Petdesetletnica presvit. cesarja. Slovesni, pomenljivi dan 2. decembra! Avstrijski narodi zrejo k svojemu Ijubljenemu vladarju. Milijonov src ponižno prosi k Bogu, naj se spolnijo besede avstrijskega slavospeva: «Bog obvari, Bog ohrani, nam cesarja, Avstriio!* 50 let je v toku urnega 6asa minulo, odkar vodi z mogočno roko vladarsko žezlo Franc Jožel I. Kdo se ne bi veselil tega dneva? Kdo, ki uživa dobrote avstrijske države, ne bo z nepopisno radostjo 6astital svojemu presvitleinu vladarju? Da! Vedno ga ljubijo pošteni, pravi Avstrijani, a ob svečani priliki ne najdejo izraza svojim 6utilom. Gromovito doni 6ez hribe in doline, od zlatih palač v ponosnih mestih do najubornejše koče v planinskih zavi6ajih urnebesni klic: «Bog živi nam cesarja!» Z viharno mogočnostjo odmeva: «Bog živi nam cesarja!* Zadnji čas se je zdelo, da se tresejo temelji naše starodavne države. Ne, ne! Danes smo edini. «Viribus unitis» praznujemo cesarjev dan! V edinosti pa je moč. Upati torej smemo, da je ravno petdesetletnica cesarjeva Avstrijo pomladila. Cesar bil je že od nekdaj znamenje nerazrušljive celoskupnosti; kot jubilant nam je ob enem zlata zora lepše, mirnejše prihodnjosti. Zato, radujte se srca tembolj, in silnejše se razlegaj do neba prisrčen vzdih: «Bog živi nam cesarja!* Mi Slovenci med 6astilci nismo zadnji. Ako bi kdo meril avstrijske narode po ljubezni do cesarja, v prvo vrsto mora potem postaviti naše dobro, zvesto, domoljubno ljudstvo. Drugi narodi so mo6nejši, bogatejši, Stevilnejši, a cesarju vdan ni nobeden bolj, kakor smo mi! Zato, o cesar, od nikoder se 2. decembra ne glasi bolj vneto in bolj odkritosr6en navdušen pozdrav: «Bog živi nam cesarjaN kakor pa od večno zvestih Slovencev. Hrast se omaje in hrib, zvestoba Slovencev ne gane! Slovenci so o petdesetletnici presvitlega cesarja slobodno ponosni. Zvesto so mu služili ves 6as. V primeri so prelili ve6 krvi za-nj, kakor kteri koli drugi narod. Pri njih je bistven del narodnega programa načelo: Vse za cesarja! To niso samo besede, to je dejstvo, sveta dolžnost za vsakega našega domoljuba. Za cesarja kri in imetje, življenje ali smrt, kakor je njegovo povelje! To je slovensko prepri6anje! Tega ne podere v slovenskih srcih nobeden buren vihar! Avstrijski narodi pa imajo tudi vsi dolžnost, 2. december posebno slovesno praznovati. Kajti vlada Franca Jožefa I. je v avstrijski zgodovini velepomenljiva. Naša država je doživela v 50 letih marsikater osodepoln dogodek. Večkrat je bila Avstrija prisiljena, z orožjem braniti svoje nedvomljive pravice proti mnogobrojnim zunanjim sovražnikom. Avstrijsko orožje je bilo ve6inoma slabo zmagonosno. Boji v Italiji leta 1848. in 1849. spadajo med najlepša junaška dejanja naših vojsk. L. 1859. in 1866. so se borili naši vojaki z občudovanja vrednim pogumom, žal da s tem manjšim vspehom. A v vojskinem oziru nismo imeli sre6e; tudi tam, kjer smo zmagali, nismo dobi6ka želi. Vojske so nas stale ogromne svote in slednji6 smo še zgubili več dežel. Vendar je rešena 6ast naše armade; na njo se država naslanja; ž njeno pomo6jo se Avstnja vzdržuje kot velesila prve vrste. Pod vlado Franca Jožefa si je naše vojaštvo priborilo toliko slove6ih lavorik in je sedaj tako vzgledno in uzorno organizovano, da se sme primerjati z vsakim drugim v Evropi, na svetu sploh. A mnogo pomenljivejša ie vlada presvitlega cesarja, ako se ozremo na znotranji razvoj naše države. V tem pogledu se s Francom Jožefom ne more meriti nobeden avstrijski vladar. On narn je milostno podaril u s t a v o, to je : pravico, da se smejo Ijudstva vdeleževati postavodajalstva in vladanja. S tem je svoiun narodom podelil neizmerno veliko dobroto; ako bi se je hoteli modro, previdno in pošteno posluževati, bila bi jim lahko v velikanski hasek in blagor. Franc Jožel je poklical narodno ravnopravnost kot temeljno postavo v Avstriji. S tem je osre6il posebno nas Slovane s pravico, po kateri smo v prejšniih stoletjih zastonj hrepeneli. Da bi se le tudi vedno vzvrševala! Duševni napredek se je v zadnjih 501eth nenadno povzdignil. Neštevilne, reči smemo, nastale so ljudske šole. Kjer še ni bilo pred nekimi desetletji o narodni odgoji, o ob6i prosveti nobenega sledu, tam prodira sedaj ljudska omika z brzimi vspehi. Pojdi po mestih, poglej v vasi in naj bodo še tako oddaljene in borne, naštel boš na tisoče ponosnih lepih stavb, ljudskih šol. In to je dobro, neobhodno potrebno. Današnii vek je vek narodne probujenosti; ljudstvo naj bo kolikor mo6i podučeno. Omika sama na sebi, v pravem poraenu, je Ijudem le na konst, služiti mora v dušno in telesno korist. Ali glejmo na obrt, na promet, na gospodarski razvoj. Pred 501eti ne bi bil nikdo slutil, da bo v Avstriji tak napredek mogo6. Koliko železnic se je zidalo! Zvezane so najdaljše meje s sredino cele države med seboj. Koliko železnic se še sedaj zida! Vse imajo namen, povzdigniti blagor avstrijskih narodov. Naš presvitli cesar je s celim srcem navdušen za vsestranski gospodarski razvitek. Zato skoraj ni razstave, pri kateri ne bi bil on na 6elu. Pri vsakem ve6jem podjetju je on prva, odlo6ilna mo6, z besedo in dejanjem vpliva na vedno rasto6i napredek. Nad vse vzvišene pa so prelepe lastnosti in 6ednosti presvitlega cesarja. V zgodovini težko najdemo enakega. V 6ednostih je on jasen uzor vsakemu državljanu. Prislovno znana je njegova neizmerna radodarnost. Milijone je že žrtvoval za uboge sirote. Kjer koli je nesre6a Avstrijo zadela s povodnji, s požarom, ali s potresom, je bil on vselej prvi. Ob6udovanja vredni pomočnik. Njegovo pravicoljubje slavi ves svet; že ve6krat so ga tuje države klicale za posredovalca in sodnika. Svojo pogumnost je z mladeniškim ognjem kazal bodisi v vojski pri sv. Luciji 1. 1848. ali istotako pri Solferinu 1. 1859. V pobožnosti ga vidijo narodi povsod, kamor pride, prvi pot ga pelje v sveto cerkev. Neizrekljivo ganljiva pa je njegova potrpežljivost. Nobenega vladarja ni zadelo toliko strahovitih nesre6, kakor njega. In on, pretrpi svoje bole6ine z mu6eniško čednostjo, mol6i in neumorno spolnuje svoje vladarske dolžnosti. V poznejših vekih bo zgodovina o njem pisala svojo pravi6no sodbo. Dala mu bo priimek. Kakšen neki? Ga bo zvala potrpežljivega? ali pravi6nega? ali dobrotljivega? Vsak priimek zasluži. V vsaki teh čednosti je resnično velik. Kdo ga torej ne bi Ijubil; kdo ga nebi s celim srcem spoštoval in cenil? In kdo mu ne bi o slovesni petdesetletnici iz globoeine svoje duše navdušen klical: «Bog živi našega cesarja Franca Jožeia I.!» V tem mora biti Avstrija edina. Brezpogojna in neomejena ljubezen do presvitlega cesarja je naša vez. Vedno nas mora navdajati; a sedaj ob jubileju naj vsplamti s 6arobnim sijajem. Živel, živel, Franc Jožef I.! Živela s teboj in pod tvojo še mnogoletno vlado sre6na Avstrija! Trdno dajmo se skleniti, Sloga pravo mo6 rodi. Vse nam lahko bo storiti Ako združimo moči. Brate vodi vez edina Nas do cilja enega: Živi cesar, domovina, Večna bode Avstrija! Dr. A. M.