne* obhodno potrebnih dobrin vsaki stranki polovica. Razdelitev bo vodila posebna medstrankarska komisija, ki jo bodo volili malkontenti. Pametna poravnava bo do dna srca obradovala vse gorenjske rojake, ki so bili najbližje priče krvoločnih bojev, razveselila bo pa sprava tudi vso lepo našo domovino, ker lahko pozdravimo procvi* tajoče kranjske meščane zopet složne v bratskem zagrljaju. r—• Protestna akcija. Kakor znano, jc uvedla neka tukajšnja humanitarna orga* nizacija posebne znamke, s katerimi se iz« plačujejo beračem milodari mesto denar* ja. Berači dobe na te znamke živila, med tem ko pijače ne. To pa večjemu delu za* interesirancev ne ugaja. Radi tega sklicu« jejo ti berači za danes ob 11. dopoldne protestno zborovanje na Pungratu, kamor pridejo kameradi iz vsega kranjskega src* za. Tudi svojevrstna zanimivost! r_ Pred novim razmahom industrije v Kranju. Kakor doznavamo iz verodostoj« nih krogov, se vršijo med tržaškim gene« ralrtim zastopom znane Fordove avtomo* bilske industrije m tukajšnjimi interesenti pogajanja za nakup večjih gradbenih kom* pleksov v Kranju. Ford namerava med drugim po svojem osvojevatnem evropskem načrtu zgraditi veliko montažne avtomobil« ske tvornice v Jugoslaviji. Tvornice bodo zaposlovale skoro" 3000 delavcev. Zemlji« šče, ki prihaja v poštev. se nahaja ob že« leznici. Od rezultata teh pogajanj je od« visno, ali sc bo Kranju in s tem Gorenj* ski. odprla nova epoha velike industrijah* zacijc, ki je v Kranju žc pokazala uspehe, kakor šc v nobenem drugem mestu Slove« ni je. Iz Tržiča LINA. Zasto-ni! Je že aro da!! KOROVAJC (poklekne). Gos— po-dič—na! LINA. Tudi meni ie žal. KOROVAJC (vs-tane in si otepe prašna kolena). To je moja smrt! (Dvigne v spinom patosu roke proti nebu.) Razruši se nad ntajioj sve: in zemlja -ne požri — saj spfaval; po vodi so mi želie, n>j vsj! tn v niC st ra®jwSili sni so zlati! Kai hočem dali na sveta še ostati. Izrekla kruto si sodfb6 :n ta glasi s-e: »SmrtU a kakor ho5eS, naj pa bo. motj up tn cilj }e strt. Le eno Še M prosil te: posod: mi dva kovača — in pa srečna bodi! LINA (ihteča setže v torbico in nudi Korovaieu stotak). Ali imate dati na-zae? , KOROVAJC (obupan). Nimam, suh sem. LINA (jokaje se). Pa jutri prinesite! KOROVAJC. Kako — ko bom že mrtev. LINA. Pa — zbogom! KOROVAJC. Nad zvezdami! (Odideta vsak na svojo stran.) I č— Brezplačna poizkusita vožnja. Tu sc je ustanovila nova družba za vzdrževanje avtomobilske zveze med Tržičem in Ljubljano pod naslovom -Avtopromet Tržič -Ljubljana«. Navabila si je avtobus znamke Merkur«, ki ima za 24 oseb prostora in je že prispel v Tržič. Reklamna poskusna vožnja iz Tržiča po veliki cesti na Bled se bo vršila na velikonočni ponedeljek popoldne ob 2. uri izpred hotela Lončar. Družba »Avto-promet« vabi vse občinstvo prav vljudno, da si ogleda najmodernejši voz in ga tudi poskusi. Poskusna vožnja bo brezplačna. č— Čigav bo zaklad? Završnikov Korl iz Zavrha ie pripeljal svojemu prijatelju Ko-latu v Tržič velik voz bukovih panjev za pirhe in ga obenem naprosil za botra svojemu starejšemu otroku. Drva je dobil v delo tržiški Žagar Uršič. Cirkutarka je rezala debele hlode kakor maslo. Naenkrat ie za.škrtal votel panj. iz njega ie padio 1 Šcekinov po 30 a. kron. Kolata pravi, da ie zaklad njegov. Završnikov Korl ga reklamira zase, Uršič pa zase, ker je njegova žaga storila dobro delo in zbrskala na dan cekine. Tako je nastal velik prepir in namesto prijetne botrine bo nastala neprijetna pravda in veliko sovraštvo. Tako se je zopet izkazala stara resnica, da denar dela samo sovraštvo in zdražbe. č— Sladko maščevanje. Ravnatelj trži-ške meščanske šole je velik nasprotnik ra-dio-aparatov. Pravi, da mu je star gramofon ljubši kakor prvovrsten radio-aparat. Z mestnim tajnikom g. Vankom Japljem sta si prišla smrtno navzkriž. Le ta Je na veliko soboto, ko je bila služkinja sama doma, nasiloma instaliral najboljši Telefunkem in spet odšel kakor Je prišel. Ko je stopil g. ravnatelj v stanovanje in slišal radio-glaso-ve. je padel v nezavest in zdravnik je ugotovil pretres možganov. Pacijent bo okreval. Iz Trbovelj t— Kuna zlatica v stanovanju. Huda zima ic prisilila zverjad. da je iskala zavetja in hrane v bližini človeških bivališč. Nekaterim zverem je človekova bližina tako do-padla, da se niti niso hotele vrniti nazaj v gozd. To nam izpričuje sledeči dogodek. Pri Počivavšku imajo sobo. katero rabijo za ropotarnico in ima le malokdaj kdo tam opravka. Včeraj je gospa Počivavškova slučajno vstopila v to ropotarnico in videla, kako je neka rjava žival smuknila skozi okno. Mislila je, da je mačka. Kar začuje tam iz kota iz nekega zaboja čudno cviljenje. Stopi k zaboju in v njem zagleda 7 majhnih golih živalic. Mačke niso. Kaj bi neki to bilo? Hitro pokliče gospoda soproga, ki je kot star lovec z začudenjem kon-štatiral, da so te male živalice mlade kune. Ko je to konŠtatiral. je samo še ugibal, kako bi ujel staro. Z gotovostjo je računal, da se bo stara, ko bo mir, zopet vrnila k m^dičem. Pokrov na zaboju je namestil tako, da se je moral sprožiti takoj, ko bo žival skočila v zaboj. In ni se zmotil. Ko pride drugo jutro zopet v rotpotarnico, najde pokrov zaprt, iz zaboja pa se Je slišalo šumenje in puhanje plemenite zveri, ki je hotela ubežati, pa ni mogla. Pri špranji v zaboju je videl g. Počivavšek. da je ujel krasen eksemplar kune zlatice. — Žival se je v zaboju kmalu umirila in mirno doji svoje mladiče. To zanimivo kunino dru- žinico si ljudje danes še lahko ogledajo pri g. Počivavšku, jutri pa jo že odpošlje ljubljanskemu Zoo«. G. Počivavšek ima na lovu sicer mnogo sreče, a kaj takega, da bi zveri kar silile v njegovo hišo, ka.i takega pa še ni doživel. t— Trbovije-mesto. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, bo trg Trbovlje v najkrajšem času povišan v mesto. Po številu prebivalstva bo to tretje največje mesto v Sloveniji. Ko bodo Trbovlje povišane v mesto, dobe čisto gotovo tudi vse urade. \ prvi vrsti okrajno glavarstvo i. dr. Prostor za zgradbo uradov in stanovanjski!) hiš je že določen in sicer Volajev travnik v bližini Sokolskega doma. Potreben bi bil tudi regulacijski načrt, da sc ne bo zidalo kar tja v en dan. da bodo dobile Trbovlje tudi na zunaj bolj mestno lice. Iz Litiji i— \abava motornega splava. Ker jc v minuli zimi ledovje na Savi strahovito ogrožalo prevoz s čolni in brodom, so prebivalci levega in desnega brega na Savi pri Litiji na včerajšnjem zborovanju izvo* lili pripravljalni odbor za nabavo prepo« trebnega motornega splava. Delo je po* verjeno znani zasavski ladjedelnici Cabej in drug v Dolah pri Sv. Kržu. Motorni splav bo v kratkem prepeljan preko Polš* nika in Pasjeka na Savo, kjer se bo vršila svečana blagoslovitev. i— Prve črešnje se v Litiji prodajajo v zaprtih NVcckovih stcklcnicah po 35 Din. Pomladi leta 1959. Star človek sem, pa stavim, da bodo no-vine čez trideset let prinesle tole rekapitu-laeijo: — Takšne zime, kakor je bila letošnja, ne pomnijo v Sloveniji najstarejši možje, k<*r jih je večina že pomrlo Nekaj sličnega je bilo leta 1929 — torej ravno pred trideset leti. Za vremenske j>ojave, ki jim lahko prištevamo tudi potrese, je sploh značilno, da se radi obnavljajo vsakih trideset let. Vsaj v novinah. A kaj je bila takratna zima proti letošnji! Poglejmo samo v stare zapiske: termometer je takrat zdrknil na —30 ei. C, ker nižje ni mogel, letos pa je živo srebro v toplomerih sploh usahnilo in ga bo treba na državne stroške ali na račun reparacij nabaviti primerno količino iz Idrije, da se vsaj za silo zopet napolnijo cevke toplomerov, v kolikor niso od mrazu popokale, ee niso bile ovite s cunjami. Listi so leta 1929 mnogo poročali o zimskih grozotah. Strahovanja j,e bilo mnogo in marsičesa so bili krivi brezverski listi, ki so javno razkrili neverjetne slike bede in uprizorili celo pomožno akcijo ter zavajali ljudi od darovanja za reševanje zamorčkov. Podrobnosti iz takratne zime niso zanimive, kvečjemu to, da je občinskemu slugi v Suhi vasi na poti po službenih opravkih zmrznil Sik v ustih in so ga takoj odpravili k zobozdravniku. Primerilo se je tudi to. zanikarnosti poklicanih čimiteljev. Našo priljubljeno Zvezdo so spremenili v nekako džunglo, da se je bo moral pošten človek skrbno ogibati, ako ne bo hotel končati v želodcih divjih živali brez žegnov in zvonenja. Šc hujše vandalstvo pa se godi nad kandeia-brom pred univerzo, nad tistim kande-labrom. po katerim je nekdaj hrabri Je-fte poziva! svoj nobožni narod v boj na divje Am-onite..Ta slavni in za zgodovino našega ljudstva ter slovenske kulture sploh tako velepomembni kandela-ber jo rja že tako močno načela, da se za narodno čast vneti ljudje opravičeno boje, da bo ta priča naše slavne preteklosti v doslednem času lKjpolmr.na uničena. Naj sc vendar že zganejo merodajni činitelji in naj preskrbe par kiiograimn minija in barve, da se postavi kandela-ber v prejšnji stan. Mislimo, da bi bilo tudi umestno napraviti tablico s primernim napisom, da se bo ljudstvo zavedalo velike vrednosti tega zgodovinskega spomenika. Malo rmamo tako važnih prič naše prošlosti. zato vsaj za tiste skrbimo! Ako že občina ne zmore malenkostnih stroškov, ali ne bi mogla oblastna skupščina na današnji seji vo-tirati kak primeren znesek? »Zamorci v tunelu« senzacionalna umetnina mladega slovenskega modernista Kruhoslava Pacarja, ki }o pravkar od-premlja na veliko umetnostno razstavo v Barceloni. (GKchee d' a*>res Narodna tiskarna.) Mali oglasi Tri prasce sprejmem na ih)bro domačo hrano in stanovanje z vso postrežbo in pranjem perila. — S spoštovanjem: Marija Počasne. Koienven-*ka ulica 17/h. dvorišče. 1 Fante za rejo, črnili tčetin. pohlevne živali, jedo vse, oddam po ugodni ceni. Zajamčeno pristna pasma! — Matija Progar, diplomirani in z zlato kolaujo odlikovani kmetovalec Matija ščetinar na Oeojniku. 2 Hemeroide in v.-e v to ttroko spadajoče opravke izvršuje zanesljivo hrez zdravniške asistence Katrica MiSjakova, diplomirana babica. Se priporočam! 3 Porodništvo odpravlja prirodna grenči-ca »Kaiser Wilhelmc, ker povzroča dobro prebavo in lahak stol. i Krasna ura na vzmetih, z visokim ua-slonjaiom. v.-« s perzijskim plišem prevlečeno, pe zastavi za posojilo 20.01)0 Din proti sigurni vrnitvi pod značko: *Ob svetem Nikoli«. 10 Boljše dekle 350 ccm. 5 konjskih sil, zelo malo voženo, trpežno, s prikolico, poceni na ogled v garaži na Dunajski cesti a. 11 Motorno kolo vajeno vseh hišnih del, postrežljlvo in pošteno — išče zaiK)slitre. Gre tudi na deželo. 12 Boljši fant volčje pa=nie se je zatekel Povprašati prot; nagradi pri Lis nem čav.iju liški tiic' 12--'. Stre-17 Pes zvest hišni čuvaj 2 dežele išče primernega znanja Gre tudi na boljše posestvo. Neanonimne ponudbe pod Šifro »Korajža velja«, poste arestatite — Suhi breg. 18 Zobna pasta iz japons&ih ptičjih otipaj kov- — priznano najboljše gnojilo za žlahtne rože, *e oddaja po Din 50 kg. 10 Rega Ilega. r>i.'a, kva». jaz sem tah da si iščem .para — tj mi boš >ta ?tara;! Bodi dobra a!: ='al-.a. p:5i mi pon >:fro »Zaiia- 24 Gospodična 7. dežele Pozor! Pozor! Parfumi za avtomobile in pogon strojev se dobe pri 01! Companv. Dunajska cesta. Sesalka" na ulici. 3 Bencin za dame in vse pdesne prireditve, najizbranejša kvaliteta v drogeriji »Svet; Rok«. 6 Nagrobni spomenik pripraven za damski salon, vzamem v najem za svojo mlado ženo. Janez Potrsf-nik. Beograjska 83,11. 1 Koncertni pianino 'z g'ailkega marmorja, dobre ohranjen, brez črk in na solidnem podstavku — kupim na obroke. Nasloviti: Peter Skala, upokojenec, Stara vi« 36. S Divan dragocena spominska anti-kviteta, na nogah iz ala-bastra. ves aparat še v dobroidočem stanju, se zaradi revščine proda. Ponudbe pod Šifro: >Le za bogataše«. 9 Tiskarski škrat, ves nervozen in jezen, ker.so ta teden vsi tiskarski stroji neprestano brneli, se je znesel nad nedolžnim »Kurirjem« in mu zamešal nekatere naslove pri malih oglasih. Ker pa je v tem izbruhnila doba obveznega tiskarskega počitka, škratovih lum-Darij nismo mogli več popraviti, zato prosimo p. t. publikum, da to sam stori. Trebušne pasove za kanarčke in vse druge udomačene ptičke kupit« najceneje pri žitnem trgovcu Pišu. Vodnikov trg 13 Zrnje, konopljo za rejene ljudi in one, ki imajo kilo. pošilja po povzetju brez naznake vsebine lekarna »Tiroler« na Dn-naju. 14 Otroški sanatorij »Waldhiigel« obnavlja starejšim gospodom rast la- in l«rade. Nikomur ni treba bili plešast Presenetljivi uspehi po enkratnem .poizkusu. Priporočljivo tudi neostriženim damam. 13 Olje »Stran s plešo!« Za slabokrvne in šibko dorasle otroke se priporoča slovenskim staršem Dnevno z vso nego samo 250 Din v predsezoni. 16 KoIonel-gnoSlo daje sn«žnobeie zobe iu desinficira vso ustno duplino do goltanea. Originalne tube po 10 Kn v vseh lekarnah in dTogcrijab 20 Otroški voziček v letošnji zimi izvrstno preizkušen, patentiran izum, ki ee polni samo z žagovino in gori ilva dni. se proda "za 300 Din. 21 Peč na žagovino na dobrih vzmetili, tlam-njačo vred in otroškim pe rilom za dvojčke poceni pri Baptistu Zadrcgarju, držav, uradniku v Prek-niurjn. 22 Akademik najzanesljivejša moč. mno-gopreizkušen družabnik, ki se je pravkar vrnil it Pariza, prevzame ^aku instrukcijo v boljših krogih. Pod šifro >Je sais tout«. 23 išče resnt-^a znanja s 1. aprilom. Najemnina po dogovoru. -Tulipan,. 25 Stanovanje s pritiklinaini oddam na obrok*. Vdovci br<*z otrok ni.-o izključeni. Na razpolavj *!o 1. maja. nato dražjo. Ponudbe na naslov: »Ke Zatekel se je viinjegorski ]>olž in >-•-baje klati okrog l^a. K :or Zi vjainc. naj g.* odpelje lastniku, ki ga ps ie nismo nio^!i aretirati. 28 Velik, tigrast maček je pul»'gii! —■ ne -e se. kani. K.'or ^a vzame, naj ira odda ^ gostilni -Pod skalco«. Poz.'-r. žival je nevarna! 31 Izgubil se je še čisto nov vi.- Kilor i-n najde nai ir« proti .iobri nagraPo krivdi vašega strupovarja. go-soa. Otrov, s katerim ste bili napojili zrak. je bil navadno uspavno sredstvo. Zaspal sem in se prebudil čez uro ves spočit in pomlajen. Ko sem se s prsti ogledoval, kod bi odšel, sem utipal v zidu gumb tajnih vrat. ki ste bili menda pozabili nanje. Pritisnil sem in — nu, skratka, evo me!« Nezmagliiva Favsta je trepetala. Bila je premagana! Samo na oko ali v resnici, kdo je mogel vedeti? Pardaillan!« je izpregovorila napo- sled in stopila bliže k njemu. »Ali mi obljubiš, da prestaneš biti moj sovražnik, če ti vrnem prostost?« »Gospa!« ji je vrnil vitez vprašanje za vprašanje. »Ali mi obljubite, da mi boste nehali streči po življenju, če vam prizanesem?« »Obljirtmrf ti,« je brez pomišljanja odgovorila Favsta. »Tedaj vam prizanesem ... zdaj in v bodoče...« V Favstinem očesu se je ukresala iskra — in se utrnila ... »Svoboden si, Pardaillan,« ie dejala in glas ji je bil mahoma spet ves miren. »Pojdi z menoj, da ti pokažem pot iz hiše!« Pardaillan, nič hudega ne sluteč, se je priklonil in krenii za njo. Centurion jima je svetil; sveča v njegovi roki je trepetala kakor rep najčastitljivšega ovna v Sierri Nevadi. Princesa je spet pritisniia na nevidno vzmet, odprla skrita vrata in vodila viteza po mnogih podzemeljskih hodnikih. Pred neko dolbino se je i vila. Segla je vanjo in zarožljala z nekakšnim železjem. Videti je bilo, da zaman napenja moči. »Ne morem.« je zastokala naposled in se kakor v zadregi obrnila k vitezu. »Zapah ie zarjavel.« To rekši se ie umaknila Pardaillanu, ki je ustrežljivo pristopil, da bi poizkusil namestu nje. Toda — o. presenečenje! Komaj se je bil dotaknil zapaha, se je zavrtila plošča, na kateri je stal. Resk! je napravil nevidni mehanizem — in vitez se je zagledal v okrogli sobani z golimi zidovi! Vse okoli njega ie bila gladka stena ... Več svetiljk, ki so bile pričvrščene ob zidu. ie polnilo prostor z živo svetlobo. Sredi sobane ie štrlel od tal do stropa okrogei steber, prav kakor os sredi votlega kolesa. Ud tega stebra do stene se je vleklo nekaj kovinsko svetlega, tenkega kakor nit... »Frevarila me je!« se je ujezil Pardaillan. _ »Toda poslednjikrat, tako mi Pilata! Ce jo dobim zdaj v pesti, mi ne uide živa... A kaj je to. krvi mi Kri-ščeve?...« Tako govoreč je hotel stopiti naprej, da bi si ogledal tisto svetlo. zagonetno stvar... In--- V nenadni grozi je umaknil nogo. Baš toliko, da se je še ujel. Sedem sežnjev na široko okoli njega je zevala praznina... Razen ozke plošče, na kateri je stal, in dokaj široke ploščadi onkraj stebra so bila tla sobane izginila brez šuma in brez sledu! Vitez se še ni utegnil osvestiti, ko se je na oni strani odprla stena. Skozi odprtino, ki je tako nastala, sta stopila Favsta in njen oproda Centurion. Fav-stin obraz je ves žarel od divjega zmagoslavja. »Pardaillan,« je vzkliknila z rezkim, neusmiijenim glasom, »vzlic tvoji hrabrosti. tvoji zvijači in tvoji sreči ti bije poslednja ura!... Poglej ta steber, Pardaillan, in to ozko svetlo črto, ki se vleče od njega do zidu: steber je os in svetla črta je ogromna sabl.ia-dama-ščanka. ki je nanj pritrjena. V globini pod teboj je navita močna jeklena vzmet: kakor hitro pritisne nekdo, ki čaka spodaj, na pravi vzvod, se bo sablja zavrtila okoli svojega tečaja in te bo presekala na dvoje... Favstim osveti ne uideš. Pardaillan!« »Bogme vroče postaja.« je zamrmral Pardaillan sam pri sebi. »Ce bi me pokojni oče videl v tem žaltavem položaju ...« Že je Favsta nastavila srebrno piščalko. da bi dala znamenje skritemu pomagaču, ko se je zgodilo nekaj, česar ni pričakovala ne ona ne vitez de Pardaillan Za njenim hrbtom so se zdajci za-čulj koraki mnogih ljudi. Žarka svetloba plamenic se je približala po hodniku in v spremstvu svojih pažetov in dvorjanov je nenadoma stopil v ro-tun- do sam kralj Filip II.! Zvfjti pes Barba Roja in veliki inkvizitor |:a mu stopala ob strani in za njima kar je bUo imenitnlštva na španskem dvoru — da, niti dvornega norca ni mtnjkalo! »Gospa,« je izpregovoril s trudnim glasom starega razuzdana Filip II., obrnivši se k princesi, »oprostite nam, da vas nadlegujemo ob tako nenavadni uri. Naši zaupniki so iks namreč obvestili, da ste nocoj sprejeli v svoji hiši viteza de Pardaillana. poslanika nekakšnega kralja navarskega, ki se je drznil vpričo vsega dvori zasmehovati naše katoliško veličanstvo. Ko smo to slišali, nas je obšla fskrb, da vi v svoji ženski slabosti ne Ili dovolj nežno poskrbeli za njegovo zdravje iti življenje...« »Evo ga. Veličanstvo! je zaklicala Favsta in z iztegnjeno tako pokazala na Pardaillana, ki je stal na svoji plošči kakor ^bronast kip, s prekrižanimi rokami, ponosno pripra\ljen na smrt. »Takoj boste videli, da poznam milosti!« Kraljeve oči so se mrzo uprle v viteza. »Skrajni čas je, da neUj storim,« je pomislil Pardaillan. »Rajš se ubijem v globini, nego da bi pocinil tu. njim vsem v zabavo...« »Kako se počutite, gospod poslanik?« je vprašal Filip II. »Pozor, Veličanstvo!' je viknila Favsta. »Umaknite se ra hodnik!« In spet je nastavila piščalko na ustnice. Tisti mah je Pardaillan skočil... Priletel je na nekaj živega, mehkega. Zastokalo je in se zrušilo pod njegovo težo... Obsojencev nenadni nestanek .je povzročil zgoraj vseobčo zmedo. V slutnji. da se približuje neka usodnega, so Favsta, Filip II. in njegtvo spremstvo vsi na en mah navalili proti izhodu. Toda samo Espinosa je bil dospel na hodnik, ko se je zgodilo: Pardaillan se je bi! spodaj ujel za vzvod nevidnega mehar. zma. ki ga v temi ni mogel razločiti. Nehote ga je potegnilo k sebi, da bi se ob njem po- bral na noge. Zeiezje je zaškripalo, vzmet je z rezkim pokom skočila iz zapore — in-- Os sredi rotunde se je zavrtila. Orjaško rezilo je švistnil». Z glasnim, strahotnim žvižgom je v tisočinki sekunde presekalo ves okrogli prostor okoli sebe — in vse, kar je bik) živega v njem! Groza, ki je po bEskovo prešinila vse prisotne, se ni utejrniia izliti v tuljenje. Kakor bi ga pravična usoda zajela na lopato in strmoglavila v Nič, je zletelo v globino favstmo krasno telo, prerezano na dvoje, trhli udje Filipa II., orjaška postava Rdečebradče-va in krvava, drgečoča trupla vseh pažetov in dvorjanov... j Samo veliki inkvizitor, ki je začasa planil na hodnik, je bil ostal živ in--je z izbuljenimi očmi prisostvoval strahoti ... »Tako mi pekienščk \jlii kopit!« je vzkliknil vitez, ko se je osvestil po prvi osuplosti. »Videti je. da se je zgodilo nekaj izrednega.« V neučakani radovednosti je krenil proti kotu, kjer je bil opazil zaslonjeno leščerbo, iz katere je ihaial ozek, kakor las droben žarek svetlobe. Pograbil io je. odprl jo in posvetil. Mrzla zona ga je ofrtfa. »Ali sanjam ali bed m?« je zamrmral. »Ali se mi blede ali gledam resnico? ...« Kakor v odgovor na ta dvom jc zn-čul od zgoraj Fspinosov glas: »Svobodni ste, nezmagijivi Pardaillan, na mojo besedo! Iz prostora, v katerem ste, vodijo samo ene stopnice. Krenite po rajih brez skrbi... dospeli boste naravnost pod m io nebo ...« »Hvala Bogu!« je zagodrnjai vitez sam pri sebi. »Naveliča! sem se že...« V grobno, turobno tiš':io. ki je nastala. se je zdajci razlege! glas velikega inkvizitorja: »Miserere mei, Domine ...« In glas odhajajočega Pardaillana mu j c odgovoril iz globine: »Secundorm magnam misericordiam tuam!.. čudna žival odkrita po hudi zimi Zajklja z rogovi ali ka - li — Kaj pravijo strokovnjaki Letošnja strašanska zima je pri vsej svoji škodljivosti le pripomogla, da je bila odkrita žival, ki je ne občuduje samo Evropa, temveč — okroglo rečeno — ves svet. Slovenija je zopet pridobila na slovesu, da se je baš na njenih tleh skotilo to čudno bitje. Bohinjski lovci so že par let med seboj šepetali o čudni prikazni, ki se je pojavila zdaj v tem, zdaj v onem samotnem kotu našega nepozabno lepega Bohinja. Tudi marsikatera planša-rica je vsa prestrašena pripovedovala svojemu fantu-lovcu, da prihaja zvečer v prvem mraku na planino čudna žival, Saj tudi človek dobi čelni nastavek, tako imenovani rog, ako ga kdo drugi ali pa se kar sam buti po glavi. (Glej Raesfeld »Das Hochwaid« str. 44). Kaj sličnega se je najbrž zgodilo tudi z bohinjsko zajkljo. Dvommo, da bi se bili zajci butali med seboj in da bi bilo to povzročilo izrastke. Morda ji je padel na glavo kamen ali pa je bila na fronti na Krnu, pa jo je po čelu udaril kos granate in jo je zajklja po italijanski zasedbi odkurila v Jugoslavijo. Mnenje, da bi se bil morda z zajkljo križal srnjak, je predvomljivo. Zakaj pa ima potem žvižg po gamsu? Se najbolj verjetna je kombinacija, da se je tej zajklji izneveril njen možiček in si je zajklja sama nastavila rožičke, da obračuna z grehi svoje šibke polovice. Naj bo kakor hoče. stvar je zanimiva in velja, da si jo vsakdo ogleda. Vsaj na sliki. Šport podobna zajcu, pa nosi fletne rožičke. kakor kak mal vragec. Zieze na skalo in zažvižga ostreje kakor gams. Bohinjski lovci so to živa! že par-krat čakali, a ji niso mogli do živega. Nekateri so bili uverjeni, da imajo opraviti s prikaznijo, ki je v sorodstvu s kozlom zlatorogom ali vsaj z Gelc-manovo kačo. Neki ljubljanski lovec, ki jc čaka! srnjaka, je na to čudno pošast celo streljal. Ker je seveda ni zadet je bil mnenja, da se spaka strel sploh ne prime. Zagonetko pa je rešila letošnja huda zima. Ko so vestni poklicni lovci pregledovali revir, da ugotovijo po mrazu povzročeno škodo, so našli dobra dva streiiaja za hotelom »Zlatorog«, kjer zavije cesta prof. Savici, to živalico mrtvo. Glavo vidimo nagačeno na naši sliki. Nagačili bi bili celo. kar bi mnoge zanimalo, a kaj se hoče, ko je bil zadnji konec že nekoliko raztrgan od lisic in ježev. Zahvalimo boga. da je ostalo vsaj najzanimivejše, zajčja glava z roglički, kakor jih nosi srnjak Špičak. Okostje z glavo vred je razstavljeno za teden dni pri preparatorju Herfortu na Kodei-jevem, nato pa bo vse skupaq odposlano v muzej kuriozi-tet v Beogradu. Glavo si bodo razbijali znanstveniki, kako je to bitje nastalo. Po znanstveni razpravi Raesfeldla, ki ga že v naprej citiram, da me ne bo kdo sumničil plonkanja«. zraste rogovje na točkah žive kosti, ki jo žival močno drgne. To imamo potrjeno črno na belem pri sr-n.iadi, gamsih, govedi in drugih divjadi. Fuzija med Ilirijo in Primorjem Razid sodniške sckcijc. Kar je vsa športna javnost že davno pričakovala, je postalo sedaj dejstvo. Iz docela verodostojnega vira doznavarno, da se je pred par dnevi na skupnih izrednih občnih zborih Ilirije in Primorja soglasno sklenilo, da se oba kluba fuzijonirata v enoten klub pod imenom Nobene športne politike več«. Ta novi klub bo imel dva predsednika, ki bosta menjaje vodila posle. Na občnem zboru sta bila za to mesto z navdušenjem izvoljena g. Betetto in g. Danilo Sancin, ki sta za večno sklenila prijateljstvo. Ta sklep skupnega občnega zbora obeh naših vodilnih klubov ni ostai brez posledic v ljubljanski sekciji Zbora nogometnih sodnikov, ki se je z vso vnemo pripravljala na to, da izvežba zmožen sodniški naraščaj. Njen dosedanii trud je bil z ozirom na fu-zijo zaman. Sekcija je namreč uvidela, da sedaj nima več »raisson d'etre« ter je sklenila, da se razide. Borbe za točke se bodo namreč od sedaj vršile, kakor da bi kramljala dva novoporočenca v medenih tednih. O foulili. enajstmetrovkah, golili, outili itd. bosta odločala sporazumno kapetana nastopajočih moštev. S tem bo onemogočen vsak nesporazum. Kopališče SK Ilirije otvorjeno. Danes bo otvorjeno kopališče SK Ilirije za splošni poset. Ilirija je glede športnikov razdelila ugodnosti naslednic- Člani plavalnih sekci.i vseh klubov v Ljubljani imajo vstop vedno prost. Člani nogometnih sekcij vseh klubov v Ljubljani ne plačajo vstopnine ob nedeljah, brez ozira na to, aH so iste nedelje nastopili ali ne. Člani drugih sekcij vseh klubov v Ljubljani imajo tedensko enkrat prosto kooanje; za garderobo se pobirajo prostovoljni prispevki. Otvoritev se bo vršila zelo svečano. Program otvoritvenih svečanosti je že izdelan; zjutraj ob 6. budnica »Gradaščice« po ljubljanskih ulicah. Ob 7. se zberejo člani vseh ljubljanskih športnih klubov v dresih (vključno smučarje) na Kongresnem trgu, odkoder odkorakajo z godbo Dravske divizije pred kopališče. Pred vhodom v kopališče bosta nagovorila zbrano armado športnikov predsednika ituzijoniranega športnega kluba »Nič več športne publike«, nakar se prične oficijelno plavanje in skakanje. Med plavači bo po dolgem nastopil tudi stari rutiner in graditelj kopališča g. Zupan. Med skakači bomo letos videli tudi raz- ne visoke funkcijonarje, ki do sedaj niso imeli prave prilike za udejstvovanje. Otvoritvena prireditev bo brez dvoma privabila v Tivoli vso Ljubljano. Nad kopališčem bo ves dan letala »Ljubljana« in metala »kovače« med množico. Pobiranje je dovoljeno samo športnikom v dresu ali z izkaznico. Proti zlorabam bodo r.astopali reditelji, ki so se pri naših nogometnih tekmah že dovolj izkazali. Službene objave LNP. Iz seje z dne i. aprila 1929. Na znanje se vzame fuzija SK Ilirije in ASK Primorje ter novo izvoljeni odbor novega kluba »Nobene športne politike več«. (Predsednika g. Betetto in g. Danilo Sancin, tajnika gg. Kuret in Vodišek.) Naslov kluba: Med kavarno »Evropo« in kavarno »Zvezda«. Vsa povojna prvenstva se razveljavijo ter se določajo za prvake; Leta 1919 ASK Primorje, 1920 SK Ilirija, 1921 Primorje, 1922 Ilirija itd. do leta 1950. G. inž. Bloudek se ne sprejme v novi SK NSPV, ker ima še obveznosti do svojega prejšnjega kluba. SK Jadran se oprosti vseh prvenstveniu tekmovanj. Njegov placement se bo določil na seji po zadnji prvenstveni tekmi ostalih klubov. SK Hermes se imenuje za stalnega dobavitelja dobrih nogometašev za ostale klube. SK Slovanu se garantira, da ostane v prvem razredu. Ostali sklepi se bodo objavili 1. aprila 1. 1930. SK Nobene športne politike več. Jutri ob A. uri zjutraj važna odborova seja, na katero se vabi tudi celokupno članstvo. Razpravljalo se bo o zelo aktualni temi: »Kako je sedaj dolgočasno!« Hazenašice Ilirije! Z ozirom na fuzijo med Ilirijo in Primorjem je kriza v naši sekciji rešena. Kje bomo odslej trenirale, še ne vemo. Razglas Ravnateljstvo ljubljanskega zoološkega vrta razpisuje s tem na temelju sklepa odbora Društva ljubljanski zoološki vrt z dne 30. februarja in pravilnika o dobavi zverin javne licitacije za nabavo 3 levov, 2 kraških ovčarjev, 5 tigrov, 2 kun, 4 podlasic. 3 leopardov, 6 srn, 2 jaguarjev, 2 domačih kozlov, 3 pum, 2 bosanskih buš, 4 grizljev, 3 volov, 4 nosorogov, 3 konj. 2 povodnih konj, 2 domačih oslov, 4 slonov, krav in telet, j 3 žiraf n 30 glist. i Dresirani eksemplarji se odklanjajo. Obenem razpisuje tudi prostovoljno razprodajo bogate zbirke čistokrvnih mačkov iz znanih mačkam: Pri zlatem koštrunu. Pri želeni kaplji, Črni mački in Vozičku, kjer so interesentom tudi na razpolago vsi tozadevni rodovniki. Opice so razprodane. Potrebni ofertalni pripomočki in podrobna navodila se dobe pri ravnateljstvu ljubljanskega zoološkega vrta, Ba-hova št. 2, kjer je tudi vložiti kolkova-no ponudbo v zapečateni kuverti z naslovom »Velika javna licitacija za do- j bavo zverin in zamenjavo ljubljanskih mačkov« najkasneje do 31. aprila opoldne. Pravico do licitiranja imajo samo one osebe in podjetja, ki predlože potrdilo pristojnih veterinarskih oblasti o svoji podjetniški sposobnosti m o tem, da so plačali davke, j Naknadne ali telegrafične pormdbe se ! ne bodo upoštevale. Veličastna zmaga Svete vojske Splošna prepoved alkoholnih pijač v Jugoslaviji - Propadanje vinogradnikov ustavljeno - Preureditev industrije na pogon s špiritom - Redukcija finančnih stražnikov - Beb zastava na poslopju Svete vojske Beograd, 1. aprila, p. Danes je bila izdana naredba, po katei je odslej prepovedano v naši drža\ vsako prodajanje in vživanje aikoh Inih pijač. Naredba se smatra splo iio kot velik uspeh in veličastna zmaga idej »Svete vojske«. Razlogi, meroojnd za ta radikalen ukrep, so bili predvsem v tem, da je postala produkciji: alkohola v naši državi v zadnjem česu povsem pasivna gospodarska par; ga, ki zahteva sicer veliko delovnih moči. ne prinaša pa splošnemu narodu, mu gospodarstvu niti davčni upravi tistega dobička, kakor ga je v prejšnjih časih. Zlasti je bilo merodajno pri poklicanih faktorjih za izdajo take naredlx dejstvo, da se vino, ki ga pridelamo v naši državi, prehitro pretvarja v alkohol, vsled česar čim dalje bolj propadajo vinogradi. Silno pada tudi konzun vode, kar je bil zadnja leta glavni ptvod velikih poplav. ki so povzročile ogromne škode. Sedaj je prevladalo načelo, da ne gre, da bi zaradi par pivce- in morda pijancev obstojala posebu gospodarska panoga, ki je pasivna i: obstoja samo zaradi tega, da lahko -sadosti razvadam in neukrotljivim, strastem nekaterih posameznikov. Preskrbljeno bo sevda. da se ta narodno-gospodarska paioga nadomesti z drugo bolj koristne. Iz grozdja se bodo odslej smele dela i samo rozine in cvebe, ki si jih bodo v bodoče lahko ob praznikih privoščili tudi siromašni sloji/ Izdelovati se bodo smeli samo brezalkoholni soki tako iz grozdja, kakor tudii iz vsakega drugega sadja, zlasti iz češpelj in sliv. lar bo dobro- došlo predvsem tistim krajem, ki poleti nimajo dovolj hladne pitne vode. Nastavili se bodo posebni potovalni učitelji, ki bodo učili ljudi konzervirati sadje. Produkcija špirita se seveda nc bo popolnoma zatrla. Znano ie, da v naši državi doslej še nimamo znatnih vrelcev nafte, vsled česar jjioramo za drag denar dobavljati petrolej, bencin in druga mineralna olja in pogonska sredstva iz drugih držav. Iz naše države grč na ta način na stotine milijonov v tujino, ki jih nikdar več ne vidimo. Postopnie-ma se bo vsa naša industrija, vsi stroji in motorji preuredili na pogonski obrat s špiritom, ki ga bo vsled prepovedi vživa-ija alkoholnih pijač preosta-jalo. Špirit bo postal v naši državi tako poceni, da bo z iaiikoto izpodrinil bencin in nafto ter vsa druga pogonska sredstva, in na ta način bo postala tudi naša trgovinska bilanca aktivna. Država pa bo dosegla prihranek pri izdatkih tudi s tem. da bo lahko ciraia znatno število finančnih stražnikov, ki so bili doslej potrebni samo zaradi tega, da so merili alkoholne stopnje posameznih pijač. V kratkem bo izšel poseben pravilnik. ki bo podrobno uredil vsa ostala vprašanja. Povodom objave naredbe. o kateri poročamo, je zavladalo po vsej državi veliko veselje. Splošno se povdarja, da je biio s tem končno vendarle kronano dolgoletno delo članov »Svete vojske«, ki je danes po vsej državi iz-obesnia v proslavo svojje veličastne zmage bele zastave. Kosti in jajca dinosavra na Jesenicah Te dni so našli delavci pri kopanju temeljev za stanovanjske hiše v Nov -vasi pri Jesenicah okostje ogromne pr edpotopne živali, domnevno dinosavra, kar svedoči, da so tudi po naših krajih v prastarih časih bivale te orjaške živali. Najdba vzbuja splošno zanima#ije. S kopanjem se nadaljuje in je zač asno vodstvo prevzel znani jeseniški arheolog-amater gosp. A. M., ki ga vidimo tudi na sliki. _ Urejajo Davorin Ravljta Izdaja ia konzorcij *J«.tra» Adulj Rihmkdi Za NiriAiao tiskarEO d. d. kot tiskaraarja Franc Jezeršek. Za inseratni del j« odgovoren Aiojzij Novak. Vsi v Ljubljani