PAVLE: (V spomiin t Malhiorju Dolencu.) Takrat, ko sam bral omi trojni mrtvaški lrst obenem, me je pretreslo. Naš Miha je padal na boijišou, dama sta nui umirla žena in najmanjši sinek. V tam poroolu je bilo toliko tragike, da so se zasolzile oči same; bilo je toliko obtožbe, da se je krčilo srce. To calo v časiu, ko simo postali napram mnoigoibrojnim mrtvaškdim listonn že ivladni. Poročiila o sminti rriinogobroinih znanccv in neznancev nas ne preitr©sajo več; smnt sama nani je postala netoaiko bližja, vsakdaiinejša. Izgubila je na svoji groizoti, a tudi na svojem valiičastvu; preveč se je poroešala nied navadne zemljane, praronoigim vstiska roko, da bi zrli v njej še kaj piasebnaga. Tudi posinnntnice same so izgubile svoj resni znaoaj črne suiknije in črnih rokaivic; oidale so se v delavno obileko ter ne potrabujejo vač sveoane besede. Tolika tragika je razlita po vsam svatu, da preliaja že v svoj kontrasit ter jo spramIjajo po svatu kričeči glasoivi, pisane ounje in blazen smeh. Ti kničeči glaisavi nas motijo in pisane cunjc migoitajo pred očini, blazni smeh pa reže v dušo, da bi ne znal več napisati poštenega predvo1]nega nekrologa noban iziurjenec. Kako naj ga pišem našemu Mihatu jaz, ki se tudi pred vojno nisam pečal s tam posloan? —- Pred mano stoji naš Miha. Tak kakor i»va se videla zadnjikirat pred dvanajsitirni iefci pri u.spoisobljenastnem izpitu, prej pa v leitniku vsak dan. Ravan, pokončen, črnih živili oči, črnrh nabodran,ih las in črriih naviihiainih brk. Te brke je prinesal s seboj že v'p.rvi lataik, karnor je prišel po dcvršani nižji giimnaziiji iz »Krana«. Kloibuk po •straml, rasno lioe, instna pa vad.no priipraivljena, da se odpro v prisrčen smah. Tak goranjski fant sitoji Miiha prad mano. »Kako je, Miha?« »E, Pavle, saj vaš —« pa zamahne z rcfco in se okrane. Mlha, kako je to, da se tadaj, ko si zamahnil z roko, nisi zavr.tel na lavi pati in udar-i'1 z desno ob tla, kakor sem vajen pri tabi iz prejšnjih dni? In roka ti ni segila v bnke, da jih naviješ, marvač k očasu, da poiteigneš prako njega; kako to, Miha? »Ko bi ne bilo žene in otrok!« O, ti goreiniiski fan't, zaito se tudi tebi ne da? Tudi ti nisi danes tisti, kot takrat, ko smo... Ka'j bi! ? Takrat je bila v nas najživajša miladost, smiit je bila še vzviišena in boigve, kje, da sino jo poznali komaj po imeuiiu. Danes, Milia, se druži z nami, hodi nied naimi, vas siveit pa stresa blazan smeh... Tako, da je kotmaij čuti basede: Ko bi ne bilo žene in otroik! Žan, ki so prervzde ma svoje rarne vse skTbi in bridkoisiti, v srce pa so si do vrha nalile up in strah, da ji;m je dajal kat večna luč s svajo varo moči, s kaitero so premašale ,težko brame. Lučka pa je ugasnila, izlil se je iz srca up fn strah. Tedaj so onamele, sesedle se brez moči, brez krika in Uimirile. In tistih otrok, ki so, poroijani v tej dobi upa in sitrahu, prinesli na ta svet temino sluitnjo iz one@a, da bodo živeli le, dokler more giorati lučka, ki ji je olje, up \n strah. In ki umiraijo zato, da se povrnejo nazaj v maitarino naročle, iz katerega so se bali priti na svat. Glaj, Miha, tudi tebe je zgrabilo! Odšel pa si od nas v tej dabi prvi in vzal seboj del svoljcav. Zaradi 'tega te skoraj blagrujam navzlic tragiki. In tam si našel doligega Žnidaršiiča, ki je šel prvi od nas. Skupaj sta sedela v zadnji kloipi pri peči — ali se^ ki sta prestala, smejeta nam, ki še vrvimo in časili ne vem-o, ne kod, ne kiam? In Arhar je z vama, da v^as je trojica. — Takiole je; Vse, ki smo biii skupaj na iičiitetjiščii, je sanrt postavHa v vrsito po aibecedine.m redu; potem pa je stopila najpraj na levo krilo in odvadla 2niidar~ šiča. Polagoima je ko;rakala miimo vseh na desno krilo in prijela za roko Arharja. Zdaj pa je kar iz srede pokilicala HoJenca... Priliodnje let-o obhajamo patnajstletnico, odkar sino se razšli. Ali bo do tedaj snirt še koiinu pOinTOgala iz vrsite? In korniu? ,