lir AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY, NEWSPAPER CLEVELAND, 0., WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 23, 1942 LETO XLV. — VOL. XLV. 'del, zijati az«mni in trajni mir. ;°Vanju pa ne smemo v nevarnost svoje ^isnosti, ne smemo 89 ameriški način živ- ali način vlade jajo republikanci, ®javl Racioniranje mlekarskih izdelkov napovedujejo farmerski voditelji Washington. — Iz vladnega poljedelskega urada se naznanja, da bo treba začeti dajati na mero mlekarske produkte v teku dveh mesecev, ker produkcija mleka stalno pada in ki že ne za dostuje več niti za vojne zahteve. Največ je temu vzrok pomanjkanje farmarskih delavcev. Strokovnjaki trdijo, da bo letos 10c/t manj mleka na razpolago za civilno prebivalstvo, kot ga je bilo lansko leto. . , Ako bo vlada začela meriti poslancev je to spomenico sesta- j m]ekarske duk an in liiw ncrovnra, T prej industriji, ki izdeluje sladoled, sirovo maslo, sir in druge mlekarske izdelke. Do drugega blikanci za Roosevelta hltlgton, 22. sept. — Republikanski poslanci so izdali v kateri izjavljajo, da stoji republikanska stranka nekakim naporom našega naroda, da bo premagal vse ",e> Ulje in domače. Nadalje izjavlja spomenica, da bo Publikanska stranka zvesto ob strani predsedniku ter ga ,Pri njegovem patriotičnem naporu v tej vojni. _ riznamo," govori izjava i" ~~ nskih poslancev, "da! da so nasprotni vsakim rn ^ave obveznosti in °'sti v sporazumu z dru-s katerimi bodo do- miro- vnim pogajanjem, dokler ne bo naše orcžje doseglo tako zmago, da bomo lahko mi z našimi zavezniki narekovali mirovne pogoje. Poseben odbor republikanskih vil, nakar so jo brez ugovoraj sprejeli vsi ostali republikanski poslanci. A «1 no* Nah - Vd ' zast°Pnik vlad_ 3 Za °brambno trans-^ je rekel, da bo posta-nega Paznika pri Ar- tru1 ^ vozijo z avtom v Arrow Club, ne novih koles, niti gazolina bbu % ki Je znana igralnica V* jezeru- Tam bo ta C? licence vseh zase-L nobUov> ki pripeljejo V kl»b. ne bodo dobi- c*^mhkoie8( nit. prevle. ko za obrabljene, tudi če bi bili sicer upravičeni zanje, je rekel Allen. Kadar bo vlada vpeljala merjenje gazolina, ga bodo ti ljulje dobili samo najnižjo mogočo mero. Mr. Allen je obiskal v ponde-ljek popoldne ta klub, je našel na dvorišču natrpano avtomobilov in v igralnih prostorih več kot 1,500 oseb, ki so igrale bingo. _. i ji* fj ■J "v H ik ... 'ški novelist', star da 1 1[iii„. JgliJi, kot pa angleško i novelist ne sme obdržavati v Kanadi * je kritiziral Angli jo •K; Rjavil -.M da bi i*aje videl anada. — Theodore da so si izposojevali denar, letala in vojaštvo od Zed. držav. J Dalje je Dreiser izjavil, da Churchill nima namena odpreti j druge fronte, ker se boji, da bo- bo~po~ovno sprejet"pri papežu do komunisti zavladali na svetu. I Med tem časom ge je pa Taylor Churchill ni storil drugega kot^ posvetoval v Vatikanu z zastop-da je poslal na tisoče kanadskih | niki Anglije, Francije, Poljske vojakov na francosko obrežje, in Jugoslavije ^va]0Hrist°kracijo. To je '. a mu je policija 's; !me« v Kanadi vsak \ a'i javni nastop. \ b6 .^avil v Toronto, S bJ8lJa Premagana, da VE™ Nem, ^emci okupirali AnSleži dozdaj niso kejr so bili poklani pri Dieppe. Ni poslal Agležev. Ti so lepo do-vojni, kot ma in ne delajo nič.____ Obe sta izgubili vojno W ilia ms port, Pa. — Neka prodajalna čevljev je priredila razprodajo. Dve ženski prideta do prodajalne mize, na kateri je bil samo še en par čevljev za $1. Zgrabili sta vsaka en čevelj. Nobena ni hotela odnehati. V sedli si«, sc in štiri ure čakali, da se bo ena ali druga naveličala in ji odstopila drugi čevelj. Konec vojni je napravil šele trgovec, ki jima je vzel čevlje, privezal nanju regularno cena, nakar sta ženski odšli prazni domov. KSKJ jedarovala$10,000 v dobrodelne namene Minula konvencija 1 KSKJ je pooblastila glavni odbor, naj po svoji previdnosti določi nekaj podpore v dobrodelne namene. Gl. tajnik Josip Zalar je izvršil tozadevni sklep in odposlal na U. S. O. (United Service Organization), Washington, D. C. ček za $5,000. Enak znesek je pa poslal Jugoslovanskemu pomožnemu odboru, slovenska sekcija. KSKJ je vrhu tega dala že pred meseci za ameriški Rdeči križ $1,000. GI. odbor KSKJ je apeliral na vsa svoja krajeva druištva in na posamezne člane, naj darujejo v sklad slovenske pomožne akcije. -o-- 24 piknikarjev utonilo na potu domov Midland, Ont. — V Georgian Bay je utonilo najmanj 24 de-Predno bo Taylor odpotoval, lavcev, ki so se vračali z nekega piknika v motornem čolnu. V čolnu je bilo 41 delavcev, katerih nekaj se je rešilo na bližnje otoke s plavanjem. -o- Nemci so vzeli dve ulici v Stalingradu poletja bo pa morala vlada radi pomanjkanja delavcev določiti mero za vse mleko in vse mlekarske izdelke. Poljedelski oddelek vlade trdi, da je tekom lanskega leta odšlo s farm 50 odstotkov delavcev, ki so šli ali v armado, ali pa v industrijo. Zdaj se vrše pogajanja med poljedelskim tajnikom in uradom za obvezno vojaško službo, da se oprosti vojaščine delavce, ki so potrebni na onih farmah, ki se pečajo z mlekom. —-o- Papež bo dal Taylorju ponovno avdijenco Bern, Švica.—Myron Taylor, osebni odposlanec predsednika Roosevelta, j^feil sprejet pri papežu Piju zadnjo soboto. Taylor je izročil papežu posebno poslanico od Roosevelta, katere vsebina pa ni znana. Von Papen gre domov radi spora z diplomatom Carigrad. — Nemški poslanik za Turčijo, Franz von Papen, se je odpeljal v Berlin. Kot pripo vedujejo politični krogi je šel von Papen v Berlin radi spora z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. On sam pa trdi, da gre obiskat sina, ki je bil ranjen na vzhodnem bojišču. Toda politični krogi trdijo, da je von Papena obdolžila žena nemškega poslaniškega svetnika v Carigradu, ki je sestra zunanje-ba ministra von Ribbentropa, da ni dober nazijc. Zdaj so se napotili vsi v Berlin, da bodo vso zadevo predložili Hitlerju. -o- t* »i** <0 9 jOo, fi.i^di imajo V^'i hrane ^dgjT"- Ameriški insti- 5vetoJevanje živeža je X. vni položaj glede %ePlJvi' da je danes fcHl v ane samo na Kt!ntinentu>na Ja- ki so ga ;> v u • M°žno pa je, S rtkem čutilo PO- - eža v zahodnem Rusije. Radi bo-Verni Ameriki in Problem pre- Avstralija pomakne čas za eno uro naprej Canberry, Avstralija. — Ob dveh zjutraj prihodnjo nedeljo bo pomaknila Avstralija čas za eno uro naprej, kar bo ostalo v veljavi do 23. marca. Tako bo Mostni klerk nasprotuje višjim plačani osobju Mestni klerk Bannick je včeraj izjavil, da se bo boril proti višjim plačam štirim ženskam v njegovem uradu. Zvišanje plač v vsoti $300 je odobrila mestna zbornica. "Zdaj dobivajo te ženske po $175 na mesec in ne vem, zakaj bi se jim izboljšalo plačo v času, ko dajejo naši marini svoje glave za čas v Avstraliji zdaj za 15 ur naprej od ameriškega vzhodne- j $50 na mesec," je rekel klerk.. ga vojnega časa. Slovenski dom št. 6 SDZ Ker se radi konvencije ni mogla vršiti redna seja društva Slovenski dom št. 6 SDZ, se bo vršila v četrtek zvečer 24. septembra v navadnih prostorih. Mnogo važnih zadev bo na dnevnem redu, zato naj se članstvo polnoštevilno udeleži. Seja skupnih društev Nocoj je seja skupnih društev fare sv. Vida. Zastopniki in zastopnice so prošeni, da se polnoštevilno udeležijo. narodov zelo v j 6 A v ^fi^ker Sl-,eke kvarne ^ ^ " ""»ariie V Eu-zkae,novo cev pri ki iX. oil prejšno i važne-novo cev, toda ,, bi ,}0^Je2ovega važne nova ali je dobila po-l »v^ni"'1 prav ta človek Ha meyec. ker je vo- S Komisija je Dn«;~ ravnatelj ne bo ^atike. ' V j mora in , Si do kSSo l942-4l Kdor ,'?ence, mora naj-''V S'i Tkušnjo pri dr-' Cenca stane 40 morajo dobiti oktobra. Po-^n bodo dobili Prvi slučaj pred sodni jo radi nepostavne najemnine P'ederalni sodnik Paul Jones je ukazal Mrs. Saght, 10010 Newton Ave., da mora začeti pobirati od svojih najemnikov najemnino, kot je to določeno po postavi. Tožbo prpti nji je vložil urad za kontrolo najemnin. Obtožena ima apartment z 33 stanovanji. Najemnikom je naložila vse od $2.50 do $27.50 višjo najemnino, kot jo je pa pobirala 1. julija 1941. Nekemu najemniku je zvišala najemnino od $30 na $57.50 na mesec. Sod-nija je odločila, da najemniki lahko zahtevajo preveč plačano najemnino nazaj in sicer od 1. junija 1942 do avgusta 1942. Od avgusta naprej pa lahko zahtevajo povrnitev trikratne vsote, ki so jo več plačali, kot določa postava. Seviljski brivec Kupite si pravočasno vstopnico za opero Seviljski brivec, ki jo bo podala Glasbena matica v nedeljo 4. oktobra v SND na St. Clair Ave. te S« Naši vojaki m na Mr. in Mrs. Charles Terček ter Mrs. Josephine Opalek so obiskali čez nedeljo brata oziroma svaka Frank Anzlovarja, ki služi Strica Sama v taborišču Lee, Va. Tam so se sestali tudi s saržentom Michael Lahom. Vojafca sta pripovedovala, kako sta zvedela drug za drugega. Mike Lah, ki je prideljen glavnem stanu, je videl zavoj, naslovljen na Frank Anzlovarja. Pa je pripisal k naslovu po slovensko: "Pa ne da bi ti mama potico poslala! Pridi me kaj obiskat !" In tako sta zdaj večkrat skupaj. Oba, Micky in Frankie naročata najlepše pozdrave vsem prijateljem in znancem. Louis m ta Balant, sin poznane Louis Balantove družine iz Lorain, O., je postal že korporal. V armado je šel začetkom julija in služi nekje v Alabami. Čestitamo! ta to ta Korporal Frank B. Svetanovič iz 5705 Prosser Ave., bo prišel na dopust 1. oktobra. Prideljen je radijski postaji Fort Hancock, N. J. ^-il Na kratkem dopustu se nahaja pri svojih starših, Mr. in Mrs. Paul Delost, 1045 E. 61 St., kaprol Paul J. Delost. Odšel bo nazaj zgodaj v petek zjutraj. Njegov naslov v armadi je: Corp. Paul J. Delost, Hq. & Hq Squadron, A. A. F. T. T C., B. T. C., Miami Beach, Fla. Med 12 najboljšimi letali na svetu, jih imajo Zed. države samo 7 London. — Sunday Times je priobčil listo 12 najboljši bojnih letal na svetu, to se pravi 12 najboljših modelov. Med temi jih je 7 ameriškega izdelka, trije angleškega, en nemški in en italijanski. Obenem se pa omenja ameriški težki bombnik B-29 kot eden najboljših, toda tega ne bodo še tako kmalu postavili v službo. V drugih delih mesta se Rusi še vedno drže. Nemci vozijo z letali nove rezerve v boj. Mesto je v plamenih in razvalinah. V dveh dneh je padlo 3,000 Nemcev v enem samem kraju. Moskva, 23. sept. — Ruska armada, ki se srdito bori med razvalinami Staligrada, je včeraj prepustila Nemcem zopet dve ulici. Nemško poveljstvo vsiplje neprestano nove rezerve v boj. V drugih delih mesta pa Rusi vzdržujejo in odbijajo vse napade nacijev ter jim prizadevajo ogromne izgube. Poročilo o polnoči javlja, da Ameriški bombniki so poškodovali japonsko kri-žarkopriSolomonih Washington.—Mornariški oddelek poroča, da so mornariški bombniki in bombniki marinov močno poškodovali neko japonsko križarko severozahodno od Guadalcanal otoka, ki je člen Solomonskega otočja. To se je zgodilo pri napadu 20. septembra. Mornariško poveljstvo tudi poroča, da so pozicije ameriških marinov na tem otočju še vedno nespremenjene. -o- Ranjen od 116 koscev šrapnela Colorado Springs, Colo.—Korporal Robert Hamrick je zopet vaktivni službi potem, kosomu vzeli v bolnišnici iz telesa dve krogli iz strojnic in 116 koscev šrapnela. Ranjen je bil pri napadu Japoncev na pristanišče Pearl. Korporal je dobil odlikovanje violičnega srca. Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Joe Brešak, 1820 E. 32. St., Lorain, O., so dobili zalo hčerko prvoro-jenko. Materino dekliško ime je bilo Ana Tomšič. Tako je postala Mrs. Brešak, II. gl. podpredsednica SDZ, prvič stara mama. Mamica in dete se prav dobro počutita v St. Joseph Hospital v Lorainu. čestitke vsem skupaj ! Kegljači, pozor! Zadružni kegljači naj se zbe-ro nocoj ob 6:15 na kegljišču v SDD na Waterloo. Do 6:30 se morajo vsi organizirati v skupine, v katerih bodo kegljali. Gotovo naj vsi pridejo! Vrnitev iz bolnišnice Mrs. Pauline Opalich, 16012 Arcade Ave. se je vrnila iz bolnišnice in prijateljice je zdaj lahko obiščejo doma. Tem potom se želi zahvaliti za obiske, cvetlice in karte, ki jih je prejela v bolnišnici. so Rusi izvedli protinapad severozahodno od Stalingrada, kjer je padlo v dveh dneh nad 3,000 Nemcev. Rusi hočejo s tem pretrgati zvezo te nemške armade z ono, ki je že v mestu. Nemci so včeraj pognali v napad dva polka z južne strani, ho-teč priti v mesto skozi južna predmestja. Toda Rusi so odprli nanje ogenj iz možnarjev ter razen enega bataljona pobili vse nacije. V uličnih bojih, kjer se je Nemcem posrečilo zavzeti dve ulici, je ena formacija Rusov pobila več kot 300 Nemcev, poškodovala 10 tankov ter uničila 9 motornih voziL V Kavkazu, kjer prodirajo Nemci proti oljnim poljem v Grozni ju, Rusi dobro drže linijo. Boji se vrše še vedno okrog Mozdoka in poročilo ne omenja, da bi se Rusi kje umaknili. Toda glavni boj je še vedno za . ^taliugrad, kjer se vrše največ spopadi z bajoneti in puškinimi j kopiti. Boji se ne vrše samo po! ulicah in trgih, ampak tudi pol hišah, po stopnicah, od nadstropja do nadstropja. Poročilo pravi, da je položaj z vsako uro bolj resen. Nemci se poslužujejo vsakih prevoznih sredstev, da dobijo nove rezerve. Zato imajo toliko vojaštva na tej fronti, kolikor so ga imeli v začetku boja za Stalingrad, čeprav je v tem času padlo na tisoče Nemcev. Japonci bodo poskušali dobiti Solomonske otoke nazaj Washington.—Mornariški tajnik Knox je izjavil, da je ameriško vrhovno povejstvo popolnoma pripravljeno na to, da bodo poskušali Japonci pregnati ameriške marine z Solomon-skih otokov. Amerikanci so dobro pripravljeni na sprejem Japoncev, ja zatrdil Knox. Poljski vojaki čakajo za boje v Kavkazu Washington. — Poljski poslanik Ciechanowski je povedal, da je bila večina'poljskih čet, ki so bile trenirane v Rusiji spomladi, postavljena v kraje med Egiptom in Kavkazom. Koliko poljskih vojakov je tam, poslanik ni povedal. Policijska postaja bi potrebovala dobro stražo Na centralni policijski postaji v Clevelandu je nekdo udri v shrambo patrolmana Bessicka ter mu odnesel najboljše hlače. Uzmoviči so prežagali ključavnico. Policija bi potrebovala stražnike, ki bi varovali policijo. Dar Rdečemu križu Klub collimvoodskih groceri-stov in mesarjev je prejel od ameriškega Rdečega križa, podružnica Cleveland, lepo zahvalo za darovanih $50.00. Rdeči križ rabi denar za podporo družinam, katerih člani so v armadi. Višje cene so prizadele narod za 9 bilijonov v 20 mesecih Washington. — "Economic Outlook," glasilo delavske organizacije CIO, piše, da je plačal ameriški narod za zvišane cene življenskim potrebščinam od januarja 1941 $9,000,000,000. že od julija 1942 je plačal narod $900,000,000 za višje cene. Ako ne bodo cene nič več poskočile, pravi glasilo, bo moral plačati ameriški odjemalec vsak mesec $900,000,000 več za svoje življenske potrebščine, kot pa je plačal zanje v normalnih časih. Vrhu tega pa nima nobene garancije, da ne bodo cene še bolj poskočile. Delavstvo je za stabiliziranje mezd, pravi glasilo, toda v istem času morajo biti stabilizirane ceno poljskim pridelkom. . ,'HJ )| ,. ...n.Qi , ,1. ----------- Dve ameriški ladji sta bili potopljeni v avgustu v Sredozemlju Washington.—Mornarica naznanja, da sta bili v avgustu potopljeni dve ameriški tovorni ladji, ki sta v konvoju vozili potrebščine na otok Malto. Eno izmed ladij je torpediral in potopil osiški motorni čoln, drugo sp pa mornarji sami potopili, ko je bila poškodovana od torpedov. Na prvi ladji so bili ubiti štirje možje posadke, na drugi ladji pa ni bilo nobenih izgub življenj. Posadke obeh ladij so rešile angleške bojne ladje in so se že vrnili preko Anglije v Ameriko. Iz raznih naselbin Chisholm, Minn. — Pred kratkim je bil tukaj pri avtni nesreči ubit John Perkovič, star 20 let. Rojen je bil v Ameriki. Joliet. — Dne 11. sept. je vročinska bolezen vzela slovenskega vojaka Johna Šepica, ki je star 24 let in služil je v Fort Ro-bertsu, Calif. iZapušKa starše, brate in sestre. Vancouver, B. C. — Pred kratkim je tukaj umrl John Mo-ravec, star 88 let. Bil je star naseljenec, ki je živel v Kanadi 47 let. — V Norandi, Quebec, je pred .dnevi umrl Frank Perhaj, doma iz Rašice pri Velikih Laščah na Dolenjskem. V Kanadi je živel precej let in pokopala £a je rudarska jetika. Steelton, Pa. — Louis Kaste-lic, star 20 let, se je pred dnevi ubil pri poskusnem poletu pri vojakih v Texasu. Služil je od zadnjega januarja in tukaj zapušča starše, tri brate in dve sestri. Nov državljan Poznani John Martinčič iz 1058 E. 74. St. je postal te dni ameriški državljan, čestitamo! "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor C117 St. Clair Ave. Cleveland. Ohio, Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta'$4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 ___Posamezna številka 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 lor 6 months V. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months Single copies 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878, No. 223 Wed., Sept. 23, 1942 Ali se vrača Finska nazaj? Finski poslanik v Zed. državah je vrgel v nedeljo bombo, ki je spravila pokonci mnogo diplomatov, tako na zavezniški kot na osiški strani, Izjavil je namreč, "da se želi Finska nehati bojevati Ln da bo položila orožje, čim bo odvrnje-na nevarnost za njeno neodvisnost in čim ji bo garantirana stalna varnost." Morda je to samo tipanje za premirje, kdo ve. Morda imajo Finci namen, da bi Rusi prišli na dan s kakim mirovnim predlogom. Med vrsticami se pa lahko bere, da Finska upa, da bodo Zed. države in zavezniki prezrli fakt, da je Finska zaveznica Hitlerja. Res je, da je Finska majhna deželica in človek bi sodil, da nima dosti pomena, če se Finska bori protf Rusom, ali ne. Toda, najsi je še tako majhfta, njena oborožena sila ogroža rusko desno krilo vse od Leningrada do Murmanska. Ako bi se Rusija in Finska pobotali, bi se Rusi iznebili pritiska na Murmansk, katerega ogrožajo Nemci iz Finske. Železnica, ki teče od Murmanska proti jugu, bi bila prosta. Za Ruse bi se izboljšal položaj v Finskem zalivu in Leningrad, katerega oblegajo Nemci, bi lažje dihal. Ta izjava finskega poslanika je tudi v tem značilna, ker lahko sodimo po nji, da so se Finci ali naveličali svojega zaveznika Hitlerja, ali pa že vidijo njegov poraz. V času, ko je vsa Evropa ječala pod Hitlerjevo peto, je finski feldmaršal baron Mannerheim pripeljal republiko v Hitlerjevo naročje. Za to delo sta ga obsula z visokimi odlikovanji Hitler in Mussolini. Hitler je šel celo tako daleč, da je v juniju osebno obiskal Finsko in čestital Manner-heimu ob priliki njegove rojstne obletnice. To znači, da je Finska zelo važen faktor na Hitlerjevem levem krilu. Toda, da si želi Finska miru, ni nobenega dvoma. V deželi .vlada veliko pomanjkanje in Nemčija ji ne more dosti pomagati v tem oziru. Poleg vsega tega je pa tudi to, da si želi finski narod dobiti nazaj prijateljstvo Zed. držav, ki so imele vedno toliko hvale in občudovanja za to malo pa žilavo republiko. Morda finski narodič zdaj spoznava, kako veliko napako je napravil, ko se je pridružil banditu Hitlerju. Na mizi so pa le Ni še dolgo tega, ko smo lahko kupili jajca po 30 centov ducat. Zdaj so pa skoro po 5 centov vsak. Našim gospodinjam se zdi, da je to strašno visoka cena. Nekateri godrnjajo, zakaj v Washingtonu ne postavijo meje cenam far-marskih pridelkov. No, danes je vsaka stvar poskočila v ceni in zakaj bi ludi farmarji ne dobili nekaj več za svoje pridelke, ko imajo priliko. Ako se bo vladi zdelo potrebno, bo postavila gotovo ceno kokošim in jajcem. Toda, predno začnemo godrnjati, malo pomislimo na ti ■ ste dežele, kjer danes ljudje ne morejo kupiti jajca za nobeno ceno. V nekaterih deželah morda dobijo po enega na dva tedna. Denarja je pa tudi dovolj, da gospodinja lahko, plača za jajca tudi visoko ceno, če jih že hoče imeti ali servirati na mizi. Ako se ji pa zde predrage, pa lahko servira kaj drugega, ker živil nam še ne primanjkuje in kot je izjavil Mr. Nelson, načelnik urada za vojno produkcijo, nam živil ne bo primanjkovalo, čeprav se bomo morali odreči kaki drugi udobnosti. Torej dokler imamo denar in dokler je trg poln živil, ne godrnja jmo. Župan Lausche je modro odredil Zadnji teden je bila v Clevelandu konvencija organizacije, ki se nazivlje "Priče Jehova." Glavni namen te organizacije je, da je proti vsaki vojni, pa naj bo že potrebna ali ne. Po njenih principih bi morale Zed. države položiti orožje in ponižno čakati, da planejo po nas Japonci in naciji. Njih "vera" jim prepoveduje nositi orožje in odtegujejo se obvezni vojaški službi. Stric Sam jih pa pridno lovi in zapira, ker kršijo postave obvezne vojaške službe. Tudi prebivalci na St. Clair Ave. so imeli par dni priliko videti te "Jehovce," kako so paradirali gor in dol z mirovni napisi na prsih in po hrbtu. Ljudje so šli mimo njih in jih pustili pri miru. V nekaterih ameriških mestih pa ni bilo meščanstvo tako potrpežljivo ž njimi. Napadli so jih s kamenjem in smrdljivimi bombami. Vse drugače smo pa postopali ž njimi v Clevelandu. Župan Lausche je naročil meščanstvu, naj enostavno prezro seje in zborovanje te organizacije, drugače jih pa pusti pri miru. Župan Lausche je pravilno postopal, ker ustava garantira vsakemu svobodo izražanja, čeprav je ta točka v us'avi v takih časih zelo nevarna demokraciji. 'UHHIIHHI BESEDA IZ NARODA Društvo "Collinwoodske Slovenke" Kakor je naš običaj vsako leto, tako so članice našega društva tudi za letos sklenile, da priredijo svojo veselico v soboto, 10. oktobra, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Pričetek ob osmih zvečer. Vstopnina je malenkostna — samo 35 centov in 4 cente za davek. Torej sestre, udeležite se prav gotovo te letne veselice, da se bomo res kot sestre društva skupno zabavale, da s tem pokažemo, da smo vedno pripravljene delovati kot je treba, za korist društva in organizacije. Vljudno vabimo vse občinstvo od blizu in daleč. Glede postrežbe vam zagotavljam, da naše kuharice bodo skrbele, da ne boste žejni in ne lačni in za ples bodo tudi poskrbeli za dobro mu-siko. Torej na svidenje v soboto 10. oktobra, Članice društva Collinwoodske Slovenke št. 22. SDZ. Slovenska pesem na ameriškem radiu "New York Times" piše dne 13. septembra: Pred kratkim je prispela v Ameriko nova jugoslovanska (slovenska) četniška pesem z besedilom, ki se tiče deloma sedanjih bojev, deloma pa časa po imagi. To pesem bomo v kratkem slišali na tukajšnjem radiu. Naslov in začetne besede so: "Zdrami se rod!" Pesem sta napravila dva slovenska dijaka. Oddaja na radiu Zedinjenih držav bo pripomogla tudi k širjenju te pesmi v Jugoslaviji, kjer narod zvešttf ptfŠlttša vse svobo-Ine radio-oddaje. Pesem je prinesel sem ameriški državljan, ki je pred kratkim pobegnil iz Jugoslavije in jo v New Yorku oddal g. ministru F. Snoju. Koračnico bo igrala godba pod vodstvom Jase Hercoga. Izdana bo na plošči od "Keynote Recordings" v skupnem albumu s sedmorico drugih četniških pesmi. Melodija se začne z motivom "V" z Beethovne pete simfonije. Besedilo te pesmi je sledeče: Zdrami se, rod! Bliža se dan, da se ti nova svoboda zasmeje! Kvišku povsod, stopi na plan! Tujca sovražnega vrzi čez meje! Svoboda vstaja za gorami, njen sij nas žar no že obseva in misel ena vsem med nami v edinosti srca ogreva. Kvišku ves rod, v vrste povsod: strni se v čete mogočne, hrumeče. Dvigni preplah! £vab, Madžar, Lah v smrtni naj grozi pred tabo trepeče. Izplahne tuja naj povoden j, zgradimo dom si nov, svoboden! Od Rabe v Jadran, v vire Drave, meje gredo sinovom Slave! pa se Italija ni hotela zadovoljiti s krono, temveč je želela uresničiti svoje stare politične načrte, ter je zasedla večji del Dalmacije in Slovenije z Ljubljano. Odcep Dalmacije smatra Hrvaška krivičnim, ter bi jo hotela dobiti nazaj. Od tod je treba izvajati velik del Paveličevih tež-koč v notranji politiki. Italijanske čete so zasedle dve tretjini Hrvaške s četami, ki štejejo približno četrt milijona vojakov. Vzdrževanje tako številnih zasedbenih čet pa je v sedanjem težkim gospodarskem položaju zelo mučno breme za ljudstvo, ki se mu stalno upira. Hrvaški partizani niso komunisti, temveč revni kmetje demokratske tradicije. Na Hrvaškem komunizem ni imel nikdar ugodnega terena. Ti kmetje se niso hoteli pridružiti ustaški strahovladi in so se protivili nasilni priključitvi v Paveličevo vojsko, ter so se zato odločili za nevarno, toda svobodno življenje partizanov v planinah. življenje dr. Mačeka je v nevarnosti. Konfiniran je bil v Kupincu, kjer je živel popolnoma osamljen. Tudi zdaj je še ped nadzorstvom. švicarski list pripoveduje potem o številnih Hrvatih, ki žive v Zedinjenih Državah Severne Amerike, kjer so dobro organizirani, imoviti in najzvestejši pristaši predsednika Roosevelta. Ti Hrvati bodo mogli na,mirovni konferenci uspešno govoriti v korist Hrvaške, katere usoda je nerazvoljivo zvezana z usodo Dalmacije. To je ono, za kar se bore hrvaški partizani, zaključuje "Weltwoche." Švicarski list o položaju na Hrvaškem Znani tednik "Weltwoche" prinaša članek boju partizanov na Hrvaškem. V članku najprej pove, da so Italijani imenovali ubežnika Paveliča za poglavarja Hrvaške. Spominja na to, da je bil Pa-velič udeležen v zaroti proti kralju Aleksandru in Barthou-u. Iz gole hvaležnosti je Pavelič potem ponudil hrvaško krono italijanski vladajoči rodbini. Na žalost, piše "Weltwoche", Uradna poročila o ubojih v Jugoslaviji Jugoslovanski bojevniki za svobodo napadajo sovražnike po vsej Jugoslaviji , Moskva. — Radio postaja "Svobodna Jugoslavija" je oddala sledeče uradno poročilo vrhovnega poveljstva gerilske in prostovoljske vojske z dne 22. avgusta: V teku zadnjih 14 dni so li-ški gerilci po hudih spopadih z zasedbenimi četami in ustaši osvobodili večje število obljudenih krajev in prizadeli sovražniku občutne izgube. Peta črnogorska napadalna brigada se je po izredno hudih bojih prebila skozi sovražnikov obroč .in se združila z drugimi gerilskimi edinicami. Moštvo te brigade je bilo v boju pod najtežjimi okoliščinami proti sovražniku, ki je bil številčno močnejši in brezprimerno bolje opremljen. A vendar jim je uspelo, da rešijo na bojnem polju in odevdejo s seboj več kot sto težko ranjenih gerilcev in celo, da evakuirajo več sto beguncev, po večini žen in otrok, ki so se bili rešili pred laškim terorjem iz črne gore. Na tisoče črnogorskih rodbin je bilo odvedenih v koncentracijska taborišča. Blizu Kupresa in Imotskega se nadaljujejo srditi boji. Tudi gerilske brigade in bataljoni, operirajo v Bosanski Kraji-nadaljujejo svojo ofenzivo in so izvojevali celo vrsto značilnih uspehov. --o-- Naša domača fronta ki ni Ko se oziramo na ta ali oni del te vojne, je treba vedno jemati-v poštev njegov odnošaj k vsakemu drugemu delu in k vsej celoti. Naši kitajski zavezniki podijo nazaj Japonce v sredini linije, tisoče milj dolge, dočim naši bo-rilci udarjajo ob obeh koncih te linije. Junaški sovjetski odpor j je prepračil, da niso nacijska le-j tala priletela na napad proti britanskim in ameriškim letalom v afriški puščavi. Nase ladije so prevozile ameriške tope, tanke in bombe v Afriko in onih 200 ladij, spuščenih na morje ali katerih gradnja je bila započeta na Labor Day, je predstavljalo znak, da prihodnje leto dosežemo naš cilj desetkrat tolikega števila. Da se te ladije zgradijo obenem s tisočinami topov, tankov in letal za nas in Združene narode, bo treba mnogo več izurjenih delavcev kot jih sedaj imamo. Kakor telesno sposobni mladeniči zapuščajo naše vojne tovarne za vojaško službo, tako bodo starejši ^možje in ženske prevzemali njihovo mesto. Proti koncu tega leta bo ena izmed vsakih štirih žensk — morda po ena izmed vsakih treh — v starosti med 18. in 44. letom zaposlena in vsaj tretjina njih v vojnih industrijah. Milijone delavcev treba pravočasno izuriti za nove vrste dela, tako da moremo dajati borilcem orožje, ki ga potrebujejo, kajti nasa zguba časa je dobiček za sovražnika. Prištednja časa in dela na drugi strani povečava našo delavsko moč in borilno silo. Zato, dočim so vojni junaki deležni vojaških odlikovanj, naši "vojaki produkcije" so deležni javne pohvale, šestnajstorica moških in ena ženska so dobili prvo odlikovanje v obliki "certifikata individualne produkcije" za ideje — najboljše izmed 12,-000 sugestij —, ki prispevajo k večji kvantiteti in boljši kvaliteti vojnih izdelkov. ZRAČNI KOR POTREBUJE MEHANIKE Vojni zračni kor potrebuje može v starosti med 18. in 44. letom, ki so kvalificirani mehaniki. Zaprositi treba pri najbližjem vojrjem rekrutnem uradu. Ni treba, da so prosilci ero-planski mehaniki, kajti mehaniki za avtomobile, Diesel, truke, traktorje in poljedelske stroje se prav zlahka prilagodijo za delo vzdržavanja in popravljanja letal; puškarji, urarji, poprav-1 jači vodnih metrov so izmed onih, ki se lahko rabijo kot mehaniki za eroplanska orožja; delavci pri radiu in drugih komunikacijah lahko postanejo radio operatorji in mehaniki; in vel-derji in kovinski delavci vseh '/rst najdejo primerno mesto mecl moštvom na tleh. VOJNI PRIROčNIK ZA DRŽAVLJANE Da pove vsakemu Amerkian-cu, kaj more storiti za zmago, je Office of Civilian Defense ildal knjižico pod naslovom "What Can I Do?" Kakor je razvidno iz naslova, knjižica natančno odgovarja na vprašanje ,ki ga je vsakdo izmed nas imel v mislih od dne 7. decembra naprej. To je prva uradna zbirka raznovrstnih priložnosti za prostovoljno vojno delo. Knjižica je bila pripravljena v odgovor na tisočine vprašanj za navodilo s strani ljudi, ki imajo nekaj prostega časa na razpolago, kakor tudi onih, ki ga nimajo. "Vsak moški, ženska in otrok v Ameriki ima kako orožje za poraz sovražnika," rekel je Jas. M. Land i s, ravnatelj OCD ob iz-danju te knjižice. Ni treba imeti prostega časa na razpolago, da vstopite v to vojno. Naša orožja so vsa okoli nas, v našem domu in pisarni, šolah in klubih. Mi jih začenjamo rabiti — ali še le začenjamo. Nedavno je -Elmer Davis, ravnatelj vojnega obveščevalnega urada, izdal izjavo, v kateri je bilo rečeno, da 'kot narod nismo še v tej vojni več kot do gležnjev. Ta mala priročna knjiga naj nam pomaga iti noter do pasu, ako jo pre-čitamo in se njej ravnamo." Primerki knjižice "What Can I Do?" se morejo dobiti od državnih in lokalnih defense councils ali od Office of Civilian Defense, Washington, D. C. PISALNI STROJI SE POTREBUJEJO ZA VOJNO SLUŽBO Marsikateri Amerikanec more direktno prispevati k vojnemu naporu ako pomaga vladi rešiti neko nujno potrebo. Vojska in mornarica potrebujeta pisalnih strojev. Vse ameriške tovarne pisalnih strojev sedaj izdelujejo topove in vojne instrumente in morejo dajati vojnim oblastim le tretjino potrebnega števila pisalnih strojev. Ostalo treba dobiti od ameriških poslovnih pisarn ,državnih in mestnih oblasti,in od zasebnikov. Te pisalne stroje bo vlada Združenih držav kupila ob najvišji ceni, ki je veljal za stare pisalne stroje ob nakupu novih dne 1. februarja 1941 brez ozira na rabo po onem dnevu. Vlada bo nakupovala stare pisalne stroje potom zanesljivih trgovcev pisalnih strojev, ki bodo pri tem nastopali kot agentje federalne zakladnice. Ker je za 7-bilijonski vladni program vojnih konstrukcij treba več tesarjev, kot jih je na razpolago, sta narodno udruže-nje stavbenih kontraktorjev in mednarodna unija tesarjev uve-ila program za izvežbanje vajencev. Moški do starosti 50 let smejo prostovoljno vstopiti v vojsko — poprej pa morejo dobiti dovoljenje od lokalnega draft board-a. Vojska ne mara odjemati starejše izurjene ljudi od vojnega dela. Govor g. Ilije Jukiča, pomočnika ministra zunanjih zadev London. (Radio prejemna služba) — G. Ilija Jukič, pomočnik ministra zunanjih zadev, je govoril na londonski radio-oddaji v srbohrvaščini naslednje: "Na zahtevo svojih nemških gospodarjev, morajo Paveli^evi ustaši tudi potom radia pošiljati hrvaškim izseljencem v Ameriki govore v smislu predpisane pro-lagande, akoravno sami vedo, da bo ostala brezuspešna. Nacifašistične laži se razbijajo na demokratskem prepričanju hrvaškega izseljeništva. Ko je bil nj. vel. kralj v Ameriki, sem se sam prepričal o razpoloženju hrvaških izseljenikov. Skladno je s prepričanjem njihovih bratov v zasužnjeni domovini. Tudi oni dobro vedo, da je takozva-na "nezavisna" hrvaška država le pritikljaj nemških in italijanskih oblasti. Celo zločini, katere zagreši Paveličeva vlada, se vrše po nemško-i t a 1 i j a n skem načrtu. Ameriški Hrvati dobro vedo, da so Pavelič in njegovi pomagači le pokorno orodje v rokah nacistov in fašistov. To seveda ne zmanjša niti za las osebne odgovornosti ustaških hudodelcev, ki so zakrivili toliko zločinov napram bratom Srbom, napram hrvaškim domoljubom in Židom. Izseljeniki v Ameriki dobro vedo, da hrvaški narod s to zločinsko skupino ni zvezan. Z giiusom obsojajo zločine, pa naj jih je zakrivil kdorkoli in v imenu kakršnegakoli gesla. Oni vedo, da bi hrvaški narod obračunal v nekoliko urah s tem izrod-kom, ako bi ne bilo nemških in laških bajonetov. Zato tudi preklinjajo one, ki bi hoteli izkopati nepremostljiv jarek med brati Srbi in Hrvati, katerih usoda je tako ozko povezana. Prekomor-ski Hrvati blagoslavljajo roko, ki pomaga bratu v sili. Kakor hitro se bo pokazal nastop svobode, bodo Hrvati iztrgali to podlo skupino iz svoje sredine in bodo potem, skupaj s srbskim in slovenskim narodom, zgradili novo skupnost v novi Jugoslaviji, ki bo skupna zaščita svobode Srbov, Hrvatov in Slovencev. Hrvaški izseljeniki v Severni in Južni Ameriki s spoštovanjem 1 in navdušenjem P® hrabre srbske, hrV^.j venske bojevnike v vini. Poznajo njih0^,; trpljenje, vedo kako» ognjem in mečem Pre^ rod v Dalmaciji, ^ h, Istri medtem ko ^ *ts lic pohlevno pozdravih' nija- J) i Tako velika je g narodnega izdajalca, j j, Italijani sami nazivi0 , ^ cio." Vse to še bolj ^ h vaške izseljenike, da ^ svoji veliki, novi dom0^ ^ nem vojnem naporu, ^ j p. mokratsko zmago ,(| | tudi osvobodili svoje ^ ri domovini. Vstopaj ^ ško vojsko, da bi se j ^ je, da bi bili hrvaški^ v Ameriki preganjaj , da so zvesti državlj®*" if j nih držav. V sV°J'eLf ra predsedniku Roosevel rešitev človeštva in s roda. Vedno gledaJ0 j w svojega velikega- ;») vodje, dr. Vladimir® «• - Kmetje se ne«1 prevari H London, 13. jčs Kmetje na Balkanu" ^ ^ niti žita doma, term ^ jo oddati državni^ ^ kjer ga meljejo v P p j cističnih nadzornik0^ $ ne j o čim več j o kol^1 v Nemčijo. 0v=(,("ls<< Kmetje seveda P0^ i^; šajo obiti te določbe, i) delih Jugoslavije, j ^ Hrvaškem, so ob» , ^ da bo celokupna ^ domačem ozemlju- j0 > L tudi tej vabi Skrivajo in spra™ loge, ter se, kjerP0 J L ž jem v roki up^J^ osišča, ki izvršuje.!0 ; jj, ze o aplembi žetve- SHOOT STB*! With our buy WAR .....11 /f / L Akrabolt, če hvali na vse mlle te, kaj piše nie Novak iz A "Saj pravim. obneslo in zapi^^i liš vse pri p dobiš. Živa * , 'p*1, koso sem ogla8®.-^ la kar tri in * , Kose pa take, J* 0 ■ imeli na celi ^ P MS\ na Rožniku P prav pred tv da boš vedel. . Kosca sem tu* V ž njim bolj bi ^ klepal bi ves " ^ Kaj boš, PošfJa K° mu rekla, ki h t V' •■H brivna britev. Ampak ved^^i manjka in m1; ^ P klepanje tud1-. ^ kosca, zdaj ^' v&j. osovnik. KaJ dobila. PamoJ j^, spodaj dva ^ \ K f V 1 dne, ko sedem0 pry V ----- vreV^V'fl je nimamo P1 ogWj, UllC, KU _ V MV > zasadi v zemU°. lije voda in te Veš, ko sem mi je nekdo kakršnega posl a obrvi prm^M čni prišel bi, bi mu bila „e ;> merice se na Pozdrav vsem # £ \S\ K 'h iS* $ v čem od .Jen: po« irv V 9U jihoV1 iko f tPXtXXXXIXXIIIIIIXXIIIXXXXXXXXXXXXXIXXTZT3 ttKLAD V SREBRNEM JEZERU mTTIIIIt»I»IT»»»miHIITTTTIYTtItin prii zdaj^, avlja ca, ivaj° [j m' počasi i V Je zdrknil vlak črez lor zavozil tako daleč v Kj'j a sta sedamo dva vo-^ali z 2Unaj- Delavci so po-v0Z0v in izsuli kur jato, V| adnjega voza pri .ji j, alj je prevozil pre-|a Ustavii na drugi stra-' "Praznili so še zad- om° ru, ^ bod"*' je bra' ii#W° Pred Predorom Pa ob Obeh vhodih v ^ io je bilo treba le ^ ,2gati, ter odšli k raf-j ^80 taborili na zapad Predor, se K iški i: oje«1 • sv# ™ n sv ajo ra, ra ne riti niiu jti#i, W1U Pirehandovimi Wč«m J ga ni bil° vlde" % e' ki J'e po njej te-!ot'Je g°rel ogenj. Ob '• 0orjH rafter j i in dru- aflf kov lici"0"; pO e» Stfoir.cuora' trdo ob hri" 'k je zapeljal .vlak J^0 metrov dalje, ga Se tudi sam podal v je seveda h!tam videl oprsij« »uo vse njegovo ne- 111 2a poučilo, da je Old Jih Je Poslal Old Fire-Tail. Rogovile lpsloa,'eile °&nju in na ojj lela veja z mogočni-Sa- "Vri s° bili pri rafterjih na Ctu prostora P1^ i st^h so sedeli in raf-: Razen goveda, ^rprlgnali s podaje, k bil aZpola£° še divjad, tuj s. 0 dovolj za vse. rezal velik kos , . zu ognja si re-Je jih Vi* C« pos1 (fC 3e Odr i 11 JA zamišljen in Vnemo nosil k ustom. U Približal Wat- PUsesti, 2 žvečil master?" je Prostora je ,11** ■ Je nekaj čas tiho gle- V^jal; M^ Firehand je re-j/Nii pri vas zvem> ka-> "n^„° 2 vašim rojakom '^u&iorno žvečil. • Katerega misli- Ne, 3er j a, ki je bil / LffK'% ,m jezeru." / h obviSel0 stegno v "js - C W i. k K, • Ga Poznate?" * kitdobro!" (>Vp7 ga spoznali?" \ t' Srebrnem jezeru. A iso"* < v hud » v sa- em snegu in Jl(ožiSVa Preživela jsfyg* i 0m > !> ■s a- m d"1 oj ibi m * d 6 V1 "L "A fift v ? v, <4 i{Sf /J ri ^ t1 J ! Ji in z sta ni a r vi tisti «0t) Tako mi je ime." Watson —! 'v Raster, poznam ,, e ~; Ni mogoče! V% *dar nisva videla, XSav- 1 sem 0 vas—" V V ;Sfi,U^gega ko od va- Poznal! Pokazal na dc tal, 'lejf. 3e sedel blizu nje-ale fant je Fred ■,XneJe vašega tovari-z m8a jezera- Odpra-t'oisr-eiloJ na divji za- čudil. 1 V Svoj J «a uivji ® morilca svojega H k uega očeta —? 'J^t^ata Umorili /t h s m°J'ega tovariša. V'Hr° umorili?" "»AV-^du roko. sožalje! Vaš ^ i risbe, ki-Sta risba ■ !" je prekinil Watson. "Risba —. Engelov brat jo je imel—? Oče tegale dečka —?" "Da." "Poznate morilca?" "Tisti je, ki ga tukaj iščemo, rdeči cornel Brinkley." "Tako —? Še en umor!" "Umoril je tudi vas, so pravili — "Mislil me je umoriti, pa me je le ranil, sir, samo ranil. Nož k sreči ni zadel srca. In vi, master Droll, bi mi znali povedati, kaj se je zgodilo mojemu prijatelju Engelu —?" "Tisto !vam lahko povem!" je dejal Droll resno. "In čisto na kratko je povedano. Zgodilo se mu je, da je umrl.". "Umrl —? Cornel ga je umoril —V' "Ne. Samo ranil ga je, prav kakor vas. In Engel je umrl na posledicah rane." "Ampak čujte, — odkod pa veste vse to?" "Od tegale fanta Freda seveda." "Pripovedujte, sir, pripovedujte!" "Moja povest ne bo dolga. Rafterji in delavci so pristopili in Droll je pripovedoval: "Tisto, kako ste prišli h koči ob Srebrnem jezeru in našli tam Engela, strica tegale Freda, in kako sta v koči prezimi-la z Velikim očetom ter ga na pomlad pokopala, tisto, pravim, že sami veste. In tudi tisto, kako so vaju napadli Uta-hi in vaju spet izpustili in kako sta srečala samotnega lovca. Ne bom ponavljal. Ko vas je tisti dan zvabil cornel iz tabora, se je Engelu le vzbudil sum. Zakaj vas je vzel s seboj na lov, vas, ki niste imeli nobenega orožja —? Tako se popraševal. Gotovo s posebnim namenom, ki pa z lovom ni imel nobenega opravka. Nista zaupala cornelu in Engel se je zbal za vas. In v svojem strahu se je napotil za vajino sledjo. Pohitel je in vaju črez uro tudi dohitel, od daleč vaju je zagledal na preriji. In kar je videl, ga je tako prestrašilo, da se je nemudoma skril za grm. Previdno vaju je opazoval. Rdeči cornel je zgrabil za nož, planil nad vas in vas zabodel, pokleknil k vam, najbrž, da bi preiskal rano, ali je smrtna, spet vstal in se zamislil. Kaj bi naj bil storil Engel? Da bi napadel dobro oboroženega morilca in maščeval vašo smrt —? On, ki je bil brez orožja — ? Blaznost bi bila! Zbežal je po sledi nazaj in na vzhod. Pa kmalu je opazil, da ga morilec zasleduje. Slučajno se je ozrl — in zagledal rdeče-lasega komaj deset minut za seboj v dolinici. Seveda je po hitel, kar je mogel. Onstran višine je bila spet ravna prerija, po njej je bežal celo uro daleč. Zagledal je grmovje pred seboj in mislil, da je rešen. Pa grmovje je stalo naredko, trava je bila sočna in obilna in sled, ki jo je puščal za seboj, je bila dobro vidna. Povrh ga je trda zima in lenarenje v koči ob Srebrnem jezeru oslabilo, — skratka, cornel mu je prihajal vse bliže, še samo sto korakov je bil za njim Napel je poslednje moči in pribežal do reke. Bil je orfork Grand Riverja. Voda ne pušča sledov, — upal je, da se bo re šil. Pa ni še dospel do reke, ko že počil strel. Bilo mu je, kot da ga je nekdo sunil v hrbet. Ni se zmenil, skočil je v vodo in splaval na drugi breg. Pa je opazil pritok, potok, ki je pri hajal od leve. Druga misel mu je šinila v glavo, obrnil se je, zaplaval v potok in plaval po Slavnost naše vojske v Kairu Kralj je podaril polkovno zastavo pehoti garde Polkovno zastavo so splele jugoslovanske žene v Ameriki Pehotne edinice kr. garde so I. avgusta 1942 proslavile spomin ustanovitve kr. garde. Letošnja slava pa je dobila še prav posebno svečan in pomemben značaj. Kralj Peter II. je ob tej priliki svoji gardni pehoti daroval polkovno zastavo, ki so jo z dovršeno umetnostjo splele jugoslovanske žene v Ameriki. Na ta način je jugoslovanska vojska izven svoje domovine prejela iz kraljevih rok vojaški sim bol, ki naj poveže vse Jugoslovane v borbah za osvobojenje in zedinjenje zasužnjene domovine. že v zgodnjih jutranjih urah, v sinjini svežega in vedno vedrega neba, je bil ves ogromni prostor taborišča jugoslovanskih oboroženih sil nabit ljudstva prazničnega razpoloženja. Potek svečanosti stave je pričela točno ob 9:30. V stavo je pričela točno ob 9:30. V tem trenotku je prispel poslanec nj. vel. kralja, polkovnik g. Ra-kič in pooblaščeni minister naše države v Kairu, g. Miloje Smi-ijanič. Medtem so se zbrali na slavnostnem prostoru visoki gostje in med njimi: gen. konzul kraljevine Jugoslavije v Jeruzalemu, g. Dragutinovič; šef Jugoslovanske vojne misije v Palestini, polkov, g. Stropnik; zastopnik britanskega ministra v Kairu, Mr. A. N. Law; zastopnik britanske vojske, general R. M. Rodwell; komandant grške brigade, brigadir Alkiviadis Burdaras, zastopnik poljske vojske, podpolkovnik g. Cerveka, zastopnik češkoslovaške vojske, polkovnik g. Klapalek Karel, jugoslovanski častni konzul inž. Viktor Štark kot zastopnik židovskih izseljencev iz Jugoslavije. Poslanec nj. veh kralja Petra II., polkovnik g. Rakič je pozdravil edinice kr. garde: "Ko vam predajem to posvečeno zastavo, katero vam je izvolil podariti nj. vel. kralj v simbol zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev, sem globoko uverjen, da jo boste čuvali in okrasili z lavorikami, kadar jo ponesete kakor vihar skozi doline Varda-rja, Morave in Save gori na vrh Triglava, kjer se bo razpela in javila vsemu svetu, da je Jugoslavija osvobojena in zedinjena. živel kralj in ves kraljevski dom!" Govor je izzval solze v očeh naših slovenskih vojakov, ki so iz ust kraljevega poslanca doumeli vizijo svobode Trsta, Gorice in Istre. Trenotek je bil v resnici dirljiv in veličanstiven Vse naše misli so bile zbrane okrog našega mladega vladarja kralja Petra II., plule po so tudi tja v balkanske gore in slovenske gozdove, kjer kraljuje junak vseh junakov, general Draža Mihajlovič kot pooseblje na sila evropske odpornosti. Naše misli so plule tja v naše domove, na naša pogorišča, na na še grobove, tja kjer je toliko solza, toliko krvi in toliko trpljenja. Govor poveljnika gardne pehote Ko je poveljnik gardne pehote, gneralštabni podpolkovnik g. Milan Prosen, prejel zastavo iz rok kraljevega poslanca, je v krepkih in jedrnatih vojaških besedah' govoril naprej v srbohrvaščini, med drugim: "Prejemam zastavo, največjo vojaško svetinjo, in vas prosim,' da izrazite našemu vrhovnemu poveljniku globoko hvaležnost častnikov, podčastnikov in vojakov. Junaki! Jugoslovanska trobojnica je slika sloge vseh bratov Srbov, Hrvatov in Slo-) vencev. Za to trobojnico je padlo na tisoče onih, ki so gradili temelje Jugoslaviji, pod to trobojnico so se borili in žrtvovali svoje življenje junaki v neenaki borbi meseca aprila 1942. Za isto zastavo Jugoslavije, se borijo tudi zdaj, po ponosnih gorah in gozdovih v Jugoslaviji, Srbi, Hrvati in Slovenci, pod junaškim vojvodo Dražo Mihajlovi-čem, našim ministrom, vojske, mornarice in zrakoplovstva." V slovenščini je potem izjavil: "Domovina vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev je danes pokrita z grobovi, napojenimi s solzami jugoslovanskih mater in j krvjo jugoslovanskih sinov. Na razoranih obrazih teh naših maimer danes polzijo debele solze; izžuljene dlani stiskajo drobne rlavice jugoslovanskih otrok — ;irot. Stari možje stoje ob sve-čih grobovih ustreljenih sinov-unakov. Tem našim materam n očetom se bodo utrnile solze /eselja, ko bodo zvedeli, da se )od to zastavo pripravlja osvobojenje in da je pod njo tudi ljihov sin. Vsi Jugoslovani po vsem sve-u vedo za vas in upajo v vas. ■Jpajo mučeniki na pogoriščih Icma, upajo stare matere in oče-je, upajo mali, lačni in slabi ot-oci, upajo kamni na grobovih :unakov. Vsi upajo v našo voj-iko, da jih pride odrešit. (Dalje prihodnjič.) -o--— Telesne ostanke grškega generala in ministerskega predsednika Metaxasa so pokopali na Akropoli. MALI OGLASI Grozdje naprodaj Proda se 5 akrov grozdja v Harpers Field, O. Pokličite Michigan 0162. (227) Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4. Pokličite LI 2067. (226) RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55TH ST. HE 0992 Dnevni in večerni tečaji ŠIVANJE CBLEK, ROČNA DELA, KUHANJE. Vpišite se sedaj! Deset poukov za $2.00 Zmožne in izkušene u6iteljice vam bodo pokazale, kako si napravite svoje lastne OBLEKE in SUKNJE njem navzgor pa našel grmovje ob bregu, ovijalke so visele z grmovja v vodo in nudile dobro skrivališče. Zlezel je med vejevje,- noge so našle dno, do vratu je stal v vodi, tesno se je stisnil k bregu, ves je trepetal od razburjenosti, od napora in strahu. (Dalje prihodnjič / V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Antona Planinšek ki je za vcdnD zatisnil svoje blage oči dne 23. septembra, 1937 Sonce naj na trato sije, kjer počivaš, dragi ti; duša naj pa srečo vživa tam v srečni večnosti. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI Cleveland, O., 23. septembra, 1942. j « 1891 1942 NAZNANILO IN ZAHVALA žalostnim in globoko potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalostno vest, da je Bog poklical k sebi in izgubili smo za vedno ljubljeno in nikdar pozabljeno mater Agnes Baraga ROJENA HACE ki so sprevidenj s svetimi zakramenti in v božjo voljo vdani zatisnili svoje mile oči in za vedno zaspali v St. Luke's bolnišnici dne 21. avgusta 1942 v starosti 51 let. Doma so bili iz vasi Podcerkev, fara Stari trg pri Ložu. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi sv. Vida smo jih položili k večnemu počitku dne 25. avgusta 1942 na Calvary pokopališče. Tem potom se želimo prisrčno zahvaliti Rev. Max Sodji za podeljene svete zakramente v bolnišnici in za opravljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede. Našo prisrčno zahvalo žlimo izreči vsem, ki so nam bili v prvo pomoč in tolažbo in nam na en način ali drugi kaj dobrega storili v teh najbolj žalostnih in težkih dnevih, kakor tudi naša iskrena zahvala vsem, ki so prišli pokojno pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Posebna prisrčna zahvala pa tistim, ki so prišli izven mesta, da so se poslovili od pokojne ob krsti ter se udeležili pogreba. V globoki hvaležnosti se želimo prisrčno zahvalili vsem oitim, ki so v zadnji pozdrav pokojni okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Jonn Hace in družina, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Frank in Johanna Petkovšek, E. 60 St., Pfc. Frank Petkovsek, U. S. Army, Mr. in Mrs. Adolph Kotnik in sin, Pečnik družina, Wadsworth, Ohio, Mr. in Mrs. John Drobnich in hči iz Mountain Iron, Minn., Mr. in Mrs. Anton Drobnich, Mr. in Mrs. John Sterle družina, Edna Ave., Mr. in Mrs. John Lach in družina, E. 61 St., Mrs. Anna Opeka in hčere, Mrs. Keržič in Julia, Mr. in Mrs. Anton Mar-linčič in Stanley, Mr. in Mrs. John Rigler, Mrs. Mary Palcic in Jennie Hribar, Mr. in Mrs. Frank Kotnik, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, podružnica št. 25 SŽZ, The Gabriel Co. Enako se želimo prisrčno zahvaliti prijateljem in sosedom iz Bonna Ave. Za krasen skupni venec in za darove za svete maše. Ravno tako tudi prisrčna hvala nabiralkam Mrs. Skodlar in Mrs. A. Zupančič za njih trud. Prisrčno zahvalo želimo izreči vsem, ki so v blag spomin pokojni v tako obilnem številu darovale za svete maše, ki se bodo brale za mirni pokoj blage duše, namreč: Mr. in Mrs. John Hace, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Frank Petkovšek, E. 60 St., Mr. in Mrs. Anthony J. Drobnich, Clifton Blvd., Miss Mary Drobnich, Mountain Iron, Minn., Mr. in Mrs. Anthony Sega, Wadsworth, Ohio, Mr. in Mrs. John Lach družina E. 61 St., Mr. in Mrs. Louis Arko, Barberton, Ohio, Mr. in Mrs. John Alich, Mr. Andrew Baitt, Addison Rd., Mr. in Mrs. Frank Baraga, Mr. in Mrs. L. Bandi, družina Bavec, E. 66 St., Mrs. Mary Bradač," Mr. in Mrs. Edward Bradach, Prosser Ave., Mr. in Mrs. Brinovec, E. 60 St., družina Cebulj, Bonna Ave., Mr. Frank Centa, Mr. in Mrs. Louis Cimperman, Norwood Rd., Mrs. Frances Drobnich, Collinwood, družina Mr. in Mrs. Frank Drobnich, Hecker Ave., Mrs. Mary Elesh, Mrs. Mary Erzen, Mr. in Mrs. Stanley Frank, Mr. in Mrs. Anthony Gerbec, Sr., Barberton, Ohio, Mr. in Mrs. Fred Gerbec, Barberton, Ohio, Mr. in Mrs. John T. Gerbeck, Mrs. Mary Germ in družina, Bayliss Ave., Mr. in Mrs. Glavic, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Ivan Godinich, Mr. in Mrs. Frank Grajzar, Mrs. Mary Hace, Mr. John Hrovat, Edna Ave., Mr. in Mrs. Steve Jaksa, Mrs. Tončka Jevnik, Kastelic družina, Mr. in Mrs. Martin Klopčič, Mr. in Mrs. KodramaZjJWs. Jacob Konjar, Mr. John Kordis in družina, Mr. in Mrs. Frank Koren, Mr. in Mrs. Andrew Kotnik, Bliss Ave., Mr. in Mrs. L. Kozel, E. 61 St., Mr. in Mrs. Jerney Kramer, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Jos. Kremzar, Mr. Frank Kmc, Mrs. Jennie Kerzic, Mr. in Mrs. Lagina, Mrs. Henry Laurijh, Mr. in Mrs. Leslie, Mr. in Mrs. John Lokar, Mr. in Mrs. Frank Longar, Mr. Andrew Luzar, Mr. in Mrs. Maizel, Mr. in Mrs. John Maizel, Mr. Tony Mai-zel, Miss Julia Zalar in Mr. Stanley Maizel, Mr. in Mrs. J. Manno, Mrs. Marolt in sin, Mr. in Mrs. Tony Martincic Jr., Mr. in Mrs. Math Mavko, Dock Rd., Madison, Ohio, Mrs. Menart, Norwood Rd., Mrs. Frances Mihelcic, Mr. in Mrs. John Mlakar, Mrs. Mary Modic, Norwood Rd., Mr. in Mrs. Anton Mulec, Bonna Ave., družina Mulec, Dibble Ave., Mr. in Mrs. John Novak, E. 60 St., Mr. in Mrs. Paul Palcic, Barberton, Ohio, Mrs. Mary Palcic, Mr. in Mrs. S. Papuga, Mr. in Mrs. Perko, Mr. in Mrs. Victor Petrich, Barberton, Ohio, Mr. in Mrs. Jos. Pike, Sr., Bonna Ave., Frances Pirs, družina Frank Praznik, E. 61 St., Mrs. Mary Prijatle}, E. 66 St., Frances Pirc, Mr. in Mrs. John Rigler, Bonna Ave., Mr. in Mrs. J. Roitz, Mrs. Mary Rozanc, E. 74 St., Mr. in Mrs. John Sega, Sr., Wadsworth, Ohio, Mr. in Mrs. Joe Sega, Barberton, Ohio, Mr. in Mrs. Frank Shega, Barberton, Ohio, Mr. in Mrs. Skodlar, Mrs. Margaret Skufca in sin, Mr. John Slapar, Mrs. Anna Smole, Dibble Ave., Mr. in Mrs. Joe Somrack, Mr. in Mrs. John Speh, E. 61 St., Miss Jennie Speh, E. 61 St., Mr. in Mrs. Frank Spe-tich, Barberton, Ohio, Mr. in Mrs. Tony Stanich, Mr. in Mrs. Jos. Strnad, Mr. in Mrs. Jos. Strumbel, Mrs. Sophie Stucki, Mr. in Mrs. Henry Szymanski, družina Tonic, Bonna Ave., Mrs. Toner, Mr. in Mrs. Verbič, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Mike Vidmar, Edna Ave., Mrs. Zadnik, Schade Ave., Mr. in Mrs. Zaje, E. 61 St., Mr. in Mrs. Tony Zakrajšek, Addison Rd., Mr. in Mrs. Zakrajšek, Bonna Ave., Mrs. Znidaršič in hčere, Myron Ave., Mr. in Mrs. Anton Znidaršič, E. 60 St., Mr. in Mrs. Anton Zupančič, Bonna Ave., Mr. in Mrs. Stanley Zust. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago pri pogrebu, in sicer: Mr. Adolph Kotnik, E. 60 St., Mr. Anton Pečnik, Wadsworth, Ohio, Mr. Anton Martinčič, E. 60 St., Mr. John Rigler, Bonna Ave., Mrs. Henry Laurič, Bonna Ave., Mrs. Mary Elesh, E. 92 St. Nadalje želimo izreči našo iskreno zahvalo članicam društva sv. Ane št. 4 SDZ in podružnice št. 25 SŽZ, ki so se udeleižle skupne molitve ob krsti pokojne in ki so jih spremile v cerkev in do groba. Enako tudi iskrena hvala članicam St. Vitus Cadets od podružnice št. 25 SŽZ za častno stražo na večer pred pogrebom. Posebno prisrčno se pa želimo zahvaliti Mrs. Theresa Besenicar, Mrs. Jennie Hribar, Mrs. Jennie Krzic, Mrs. Margaret Marolt, Mrs. Frances Mihelcic, in Mrs. Mary Palcic, ki so nosile krsto ter so jih spremile in položile k večnemu počitku. Prisrčna lepa hvala članom od društva Loška Dolina, ki so prišli zapet! ganljive žalostinke na večer pred pogrebom pod vodstvom Mr. John Sterleta. Našo iskreno zahvalo naj sprejme pogrebni zavod Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in za lepo urejen pogreb. Preljubljena in nikdar pozabljena draga mati, žalostna so naša srca, ker Vas ni več med nami, ker že Vas je odpoklical Bog in morali ste se ločiti od nas. Tolaži nas edina misel, da ste rešeni trpljenja in v ljubezni in hvaležnosti Vas bomo ohranili vedno v sladkem spominu in ljubi Bog naj Vam obilno poplača in naj Vam podeli večni mir v prezgodnjem večnem počitku in nebeška luč naj Vam sveti. Žalujoči ostali: STANLEY BARAGA, sin SOPHIE, sinaha ESTHER MARIE, vnukinja Zapušča tukaj tudi žalujočega brata John Hace in sestro Johano Petkovšek, v stari domovini pa sestro Frances in brata Antona Cleveland, Ohio, 23. septembra 1942. Ste,* OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1126 E. 61st St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE HEADER" kateremu je znižana cena db O Hf! in stane samo: CiUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA Cleveland, O. 6113 St. Clair Ave. Lepa prilika Išče se Beauty parlor opera-torico, ki bi obratovala podjetje, dokler je lastnica v bolnišnici. Kar izkupi, je vse njeno. Pokličite Liberty 5478. (224) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša 6 sob, v ja-ko dobrem stanju; cena zmerna. Oglasite se pri lastniku 655 E. 101. St. (227) Stanovanje se odda Lepo čisto stanovanje se odda odrasli družini. Hiša sama zase, 5 sob, elektrika, klet in kopalnica. Vprašajte na 907 E. 70. St. med 5 in 7 zvečer. (223) Hišo išče v najem Želi se dobiti v najem hišo za eno družino, 5 ali 6 sob. Bo zelo dobro skrbel zanjo. Kdor ima kaj primernega, naj se zglasi na 1260 E. 60. St., ali naj pokliče EXpress 2086. (224) Proda se dobro ohranjeno pohištvo po zmerni seni. Kdor ^eli, naj se oglasi pri lastniku, 6402 Ovton Court, po 5 uri zvečer. (224) OVIL (MIHIH Bi ELECTRICIAN'S Hd E a PAINTER PHOTOGRAPHER MACHINIST'S MATE 9 WATER TENDER % 1 BOILERMAKER SNIPFITTER MOLDLR MCTAtSHITH MUSICIAN BANDMASTER NAITCI v"«®* Naša bojna mornarica vas kliče! 1 SfalNVj UUtSHS I ' »40» ---- The" United "State«' Navy remain« our traditional flrstlllne of.defense, r-------" " ~ o4 v Our! gallant Blue Jacket«-, oarrylng the battlo i|to'the~enemy in all parte of the world, are devoting their 'lire« to proteot u«,,and.to keep the vital sea lanee oper.. ^ JTovdoJth«TJol>jeKpeote4 of then the Navy must have^nore. men.y .WH£REAS^the"Clevelan Silna je naša bojna mornarica toda še večjo potrebujemo. Potrebujemo več ladij in več moštva. Zato je mornarica odprla več novih rekrutnih postaj, kjer se prigla-šajo naši fantje k mornarici. V Grea'er Clevelandu je mornariško poveljstvo vpeljalo kampanjo za nabiranje rekrutov. Kampanja je že od 1. septembra in bo trajala do 27. oktobra. Kvota novih rekrutov je 10,000 v tem okolišu. ŽUPAN FRANK J. LAUSCHE je topogledno izdal proklamacijo, v kateri apelira na vse prebivalstvo za sodelovanje, da bi bila kampanja kar najbolj uspešna. ★ ★ ★ 10,000 NOVIH MORNARJEV SE MORA PRIGLASITI V CLEVELANDU V 60 DNEH! ★ ★ * 10,000 NOVIH BORCEV ZA OBRAMBO DOMOVINE, ZA VAŠO IN NAŠO SVOBODO! ★ ★ * FANTJE, PRIGLASITE SE, DOMOVINA VAS NUJNO POTREBUJE! (TA OGLAS JE DALA BREZPLAČNO "AMERIŠKA DOMOVINA'') V a m i * CUNNtl t NA»* • SlOHH"*1'' • OUAPTE***' ItfElt »A.ACHUT« *** £00»»" HADIO*** oive« ,1»«* < »MAW »CAMAN VI"1' <""*,£ eZSs ' OUN CAfTAIN mM« «Hnnm wv« AVIATION OWNANCMAN AVIATION UTILITY AVIATION MMTAMJMTM meiuMii MOID AlUHir Slavic«