Iz delovnih kolektivov naše občine
Hotel Turist, Ljubljana Obnovljeni prostori, številni gost-
je. V hotelu Turist so temeljito preno-vili recepcijo in aperitiv bar. Obnovlje-ni recepciji se je pridružila še nova brezcarinska prodajalna. Dela so ve\ja-la 450 milijonov dinaijev. Hotel ima v 200 sobah okoli 350 ležišč. Največ gostov imajo iz Zahodne Nemčije, Ni-zozemske, Švice, Avstrije in Velike Britanije. V minulem letu so zabeležili 71 tisoč nočitev, od tega 37 tisoč tujih. Malo maiij kot 28 tisoč jih gre na račun aranžmajev, torej skupjn, 60 odstotkov predstavlja organizirano nočitev z zaj-trkom, drugi pa so gostje »a la carte«, kar je za hotel ugodno. Pred Turistom se je lani ustavilo kar 750 tujih avtobu-sov. Zato je zelo pomembno, da je ho-tel dobil svoje parkirišče pred vhho-dom. Pri tem so jim šli zelo na roko na mestnem komiteju za promet.
Kompas Ljubljana Pregled usposobljenosti enot CZ.
V Kompasu so pregledali usposoblje-nosti enot CZ. Sodelovalo je 29 ekip. Rezultati tekmovanja govorijo o dobri strokovni pripravljenosti.
Nove dobrote. V hotelu Kompas v Ljubljani so nas že velikokrat pnjet-no presenetili s kulinaričnimi dobrota-mi. Ker tovrstne prireditve privabljajo veliko ljudi, bodo z njimi nadaijevali. Res je, da sicer šele jeseni. Po izkuš-njah se namreč ne odločajo za pripra-vo najrazličnejših kuhinj v sezoni. Od oktobra da^je se bodo zvrstili kuban-ski kuharji, pa filipinski, indijski, španski, madžarski in bavarski.
Metalka, Ljubljana Metalka odprla trgovino v Zagre-
bu. Nasproti Zagrebškega velesejma, v neposredni bližini novega Metalki-nega predstavništva in poslovne enote Računalniškega inženiringa Zagreb je Metalkina temeljna organizacua Trgo-vina odprla moderen prodajni center v skupni površini 800 m2. V novi trgo-vini bodo prodajaii vse vrste orodij, imeli pa bodo tudi butik za kuhinje. Prostori so vzorno urejeni. Metalkini
delavci bodo postali posredovalci zna-nja, dobrega okusa in še česa, bodo pa tudi opazovalci, da bodo mogli sproti prisluhniti potrebam in željam prebi-valcev Zagreba.
Inovacije. Znano je, da posvečajo v Metalki veliko časa izobraževanju lastnih kadrov. Tako so nedavno orga-nizirah v mali dvorani Cankarjevega doma širši posvet, kako pospešiti ino-vativno dejavnost v delovni organiza-ciji.
Matjaž Mulej, profesor mariborske-ga VEKŠ je slikovito predstavil vse probleme, ki so kakorkoli povezani z inovacijami. Pri tem je zelo potnemb-no, kako \judi motiviramo. Razmišlja-nje pa je eden od bistvenih pogojev za inovacije, ki pa jih mora ves čas spremljati inovacijska politika. Preda-vanje v Cankarjevem domu je bil šele začetek širše akcije v Metalki, ki naj bi v hišo vnesla več inovacijske zavesti.
KTL Ljubljana
Poškodbe pri delu. Nezanesljiv, ne-smotrn način dela je najpogosteje vzrok za poškodbe pri delu. V DO KTL je bilo ob polletju zaposlenih 1.889 deJavcev, pri delu sejih je poško-dovalo 48. Poškodovani delavec je bil povprečno odsoten z dela 13,4 delov-nih dni. Težjih poškodb ni bilo.
Pogostost poškodb pri delu se je po-večala od 2,38 na 2,54 (za 6,7%) odstot-ka vseh delavcev. Število poškodb na delu se je povečalo od 36 na 38 po-škodb (za 5,6%), pogostost pa od 2% na 2,1% (za 0,5%) vseh delavcev. O tem so razpravjjali tudi na seji OO sindikata ter sprejeli dodatne predloge in zak-liučke.
Informiranje. Že dalj časa se v KTL vse bolj uveljavlja misel, da je za uspešno poslovanje prvi pogoj dobro izdelan informaciiski sistem. Tekoče poslovanje bi postalo hitrejše, bolj učinkovito bi bilo sodelovanje med posamenimi službami. Ob tem je tudi manj možnosti, da pride do podvaja-n,ja oziroma preknvarvja posameznih
del. Ta in droge pozitivne lastnosti do-bro izdelanega informacijskega siste-ma so privedla poslovodstvo in službo za AOP do tega, da so začeli razvijati informacijski sistem delovne organi-zacije. Prešli bodo na lastni računalni-ški sistem.
Jugotekstil - Impeks, Ljubljana Zdruzevanje sredstev. V DO Jugo-tekstil-Impeks so v letu 1987 združili: v sklad federacije za hitrejši razvoj ne-razvitih republik in pokrajine Kosovo 328 milijonov dinarjev, sklad republi-ških rezerv za sanacijske kredite 82 milijonov din, v poslovni sklad DO JTX 90 milijonov din. Poleg tega so prispevali 10 milijonov dinarjev za sa-nacijo tovarne Lisca v Zagorju, 5 mili-jonov tovarni Dimko Mitrev iz Titove-ga Velesa in 28 milijonov za pomoč bolnišnicam, šolam in poškodovanim krajem   ob   elementarnih   nesrečah.
V  prvem četrtletju letošnjega leta so združili iz sklada federacije 226 milijo-nov dinarjev, 100 milijonov v sklad re-publiških rezerv za sanacijo izgub in 100 milijonov iz sklada delovne orga-nizaciie.
Izvozili so več kot so načrtovali.
V DO Jugotekstil-Impeks so v prvem četrtletju izvozili v primerjavi z ena-kim obdobjem lahi za 14,5% več blaga in storitev. Tako je letošnji izvoz v pr-vih treh mesecih znašal 80.736,439 do-larjev, kar je tudi več kot so planirali. Tolikšen izvoz pomeni že 26,4% načr-tovanega za letos. Uvozili so za 3,3% manj kot v enakem obdobju lani.
Gradis, Ljubljana
Prenova železniške postaje Ljublja-na. Prenova zahodne polovice stavbe železniSke postaje Ljubijana se na zu-naj ne vidi, vendar je zelo zapletena. Od sedanje železniške postaje, ki ima spomeniško zaščiteno pročelje. bo ostala ohrai\jena le zunanja stena. Vse notranje stene in sredinski nosilni zid bodo nadotnestili z novitni. To delo je zelo zahtevno, še posebej, ker notra-njosti ne morejo preprosto podreti zla-sti še zato ne, ker zadnjega nadstropja
še ne bodo prenovili. V rvjem je na-mreč 6 stanovanj, za katera pa nimajo zamer\jav.
Da bi lahko opravili tako sanacijo, so morali z jekleno konstrukcijo povezati nosilne zidove v drugem nadstropju. Potem so lahko začeli podirati prvo nadstropje in pritličje. Zidove so rušili postopoma, praznine nadomeščali z betonskii stebri. Za stebre, ki nosijo jekleno konstrukcijo, so morali nare-diti še temelje v kleti, kar je bilo še posebno zahtevno, ker stavba železni-ške postaje stoji na nasipnem terenu. Kasneje bodo zunanje stare zidove po-vezali z novo notranjo železobetonsko konstrukcijo in tako stavbo še protipo-tresno zaščitili. Novi temelji so globo-ko pet metrov. Delo je težko in stro-kovno zelo zahtevno.
Tristo najveiih v Sloveniji. Na sez-namu največjih delovnih organizacij v Sloveniji (pp kriteriju dohodka), je iz naše občine ŽG Ljubljana na četrtem mestu. Peti je Gradis in šesti SCT Ljubljana. Seznam ali »rdečo ki\jigo« vsako leto pripravi Gospodarska zbor-nica Slovenije. Če pa upoštevamo še druge kriterije, kot so dohodek na de-lavca, dohodek na povprečno uporab-ljena poslovna sredstva, akumulacija na delavca, dobimo precej drugačno podobo, saj največji niso vedno tudi najboljši.
Elektrogospodarstvo Ljubljana Socialni programi. Majski ukrepi ali natančneje premagovanje material-nih in socialnih težav, zahtevajo tudi spremembo sindikalnega dela. O tem so razpravljali tudi na seji IO sindikata ter menili, da morajo OO in kadrovske službe oceniti socialne razmere v ko-lektivih in pravočasno predvidevati rešitve za morebitno ogroženost delav-cev. Najprej pa morajo DO oceniti po-slovanje, produktivnost in ugotoviti kolikšen je morebitni ekonomski in tehnološki presežek delavcev. Razmi-sliti pa morajo tudi o sprostitvi delov-nih mest za prihajajočo generacijo, ki je trenutno še v šoli. Analizirati morajo finančni in dohodkovni položaj DO in odgovoriti ali bo dohodek omogočal redno in. zadovoljivo izplačevanje osebnih dohodkov. Skratka pred OO sindikata so teške in odgovorne na-
0g6'                                          Lojze Cepuš