- 1 -

Dete revno,dete malo,
kdaj mi bodeš poplačalo
vse,kar zate skrbna mati
mogla sem in čem prestati?

Na rokah, sem te nosila,
v bolečinah te zdravila,
zate noč in dan'skrbela,
zate sem in bom živela.

Postelj kolikrat postlala,
zibel tvojo sem zibala,
pesem ti .zapela sladko,
da zaspalo si čez kratko.

Oezte se potem nagnila,
srčno sem Boga prosila:
Oče,hudega ga brani, .
meni, sebi ga- ohrani !

Pete malo in uboŽno,
bodi pridno in pobožno!

S tem skrbi mi boš plačalo,
dete revno,dete malo!

Simon - denko

Če bi bil jaz ptička,najlepše pozdrave bi 3i
prinašal iz daljnih dalj,naj sladkejše pesmi bi pel tebi,

draga mamica moja!

Č-e bi bil jaz veter,božal bi ti čelo,hladil
ti vročo glavo,ko moraš ob pekočem soncu težko delati,da mi
pripraviš kruha,mamica moja!

Če bi bil jaz sončni žarek,grel bi ti roke,
kadar peres moje srajčice ob hudem mrazu,v ledeni vodi,ma¬
mi oa moja! v

Če bi bil jaz kruh,bel bi hotel biti kakor
sneg na gorah,in hleb,velik kakor vsa zemlja,da ne bi niko¬
li lakote trpela ti,ljuba mamica moja!

In če bi bil jaz kralj,rekel bi■ti:"Vzemi zla¬
to krono ti,mamica mojatln vse kraljestvo vzemi:zakaj najbo¬
lje bo meni in drugim, če vladaš vsem ti, mamica moja premi¬

la! "

Ksaver Meško

i 'i >1 y-~

Stric je dal Jurčiču nožek v dar »In Jurček? a
vrt je Sel in - kakor je Ml neveden - je z njim otelil

prelepo očetovo češnjo.Oče,ki
ni vedel,kdo je napravil to
škodo, je Ml hudo žalosten in
je de j al s "Ra jši hi plačal dve-*
sto dinarjev,kakor pa da se mi
ho posušilo to drevo!"

|| j rji ^ r \\  f! f :  VfT ^ '  Ko pride Jurček, ga vpra--

-X-]/"' ša oče; "Ali veš,kd.c je obelil

češnjo?"

Jurček se je ustrašil,
toda hitro se ojunači in pove
—-- —--—~ očetu naravnost ;• "Jaz sem sto¬

ril to ! "

Očeta je močno razveselila Jurčkova resnicoljub-
noct.Ves vesel je objel Jurčka in mu dejals"Tvoja odkrito¬
srčnost je več vredna kakor poškodovano drevesce-r Bolj mi
je pLraga kakoaa tisoč dreves z najboljšim sadjem!"

■J • 'r*\

-(JTaT  Al

'M?®«  - s

Po

"Lagal si!-Ljubo dete moje,
obraz je od sramote ti rdeč,
oglaša glas vesti se tvoje,
Grešil si,a ne greši več!

Angelčku"

V

H

Vso vero laž človeku vzame
in več . nazaj je ne dobi«
Lažnivcu nič se ne verjame,
čeprav resnico govori«

Laži se varuj in tatvine!
Laž in tatvina, sta se str 4 ;
obe iz ene korenine,

Bog ju sovraži in ljudje.

Laž Bog,resnice vir,sovraži,
lažnivca sš ogiblje vsak.

Gov$ ri,kar je re s,ne laži,
da boš pred svetom poštenjak,

Josip Stritar

Popotnik je našel mošnjo denarja a V bližnji vasi jo odda žu¬
panu, da pozve za lastnika,

"Norec!" mu reče tovarišzakaj nisi spravil denarja?Kdo pa
je vedel,da si ga našel?"

"Ne govori tako! "mu odgovori popotnik, ,, ra vesta za tosBog,
ki se ga bojim,in vest,ki me sodi."

H

Bil je gospodarski je ime] prevzetnega in izbirčnega hlapca.
Nobena jed mu ni bila po volji.Posebno boba ni mogel videti»Zadar
koli so prinesli skledo z bobom na mizo,je vselej obrnil žlico in
rekel?"Ako se bob prime žlice,ga bom jedel;ako ne,ga ne bom!"

Minulo je nekaj let.Hlapec ni več služil.Imel je svojo kmeti¬
jo,a ni gospodaril dobro.Bil je premalo varčenjzato si ni prihranil
ničesar v boljših letih,Prišle so slabe letine in ga pritisnile tako,
da je moral iti kruha prosit»Prišel je tudi k svojemu nekdanjemu go¬
spodarju.Pa pa mu je rekel,naj gre z njim v žitni coklam je vzel velni-
co 7 jo obrnil in rekel s "Ako se bob prime velnice,ti ga dam,sicer pa ne!

Hlapec se je spomnil svoje nekdanje prevzetnosti in prosil
gospodarja .odpuščanja. Dobri mož mu je rad odpustil in mu nasul boba*

: M

Zvečer sta se sešli mravlji na mravljišču;

"Joj,koko sem zdelana!"reče prva."Ves božji dan sem prevla-
čevala košček sladkorja,pa ga nisem mogla spraviti do domačna sredi
poti sem ga morala pustiti."

„A tako!"reče druga,"Ti misliš drobtinice sladkorja,ki ga je
razsula neka deklica tam na cesti^Pa kako je to,saj je bilo polno
malih koščkov tam,.."

„Seveda,ali lotila sem se največjega,,"

Druga reče s tl Vidiš, jaz pa sem nosila le bolj majhne koščke.

Le pojdi gledat,kakšen kup jih je!Ti si hotela vse naenkrat,a nimaš
nič. "

Po Dragotinu Ketteju

- 4 -

V

Andrej ček je stal pri
oknu.Zunaj jo snežile na vse pretege,
pa še kurja je pihala,da je bilo res
že malo preveč.Pa kaj Andrejčku vse
to marl

V kotu je peč,v peči
ogenj,v ognju toplota,v toploti prije¬
tno st, v pri'/atnosti je Andrej ček, v
Andrejčku j« smeh.

Kar korenček strže

venkaj zimi pod kljukasti no s,češ,pa
me daj če me moreš!

Ho,kaj pa tole! Andrej-
ček je kar pobledel: droban kljunček
je potrkal na okenc e. Tip, tip, od.pri!

Andrej ček odpre okno,
ptiček prileti v sobo in sede Andrej-
" " ' 'T^ čku na ramo. V sobi je Andrej ček, ampak

ne več sam! V sobi je tudi ptiček, v
ptičku je grlo,.v grlu so strune, v strunah je pesem, v pe¬
smi je zahvala, v pesmi je od kraja do konca vse!

srn

Dfirr

i

E, G-angl

Tvoja duša,ljubo dete,
bodi kakor lep oltar!

Nanj polagaj misli svete,
grešnih misli pa nikdar!

Voščenioe v belem^krogu
na oltarju plamene,
žel je,dvigajoče k Bogu,
v prsih tvojih naj gorč!

A ljubezen do Očeta,
ki prebiva vrh neb j,
ta nad vse ti bodi sveta,
bodi - večna luč srua!

Anton Medved

-5

Ko pride Jerica v nedeljo iz cerkve, reče
svoji materi:"Mati,ali ste videli danes Rupnikovo Roziko
in Branico,kako sta lili gizdavo opravljeni? Pač jima ne
pristoji, da se tako oblačita,ko gresta v cerkev! Pa še
nekaj drugega Vam povem,mati! Zdravnikov Poldek se je ves
čas igral s svoje molitveno knjižico, smejal se je in
gleda 1 okrog sede, kakor da bi bil v krčmi in ne v cer¬
kvi. Županova hčerka pa se je držala, kakor da bi bila ka¬
ka kraljica. Učiteljevemu Tončku se je neprestano zehalo
in ves čas je dremal med pridigo in sveto mašo. Moj Bog,
sem si mislila, kakšni ljudje so pač na svetu!"

• . Mati ni odgovorila Jerici nič,a hčerka jo

vpraša čez nekaj časa;"Kaj ne, mati, da je pregrešno tako
vedenje v cerkvi?"

"Pač res", odgovori mati,"tako vedenje je
pregrešno. Ali pa nisi zapazila v cerkvi tudi deklice,ki
je ogledovala med sveto mašo ves čas ljudi po cerkvi,kako
so oblečeni in kako se vedejo, a ni pobožno molila niti
poslušala besede božje?"

rak;

zakaj

Pri teh besedah. Jerica zardi kakor kuhan
dela j e,katero deklico misli mati,

V. CM) VI

Bim - bim, bi m
Jaz dan zvo
na okna vsa
zaspance budim
budim - bim

Iz " Vrtca"

- bam,
sonca

en p
en
ga

e tvoj

r pot si izgrešil,
az vodil te bom
na dom - bom - bom!

L

- 6 -

■Fa njivici božji plamika
pač lučeo nešteto nocoj
umrlim ? ki v hladnih, gomilah -
že našli so-mir in pokoj.

Oj, semkaj pokleknem v zatišje,
za rajne pomolim srenč,
da Bog se jih večni usmili
in sprejme njih duše v nebo!

l  siv. mn

Diil URI«

Kakor je Velika noč vesela, Binkošti veličastne
in Božič poln radosti, tako .je Vernih duš dan žalo¬
sten. Na ta dan se v molitvah spominjamo vseh onih,
ki smo jih ljubili, spoštovali ali samo poznali,ki
jih pa ni več, ker jih je poklical Bog k sebi.

Pokopališče se izpremeni v cvetoč vrt.Kdor ko¬
ličkaj zmore,okrasi grobove dragih svojcev z zele¬
njem in cvet jem »I’ri žge na gomoli svečo in izmoli po¬
božno molitev za njih dušni mir. Bogatini okrase gro¬
bove z dragocenimi venci,ovijajo veličastne spomeni¬
ke z dehtečim svetjem in prižge nebroj lučec.

Koliko pa je tudi ta dan grobov,ki so pozablje¬
ni,brez spomenika,brez zelenja in brez luči SV takih
grobovih počiva jo ostanki ■ siromakov,ki so v življenju
okušali samo bedo .in so'umrli zapuščeni,da se ni jo-

- 7 -

Okrog Bogdančkn je "bila v šoli gneča« Iz vseli
klopi so prišli in poslušali.

"Vse,prav vse,kar sem prosil,mi je Miklavž pri¬
nesel!" je pripovedoval. "Pa mi bo tudi Božiček. Avtomobil,
tak zaresen, da bom vanj sedel in ga poganjal z nogami. I J a
neroplan, ki zares leti. In puško, ki meče take krogle,da
se zapičijo v vrata in drevo. Pa še vse polno drugih reči! 11

Nekaj časa je bilo vse tiho. Nato reče Mirko s
"Puško bo tudi meni prinesel!"

"Meni pa nalivno pero,” pravi Janezek.

"Meni peresnico.! Tako iz usnja.,ne iz lesa! "se
baha Stanko.

In še drugi se oglasijo in povedo,kaj vse bodo

le Bajtarjev Lojze je tihojvlolči in posluša, pri
srcu pa mu je hudo,

"Kaj bo pa tebi prinesel Božiček?" ga pogleda
Božidarcek^^

ne—bajnič jprinesel! " odgovori Lojze,

Kaj ne boste imeli božičnega drevesca?"se čudi

.Stanko

,, Ne bomo ga imeli ! "
Pa kaj boste delal
?" poizveduje Janezek,

odkima lojze 5
i na sveti večer brez

di^eve-

„Na sveti večer," pravi Lojze, 4 na sveti večer
bo mama Šla zgodaj spat,ker je pri nas mraz in nimamo drv.
Tudi sestrica moja bo šla spat,ker bo lačna.Jaz pa,jaz pa.,
„N6,kaj pa ti?" se skloni Mirko k njemu.

„Jaz pa bom šel od hiše do hiše,pa bom kukal sko¬
zi okna in gledal božična drevesca drugih ljudi,.,’ 1

In spet so otroci utihnili, Utihnili so, a
drobna srčka so jim govorila?"če pokuka Lojzek skozi na¬
še okno, ga bom zn rokico pripeljal v sobo, da ne bo lačen
in ga ne bo zeblo na sveti večer, Pa še za mamico in se¬
strico mu bom kaj dobrega dal!"

Josip Ribičič

k

3

m

hj

K-

Slovenec sem!

'■ Tako je mati dajala,
ko me je dete pestovala;
zatorej dobro vem;

2|fSlovenec  sem!.

l/i  g® %**>  •'^-'oL.rs^Ci .ft

/kitali,

VrW / TŠMpr.

Slovenec sem!

To jasna pamet v glavi,

to v srcu. blagi Čut mi pravi;

s ponosom reči smem;

Slovenec sem!

sst-,

Slovenec sem!
laz ljubim očetnjavo,
gorim za njeno čast in slavo;
kar čutim,to povem;

Slovenec sem!

Slovenec sem!

Od zibeli do groba

,'ft

ne gane moja. se zvestoba.

T f  f

a, VBex.&a?  .^eSi ornemt .
Slovenec sera!

Jakob Gomilšek

d,! UT!/Ilir

% frf : A It

vm  lllll Pil \Jjjl  lOlL

w

™
' - M ii:
L kLi

?f llitl

iit\ miš-

posebno bi a go sl ovil

Fekje lezi zemljanki jo je Bog ob stvarjenju še
Posejal .jo - je z nešteto jezeri »ki se
kot biseri ozirajo z jasnimi očmi Y nebesno sir.iimoe Sončne
ravnine so posejane z belimi vasicami, afgričkov^ kipe v
nebo cerkvice in prosijo blagoslova, in,,rodovitnosti tej le¬
pi zemlji. Ogradil je Bog ta lepi svet, z mogočnimi' pregra-*

dami, da bi ga ne nadlegoval sovražnik* , ■

■ ,i

To je zemlja slovenska, zibelka, moje ml&dosti«

Fa tej zemlji sem se rodil, po njej bom pridno delal,pre¬
peval in se veselil in v tej blagoslovljeni domači zemlji

- 9 -

Sloven 7 c jtvoja zemljo je zdrava

in pridnim njo lega najprava^

pol j e - vino grad .j

gora,morje,

ruda,kupci ja

lobe rede,

Za uk si prebrisane glave
pa čedne in trdne postave s
išče te sreča,
um ti je dan,
našel jo "boš,
če nisi zaspan.

Glej stvarnica vse ti ponudi,
le jemat ?  od nje ne zamudi!

Lenega čaka
strgan rokav,
pal J cn beraška,
prazen bokal.

Valentin Vodnik

Valentin Vodni k se je rodil v Zgornji Šiški
pri Ljubljani. Z veseljem je "hodil v šole. Stopil je v
frančiškanski ree, Kasneje je kot sveten duhovnik službo¬
val po raznih krajih, med drugim tudi visoko v hribih v
Gorjušah nad Bohinjskim jezerom. Seznanil se je z učenim
ljubljanskim baronom žigom Gojzom, ki je Vodnika vzpodbu¬
jal, naj piše pesmi in poučne spise za slovenski narod.
Znane Vodnikove pesmi so s Dramilo, Zadovoljni Kranjec in
Moj spomenik, Spisal je tudi več slovenskih šolskih knjig.
Vodnik je napisal še veliko drugega. V svoji
Pratiki je ljudstvo poučeval o zemljepisju, gospodarstvu,
računstvu in vremenoznan stvar- Objavljal je tudi kratko¬
časne zgodbice, Napisal je celo Kuharske bukve za  gospo¬
dinje. Izdajal je prvi slovenski časopis "Ljubljanske
Novice 11 ,

Jezik njegovih spisov je sočen, naroden;
irražanješaljivo, vedro.

V Ljubljani ima spomenik,na katerem stoji

napisano s _

Ne hčere ne sina dovolj je spomina,

po meni ne bo^ me pesmi pojd.

-lo-

Sveti večer je,

V sobi diši še po kadilu.Pravkar so pokadili in
poškropili z blagoslovljeno vodo po vseh prostorih v hiši
in v gospodarskih poslopjih,

Marijiunkca, sedi v kotu pri jaslicah in jih z ve¬
likimi očmi ogleduje.

Gleda Jezuščka v jaslicah in živalce,ki se pasejo
po zelenem mahu okoli hlevčka.Pa se skloni h kodrasti ovčki
in jo vprašaš"Povej,boka,kaj boš dala ljubemu Jezuščku ta
sve—ti božični večer?"

"Beee,beee^ zableje ovčka, "tople volne mu dam,da
ga zeblo ne bo,"

Mari jarci cž, pokima pa se obrne h kravici: "In ti,
dimka,ka—j boš ti dala Jezuščku to sveto božično noč?"

"Muu- t muu,sladkega mleka mu-dam,da lačen no bo,"
z-amuka kravica.

Nato pogleda Marijanlca še oslička:"Pa ti,sivko,
kaj boš ti storil za ljubega Jezusa ta sveti večer?"

"Ia,ia,jaz nosil ga bom,da ga krutež Herodež ugra¬
bil ne bo", žari ga osliček,

'Marijanica je zadovoljna z odgovcrij z mehko roko
poboža ovčko in kravico in oslička.

Pa se oglasi pastirček s ki kleči pred hlevčkom:

"Povej še ti,Marijanica,kaj boš pa ti dala ljubemu Jezuščku?"

Marijani c a se zamisli,pogleda Jezus čiru v sveti
obraz pa odgovori:" Svoje srce mu dam in rada ga imamu"

Nato poklekne pred jaslice,sklene ročic^ in moli s • .

"Jezijšček na slamici
pri sveti božji mamici

i

K, Hafner

- 11 -■ *

Bricev! otroci se niso vedno utegnili igrati»Pri
njih. so se morale že mlade roke uriti in vaditi za poznejše
delo»Anka je že pletla in pomagala materi,Janezek je stre¬
gel očetu in Ro‘zalka je morala biti povsod pri rokah?le'
Franček je bil samo še na poti.Tudi Gašppr se je že učil
tega in onega dela?a zato mu je naredil stric lepe sani,da
se je sankal z drugimi po bregu.

"Poglejta,Gašper in Perica,kako že dan raste!"je
razlagal Tone."Vsako opoldne se spne sonce više in kmalu
bo zvečer skozi to okno tukaj pogledalo.Prišel bo gorak
veter od juga,prepodil sneg in mraz in prebudil polje in
travnike in gozdove."

"Ali zdaj spe?"je vprašala ^erica.

"Seveda.Konec jeseni zadremlje vsa zemlja.drevje
odvrže listje kakor mi obleko ? kadar ležemo,potlej pa zaspi
in sneg ga prekrije z belo odejo;razodet tudi človek ne
more mirno spati,posebno noge mora imeti gorko zavite, in
korenine so drevesu noge."

Otrokoma se je zdelo to novo in važno»Zvesto sta
pazila,kako visoko se bo dvignilo sonce opoldne,kdaj bo
popoldne pogledalo skozi okno,in čakala.kdaj potegne veter
od juga in prebudi spečo zemljo»A vse je šlo tako počasi
naprej,da sta se kmalu naveličala s

Na sveonioni praznik je modroval Bric;"Na ta dan
pride medved is brlogav"

"Kako pa ve,kdaj je svečnica?"je vprašal Gašper.

"To oznanijo vendar po vseh cerkvah," je dejal
Bric."Tako pride na kraj gozda in gleda,dokler ne zazvoni
k maši»G e do tistega časa ni kanilo s streh,pravi,da je
že dobro?zakaj kadar se prikaže cerkovnik,posebno če je ne¬
reden, s kajfežem,že kaplja od sveče, !:

Otrokom se je zdel ta medved od sile prebrisan.

Radi bi ga videli od daleč, skozi okno, kako koraca po
snegu iz gozda, kako se spne na dve nogi in gleda po sne¬
ženih strehah.

Dr,Fran Detela

— 12 —

Od streli

ledene r,ve£e visijo,
otrcci t  cerker hite
pa se na smeh. :

držijo.

V rožicah premrlih
voščene jim sveče gorijo#
Kaj lepo svečke orle,
še lepše oči
a ari j c *>.

j^ jv ulovil sosedov

Jilnpček sinico v kletko. Hitro si napravi tudi on tako
kletko in jo nastavi med rogovilami nizkega drevesa na
vrtu. Kar naprej je hodil gledat,kdaj se ho ujela kaka
sinička, toda zaman. Trikrat je našel kletko zaprto,a
vedno - prazno. v

Čez dva dni pa se je res ujela sinica, ;
Stanko je kar poskakoval od samega, veselja. Ptičko je iz¬
pustil med okno.Pre strasena živalca je frfotala in buta¬
la z vso silo oh steklo.

Ko je mati to opazila,je zapovedala sinčku,
haj izpusti siničko.Stanko pa je prosil in prosil.mater
in jo nazadnje res preprosil,da jo je smel obdržati. To
je bilo veseljel Vedno jo je hodil gledat in zvečer jo
jre z zadovoljstvom opazoval, kako je čepela na železnem
križu in stiskala glavico v perje.

Ko pa je drugo jutro pohitel Stanko k
oknu, je ležala sinica - mrtva na tleh. Tedaj mu je po¬
stalo pri srcu kakor najhujšemu hudodelcu. Vzel je sini¬
co v roko in'jo nemo božal. Toda živalca se ni več geni-
la. Odnesel jo je iz hiše in jo pokopal v snegu, kletko
pa j e/sekal na dr^tn« Vnnno in o vrgel na ogenj.

Ivanc ek in Bojanček sta si Mia soseda in
prijateljn.Skupaj sta se doma učila in igrala,skupaj sta
hodila v šolo in is šole, skupaj sta tudi sedela v šoli.
Bila sta sploh neločljiva prijatelja«

Zgodilo pa se je, da so se sprli njuni
starši»To pa je bilo tako: Purka Ivančkovih je zahajala
v brajde Bojančkovih pokušat grozdje.Bojančkov starejši
brat jo je hotel zastrašiti in je vpgel za njo palico.
Nesreča pa je hotela, da jo je zadel tako, da je strepe-
tala in končala svoje življenje. Z^aradi tega je na, s tul
med Bojančkovimi in Ivančkovimi hud prepir.

Ivančkovi starši so prepovedali sinku,da
bi hodil z Bojančkom, a Bojančkovi so dali -dečku s seboj
v šolo pismo,da bi Bojančka presedli v kako drugo klop.

Gospodična učiteljica je pridržala po šoli
oba dečka v razredu in ju vprašala,kaj imata med seboj,

S solznimi očmi sta ji pripovedovala,kajšno jezo je napra¬
vila purka.

Gospodična je vprašala Ivančka,ali je kaj
Jezen na Bojančka. Bojanček je odkimal.Tudi Bojnnček ji
je zagotavljal, da ni prav nič jezen na Ivančka. ledaj
reče gospodična učiteljica s"Tako je prav! Zakaj bi se še
vidva sovražila! Vesela sem vaju zmeraj opazovala,kako
rado sta se imela.Povejta doma,da je moja srčna želja,
da si ostaneta dobra."

Ko je Ivanček to doma pripovedoval,je mati
malo pomislila in rekla:"Prav pravi gospodična!Kaj bi bi¬
li že taki otroci v jezi med seboj!"

Bojančkov oče pa je rekel:"Saj res,kaj bi
prestavljali v šoli otroke,ko pa ne moremo svojih hiš in'
posestev premestiti in si ostanemo sosedi!"Sel je k Ivanč-
kovim in poravnal neljubo zadevo.

Drugo jutro pa sta šla Ivanček in Bojanček
zopet vesela skupaj v šolo. T  x •

France je izgubil nekega dne na potu v solo pero.
To je opazil šele na začetku ure v šoli.Spomnil pa se jo
tudi,da se je njegoA^ sosed malo prej bahal,da ima nova pe¬
resa,ki jih je dobil za božičnico,

"Ljubi Drago!" poprosi tiho soseda,"posodi mi pe¬
ro ,da ne bom kaznovan,"

Drago mu pa odgovori; "Zakaj pa. nimaš v redu svojih
reči;jaz potrebujem peresa zase!"

Zastonj ga je prosil France,naj se ga usmili,
ucz nekaj dni so se v šoli pripravljali k risanju,
Takrat se je pa Drago spomnil, da je. pozabil svinčnik doma,
na mizi.Po vrsti je tedaj prosil vse sosede,da. bi mu kateri
posodil svinčnik,le Francetu ni maral privoščiti besede.
Nihče v razredu ni mel dveh svinčnikov,Drago je bil v hudi
zadregi,Ko jelra.r..^ bo videl,je vzel svoj novi svinčnik,ga
prerezal na. dva dela,in dal en konec Dragu.

Drago je nad tem ostrmel in solza se je pokazala
v njegovih očeh.

'S/

Svetlolaso,razkodrano Manico je.imel oče najraje.

" Le odkod se je vzel ta otrok,"je govoril,"da jo tako po¬
dobna. rajni materi?še deset let nima,pa poje,kadar je vese¬
la, kakor nobena pevka na koru-ne zna tako."

Pred svečnico,tisti dan,je stresla iz napol odpr¬
to bele kurjice otrplo čebelico in se ni mogla načuditi rja¬
vim hlačkam na zadnjih nožicnh - na vresju nabranemu cvetne¬
mu prahu,Dihala je vanjo,dokler ji ni zaplesala na roki.Ma¬
ko je selo plesala,se vrtela in vzklikala sama.Spustila je
čebelico skozi okno.da bi zletela domov v panj.Zjutraj jo
je našla na vrtu v snegu.Mislil je otrok,ki ne ve,kaj je
smrt, da jo bo zopet ogrel.. Skoro ji je pošla sap a 5 nič in nič,
še peč ni pomagala*In si je izmislila s zavila jo je nazaj v
beli cvet,jo obdala z vresjem in nesla pokopat v Reber,v
najbolj goreč grm vresja za Krniškim robom.

Kako ne boš vesel otroka s takim srcem!

Janez' Jalen

Po rasti in sploh po telesnih lastnostih govedo ni
lepa žival. Glava, je sicer daljša nego Sir j a, ali vendar ne¬
kako štirivoglata.Oelo je ploščnato,oči so sicer velike,ali
pravega ognja nimajo.Malomarno in topo gloda žival predse
in ta srepi pogled jo dela neumno.Govedo ima širok,gol in
moker gobec in tudi široko odprte nosnice.Rogovi so okrogli,
gladki in votli in venkaj ali pa naprej ukrivi jeni.Ušesa so
precej velika in ohlapna,« .Truplo j c debelo, težko in čokato,
posebno prednji del.Pod kratkim vratom visi ohlapna,mahedra-
va koža - podvratnik imenovana.

Zadnji del je videti šibkejši.Zlasti pa zadnji no¬
gi nekako okorno švedrata,kakor bi jima bilo težko prednji
dve dohajati,Po bedrih opleta govedu dolg,na koncu čopast
rep,s katerim se brani muh.ha vsaki nogi ima dva velika par¬
klja,po katerih hodi.zadaj pa še dva manjša ; krnasta,ki ne
segata do tal.

Vse te lastnosti delajo govedo nekako okorno,po¬
časno in neokretne . 'Drugače pa je silno močno, strpi ji vo in
vztrajno tudi pri najtežjem dolu-To ga posebno priporoča
za težka dela pri oranju in sploh pri obdelovanju zemlje,
zlasti v goratih krajih.

0 umnih zmožnostih naših domačih goved se ne da
kaj posebnega povedati, Res J e, da. poznajo pastirja in njego¬
vega psa in sploh vsakega,ki se z njimi ukvarja ubogaj o tu¬
di njegov glas r ali vse to delajo menda bolj iz navade ali
pa iz strahu, 0 pravi vdanosti pa ne moremo govoriti pri
govedu,.

Preti živalim,ki jim niso neverne.sc goveda kra¬
tka in rijaznn svoje sovražnike pa. trmasto in srčno napa¬
dajo in se tudi proti največji zveri dobro in uspešno
branijo.

Kori st,ki jo ima človek od govejo živine,je jako
velika,'^ol vleče plug in brano in vozi poljske pridelke do¬
mov,Krava daje okusno mleko,iz katerega delamo maslo in
sir, Z gnojem gnoji poljedelec njive in vinograde.kdo ne
pozna tečno govedino ali teletine?Volovske,kravje in teleč¬
je kože strojijo v usnje,iz katerega delajo obutev,Z dlako

- 16 -

nadevajo sedla.Iz rogov, in parkljev delajo glavnike in dru
ge reci. Iz  loja ulivajo sveče in pripravljajo milo.'S se¬
žganimi kostmi čistijo sladkor. Tako nam govedo, živo in
mrtvo,donasa obilo koristi. Brez goveje živine bi težko
živeli.

Po Franu Erjavcu

Zdrava sivka,srečno hodi
milo me tako ne glej!
Pridna kakor tukaj bodi,
kjer živela boš poslej.

Pridna kravica si bila,
mirno v hlevu stala si,
malo kle.je si dobila,
mleka dosti dala si.

Modra bila si na paši,
ne uhajala drugam,
tele si o Mali maši
vsako leto dala nam.

Enkrat še poglej prijazno,
preden te odtod Ženo!

0,kako bo v hlevu prazno,
ko zdaj tebe več np bo!

Josip Stritar

Človek je gospodar ne zemlji.Bog sem mu. je
del oblast čez vse živali,de jim gospoduje«Toda on jim
more biti mil in pravičen gospodar,ako hoče,de bo všeč
Bogu,ki je sam največje ljubezen in dobrota,Človek sme
živel priganjati k delu,za katero ima dosti moči,ali ne
sme je preoblagati s pretežkim delom,ne sme je neusmilje-
nciprctepe.ti.Bog dopušča človeku pobijati ali kleti živi¬
no, ki mu je potrebna za hrano,za obleko in druge stvari.
Dopuščeno mu je tudi pobijati in preganjati živali,ki so
ali neverne njemu in njegovim domačim živalim,ali mu sicer
delajo škodo. Vso teke sme' ubijati,toda mučiti ne sme no¬
bene .

Ljudje se radi izgovarjajo s"Kaj zato? Sej je
le neumna žival!"No mnogokrat je žival pametnejše od ta¬
kega siroveža. In če bi prev bile neumna,kdo ti je dal
pravico,de jo smeš zato mučiti? Ali ni tudi nje ustvaril
Dog? Ali ni tudi njej dal zdravih udov,ji dal dosti žive-
•ža,da se veseli življenja? Tudi žival čuti bolečine »kate¬
re ji ^zavde j.&' tnk-čl-ovek brez,-srce 4  n bran. usmiljenje«

•v

Kaj mi ravnaš tako sirovo
z živinčetom? - To ni lepo!
Hudoben človek je gotovo,
kdor more delati teko.

Kaj meniš li,da bolečine
živel ne čuti kakor ti?
Trpljenje tuje tc ne gine
ne smili se ti,kdor trpi?

Lehko bi z rogom sd branila,
kar bi ne bilo ti ljubo;
lehko vse dvakrat ti vrnila,
p° je predobro kravče to.

'Ti ne pomisliš,da ti mleka
in masla daje ; te redi,

Žival osramoti človeka.

Sramuj so »nehvaležnik ti!

Josip Stritar

/imp-\^  7/flp fM

m

Boleg goveda in konja si je udomačil človek tudi
ovco že v starih časih,ker je jako koristna.;pohlevna in
potrpežljiva žival. Oven se včasih sicer hrani s svojima
rogovoma,a kmalu mu upade pogum,Sploh so ovce plahe in ne¬
umne.En sam pes jih lahko strahuje po sto in še več.če se
vžge ovčja staja,ovce ne beže iz nje 5  le z največjo silo
jih je mogočo izvleči iz dima in plamena,Če morejo zopet
nazaj»pobegnejo v ogenj. Kar stori oven vodnik,to store
za njim vse po redu, Kaj se on prekucne v globok prepad,
vse poskačejo za njim. Kokoš brani piščeto,ovoa pa si ne
upa postaviti se v bran za svoje jagnje.

Močvirnati pašniki so, ovcam škodijivi,zato pa¬
meten pastir ne pase svoje črede po mokrotnih krajih,ampak
r po -suhih-hribih in prisojnih rebrin..

Od ovce rabimo vsako,tudi najmanjšo stvar,Kaj-
večjo korist ima človek od ovčje volne,iz katere si prede,
plete in tke vsakovrstne pletenine in tkanine,Iz sladkega
mleka si dela okusen sirarne so pa mu daje tečno pečenje,
loj rabi za sveče in milo. Iz raznih odpadkov kuha klej,
iz črev suče miloglasne strune. Ustrojeno kožo ima za mehke
roka vice in druge namene, krzno pa za kožuhe in kučme.

"V

I

■UuJ

mm

Bila je huda zima,da

i rov j p aoblOi

Vsaka zver se sh v svoj koteč.Medved poči¬
va v brlogu,zajec čepi pod grmom,lisica obira v votlini
kosti,ki si. jih je nanosila od daleč,Le ubogi jož s svojo
ostro suknje sp mera 5'-V ti strehe .Vsakdo se ga boji.

Ves zmrzel prileze k lisici na prag in prosi
prelepo,naj ga vzame pod streho,da, ga ne bo konec od prcve-.
likega mraza,.

-19

" Hodi le dni je! "veli lisica."Bila bi nama luk¬
nja pretesna.Poišči si lepšega prostoi’a!"

" Usmilite se,dobra mamka! "prosi jež." Ho "bom vam
delal nobene nadlege.Lepo čedno se stisnem v koteč in tiho
bom dihal,da bom le na toplem,Sni vidite,da sem potreben
strehe.Rad bom slušni,kar koli porečete."

Lisica,dasi zvita, sejda preprositi in vzame ježa
pod streho. Prve dni sta se lepo imela. Bil jima je kratek
čas.Eo se pa jež privadi svojemu stanu,se začne iztezati
in pikati ubogo lisico s svojo hodiknvo kožo.

Lisica mu očitaš"Ali ne veš,kaj 'si mi obljubljal?"

Jež pa se le izteza in zbada lisico,rokoč.; "Star¬
ka, če ti ni všeč,pa pojdi drugam!"

Lisica so umika,dokler se more,napo sled pobegne.
Jež pa si osvoji vso luknjo.

Anton Martin Slomšek

Lastovica se je prikupila človeku kakor nobena
druga ptica.Povsod jo imajo radi,povsod jo željno pričaku¬
jejo in veseli pozdravljajo.Z otožnim srepm jo gledajo,ko
zopet odhaja jeseni.

Lastovica je drobna ptica dolgih perutnic -
kakor ustvarjena za letanje.Viličasti rep ji služi imeni¬
tno za krmilo po zraku. Kljunček je kratek in ploščat,na
koncu malo prikrivljen pa široko razkl°n.Z njim lovi'leteč
muhe in mušice.

Lastovica jo izvrstna le talka. Hitro šviga, sem
in tja,sedaj nizko ob tleh,sedaj zopet visoko nad cerkvi¬
jo.Ha cesti pobira blato s kljunom in ga odnaša tj a,kjer
misli delati gnezdo. S krermplji se' drži, s kljunom pa pola¬
ga grudico na grudico. Da jo gnezdo trdnej se,vplete med
blato tudi po kako bilko.

Samica znese v gnezdo štiri do šest belih,sivo
ali rjavopikčastih jajčec,ki jih izvali v dvanajstih dneh.
Mladiči vedno čivkajo in odpirajo lačno kljune,da stara
dva komaj sproti donašata zadosti živeža.

Ko je odrastel prvi zarod, vali to. stara dva še en¬
krat. Ko sta spravila tudi drugi rod na noge,potem se zbi¬
rajo stare in mlado lastovice.Nekoliko dni letajo nemirno
v večjih jatah okoli poslopij,neke noči pa Izginejo.

Pri nas imamo dvoje lastovic,namreč domačo ali
kmetiško in hišno ali mestno lastovico. Domača je zgoraj
jeklenomodra,spodaj- rjavkastohela, na čelu in pod grlom
rdočkastorjavo. Njeno gnezdo je zgoraj odprto.. Mestna je
na zadnjem delu trebuha bolj bela. Dela okroglo gnezdo,ki
ima le od strani majhen vhod.

Lastovke,oj Bog vas sprimi,
ko po dolgi,o stri' zimi
priletele ste nazaj
V mirni naš planinski raj!

Ve pomladi ste znanilke,
dobre sreče ste nosilke:
kjer si dom postavite,
srečo tja pripravite!

Gostoljuben strop je moj:
gnezda svoja nanj p3aipnite,
tu valite,tu gojite
srečonosni zarod syoj!

Skrbno jaz vam branil bom
nežni rod in mali dom.

Nihče vas se ne^alcna
in mladičev vam ntk&O
z roko kruto ne izmakne,
čuval jaz jih bom zVesto.

Simon Gregorčič

-21-

zaničevali. V tem'hipu

kf

m

Ko je visel naš Zveličar v smrtnih bolečinah
na križu,,so prišli Židje in ga
prileti lastovica in srdito
cvrči okoli križa,kakor hi
se hotela jeziti na Žide in
hraniti Kristusa* Kato sede
vrhu križa in cvrči tako dol
go,da odidejo Židje.Naposled
obletava umirajočega Kristu
sa,da mu frfotaje hladi hrid
ke rane.

Zato kri stj a

ni še dandanes spoštujejo la
stavice,one pa rade posedajo

na križe vrhu zvonikov in smejo tudi med 'svetim opravilom
prileteti v cerkev in tam žgoleti.

Zarisal Anton Brezovnik

V V

\ m wL W

Olga je v šoli slišala,da se lahko od vsa¬
ke živali kaj koristnega naučimo,ako natančno opazujemo nje¬
no delo

Ko gre Olga iz šole,sreča na potu mravljo.
"Mravlja,"reče deklica,"česa se moremo od

tebe naučiti?" nj) e £a," ji odvrne mravlja. "Glej, jaz vsta¬
jam zgodaj in hodim šele po sončnem zahodu počivat.Vse le¬
to delam marljivo,čeprav vem,da za to ne dobim nikakega pla¬
čila."

Olga gre dalje in pride na domači vrt.Tukaj
zapazi čebelni panj,potrka nanj in vpraša:"Čebelica,česa se
lahko od tebe učim?"

Čebelica takoj odgovori s"Reda.Poglej le v
našo hišico!Na tisoče čebel dela tukaj in vsaka ve dobro,
kje ima opravek,in nobena ne zadržuje druge.Vsaka zleti
pravočasno iz panj a,pa se tudi o pravem času vrne domov.

Blzu panja opazi Olga čuvaja,zvestega psa,

-22

ki je ravno nekaj zagrebel v zemlje.

"Čuvaj,pove j mi,česa me ti učiš?"vpraša deklica.

"Varčnosti!Glej,tu imam mastno kost,ki mi je o-
stala pri obedu.Ker sem sit,sem jo zagrebel in shranil.Ko
bom zopet lačen,mi bo prav dobro teknila."

Olga pride na dvorišče.Na plotu stoji petelin
in poje svoj"kikeriki".

"Petelinček,"race deklica,"česa neki pa se naj
e d tebe učim?"

"Zgodaj vstajati,"ji odvrne petelin."Preden po¬
šlje zlate sonce svnje prve žarke na zemljo,se že zbudim in
zapojem jutranjo pesem.Zapomni si dobrosRana ura - zlata

•\r

urailko začnemo soje delo zarana,gremo lahko zgodaj počivat!"

V kuhinji je zagledala Olga mačko,ki se je pri¬
dno umivala." Mucka,"vpraša deklica,"česa naj se od tebe u~
čim?"

"SnažnostiiJaz ne morem trpeti niti najmanjše¬
ga madeža na svojem kožuščku,Vem,da imajo ljudje najrajši
tistega,ki je lepo umit in čedno oblečen.Zato se vedno umi¬
vam in ni se mi treba, sramovati, na j pride ? kdor hoče."

Olga si dobro zapomni vse,kar je zvedela od
šivali,in si misli s"Vedno-hočem biti delavna,redna in varč¬
na, vstajala bom zgodaj in bom snažno oblečena,da se mi ne
bo treba sramovati pred živalmi,"

- 23 -

Vidica ima največ j e veselje z vrtcm.Kadar ga
začno spomladi obdelovati,bi rada pomagala,pa je še prešib¬
ka.Ko napravi mati gredice,mora seveda tudi iti ob vrvici.
Pa se ji rado prigodi,da stopi mimo na zrahljano zemljo.
Tedaj jo pokara mamica:"Po potih h6di in ne po gredah!"

Vidica bi imela rada večji del vrta za cveti¬
ce,zato ne more imeti,zakaj seje in sadi mati toliko zele-
njadi:solato,kapus,kolerabo,špinačo,grah,če sen,čebulo,red¬
kev,kumare,peteršilj ,drobnjak itd.

Le ozek rob ostane Vidici»Tamkaj je vse pisano
raznobarvnih dišečih cvetic.kakor kijučkov,mačeh,klinčkov,
šebojev,iskric,nebin in še mnogo drugih.Najlepše pa so go¬
tovo kraljive vrtnice,ki cveto na visokih grmičih.Vidica
pa ima vse enako rada in jim ob suši skrbno zaliva.

Pa ribez in kosmulje tudi rada hodi gledat,
kadar zore;še rajši pa jih obiskuj e»kadar so že zrele;
seveda le,če mamica ali oče dovolita.

Ščinkavec in ščinkavka.ki gnezdita na bližnji
jablani,jo že tako poznata,da se je prav nič ne bojita in
bi jim najrajši pomagala,kadar pride Vidica na vrt s košč¬
kom kruha.. Na vrt prileti večkrat tudi škorec malo nadzo¬
rovat,kaj delajo razne žuželke,ki jih še niso pozobali
vrabci in siničice»Navadno pa ni zadovoljen z njimi in jih
za kažem spravi na dno svojega temnega želodčka.

f

/fnir

Mik .

Večkrat najdemo ubitega krta.Mnogo ljudi še dan¬
danes verjame,da spodjeda ta živalca korenine in ga zato
zlasledujejo.

Poglejmo krtu v gobček!Kako ostre zobe ima!Tako
zobovje imajo samo živali,ki jedo me so.Me so krtu pa prav
zares močno diši.Razne ličinke in žuželke,zlasti pa podje¬
di in deževniki,so njegova glavna hrana. Krt pa žre tudi
polže;če je treba se loti tudi žabe ali miši,Pa naj bi ga
še kdo črtil?

- 24 -

Krtine na travnikih so res sitne,a 'amen kmet
jih na spomlad poravna z motiko ali z grabljami .11 e kam pa
mora spraviti krt zemljo»ko si dela rove pod zemljo»Le po¬
glejte si rudnik!Rudarji tudi spravljajo na dan zemljo,ki
"bi jim bila sicer na poti.Krt je pa pravi pravcati rudar.

Krt prebije skoro vsa življenje pod zemljo,
zato pravimo-da je tam krtova dežela» Samo ponoči pride
včasih na površje.-Takrat ga varuje nočnih ujed zlasti črna
suknjica.Baršunasta je ta suknjiča in tako.gosta,da ne mo¬
re niti prst niti veda do kože,

Z dolgim rilčkom rije krt po zemlji,Pri kopa¬
nju mu najbolj služita sprednji nogi. Kratki sta sicer,a
zelo močni,lopatasti in na stran obrnjeni,,Ko je nakopal
toliko zemlje,da mu je že napoti,jo spravi s krepkim til¬
nikom kvišku v kupček,ki mu pravimo krtina«

Krt ima oči skrite v gosti dlaki,da ne more
prst do njih. Drobne so,saj jih malokdaj rabi.

Kje ima pa uhije?P.rav nič jih nima s bili bi mu
samo v napotje»Ušesa pa ima,in to tudi skrita pod dlako,
Sliši pa vendar izvrstno-»Sluh ga najbolj varuje pred nehva¬
ležnim človekom«

Pod zemljo ima krt svoj grad,v katerem ima
prav mehko postijano postelj.Iz tega gradu drže rovi na
vse strani.Po njih teka kaj pridno»da si pridobi zadosti
hrane5krt je namreč zelo požrešen., Valjasto truplo,kratke
noge in kratek rep so kakor nalašč za rove, •

Pozimi,ko zemlja zmrzne,se krt zarije globoko
pod zemljo,Ker se na jesen tudi ogrci in črvi skrijejo glob¬
lje pred mrazom v zemljo, zato krtu tudi pszimi ne zmanjka
živeža,

• Pameten kmet čisla krta kot svojega dobrega,
pomagača,ki mu rahlja zemljo in uničuje na tisoče in tisoče
škodljivcev. Kdor pobija, krta, je nehvaležnež in škoduje
sam sebi,

Poznam rudarja - gore ustvarja

Oton Župančič

- 25 -

©krog neg in okrog pleč.
Se te vjame,lepa. reč!
Tesno te z vrvjo ovije
in ti vročo kri' izpije.

Dosti teh ugank in hajk!

Tolovaj ta - v mreži pajk:

Oj siroti ca ti muha,
hoj se tega požeruha!

Vida Jerajeva

Mirno, čisto vest imej!
Slah si, kadar se bojiš.
S komer koli govoriš,
v lice mu odkrito glej!

A k o si oblečen čedno,

to je dobro in lepo,

a še 1 . e p š e je, če v e ’ d n ©
tvoje srce je čisto.

Kar je res - govori,
kar je dobra - stSri!

Kima oken,nima vrat,
to razbojniški je grad.
Ropar žejen je krvi,
spleta dolge si vrvi.

26  -

Po žilah tvojih teče zdrava kri,
nedolžno,jasno sijejo oči.
Mladina,ti. budiš nam upe zlate,
srce nam dvigajo pogledi nate.

le pevaj zdaj,mladosti se raduj!
Nebeški angel te nesreč varuj!

A v cerkvi,šoli in domači hiši
nauke lepe zvesto v dušo piši!

Gojimo te v ljubezni in skrbeh.

Sadov prineseš nam v bodočih dneh,
če nikdar iz srca ti ne izgine
ljubezen do Boga in domovine!

Anton Medved

Milanček je bil trmoglav deček.^ekoo se je pre¬
hladil in zbolel.Poslali so po zdravnika,ki mu je zapisal
zdravi-lo.

Milanček ga je malce pokusil,pa mu.je bilo pre¬
grenko, Zaman mu je prigovarjala mati,naj uživa zdravilo,da
»zdravi,

Prugi dan mu je bilo še huje,a zdravila ni ma¬

ral ,

. Tretji dan mu je bilo tako hudo,da je sam pro¬
sil zdravila.Bilo pa je že prepozno.Zdravilo ni več delova¬
lo in trmoglavi Milanček je moral umreti.

27 -

Imamo petero čutov:vid,sluh,voh,okus in tip.

Vsa čutila se za človeka neizmerne važnosti,
zlasti pa oči in ušesa.

Čutila so čuječi stražarji,ki pazijo,da se
nam ne zgodi kaj hudega.Opozarjaj o nas na razne nevarnosti.

Kake zavestno stopa človek,kadar je svetlo;
kako boječe pa v temi,ker ne ve,ali ne h« zadel oh kak pred¬
met ali pa celo telebnil v jamo,jarek ali prepad. Uho nas
Opozarja na razne nevarnosti,ki nam groze od vez,vlakov,
avtomobilov,vode itd,ako se jim ne bomo pravočasno umakni¬
li,Pa tudi nos je že rešil marsikomu življenje,ko ga je
pravočasne opozoril na preteč požar ali dušeč zrak. Jezik
pa je vrata našega želodca,ki odločno odganja sumljiv živež.
Končno nas vodi tip še tedaj,kadar odpovedo druga čutila.

Tip nam tudi sicer takoj pove,aku ni kaj prav za naše telo.

Oči in ušesa so silno važni organi za našo
izebrazbo.Brez oči se človek težko uči.Brez vida in sluha
bi mnogo pojmov sploh ne mogli dobiti. Tip le slabo nado¬
mešča eČi. Človek,ki ne sliši, se niti govoriti ne navadi,
razen v posebnih šolah,pa še to samo z velikim trudom, i
Takemu človeku,ki ne vidi in ne sliši,pravimo,da je gluho¬
nem.

5-utila nam nadalje pomagajo,da si laže zaslu¬
žimo vsakdanji kru&.V tem pogledu so najvažnejše oči.

Končno pa nam sluzjo čutila tudi za razvedrilo.
Koliko užitka ima človek,ki zna z odprtimi očmi opazovati
božjo naravo in razne človeške umotvore 1 Kako nas tudi raz-
vesoljV-je ptičje petje,sladka godba,ljuba materina beseda!

Kako prijetno nam dene vonj

nežnih cveti«'!

Ker so naša čutila tolikšnega pomena,zato jih

- 28 -

"Babica,kaj pa Je Šobra .vest?"vpraša Tine babic*.
"Naša mati so .zadnjič rekli,da človek,ki laže ali ne dela
prav,nima dobre vesti.‘ a ekli so,da ga vest peče!”

"Ch,to ga mora boleti!" se oglasi najmlajša se¬
strica Anica.

'Ta,da!"reče babica."Kdor ima dobro in čisto vest,
je srečen.Kdor ima pa slabo vest,ni pošten.Le poslušajta,
kaj vama povem!,"

Otroka sta pazljive peslušala babico,ki jima je
pripovedovala;

" Janezek je bil ubogljiv in pošten deček.Učil
se je pridno;zato so ga bili veseli starši in gospod uči¬
telj.Nekoč je Janezek dobil od očeta za god srebrno dinar.
Vesel je hitel ž njim v prodajalno in si nakupil peres,svinč¬
nikov in zvezkov.Po potu pa pregleduje kupljeno blago in
zapazi,da se je trgovec zmotil in da mu je dal en svinčnik
preveč.Janezek premisijuje,kaj naj bi storil.Morda pa trgo¬
vec ne bo pogrešil enega svinčnika,če si ga obdrži.Toda
ne! Kar ni mo j e, tega ne smem obdržati ,* bilo bi ukradeno,

Janezek ne premišlja dolgo.Hitro se vrne k trgov¬
cu in mu pomoli svinčnik,ki se trgovec zmotil zanj.To pa
se j>e zdelo trgovcu tako dobro,da je pohvalil poštenega
Janezka, pred vsemi ljudmi,ki so bili takrat v trgovini,vrhu
tega pa mu je podaril še svinčnik.

Kdo je zapovedal Janezku,naj si ne obdrži tujega
blaga?Kdo mu je ukazal,naj vrne svinčnik?To je bil notranji
glas - bila je njegova vest. Vest je skriven n®tranji glas,
ki nas svari pred slabim dejanjem,a nas vodi k dobremu.
Človek,ki si®varuje hudega in ne dela prav,ima slabo,nemir¬
no vest. Ta mu da miru;zato pravimo,da slaba vest peče člo.

v

Bukec je našel na cesti svetel rumen gumb,Pobral
ga je in vesel« vzkliknil:"Joj,cekin!... Zdaj sem pa bogat!"
Skrbno ga je podrgnil «b hlačice,da se je svetil,kakor zla¬
to sončece.

"Kaj naj počnem z njim?0četu ga ponesem.Morda ga
je pa cn izgubil?" pravi Lukec in stopi k očetu,rekoč:"Ka¬
te, tale cekin sem našel na cesti.Morda je vaš?"

Oče vzame gumb in se nasmehne:"Si že priden,lukec!
T« sicer ni cekin,ampak čisto navaden vojaški gumb je,lepo
pa je,da si pošten,Nato je oče segel v žep in podaril Luk-
cu resnični svetli kovanec.

' E.Gangl

1 '

Kmetič jd seme vsejal,
Bogec je sonce poslal,
dežek in vetrček vmes,
blagoslov svoj iz nebes.

Prišel ženjičic je trop.
žele so,vezale snop.
Kmalu je cepec zapel,
mlinar nam žito semlel.

Mati je spekla nam kruh,
krtih pri nas nikdar ni 3uh.
Prosimo vsak dan Boga,
da bi ne zmanjkalo ga.

I.Č.

pregovor,

^ajlepše je kmetiško delo,dasi je naporna.Kmet
obdeluje zemljo in nam pripravlja živež.Kmetiški stan je
torej za vse ljudi najbolj potreben stan.Podlaga je vsem
drugim s tanovoik. Napačno 1  pa je p« drugi strani spet mišlje¬
njema bi bili drugi stanovi nepotrebni.

Kmet ne gleda veliko na uro.Ko naznanjajo pete¬
lini dan, je že na nogah.. Ves dan, od ranega jutra do pozne
neči,dela.Na polju orje ali vlači ali seje ali spravlja

pridelke5na travniku kosi ali suši ali naklada seno ali
otavo; v vinogradu kopije,reže in veže; v gozdu pa spra¬
vlja nastilj ali pripravlja drva.

Pri delu mu lije pot s žela.Komaj da si privo¬
šči toliko poŠitka,da zaužije skromno južino.Vseeno pa
je vesel in dobre volje, Ker dela skoro neprestano samo
v lažji naravi,kjer uživa čist zrak, je zdra in močan.

Kmet se trudi ves teden, Gospadove dni pa poči-

v

Kmet je kralj.Ge ima dober in čeden dom,če ima
primerno zemljo,da jemlje iz nje življenje in davek,če
nima dolgov,pač pa polne hleve, in če ima še kopica zdrar
vih in pokornih otrok,je kmet kralj,neodvisen od vsega
sveta.

Tak kralj in gospodar je bil Presečnikov Bošt¬
jan na Jelovem brdu,Njegova hiša je stala prav na koncu
vasi,Zidana je bila in imela |ako imenovano " gorenjo
hišo",okrog katere je tekel lesen hodnik. Okna so tičala
v ©kvirih zelenih,kamenitih stebričev,a z železom so bila
težko zapažena.Nad okni je kraljeval sv.Florijan ter s
svojo golido zabranjeval požare.

Tik hleva na dvorišču je ležal vek kup gnoja,a
vzlic temu sta se povsod kazala snaga in red,Na* steni je
viselo raznovrstno orodje,da je bilo takoj pri roki,Tnalo
je bilo pometeno in glavna pot proti hiši je bila še celo
s peskom posuta.Tik vhoda pri veži je tekla voda iz vodo¬
voda.

Pri tej hiši si se takoj Čutil domačega,Vse se
je strinjalo in ujemalo, pr.Ivan Tavčar

- 31 -

I.P o d vozom

Otroci so šli iz Sole domrz.Bošel jih je prazen
voz. Nekaj dečkev se je zadelo takoj obešati nanj,dasi
s« v š®li neštetokrat slišali,kako je to nevarno.P&linar-
jevemu Tončku je izpodletelo in je prišel pod kolo,ki mu
je strlo nogo.Revež je več tednov v "bolnici premišljeval
znani slovenski pregovor. Kako se že glasi?

II. Pri kopanju
Pečki so se kopali v Pravi.Tisti,ki so znali
dobro plavati,so šli v tolmun,ki ga je napravila voda ob
škarpi;drugi pa so ostali v plitvi vodi.

Zaplotnikov Tine je bil hudomušnež.Zahotelo se
mu j e,da bi nekoliko po strašil katerega neplava.Zato je
zvabil cestarjevega Mirka v bližino tolmuna.Tu ga je po¬
tegnil za roko in s seboj v globocino.Mirko je zakričal
na vso moč.T smrtnem strahu se je z obema rokama oklenil
Tineta,ki se je zaman trudil,da bi se ga orpstil. Tako
sta bila oba kaj kmalu pod vodo. Srčnim- dečkom se je komaj
posrečilo,da so ju za lase izvlekli iz vode. Oba, Tine
in Mirko,sta se bila dobro napila,zlasti pa Tine.Ko si
je malo opomogel,je pripovedoval,kaka groza ga je obhaja¬
la,ko se je oklenjen potapljal. Rekel je,da ne bo storil
nikoli vež take neumne šale.

IH. Na paši

Pečki so pasli živino. V jarku ob pašniku so
našli neko čudno,debelemu jagcu podobno stvar »Radotredni
so bili,kaj je v njej»Peter je začel takoj vrtati po njej
z nožem,da bi jo odprl.Ni pa še dolgo vrtal,'ko je straho¬
vito počilo.Pečkom se je zdelo,da se je odprla zemlja.Ko
so se zavedli,so bili vsi krvavi. Petru je odtrgalo tri
prste. Morali so ga prepeljati v bolnico.Pruga dva sta
bila ranjena po obrazu-r Lahko pa bi se jim pripetila še
vse hujša nesreča.

Poleg kmetijstva je tudi rokodelstvo neogibno po¬
trebno ljudem.Imamo vsakovrstne rokodelce.

Mlinarji»peki in mesarji skrbe za živila.Tkalci,
krojači,usnjarji,čevljarji in klobučarji nas oskrbujejo z
obleko,obutvijo in pokrivali.Zidarji,tesarji,mizarji,klju¬
čavnic ar ji,krovci,kleparji,steklarji in slikarji nam pri¬
pravljajo udobne domove»lončarji izdelujejo posodo ? kovači
orodje,nožarji nože in škarje .Urarji izdelujejo in popr,'Ov¬
ijajo ure.

Pregovor pravi,da vsako rokodelstvo pošteno redi
človeka in mu pomaga do blagostanja,samo da ga dobro ume
in pridno opravlja.

Vsak rokodelec je vreden ne le plačila,temveč tu¬
di vse časti.Pameten človek ne zaničuje nobenega rokodelca,
pa se ga tudi ne sramuje.

Ko dan se zaznava,
dani ca priplava,
se sliši zvonjenje
čez Hribe,čez plan.
Zvonovi zvonite,
na delo budite,
ker naše življenje
le kratek je dan!
Kdor hoče živeti
in srečo imeti,
naj dela veselo
pa moli naj vmes!
Zvonovi zvonite,
k molitvi vabite,
ker prazno je delo
brez sreče z nebes!

v

Ce delavec se upeha,
trpljenje mu neha,
ga delopust vabi,
večer ga hladi.
Zvonovi zvonite,
nedeljo znanite,
Gospod ne pozabi,
plačilo deli!

Oh»naglo nas mine
ves trud,bolečine,
utrujen,gle^ leže
na pare trpin.

Zvohovi zvonite,
domov ga spremite, ■ »
saj z dela in s teže
Adamov gre sin!

Blaž Potočnik

Kako krasno je okno še tako preproste hiše,ako se
smehlja z njega pisano cvet j o popotniku v pozdrav! Kako dobro-
pa de očem to zelenje in cvetje šele pozimi,ko je krog in
krog vse golo in belo.

lepa je torej navada Slovencev,da radi goje po
svojih domovih cvetice.Ker jih. imajo v posebnih lončenih po¬
sedali, jih imenujejo lončnice,

Na.jnavadnojše naše lončnice so pelargonija,fuksija
vodenka,petoni ja,begonija in druge.

Teda lončnice so nežni otroci.Ako hočemo,da uspe¬
vajo, jih moramo skrbno go jiti.Treba jih je zalivati,jih s
paličicami podpirati,jim večkrat zrahljati prst,včasih jo
celo premeniti,jih varovati mraza in jim skrbeti za svetlobo

- 35 -

Prikukal iz zemlje je zvonček zaspan,
osončil si telo jo lice
pa lahno pozvanja in kliče na dan
iz zemlje vse nežne sestrice.

Trobentica zlata je trudna še vsa
in rada bi malo zaspala,
a sonček porednež miru ji ne da:
"Zaspanka,ne boš li že vstala?"

Vijolica v grmu se sladko smehlja:
"Oh,vigred je prišla v deželo!"

Ma rjctica'ljubka se z žarki igra,
metuljčku se klanja veselo.

Vse ptičice drobne veselo žgole,
prepevajo pesemce glasne.
Uloveku se radosti širi srce
v objemu pomladi prekrasne.

Pozdravi jena,lepa kraljica pomlad,
iz srca pozdravljena bodi!

Kako neizmerno te vsak ima rad,
nikar več odtod nam ne hodi!

Ani o a Černe j eva

Mesec maj je praznoval svatbo»Nevesta je bila
jablana ,  sliva in hruška pa družici,

Oj. ; kako krasno so bile ovenčane nevesta in dru¬
žici! Od vrha pa do konca vej so bile odete s cvetjem.V ro¬
žnatih skledi c ali so dehtele slaščic e, pri pr avl jene za svate,
ki so prišli v trumah-.To so bile čebelice,ki so srkale iz
cvetnih čaš med in pobirale rumeni prašek.Prav kakor svatje
so čebelice veselo plesale in rajale okrog svatovske mize.
Niti godcev niso pogrešale»Ščinkavecjlišček,penica in pogo-
relček so jim godli in žgoleli fidlefidfid,fidlefidfid.

Prišla pa sta dva razbojnika;veter in ploha.Najprej
je zapihal veter,nato se je ulila ploha.G-odci so utihnili.
Svatje so zbeža 1  i domov. Fu^nhni ve + er je neusmiljeno tresol
nevesto in družici.Potrgal jim je cvetne vence in jih zmetal
po travi.Bilo je konec svatbe.Nevesta in družici so slekle
svatovsko obleko in se odele z navadnim zelenim plaščkom.

Eliza Kukovčeva

- 36 -

Vsa zelena Je ledina
in zeleno vse Je pol Jel
Kmet na njivi že od zore
orje,seje zlate volje.

Fa 13'ijar.e -na planine
pomlad rož Je natrosila
in drevesca Je v ponosne
Sujne šopke spremenila.

Pomlad sveta,sij v srce mi!
Vanje sejem zrna zlata -
naj skale,se oplode mi,

Podi žetev mi bogata!

Cvetko Golar

Angel Je priletel k pticam in Jim Je rekel;"Ti
orel boš stanoval v skalovju visokih gora,a ti mali palček
v nizkem grmovju.Njiva naj bode bivališče škrJanšku,člove¬
ška hiša lastovici,a voda racam in gosem.

Vsem Je bilo prav,kakor Je angel rekel,samo kuka¬
vica Je ugovarjal a.Gora Ji Je bila rrevisoka,grm prenizek,
voda prevlažna,a pod strehami,Jc trdila,piše veter.Tedaj
se Je razjezil angel nebeški in rekel;"Pojdi in poišči si
sama svoj dom! 11

Zato se potika kukavica še-dandanes po svetu,Vsa¬
ko noč spi na drugem drevesu.Jajčeca znese zdaj v to zdaj
v drugo tuje gnezdo. Svoje dece no pozna in vsaka kukavicka
kliče drugo ptico za atoja in mamo.

IT < *U ii_/M_, iiL. lik

Hiško brez oken,
štiri rožičke
položek tovori

Vrana je trkala:
"Polžek,odpri!"
Pokaži ro žičke,

čez dol' 1  f  čez g”: *ko.

Prišla je vrana:
"Polžek,In a>kra!"
Polžek šel v hiško:
"Ni me doma,"

pokaži oči!"

Polžek na tihem
v hiški čepi,
skriva rožičke,
se vrani smeji.

Pranee Bevk

- 37 -

Ko je ljubi Bog ustvaril cvetice,so so vse zelo
veselile. Radovedno so se ogledovale *Vsaki je bil odkazan
prostor,kje bo prebivala*

Šmarnici je bilo ukazano,da pojde v gozd.Šmar¬
nica pa se je branila in milo jokala.Tožila je:" Jaz,revi¬
ca,naj stanujem v gozdu med drevesi,med samimi velikani!

Tam me ne bo nihče opazil,

Njena žalost je genila Stvarnika.Jokajočo cvetko
je vzel v roko in dihnil vanjo.Takrat je dobila šmarnica
krasni vonj,ki jo še danes odlikuje*

Eliza Kukove e va

Sonce je zašlo»Večernje nebo se žari v živi
rdečici.Vročina ponnhava,lahna sapica pihlja po dolini*

Na nebesnem svodu se prižiga zvezdo ca za zvezdico ..Kakor
drobne zvezdice letajo okrog svetle kresnice. V vaški mla¬
ki se začenja oglašati žabji zbor. Po zraku že frfotajo
netopirji in love nočne žuželke,

V hiši pa so zbrani okoli velike mize poljski
delavci.Po večerji opravijo večerno molitev in nato leže¬
jo spat,Preden bo sonce znova vzšlo,bodo že aopet na delu.

Ko je ...ce' ustvaril čebele,niso imele žela.Pa
so se pritožile pri Stvarniku: "Scspod.■ ^kora vsaki živali
si dal kako orožje,le na nas si pozabil,Vsak nas lahko na^
pade in nam odnese med,ki y potu obraza.,"

Bog jih je vprašal s"Kakšno orožje bi rade?"
Odgovorile so:"Paj nam strupeno bodalce,ki bo
prizadeval ~ hude bolečine."

Gospod jih je uslišal. "Ime j.te,kar ste si žele¬
le. Ker ste pa tako maščevalne,bo vsaka po piku takoj umrla."

Od tedaj pikajo čebele tako,da se jih vsakdo
bo ji,a vsak pik morajo plačati s svojim življenjem

L, Černej

-38-

Preko loke,preko hriba
se jeklena pase riba»

Čeprav ni živ,
mori in podira-
vsak ve,da je kriv,
a. nihče ga ne zapira.

Povezan mož - krepak junak
razvezan mož - slabič za nio

Oton Župančič

Da bi groše
tri samo imel,
pa z očetom
na semenj bi šel*

Vanj si pipec
oster spravil bi,-
to doma se
z njim postavil bi!

Tam si kupil
bi kri1j ak-z a j č j ak
in krog nje|a
lep spreminjast trak,

Kupil bi si
orglice lepe,
glasne,zvočne,
s piski v dve vrste.

In za trakom
pavovo pero
s sto očesci
kakor luč svetlo.

Ko se vrnil
bi v domačo vas,
sredi nje bi
zaigral na glas:

Kupil bi si
pas rdeč,širok,
dve zaponi,■
en predal globok,

"Glejte ? kaj sem
kupil si stvari-,
in vse skupaj
le za groše trif"

Oton Župančič

Oton ŽU PA NČIČ  je bil rojen 1878 na Vinici v
Beli Krajini, Seda j živi v Djubljani«

Župančič je poleg Prešerna največji slovenski
pesnik; uživa svetovni sloves.

Posebno lepa je Župančičeva mladinska pesem,
..zbrana zlasti v dveh knji žic ah s C icibanin še kaj
in Sto ugank*

Župančičeve mladinske pesmi so preproste,
nagajive, hkrati pa globoke.

Njegov jezik je poln prelepih podob in ukrasov*

- 39 -

Pozcrela je pšenica,
trudno kima, klas težak.
Urno sukaj srp,ženjica,
snope povezuj,možak!

Prepelica petpedika,
vabi družbico mlado,

Palj in dalj se z njo urnika,
kam se slednjič skrila bo?

Poludne je zazvonilo,
zdaj sklenimo vsi roke!
Pekla nese nam kosilo,
použijmo ga sede!

Potlej Njega zahvalimo,
ki je tak dobrotnik nam,
za poletje nam in zimo
z vrhom polni žitni hram,

Josip Stritar

Janezek je našel v gozdu grmič z lepimi
črnimi jagodami.Mislil je,da so češnje. Utrgal je jagodo _
in jo pozobal.Ker se mu je zdela sladka in dobra,jih je
pozobal še več.Pa že je čutil,da mu ni dobro,V glavi se
mu je zavrtelo,pred očmi mu je nekako zatemnelo,bil je-
ves omamljen,.

To namreč niso bile češnje,ampak strupene
jagode.Iztežka je prilezel domov.Poma je povedal odkrito¬
srčno, kje je bil in kaj je storil.Urno so mu dali toliko
mlačnega mleka in sirotke piti,da je hudo bijuval;glavo
pa so mu umivali z mrlo vodo,Komaj je ušel smrti;le poča¬
si je ozdravel.

Anton Martin Slomšek

Jesen je tu.Po vrtu v travi
podlesek cvete nevesel,
na jug zleteli so žerjavi,
hladan je čas se nam začel.

Po njivah se živina pase,
več žitne bilke ni nikjer;
plevel zdaj po strnišču rase,
pastirčki kurijo zvečer.

Slovo že lastovke so vzele,
v grmovju črni kos molči;
sinice so prišle vesele
od mrzle severne strani.

Jesen rumena,dobra žena!
Otroci se je vesele:
rdeča,bela in rumena
na drevju jabolka zore,

Josip Stritar

-4o-

Že cricelc prepeva,
ne more več spat,
v trgatev veleva,
spet pojdemo krat.

Narodna

Jesensko sonce objema z dobrodejnimi žarki vin¬
ske gorice.Po vinogradih je vse živo.Žene in otroci trgajo
zrelo grozdje in ga mečejo v lepo umite keble,Seveda izgi¬
ne marsikatera sladka in najlepša jagoda skozi usta,zlasti
otrokom,Kdo bi jim to zameril!Saj je danes trgatev,ki so
jo tako željno pričakovali!

Polne keble izpraznujejo trgači v brente,ki jih
nosijo moški v stiskalnico.Vsak brentač ima v reki količek,
ki zarezuje vanj z nožem zareze ? da ve,koliko brent je zane¬
sel.Veselo ukajo po vinogradu,vmes pa streljajo s samokresi,
da odmeva od hriba do hriba in da sladkosnedne ptice prestra¬
šene prhutajo iz vinograda v vinograd.

Stiskalnica poka,
da grozdje se joka
in sladke solzice
curljajo v kadi.

Mati je spekla kostanj.Ej,pečeni kostanj in
sladki mošt! To vam je živi j'ih je !Pa bel kruh mora biti za
trgatev in v boljših časih tudi svinjska pečenka. ■

Kdor še ni bil pri Slovencih v trgatvi,ne ume
vinogradnikovega veselja. L.Černej


Na gorice in poljane Na gorice in poljane

snežec naletava zima je dospera:

in v svetlob:?, šarkobeli majka zima - stara žena -

se blešči narava. žalostna in vela.

le razsajaj,zima starka,
čez ledene trate!

V naših mladih srčecih
ni prostora zate.

Davorinov

- 41 -

Ka mor se obrne človek po deželi,povsod vse tiho
in mirno .Nebo meži mrklo dan na dan,megla se vlači od 3 ut ra
do večera,noč se že sti ka z dnevom in nekega jutra - kako
se čudno blešči! Vse svetlo in belo: sneg! Ze ga je na de¬
belo,pa le še siplje.Kako izlahka prši navzdol! Zdaj drobna
sipa,tisto babje pšeno,zda.j koscema,kakor bi se trgali bera¬
či, Te bele muhe,vsaka mična in lična vrtavka na šest voglov,
kako živahno nore po mrzlem zraku in kako plešejo! Ali to
ni nikakšna šala! Kaj bo,kaj bo?

Berači prihajajo od vseh strani v vas: črne kav¬
ke in vrane,lačne in sitne,rjavi kraljiček,ki prinaša prvi
sneg z gora,rumeni strnad in ščinkavec pa taščica in siniči-
ca.Ves stradajoči ptičji zarod,ki nam je ostal še zvest,
išče in iztika po vseh kotih,da bi si za silo utešil lačni
želodček,Le prehitro ga zaleze črna noč.

Snežena dobrava pa dremlje in sanja,trudna zemlja
počiva po težkem delu.Tisoče in tisoče rastlinic je vzredi¬
la in vzgojila - sedaj je zanjo Čas oddiha in pokoja.

Kalc or vsak čas je tudi pozimi človek siromak,
najbolj vreden pomilovanja. V nizkih,lesenih kočah kakor
v velikih mestnih hišah za širokimi vrati je mnogo sob,po
katerih izprehaja mraz borne družine,ki nimajo česa vreči.v
peč,da bi grela staMco ,ki nimajo ničesar za želodec,da bi
dajal telesu gorkote.

A zima ima tudi veselejše slike,Glej tamle ~
gani! Kako tihoma teče ta vprega po melikj ,beli preprogi!

Se stopinja se ne čuje konju,pač pa bingljajo in žvenkljajo
zvonci in kraguljci po cestah,Ali tam gori,okoli strehe —
ledena sveča pri sveči! Kako ti svetli ocurki zalo zobcajo
vsako ostrešje!

In tam za vogalom na klancu gruča veselih otrok,
ki se sankajo z radostnim krikom in vikom! Malo'v stran
pa kopica paglavcev,ki bojujejo ljut boj s sneženimi kepa¬
mi ali pa vale po strmini valiže navzdol,da delajo spodaj
iz njih možice.

Pač res: tudi zima ima svoje lepote in svoje

veselje!

Po Josipu .Ogrincu


- 42 -

Mrzli vetri so priveli,
snežec so privedli beli.
Snežec pada,
pa ne vfoada -
Je mehak!

Snežec pada,vedno pada,
beli že se gozd,livada,
log in njiva. -
Vse pokriva
svetli tlak!

Hajd s sanmi po strmem brega,
hajd navzdol po belem snegu!
kar po vrsti
v družbi čvrsti -
to Je viak!

0

Hajd s sanmi po strmem bregu,
hajd navzdol po belem snegu!
Skoči s tira,
ne umira
že Junak!

Ko smo doli,pa spet gori
gremo s težkimi tovori;
gori^doli
stokrat vsak!

Pr,Prane Zbačnik

fwn i

i h M , ML/^iLJ

Lepo Je v sončni zimi v gozdu 0 Povešene veje viso¬
kih hoj so polne snega,ki se včasih s te ali one veje stre
se,da se zapraši in zaiskri,Po tleh je sneg pomrznil,da
drži človeka,in ves je prepežen z modrikastimi sencami
debel in vej. Sledi raznih živali se poznajo v njem.Tam
pod ono smreko je polno iveri; veverica je v vrhu obirala
češarke.Tamle pa se je mudil zajček,ki je za seboj pustil
bobke,V kakem grmu najdemo še kalinove ali Šipkove jagode
in drugje moli iz snega trnjeva vitica robide z lepimi čr¬
nikastimi listi,Čuden je stari,z bršlinom obrasli hrast.

Iz debelih,zeleno povitih vej strče gole vejice.Njegov sin
niže spodaj je že ves rdeč.Ve,da ima zimzelene sorodnike
in se? brani otresti listje.Kadar pride v leta,bo spoznal,

- 43 -

da vse nič ne pomaga,in tedaj se bo golil jeseni kakor
njegov oče.

Spustimo se v senčno globel.Breza je vsa v iv ju
in njene drobne vejice so kakor iz sladkorja.V jarku žubori
potok,Globoko se je pogreznil v sneg,a njegova čista,zelen¬
kasta voda je tudi sredi zimske otrplosti ostala živa. le
vejice in šibe 'nad njo so polne srebrnega ledu in ledenih
svečic.Zdaj se je nekaj prečudno pisane-ga zaiskrilo,šinilo
v vodo in malo više gori spet iz nje! Vodomec je bil,ki je
to zimo ostal pri -nas,se zaletel v vodo,stekel pod njo malo
proti toku,da je ujel ribico ali črva,ter-zletel spet iz
nje.

Jarek preide v raninico,kjer se potok razširi.
Kraj gozda stoji nekaj hojic v debelih sneženih plaščih.
Kakor da so. prišle iz gozda,pa se zdaj ne upajo naprej, sen
nam zde. In v ravninici pokriva pod staro vrbo v senci bre¬
ga pol potoka ledena skorja,ki je polna prelepega belega
cvetja.Srez cvete,kjer so pomladi cvele kalužnice.

Po kolovozu pod bregom pridemo iz gozdne doline
na cesto in zaslišimo zvončkljanje. Ozremo se.Sani z iskri¬
mi konji zbeže mimo nas.Hitrej e stopimo,zakaj sonce bo kma¬
lu zašlo in potem bo hitro noč, In res, preden pridemo do¬
mov, je že noč,Iz ravnine se je vzdignila megla,okrog nas
je vse motno belo, na nebu migljajo drobne zvezde in mraz

nam reže ušesa. -

To je zimski sprehod,

Janez Rožencvet

Kolikokrat je opozarjal gospod učitelj otroke,
naj se ne drsajo po cestah,ker so drsnice nevarnice ljudem
in živalim!Pa je le malo pomagalo.

Ko so šli nekega dne dečki pozno iz šole,je
zavpil Podgornikov Iokze,ki je znal v razredu najmanj poko¬
ren biti:" Veste kaj,pod klancem nas ne bo nihče videl!
Podrsajmo se nekoliko!"

Kmalu je bila narejena dolga drsnica.Vse do
mraka so se drsali*

Drugo jutro je zbudik) Lojzeta iz spanja
nenavadno glasno govorjenje.Dva moža sta prinesla v sobo
njegovo staro mater.Na potu k svitanicam ali zornicam je pa
dla na drsnici pod klancem in se tako udarila na glavo,da
je omedlola.

- 44 -

■ Ko je lojze to slišal,se je hudo prestrašil,saj je
vedel,da je on tisti,ki je zakrivil to nesrečo. Mnogo je
pretrpel,dokler ne ozdravela stara mati. 'Zdelo se mu je,da
kljuje roparska ptica po njegovem srcu.

Od tfetega časa je bil ubogljivejši.

Žitno polje je postelj, kjer počiva pozimi sladko in
v lepi slogi tisoč in tisoč nežnih detet. Bleščeče belo
je odeta ta postelj kakor z najlepšim gosjim puhom.

Skrbna mati narava je pokrila nežne žitne rastlinice,
da jim ne more prehudi mraz do živega. V varnem zavetju
snivajo pod snežno odejo in sanjajo o aleluji, o Veliki
noči,ko vstanejo in'oblečejo praznično spomladansko oblači¬
lo. Prijeten jim je ta sen, zato se v spanju udobno nateza¬
jo .Marsikatera pomoli zeleni listič skozi odejo. Brž se o-
koristijo lačni ptički in zajčki,ki popasejo lističe. Ko,
bilju to nič ne škodi, a' ptički mu spomladi obero zato
nadležni mrčes.

Eliza Kukovčeva.

0  jo j,o j jo j,kaj bo,kaj bo?

V debelem snegu gozd in loka!
Sneg dol zapal je in goro
in mraz je,mraz,da kamen poka.

Pa nič zelenega nikjer.

Kar raste,beli sneg pokriva.
Oh!zajec je uboga zver,
največ bridkosti on uživa.

P

Potem pa ta nesrečni lov,
ko je v trepetu vsa dobrava!
Ta pok-ppk-pok,ta hov-hov-hov

nam str ata, človeku je zabava.

. 1 .

i

a zajca reveža preži,
ar leta,lazi in kar teka.
Živali vsake se boji,
najbolj s paAstrah človeka.

m

wl  m  j

'ji—i

Polh,na primer,je brez skrbi,
smuk v duplo,ko začuti zimo,
se zvije v klobčič pa zaspi
in spi-mi mraz in glad trpimo.

0 kdaj,o kdaj nam vendar spet
pomladi pride čas zelene,
da nam raztalj. sneg in led
in zimo zoprno odžene!

Josip Stritar

- 47 '

Vg gozdu kraj potoka
je prostorček zame,
tu si šopek vežem
praprot in ciklamo*

Tu sanjaje poslušam
listnih vej šumenje«
Angelcev nebeških
to je govorjenje!

Angelci nebeški -
kaj pa govorijo?

Zemljico prekrasno
ljubiti učijo!

Vida Jerajevo

Razen zraka, svetlobe in toplote nam je voda ne©-*
gibn© potrebna.Brez vode bi ne mogla živeti nobena žival«
rasti bi ne mogla nobena rastlina.Zato je je ustavril ljubi
Bog veliko množino.V potokih in rekah se pretaka v neizmerno
morje.Kot sopara se dviga v zrak,kot rosa in kot dež krepi
rastline in napaja zopet vrelce.

Voda je najboljša in najbolj zdrava pijača.Voda
goni mline in žage in nosi velike ladje.

V vodi si kuhamo jedila; z njo si umivamo telOj •
flnažiao posodo in peremo perilo.

Voda je imenitno zdravilo in poceni.

Poleti nas greje sonce.To vemo vsi.A kdo bi mislil,
da nas greje isto sonce tudi, pozimi,ko pokriva sneg hrib in
dol,iz ljube peči,v kateri p^pola ogenj.

"Kako to?"porečeš mladi radovednež«"Saj razgr¥a
peč premog in drva!"Seveda.Toda pomisli!Rastline rastejo le
poleti,ko je dovolj toplo.Brez sonca bi ne gtdlo drevja in
torej ne drv.lahko torej rečemo,da prihal a/topiota iz gore- .
čih drv. \

"Kaj pa premog?" J

Ali še nisi slišal,kako je nastal premog?Tam,kjer
ga zdaj kopljejo,so bili nekdaj veliki gozdovi.Z emlja jih
je podsula in les se je počasi izpremenil v premog.Fa lesenem
premogu se lahko še razločno vidi,da je nastal iz lesa.Pri
črnem premogu se to ne razločuje več.Nastal pa je' ravno tak*
kakor leseni,samo da je mnogo starejši in boljši.lahko re¬
čemo, da je v premogu shranjena sončna toplota silno dol£e
dobe let.

- 48 -

fi

Železo  nas spremlja od zibeli do groba,saj se
celo v naši krvi pretakajo majhne množine železa.

Iz železa delajo jeklo.Iz jekla je sekira,ki je
podrla drevo za našo zibelko, in jeklena žaga,ki ga je raz¬
rezala v deske,Z jeklenim^ orodjem je napravil mizar našo pr¬
vo posteljico.Z jekleno Šivanko nam je mamica sešila prvo
obklekico.

Vsi rokodelci rabijo bolj ali manj železno orodje.

Iz jekla je drobno perm,s katerim pišemo,pa tudi
ostri vojaški meč,ki nas brani sovražnikov.

Z železnim plugom reže kmet zemljo5 jekleni srpi
žanjejo zrelo pšenico,Z jeklenim nožem nam reže mamica kruh..

Po železju potujemo iz kraja v kraj.

In ko končamo svoje živi jenje,izkopije železna
lopata zadnji domek za naše telo; železno kladivo pa zabije
žebelj v našo poslednjo postelj,

L.Černej

iffff ■ '


Sol je rudnina.Ponekod jo dobimo V zemlji v veli¬
kih. množinah;dobimo jo pa tudi v nekaterih studencih in v
morski vodi,Morske vode ne moremo piti,ker je preslana.Zgo¬
dilo sd je že,da so ljudje sredi morja umrli od žeje.

Iz zemlje kopljejo sol rudarji,podobno kakor pre¬
mog,Včasih je takšna sol lepa,čista in prpsojna,navadno pa
je pomešana s prst jo ,kampn jem in .z raznim^ rudninami. Z at o
je takšna sol tudi različne barve srdeče,rumene,zelene.Preden

tako sol rabimo,jo moramo oČistiti.Sol,katepo kopljejo iz

X ' * * *

zemlje,imenuje' mo kameno s4i.

Studenci,v katerih je soi^dajo čisto studenŠno 1  sol
Morsko 'sol dobivamč iz mobske vode.Kraj morja iz¬
kopljejo plitve jame,v katere napeljejo moralco,^ pod vro-..

' • 7 • r

čimi žarki'izhlapi, vodakostane na dr|u jame ^ol,

• Morska sol je najmanj d.ista,a najbolj ostra.

”• ‘l Sol pospešuje prebavo .ljudje,ki so užibali dalj
časa neslane jedi,so oboleli, Tudi Ž±'vali 'ljubijo sol«

•*t- '' -s  \

' * Osoljeno meso se dolgo ohrani»

Petrolej je temnorjava,gosta tekočina,nepri¬
jetnega vonja.Nanj naletimo pogosto v "bližini takih krajev,
kjer je mnogo solne rude.Ponekod pa vre iz zemlje v močnih
curkih.Navadno pa izkopljejo v takih krajih globoke,vodnjakom
podobne jame,iz katerih črpajo potem petrolej.Na ta način
pridobljeni petrolej pa še ni za rabo,ker se silno rad vna¬
me in ker ne gori dovolj svetlo. Tak petrolej je treba naj¬
prej s posebnimi pripravami očistiti raznih primesi.

Ako petroleju prilijemo vode,se ne pomeša
z njo,marveč splava na vrh,ker je lažji od vode.Zato' ne smemo
petroleja nikoli gasiti z vodo;petrolej gasimo s peskom ali
s pepelom.

Petrolej rabimo v veliki meri za svečavo.
Ravnati pa moramo z njim zelo previdno.V svetilko ne smemo
pihati.Zelo je nevarno tudi,če goreči svetilki prilivamo
petrolej. Koliko kuharic s 3e že tudi ponesrečilo zaradi te¬
ga,ker so vlivale na drva petrolej,da bi se rajši vnelai

nam  lin

§L IŠKM Mi

Ni večjega vsiljivca kakor je zrak,Kjer koli

je najmanjša praznina, je že zrak v njej,Zrak je vseposvod .

okrog-zemlje»Dobiš ga v pokritih loncih in v zaprtih omarah.

Med zloženim perilom počiva,v žitnicah se dotika vsakega

zrnca.Celo v vodi je.

In vendar Jga ne vidimo,ker je prozore in

brezbarven,Ako pa gledamo v jasno nebo,se nam zdi višnjevo. •

Zrak čutimo,če mahamo z rokami?posebno ga.

pa čutimo ob hudem vetru»Takrat še zrak hitro premika in

udarja ob nas s tako silo,kakor bi nas hotel prevrniti.

Ptice plovejo po zraku kakor čoln po vodi.

Rafeno tako tudi letala,

Brez zraka bi ne bilo na svetu življenja.

Ne človek ne žival,pa tudi nobena rastlina bi ne mogli biti

brez zraka. če za i 3 ranimo zraku dohod do ognja,ta ugasne,

V  slabem zraku začne luč pojemati.Kjer ne more goreti luč,

tudi človek ne more živeti»Ako hočemo biti zdravi,moramo ži¬

veti v čistem zraku.Stanovanja moramo vedno zračiti.

- 5 »-

Kjer koli se dotikata zrak in voda,se izpreminja
voda v hlape,ki so nevidni.lahko rečemo,da zrak pije vodo.

To se godi ve dno,tudi pozimi,Vemo pa iz izkušnje,da se mla¬
ke na cesti poleti hitreje posuše,prav tako perilo,zlasti
ako je veter.Topli zrak je namreč bolj žejen kakor mrzli in
pije hitre je.Veter pa pospešuje hlapenje,ker odnaša z vodo
nasičen zrak in prinaša novi.žejni zrak.

Perica ©besa perilo in kmet razstilja in obrača

travo,da pride kar največ zraka do nje in se hitreje suši*

Zdaj tudi razumemo,zakaj voda v široki posodi prej izhlapi

kakor v ozki.Gospodinja,ki bi rada,da bi se umita tla hitro

po sušila,odpre duri in okna,da odnese prepih z vednimi hlapi

nasičeni zrak, '

Posebno naglo izhlapeva voda pri vrenju,Vedno je

je manj v loncu,Kuhario e pravijo,da se je voda povrela,mi pa

vena' p  ■ da se je irpremenila v paro,Para pa ni nič drugega

kakor vodeni hlapi,ki nastajajo pri vrenju.

V naravi torej voda izhlapeva,pri kuhanju pa se

izparja.

Mladinka-p1aninka,
ženka-dolinka,
st arka-primorka,

Biserne brez kril čebele
snoči s tiha priletele,
noč na travi prenočile,
davi v Šoncu se poskrile,

Oton Župančič

Šaroperci,
vodonosci,
nebomerci,
zemljerosci

Sonce in veter sta se izkušal a,kateri bo močnej¬
ši .Pogovorila sta se,naj zmaga ta,ki prisili popotnika,da

sleče plašč. y e ^ er --j e  začel hudo pihati .Zdolec in krivec sta
se stepla in napravila dež in točo,da bi popotnika prisilila,
da bi slekel plašč.Popotnik je ves moker od mraza trepetal,
trdno držal za plašč in se še bolj zavijal vanj,

Veter je potihnil»Vreme se je zvedrilo in sonce
se je pokazalo»Sijalo je praV prijazno in upiralo žarke po¬
potniku v hrbet.Toplota je rastla,sapa pa je postajala bolj
in bolj gorka. Plašč mu je postal pregorek.Vrgel ga je z
rame in razgrnil po tleh ter legel v senco počivat.

Tedaj je veter pripoznal,da je premagan.

Anton Janežič

- 53 -

Kio je,ki v meni kot ptička
čudežna ves dan poseda,
zvonko mi vriska in poje?-
Naša slovenska beseda.

Stopi na morsko obal«,
kadar valovi bučijo,
in jim ukaži,naj pesem
svoje na dnu potopijo!

lepa je,ubrana,nesmrtna
kakor spev vetra v vrhovih,
kot žuborenje studenčka
v .tihih, samotnih gozdovih.

Stopi na gor®,ukaži
5  soncu,naj neha sijati,
hmat.eri svoji poreci;
'Wehaj ljubiti me,mati!

Morje bo dalje bučalo,
mati vsa tiha in bleda
te bo ljubila do konca -
večna je naša beseda.

Mirko Kunčič

Prvi prebivalci v naših krajih so bili Iliri.
Ilire so premagali Rimljani in tudi za njimi zasedli naše
pokrajine. Naše dežele so razdelili na tri province:Norik

je obsegal Koroško in severni del Kranjske;Panonija pa Posa¬
vje in severovzhod ob Muri in Pravi; Veneči ja je obsegala o—
zemlje zahodno od Julijskih Alp in notranjski Kras.

V deželo,ki so jo zasedli,so Rimljani najprej
poslali vojaške posadke.^e so ustanovile vojaška taborišča.
Kmalu so se okoli teh taborišč naselili dbrtniki,trgovci,ro¬
kodelci,ki so si v bližini zidali hiše.Nastala so mesta.Naj¬
bolj znana rimska mesta v naših krajih so bila Emona-ljublja-
na, C el ei a~C el je, Poetovi um-P t u j, N aup o rtu s-V rhnika, Long ati cum-
Logatec, Aq.uilea—Ogle j ,Virunum-severno od Celpvca pri Gospe j
sveti,Teurnia-severozapadno od Spitala na D^dvi,kjer je
danes vasica St.Peter im Holz,Aguntum-r-vzhGdrio od Lienza itd.

Za premikanje vojaštva iz kraja v kraj so zidali
Rimljani trdne ceste.Veliko teh cest se je še do današnjih
dni ohranilo,tako cesta iz Aauileje v Emono,Celejo in dalje
na sever odnosno cesta iz . Aquileje v Norjlk v Virunum,Agun-
tum in čez Alpe proti severu. ■

Rimljani so bili pogani.Najvišji bog je bil Jupi¬
ter.

-54

O rodni dom,o hiše očetove streha ti!

Siromaku si grad in popotniku v dalji uteha ti:
golob izpod tujega neba trepeče nazaj,
hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj;
kaj lastavka v.južnem poletju strpeti ne more?
Na gnezdo spomin jo nese čez morje,čez gore«,,

-Oton Župančič

Oblaki prahu so se dvigali nad njimi,orožje
se je svetlikalo v soncu.Zmagovalno vriskaje in pevaje so
se zapodili Sloveni po emonskem polju;spredaj nepregledne
vrste konjenikov,urejenih po stotnijah kakor bizantinske
legi je,z bleščečo opremo,podobno bizantinski - saj so se
Sloveni naučili bojevanja v neprestanih bojih z Bizantinci,
Zadaj pa so se valile trume pešcev,oboroženih s sulioami
in ščiti,z loki in pračami,

Me& konjenico in pešci so se,z vrvmi poveza¬
ni med seboj,opotekali ubogi vg e tniki ,krš ceniki, ki so jih
bili Sloveni nalovili v nitkah okrog poetovi ja m Celeje.

Za krdeli pa so se podile bogate črede
goveje živine,ovac in drugih domačih živali in škripale
visoko naložene telege.Pastirci,žene,otroci,starčki so
spremljali peš in na vozovih ta del slovenske vojske;za¬
ključil jo je še močan pehotni oddelek,da zavaruje vojski

lu? Ib @ *tr 1

’ Fa čelu mogočne slovenske vojske je jahal

vojvoda,ob njegovi strani pa zbor starešin.starešinami

so jahali trije vojvodovi sinovi j  dvajsetletni Valuk,za

leto dni mlajši Stojmir in štirinajstletnj. Velan,

"Prednja straža je naznanila očetu,da je

vsa-dolina prazna",se je oglasil najmiajši,

"Danes ne bo boja" ,je namrščil obrvi Valuk,

w  ^ ^ U ^ 7 y  . ~Z *

močan mladec,širokih pleč,zagorelega obraza,pšenično belih
las in modrih oči - kakor vsi vojvodovi sljiovi in vešina

"Meni je prav." je prišla ril Stojmir,"že-
si že miru in stalnega bivališča.'b

Slovenov,
lim

"Da seješ drobna zrnca in re^.iš debele
kravice",je posmehljivo zbadal starejši bra^;.

"lepa je ta dolina,Morda se tu naselimo,"
je obrnil pogovor miroljubni Velan,da bi potlačil groze¬
či prepir med starejšima bratoma. f .

Zdajci se je spredaj zabliskal vojvodov
mogočni mšč visoko nad glavami, staresih.Vojska se je usta—

»it g0  zatrobili trobentači,

je razgrnila po emonskem polju.

"Razhod!"
Vojska se

-5i>-

Iz bližnjih gozdov so privlekli les,zakurili ^gnje in posta¬
vili šotore.Krščeniki so prinašali polna vedra vode iz reke,
klali živino in j* pekli in kuhali pri ognjih,

Vojniki so polegli okrog ognjev,pili vino,
ki so ga naplenili okrog Poetovie,se veselili počitka in u-
gibali,kaj bo sklenil starešinski posvet. Pogledi vseh so
se zopet in zopet obračali na ono stran,kamor so odjahali
starešine z vojvodom,namreč na hribec,ki je stal,s trdnjav¬
skimi razvalinami pokrit,okraj reke nad Emono.Vojvoda se je
hotel razgledati po dolini,kajti zdela se mu je primerna za
naselitev,

"Po Langobardov ne more biti več daleč,"j e
dejal,stoječ sredi velmož na razpadlem zidovju vrh hriba in
ogledujoč prostrani svet pod seboj,

"Pogovorili smo se z njimi,da se pomaknemo
do njih," je opomnil župan Ratimir,velik hrust in strasten
bojevnik z velikimi brazgotinami na obrazu,

"Prav,Ratimir,pojdi ti s svojo župo dalje
proirUmor ju, dokler ne trčiš ob Langobarde .Pa vzemi še nekaj
žup * seboj.Tu itak za vse ni dsvolj sveta,čeprav je dolina
velikajglejte,proti južni strani je močvirje,Nekaj žup naj
se naseli tu!G-ozdove posekajo pa bodo imeli dovolj polja.
Pruge župe pa vzamem s seboj in prodremo po dolini ob oni
mrzli reki,ki jo krščeniki imenujejo,Savo'.Tam onkraj sne-
žnikov je gotovo še mnogo lepega sveta,Srce mi pravi,da nam
bo zemlja tod okrog domovina na vekov veke."

"Modro govoriš,vojvoda,"se je oglasil Rati-
mir,"a zakaj bi se ne vrnili nekoč v staro domovino onstran

Karpatov? Vojvoda je zmajal z glavo.

"Medtem ko smo mi zasedli zemljo nn desnem,
bregu Ponave,so se med Ponavo in Tiso naselili Obri.Brez
velikih izgub bi se ne pretolkli skozi njihovo ozemlje."

"In naša rodna zemlja bo ječala za svojimi,
sinovi in tujci bodo gospodarili na njej,"je mrko pristavil

Ratimir. Vojvoda je dvignil glavo in jeklenosive. oči

so se mu zabliskale:

"Nikdar!Zemljo so že ?asedle naše bratske
župe.Pozabil si,brat starešina,da je riaš j?od največji,naj-
silnejši izmed vseh človeških rodov,Se se dvignemo mi,če
se dvignemo vsi Sloveni - zrušimo vso Evropo v prah in pe-

P el, ‘ l  trge se dvignemo vsi Sloveni... "je tiho po¬

novil sivolasi starešina'Braslav in trpko pomislil na brat¬
ske epore,ki so bili krivi,da veliki rod Slovenov ni za¬
vzemal prvega mesta med narodi sveta.

Še enkrat so se starešine ozrli po lepi
dolini,po razvalinah velikega mesta,po bogatih gozdovih,
po zasneženih planinah v ozadju in zadovoljni so se vrni¬
li v dolino.

lika Vaštetova
/Odlomek iz zgodovin,povesti

"Zaklad v Emoni"/

- 56 -

Naprej,zastava slave,
na bo j,junaška kri!

Za blagor očetnjave
naj puška govori!

Z or ožjem in desnico
nesimo vragu grom,
zapisat v kri pravico,
ki terja jo naš dom.

Draga mati je prosila,,
roke okrog vrata vila,
plakala je moja mila;

■ "Tu o stani,ljubi moj!"

Zbogom,mati,ljuba,zdrava!
Mati mi je. očetnjava,
ljuba moja - čast in slava,
hajdmo,hajdmo zanjo v boj!

Simon Jenko

Drava,Sava in Soča so sestre.Nekdaj so se
menile,katera bo prihodnji dan pritekla prva v morje.Zvečer
Sava in Soča zaspita,Drava pa se le potuhne in kmalu začne,
tiho teči naprej.^o se Sava zjutraj prebudi,opazi,da se Dra¬
va še vali proti morju,Z ato se tudi d sama jezno spusti v
uren tek.Nazadnje se predrami Soča?ko vidi,da sta jo obe se¬
stri ukanili,predre na nasprotni strani s silovito močjo
gorske stene,se srdito zažene skozi skalnate soteske in do¬
spe prva v morje,

Ta pripovedka nam dobro opisuje značaj treh
poglavitnih slovenskih rek,Drava se vali tiho in potuhnjeno,
bistra Sava dere;obedve napajata Črno morje,Soča pa urno
bobni skozi ozke skalnate struge goričkih gora v Jadransko
morje. Narodna

- 57 -

Venček na glavi se
bliska ti iz kitice
rožic zelenih,
slovensko dekle!

Lilija,vrtnica,
mila ti šma rnica
ličece krasi- -
slovensko dekle!

Svetla ko svit neba
plamena utrinjata
v tvojih očeh se -
slovensko dekle!

Dokler človeški rod
biva,po zemlji hod*,
bode slovelo
slovensko dekle!

Jože Virk

Pred davnim časom še ni bilo pri Celovcu jeze¬
ra.Kjer je zdaj voda,se je razprostiralo najrodvitnejše po¬
lj e. V lepih vaseh so stanovali bogati ljudje.Bogastvo in
sreča pa lahko človeka popačita,da pozabi na Boga.

Dudi prebivalci tega kraja so se prevzeli.Niso
se menili za cerkev in božje praznike,ampak so se posmeho¬
vali božjim rečem.Na velike sobote večer so se zbrali v va¬
ški gostilnici.Tamkaj so jedli in pili,imeli godce,plesali
in vriskali,da. se je razlegalo daleč naokrog,Niso se spomni¬
li prihodnjega jutra,Odrešenikovega vstajenja.

Kor se odpro vrata in prikaže se star in suh
možiček sivih las.Jezen se 'ozira po plesalcih in jih opo¬
min j a, na j nehajo razsajati.Razbrzdanci se mu zasmejejo;
starček pa odide žalosten.

Čas hibi;bliže in bliže prihaja polnočna ura.
Vrata se zopet odpro,starček stopi s sodcem pod pazduho v
izbo, povzdigne glas' in reče; "Če enkrat vas opomin jam! Neha j-
te,preden vam ura odbije!Spokorite selGlejte ta sodecIGor-
je vam,če me prisilite,da odprem pipo!"

Vsi zaženo smeh in grohob,rekoč:"Le izderi pi¬
po, da vidimo,kaj bo!Za pokoro je nocoj še prezgodaj,bomo
že opravili brez tebe."

Starček odgovori;"Svaril sem vas,a nečete me
slušati,zato ste izgubijeni!"Nato naglo odide.

Ura odbije polnoči.Ob zadnjem udarcu prihrušči
strašen vihar.luči ugasnejo.Orna noč ovije plesalce.Blisk
šviga,grom bobni,kakor bi se podiral svet.Huda ploha se vlije.
Studenci in potoki se razlijejo.Voda raste ter vre skozi vrata
in okna v hišo.Nesrečni veseljaki zbeže vsi prestrašeni na
strehe in višine - pa zaman.Valovi jih dobite.Vsi žalostno
utone j o.

Drugo jutro se je polegla nevihta,pa voda je še
vedno dotekala in zakrila celo visoki zvonik.Voda pa ni več
odtekla,marveč je ‘ostala do današnjega dne.To je Vrbsko je¬
zero ,

ii

;!! I

lilillii iiliij

lipa zelenela je
tam v dišečem gaju,
s cvetjem me posipala,
djal sem,da sem v raju.

Veje raztezavala
k nebu je visoko,
meni pa je do srca
segala globoko.

i—/

Narodna

Ptičica je miljena
v senčico vabila,
kadar ležal sem pod njo,
me je ohladila.

Bratje naši se hls.de
radi v tvoji senci,
prsi,čela in glave
opletajo z venci.'

Miroslav Vilhar

meglbi.

ril PD IMfl/m IfllfilDffl

lil 'ilJ iik i!L Ivi M/sSU p w  iii kK

Nad Triglavom je vijoličast somrak,nad vodami

Jutro se šele prebuja5petelinovo petje ga je
zbudilo .Vzhod se 'svetli .Vi joličaste sence polže z višin, se
ustavljajo v grapah in previsnih stenah.

Na višinah so prvi žarki.Tipijejo kot zlati
prsti,ki se steza jo naprej čez nebo.Kopasti Stol,nazobčana
Zelenica in grebenasta Seghnjšoica dihajo z roso.

Ruševec na Begunjščici kliče družico.

Zdaj se je vlil zlati plaz prek rušja in bo¬
rovcev,prek hoj in bukev, drsi v dolino po meliščih,čez če¬
ri in čez pašnike.

Na cestah v dolini je sonce.

Na rosni travi so srebrne kaplje, pajčevina v
glogovem grmu se iskri kot zlate niti.

Na sredi njive, čaka drevo.Vrtalo se sveti.Ro¬
čice so mokre od rose.

Vez ozare gre kmet s konjem.Po iskreči se rosi
gresta, počasi in svečano kakor v cerkev.

Dobro jutro!

Bog,daj srečo!

r  Pozdravljeno jutro domačih tal!Pozdravijene

gore, pozdravljeno polje*! K.M-vser

- 59 -

OTOJT ŽUPANČIČ + KRALJ MATJAŽ

Sredi noči, opolnoči

iz sanj se kralj Matjaž zbudi.

Zbudi Alenka kraljica se,
kot zarja bleščijo ji lisa se.

In,dvigne se glav bradatih sto;
molče vprašujejo:„Xaj je to?"

Pred kraljem pa mlad junak stoji,
kakor hrast stoji,steji,govori s

„Hej,kralj zaspanec,pokaži svoj meč!

Prišel sem ga iz nožnic vleč."

i,Na steno poglej!" - In vzame ga,
z levice krepko objame ga.

Z desnice ga prime za ročaj;
že sinil je, glej, ostrine sijaj.

Ouj prhanje konj, čuj orožja žvenket;
med. trumami gre pričiušen šepet.

Glej ostrine pol! - Kak narašča hrup!

Matjažu v očeh vzplamteva up.

Že šum je In hrum med trumami vstal -
kdc videl vihar je že z gorskih skal?

Vse v stremenih stoji, vse v sedlu sedi -
a junak se prestraši in zbeži.

Mrmraje razjahajo čete vse,
spet padejo v sin, zaklete vse.

Matjaž ob mizo udari srdit:

„Comu si prisil me še ti budit?"

Alenčica vzdihne in skloni glavo
in spet je pod Krimom ko prej mrtvo.

Besede. Pridušen;  pritajen,zamolkel,polglasen
s t r $ m”e“n 7 železen, ne. vsako plat sedla ob jermenu stre¬
men jaku viseč locen, v katerem drži jezdec stopalo ”, K rim;
gora južno od Ljubljane., So še druge gore, v katerih spi,
kakor pripovedujejo, kralj Matjaž z vojsko, v n.pr. Peca na
Koroškem, Boč pri Poljčanah na Štajerskem, Čaven na Goriškem.

otok Župančič + uganka

Pod goro
kralj z vojsko,
prišel je čas,
misli ne nas!

-6o-

ILIROMA PRIPOVEDKA O KRALJU MATJAŽU
Bil

kovati.Drugega

je kralj Matjaž dober kralj.Dal je same zlate
denarja niso poznali,Zato so bili takrat v re¬
snici zlati časi.Pod.košatimi lipami so se naši očaki vsak dan
veselili in v svetle kozarce natakali rajno vince,Bil je kralj
Matjaž slovenski kralj,našc gore  list.Izbrale si ga" je ljudstvo
na celovškem polju in v starem Krnu je imel svoj prestol.Koč
in dan so bila odprta grajska vrata,vsak siromak si je lahko
izprosil milosti in pravice. Ker pa je bil kralj Matjaž jako
imovit,so mu bili drugi kralji sovidni.In sovražnik,številen
kakor gosenice na repišču,je prišel nekoč iz čnega kraja,kjer

z aha na
vojsko
bil

norice ,nac

m

at jaza m pokončal je¬
do sto zvestih, junakov.Vendar kr?

v krvavem boju njegovo
Ij ni bil ubit,ker je
mislil ujeti,se je

pravic en.no ga je na begu sovražnik z
odprla skala v Pečicah,do katerih, je pobegnil,in ga je skrila
pred bridkim mečem
naki in,kadar
gora nazaj,da

ovražnikovim.Ondi počiva zdaj s svojimi ju-
mu brada zraste devetkrat okoli mize,ga bo dala
bo srečno vladal rod slovenski.

Izvoljenim se večkrat po sreči, da. pridejo do njega,

Bil je pri Pečicah kovač.Ko jo nekoč iskal po g
ročnika za kladivo,je našel duplo,skozi katero

glogovega
je prišel v tre¬

nutku v prečuden svet.Videl je kralja Matjaža pri okrogli ka¬
mni tni mizi sedeti in dremati,n njegovi junaki so ležali podol-
goms po tleh.11 a mizi je bila debela mošnja samih zlotov.Kovač
jo je vzel in je bil odslej bogat mož.

Davorin Trstenjak

* # *

čakate nr.  kralja Matjaža?

Spi in brada mu raste okrog mize.Spi vojska,hele¬
barde in sulico slone na stenah,-,meči so trdno v nožnicah.

Ki še čas,ni šs jutro.

Mimo svetlih dvoran,mimo stebrišč bobne podzemne
vode, globoko teko in šume pesmi iz davnih časov.

Spi Matjaž in spi vojska.

Ko bo'čas,bo'zazvenelo orožje okamenelih vojšča¬
kov.Teda j bo udarila voda iz kreš kih. in notranjskih požiralni¬
kov,tedaj se bodo zapenile vode za savskimi,soškimi,dravskimi

in Marinimi jezovi, tedaj bodo narasli hudourniki
tedaj bo znovelo '.trnje po dol en j skih,h el okra j in ski
skih lazih,zapeli klopotci štajerskih goric, tedaj
slovenski dan in noč bo polna vriskov,

kralj a Ha tja*«’

z vseh gora,
in prekmur-
ko pesem,

Čakate na

SOI

in nihče

7 1V

ne

v

Ko

tedaj bodo zdrknil«
za novo življenje.

premakne.
bo udaril

ni priša ura.Zapisana je in določena

moč kralja Matjaža po marmorni mizi,
uteži na kolesju stoletij in ure bedo bile

K »Mava er

- 62 -

SIMON GREGORČIČ + SOČI

Krasna si,"bistra hči planin,
brdka v prirodni si lepoti,
ko ti prozornih, globočin
nevihte temne srd ne moti,
krasna si,hči planin!

Tvoj tek je živ in je legak,
ko hod deklet s planine;
in jasna si ko gorski zrak
in glasna si kot spev krepak
planip^ce je mladine.

Krasna si, hči planin!

SV.CIRIL IN METOb

,  Ko je moravskim Slovanom vladal knez Rasti**

slav,je bil Slovencem med Ptujem in Blatenekim jezerom knez
Kocelj,Oba kneza sta že sprejela krščansko vero in oba sta
se trudila,da bi se pokristjanili njuni poganski podložniki*
Vendar sta takrat mogla dobiti duhovne samo od Nemcev,Tem ni
bila toliko pri srcu pravovernost Slovanov,pač pa so gledali,
kako bi jih Nemcem spravili pod oblast,

To je prvi opazil knez Rasti slav,Zato je skle¬
nil, iskati za Slovane učiteljev drugod,to pa takih,ki bi zna¬
li jezik njegovega ljudstva.Stopil je v zvezo s Kocljem in ko
je videl,da ga bo ta podpiral,je poslal v Carigrad po slovan¬
ske učitelje in oznanjevalce Kristusove vere,

Rastislavovi poslanci so prišli v Carigrad k
cesarju^Mihaelu in mu govorili;„Kakor je božja milost,zdravi
smo.Prišli so k nam mnogi krščanski učitelji od Lahov in Nemcev,
da bi nas učili razločevati hudo in dobro,Mi smo pa Slovani,
preprost narod.Nikogar nimamo,da bi nas učil resnice ih da bi
nam razkladal sveto pismo,Zato,dobri vladar,pošlji, nam mož,
ki nas bodo učili vsake pravice," •

Carigrajski cesar je dal takoj poklicati uče¬
nega modrijana Konstantina,ki so je pozneje imenoval Ciril,

Rekel mu je:„Modrijan,ali slišiš te besede?Brez tebe se to ne
da. opraviti,Nd“ mnogo darov! Vzemi svojega, brata Metoda in poj¬
dita »Vidva sta iz Soluna,Solunjani pa govore čisto slovansko."

Konstantin in Metod nista, odrekla,Sla sta med Slovane ozna¬
njat blagovest Kristusove vere.

Cesar Mihael ni mogel izbrati boljših mož,nego
sta bila brata Konstantin in Metod.

Prvi je bil učen,skromen in ponižen,drugi pa
poln odločnosti in trdne volje.Prišedši 1,863.iz Soluna med
Slovane,sta oskrbela najprej slovanske knjige.Konstantin je
napravil nove črke in določil jeziku pravila.Prečej sta uvedla
v cerkev slovanski jezik in v njem služila službo božjo.Ker so
prejšnji nemški duhovniki rabili v cerkvi le latinski jezik,
sta se sv,brata takoj prikupila ljudstvu in krščanstvo se je
hitro širilo po vsej deželi, Josip Jurčič

SIMON GREGORČIČ + NAŠA ZVEZDA

Zvezda mila je migljala
in naš rod vodila je;
lepše nam ta zvezda zala
nego vse svetila je.

Toda,oh,za goro utone
skrije se za tčmni gaj;
vprašam svetle milijone:
vrne li se še keda.j?

A molče zvezdice jasne,
odgovora ne vedo,
dol z neba višave krasne
nemo na vprašalea zrd.

Pridi, zvezda naša, pridi,
jasne v nas upri oči,
naj moj dom te zopet vidi,
zlata zvezda srečnih dni!

TONI HVALA + IZ BENEČIJE

Benečani nosijo na Tolminsko kostanj prodajat
ali pa ga zamenjujejo za koruzo,krompir in zeljnate glave«

Vane je bil pod Slemenom doma.Pa mu pravi žena:
„Nesi,Vanc,v Uče kostanj in zamenjaj ga za zelje!"

Vane uboga,gre preko Slemena v Uče,zamenja ko¬
stanj in se vesel vrača s polnim košem zelja domov.Ko pride na
vrh hriba,se spotakne in vse zeljnate glave se zakotale po str¬
mini »

Vane gleda žalosten za glavami,ki so prehitevale
druga drugo,in si misli:„Vsaka glava svojo pamet."Malo ga je pa
le skrbelo,kaj bo rekla žena,ko pride brez zelja domov.Sede pod
grm,premisija in zaspi.Ko se zbudi,zasliši šum,ki je prihajal
iz koša.Pogleda:v košu sedi zajec in brezskrbno gloda ostanke
zelja.Vane popade dolgoušca,ga stlači v koš in pokrije z jo¬
pičem,Vesel odkoraka proti domu.

„Ljuba žena,povej,ali si že videla kosmato zelje?

Žena pa huda:„Vanc,ne'norčuj se,povej,kje imaš

zelje?"

Vane odloži koš in pokaže ženi zajca.Zdaj je
bila tudi ona zadovoljna s kosmatim zeljem.

(

- 64 -

LfUSOJAMA

V v  [J  '—   W w J f/ V

Ce prideš v Ljubljano s postaje Rakovnik in zaviješ
po Dolenjski cesti nekoliko nazaj,zagledaš salezijansko cer¬
kev Marije Pomočnice na Rakovniku.Tu je bil že od nekdaj gra¬
dič 5vidimo ga tudi že v Valvazorju.Ra podobi nam Valvazor kaže

je vpreženo
bil tedaj

proti mestu,vidimo na desni
med prvo svetovno vojno
grozni vojjji izgovorili

preč. gradom lep vrt in na dvorišču kočijo,v katero
šest konj.Tako so se včasih vozili knezi.In res je
lastnik tega gradu neki knez.

Če gremo po Dolenjski cesti

Suhi bajer,vojaško strelišče,kjer so

ustrelili 22 :, izda jalcev" ,ki so v tej

kako nepremišljeno.

Čez Gruberjev prekop pridemo na Karlovško cesto.Ta

prekop je začel kopati jezuit o.Gabrijel Gruber,zato se imenuje

po njem. Voda prihaja v ta prekop is Ljubljanice in se pri

Stepanji vasi zopet izliva v Ljubijanico.Tako se odvaja mnogo

vode in povodnji na Ljubljanskem barju so postale redkejše,pa

tudi ljubljanska megla ni več tako gosta,kot je bila v prejšnjih

Č 8 sili ■>/

Od Karlovške ceste na levo je zdaj cel oddelek'mesta.Se

pred štiridesetimi leti pa je bil tu velik travnik Prulc.

Pri ov.Plorijanu so odcepi pot na Grad.Grič sc dviga
7o m nad Ljubljanico.Vrh griča venca mogočno grajsko poslopje.
Grad stoji tu gotovo že nad tisoč let.Seveda so poslopje večkrat
prezidali.Z grajskega stolpa je najlepši razgled po ljubljanski
okolici,zlasti na Kamniško planine,na Barje in Krim.Tudi grajska
kapelica je že zelo stara.Posvečena je sv.Juriju,patronu mesta
Ljubljane.Ra. Gradu je stanoval v začetku o skrbnik, grajski na-
čelnikjgra jski grof,pozneje deželni glavar.Tu so zapirali po¬
zneje vojne ujetnike in uporabljali poslopje za vojaštvo.Rokaj
časa je bila na gradu tudi kaznilnica.Po prvi svetovni vojni
so so prostori uporabljali za stanovanja,Zdaj je grad mestna
posest.V zadnjih letih so prostor okrog gradu prav lepo preu¬
redili po načrtih domačega umetnika in speljali lepa pota na
Grad in okrog starinskih utrdb.

Prej je imel grad dva vodnjaka.Oni zunaj poslopja jc
menda 65 m globok.Na drugem koncu griča so stare
imenovane.

Ljubljana ima veliko šol in cerkva.Najlepša jo stolna
cerkev,ki jo posvešena sv.Nikolaju.Od šol pa je najimenitnejše
vseučilišče.

Lepi so

veliko. x T  . ,t .

Cez Ljubljanico vodi

škanski most,ki je-trodelen.

Rajvišja stavba y. Ljubijani pa je nebotičnik.

Posebno lepo sprehajališče je park Tivoli,ki se raz-
i poč Šišenskim hribom,Od tod pelje pot na Rožnik,kamor

utrdbc fM sance'

nekateri izmed spomenikov,ki jih je v Ljubljani
šest mostov. Na j več ji je f ranči--

prostim

ra di z ahaj ajo

Ljubi jan č;

:.ni ob nedeljskih popoldnevih.

V.Steska

KAZALO

JENKO Simon:MATI -
MEŠKO K s e. v er": MAM IC A
Po"Angelčku":Očetova češnja
STRITAR Josip:PRVA. LAŽ

+++:IVA VESTA ZA"T0.

PRAPROTNIK Pran:PREVZETNI HLAPEC

?o KETTE-ju Pragotinu:MRAVLJI

G ANGL E.: ANDREJCJ!K

MSI'VEJ Anton:SRCE-OLTAR

I z "Vrt ea": OPRAVEJIVl“'T2IlCA

ŽUPANČIČ OTON:ZVONOVI

+++:HA NJIVICI.BCZJI"

.+++•: TEHNTF"'m f Š"'LAN.

RIBIČIČ Josip:RAZGOVOR
GOMILŠEK JAKOB:SLOVENEC SEM
LOČNIŠKAR Prane:NEKJE LEŽI ZEMLJA
VODNIK ValentinsPramilo /z življenjepisom/
HAPNER K.:PRI JASLICAH"

ISTELA dr.Pran:LAN RASTE
+++:NA SVEČNICO
+++:T'TIO JI" LOV""'

ČERNE J L. :IVA1 T ČSK IN BOJANČSK
+++: SOUČEiTCA

JALEN Janez:MANICA IN ČEBELICA
Po ERJAVCU Pranu:GOVEDO
STRITAR Josip:KRAVICA PROPANA

+++ :NE MUČI ŽIVALI'.....

STRITAR Josip:SIR©VEŽ

+ ++:OVCA .

SLOMŠEK Anton Martin:JEŽ IN LISICA

+++:LASTOVICA

GREGORČIČ Simon:LASTOVKAM

BREZ OVNIK Ant on: LASTOVICA" "IN ZVELIČAR

KOSI"Zabavna knjižnica":ŽIVALICE NAŠE UČITELJICE

+++:VRT

+++:KRT

Ž UP AN GIČ Ot on: UGANKE

+++:KODRI SVETI.

MEDVSP Anton:Mladini

+++:TRMOGLAVEC.

+++:NAŠA ČUTILA
+++:VEST

GANGL E.:POŠTENOST
L.Č.:POT PO KRUHA

+++: OiETIJSTVO.

TAVČAR dr.Ivan:KMETIŠKI POM
+++:NEZGCr3 IN NESREČE
+++:ROKODELCI

POTOČNIK Blaž:ZVONIKARJEVA

+++:CVETICE NA"'"'OSnTi!...

LETNI ČASI
CERNEJEVA Anica:POMLAD
KUKOVČEVA Eliza:ŠV aTBA
GOLAR Cvetko:SETEV
+4-t-: KUKAVICA. ...

1

1

2

2

3

3

3

4

4

5

5

6
6

7
S

8
9

10

11
12
12

13

14

14

15

16
17

17

18
18

19

20

21
21
23

23

24

25

26
26

27

28
29
29

29

30

31

32
32

32

33
35

35

36
36

BSVIC France: POLŽEK v  36
KUKOVČSVA ElizalSSKAJ ŠMARNICA TAKO LEPO DIŠI 37
+++:POLETNI VEČER 37
ČBRNEL L.: ZAKAJ ČEBELE PUC'. J O 37
L’ UPAITČI 5 Ot on : UGANKE 38
ŽUPANČIČ Ot on: ČELJE -  BELOKRAN J SKSGA DEČKA 38

stritar  jonipc?: avige 39

SLOMŠEK Anton RBrtlHTSTRUPENE JAGODE 39
STRITAR Jopip:JETEE 39
G ERIČA  J L« : TRGATEV 4o
DAVORINOV:HA. POLJANE SNEŽEC PADA 4o
OGRINEC JoiipTRJZIST Al
ZBAČNIK dr »Franc: ZIMSKA P 'SSK 42
ROBNCVET Jarxez:Zfi05[“V“5OŽDIT" 42
+++:.DR ; JNICA 43
KTJKOVČBVA Eliza:ŽITNO POLJE POZIMI 44
STRITAR Josip:ZAJEC POZIMI 44
PRIROD A 45
JERAJEVA Vida:LJUBEZEN PO ZEMLJE 47
+++:VCDA “ 47
+++:SOVCE IT .S GREJE 47
ČERNEJ L.:ŽELEZO 48
+++:SOL 48
+ ++:PETROLEJ 49
+++:ZRAK 49
+++:HLAPENJS 5o
ŽUPANČIČ Oton:UGANKE 5o
JANEŽIČ Anton:STOTIN VETER 5o
D O M O V I N A 51

KUNC 10 Mirko: SLOVENSKA. BESEDA 53

+++: iliri  iv mroni armsiH tleh 53

ŽUPANČIČ Oton:O RODNI DOM 54

VAŠTE lika:NASELILE? 54

JENKO Simon:NAPREJ 56

NARODNA: DBAVJ^SIVI, SOČA 56

VIRK Jože:SLOVENSKO DEKLE 57

Narodna prlpoveHK^TVKBSlIO JEZERO 57

VILHAR Mirc slav:LIPA 58

MAV'
ŽUP.

ER E. : GORENJSKO*
IT ČIČ Oton: KRALJ

'JUTRO
ATJAŽ

1'!U

58

59

Narodna pripovecuča':OTKILJU MATJAŽU /D.Trstenjak/Go
MAV SER E. s O AKATS KRALJA MATJAŽA 6o

GREGOČIC Simon s Soči/Odlomek/

JURČIČ Josip:S v70I0il  IN METOD
GREGORČIČ Simon:NAŠA ZVEZDA
HV..LA Toni:IZ BENEČIJE -

A V.:LJUBLJANA,/Danes/

62

62

63

63

64

fr -