KRALJEVINA, SRBA HRVATA I SLOVENACA — 7 UPRAVA ZA ZAŠTITU INDUSTRIJSKE SVOJINA RAZRED 75 (3) i IZDAN 1. APRILA 1929. v PATENTNI SPIS ST. 5686. Franz Gerlach, privatni aradnik, Drahovice, Čehoslovaška, Elektrolitična stanica z živosrebrno katodo za razkrajanje klorovega alkalija. Dopolnilni patent k patentu štev. 3926. Prijava z dne 16. aprila 1927. Velja od 1. februarja 1928. Zahtevana prvenstvena pravica z dne 17. aprila 1926. (Nemčija). Najdaljno trajanje do 31. avgusta 1940. V osnovnem patentu br. 3926 je opisan postopek za elektrolizo klorovih alkalijev v živosrebrnih stanicah, pri katerem se promikanje živega srebra od prostora za razkrajanje amalgama na višji niveau prostora za tvorbo amalgama, izvrši s pomočjo mehaničnih promikalnih priprav v prisotnosti prikladne tekočine, kakor vode, razredčenega alkalijevega luga ali raztopine alkalijevega klorida oz. inertnih plinov. S tem se sigurno izognemo sicer nastopajočemu nadležnemu zasipljenju živega srebra, ki nastane pri dotiku kovine, vsebujoče še amalgamske ostanke, z zrakom. V naslednjem popisana živosrebrna stanica predstavlja posebno prikladno izvedbeno obliko tega postopka, ki združuje visoko produkcijo z ugodno učinkovitostjo in veliko obratovarnostjo. Da se v ži-vosrebrni stanici dane osnovne ploskve doseže čim najvišja produkcija, je potrebno zvišati gostoto struje potom zvišane obremenitve; znano je, da se morejo stanice obratovati z visoko obremenitvijo, ne da bi porastla obratovalna napetost čez gospodarsko nedopustno mero, ako se kolikor mogoče zmanjša razdalja elektrod. Zmanjšanje razdalje elektrod ima pa svoje meje vsled tega, ker se moramo izogibati kratkemu stiku vsled dotika cirkuli-rajočega živega srebra z anodnim materijalom. Nevarnost kratkega stika postane tem manjša, čim jednakomernejše se vrši promikanje živega srebra. Pri dosedanjih živosrebrnih stanicah, opremljenih z mehaničnimi promikalnimi sredstvi, ta zahteva ni v polni meri izpolnjena, ker po eni strani neravnosti opaža stanice, in po drugi strani sunkoviti učinki mehaničnih pro-mikaluih priprav dopuščajo možnost kratkega stika že pri relativno večjih razdaljah elektrod. Tem nedostatkom se pri stanici, ki tvori predmet tega izuma, z uspehom izognemo, tako da se more distanca elektrod držati zelo mala, n. pr. samo 5 mm. Prednost te stanice obstoja torej v tem, da je: 1. s sigurnostjo izključeno zasipi jen je živega srebra in da se istočasno more 2. razdalja elektrod zmanjšati na minimum in s tem znatno povišati produkcija pro nr ploščine živega srebra. Nova stanica obstoji iz prostora za razkrajanje amalgama in iz v nivoju više ležečega, ločenega prostora za tvorbo amalgama, katera prostora moreta biti v danem primeru združena v enem samem koritu. Karakteristično za prostor tvorbe je to, da je opaž izvršen z brušenim kamenim materijalom in da je površina tal, po kateri teče živosrebrna katoda, narejena kar najbolj ravna. V to svrho moremo n. pr. voliti opaž iz granita, ki je skrbno ravno poliran. Prostor za razkrajanje amalgama, za katerega se ne zahteva v toliki meri popolna enakomernost opažnih ploskev, more biti opremljen kakor običajno; Din 15.— v mnogih slučajih pa se more svrhi primerno' izvesti cela stanična konstrukcija z opaži od granita ali drugih primernih kamenih materijalij. Premikanje živega srebra od prostora za razkrajanje amalgama k prostoru za tvorbo amalgama v prisotnosti tekočin, kakor vode etc., treba izvesti popolnoma brez sunkov. V to svrho je posebno prikladna priprava, ki je opisana v osnovnem patentu br. 3926. Ta priprava obstoji iz navpičnega ali nagnjenega polnega ali podrazdeljenega polža (krilnega vijaka) z zgoraj promikalnega elementa nastavljenim, v danem primeru rotirajočim, hori-contalnim, krivuljastim pladnjem, ki porazdeljuje promikano kovino pod površjem kritne tekočine. Ta promikalna priprava dopušča, da se v zvezi s posebno enakomerno izvedbo ploskev prostora za tvorbo amalgama zniža razdalja elektrod na minimum. Tako n. pr. moremo iti pri ploščatih ognjenih ano-dah na razdaljo med 10 in 5 mm, ne da bi se nam bilo treba bati motenj. Na ta način doseženo zmanjšanje razdalje elektrod dopušča, da se popolnoma izkoristijo znane prednosti tega ukrepa. Delati moremo torej, ne da bi znatno porastla napetost preko sicer običajne mere, z večjimi strujni-mi obremenitvami in s tem znatno zvečati produkcijo stanice v časovni enoti. Slike 1 do 5 prikazujejo primerične izvedbene oblike izuma, in sicer kažeta sliki 1 in 4 prečni presek in pogled na stanico z dvema koritoma, slike 2, 3 in 5 pa prečni presek, podolžni presek in pogled na stanico z enim koritom. Na slikah 1 in 4 pomeni A prostor za tvorbo amalgama, napravljen iz železne Skrinje, B prostor za razkrajanje amalgama. Oba prostora imata izpažino C iz betona. Prostor za tvorbo amalgama je opremljen z brušenim granitnim opažem L. Konstrukcija prostora za tvorbo amalgama je brez nadaljnega raz-vidna iz risbe. Pri tem pomeni E anodo iz grafitnih plošč, vpeljano zgoraj skozi pokrov iz kamenine, F dovajanje struje h katodi, vršeče se od spodaj, v obliki bakrenega pladnja, G cevni nastavek za odvajanje klora, J pripravo, ki služi za pro-mikanje živega srebra, in’ in N” končno koriti za obtekanje cirkulirajočega živega srebra. Stanica za razkrajanje amalgama je izobličena na običajni način. V svrho pridobivnja vodika ima pločevinaste zatvorite zvonce M, ki imajo zapognjen rob, potopljen v tekočinski zatvor; odvajanje vodika se vrši skozi cevni nastavek H. Razkrajanje amalgama se more pospešiti na znani način potom poniranja rešetki iz železa, grafita ali zlitin vanadina, molibdena i t. d. Celica z enim koritom po slikah ž, 3, in 5 obstoji iz podolgaste, pravokotne, železne skrinje A z podolžno ločilno steno K, ki deli celico v prostora za tvorbo in razkrajanje amalgama. Oba prostora imata betonsko izpažino C, tvoreči prostor pa poleg tega še opaž iz poliranega granita. Cirkulacija živega srebra se vrši s pomočjo promikalne priprave J za živo srebro. Patentni zahtev: Elektrolitična stanica z živosrebrno ka-todo za razkrajanje klorovega alkalija z ločenim prostorom za tvorbo amalgama in nižje razporejenim prostorom za razkra-janze amalgama, pri kateri je razdalja elektrod v celici za tvorbo amalgama bez nevarnosti kratkega stika držana zelo majhna, označena s tem, da je prostor za tvorbo amalgama izpažen s kamenim materijalom, sposobnim brušenja, kakor granit etc., tako da je njegova talna ploskev skrajno enakomerno ravna, in da se premikanje živega srebra od prostora za razkrajanje amalgama k prostoru za tvorbo amalgama vrši v prisotnosti tekočin brez sunkov s pomočjo priprave, opisane v osnovnem patentu štev. 3926. ■r« H • • '/. ' ■ 4 .. - • 3 .. Fig. 3 A d patent broj 5686. Fig, \ M n/ i Q r i B 1^ mmmrn (c 'J Fig. 4 M mzt. sr / > v o O"" ■eG o A o Nw- r y v > ‘t *■ T*;. V