litijs Februar 2001, št. 2, leto 2 Litija LITIJSKI občan 1) /2001 s, 070.485 i-' 1000757,2 Osrednja proslava ob kulturnem prazniku na GEOSS-u V nedeljo, 4. februarja, je bil razmeroma lep dan. Po sobotnem soncu, ko se je vsa pokrajina kopala v svetlobi, je bila nedelja nekoliko bolj oblačna, a še zmeraj dovolj svetla in pomladno nemirna. Veliko ljudi se je ta dan zbralo pred obeležjem geometričnega središča. Srečanje pred kulturnim praznikom na tem kraju ježe tradicionalno, množico ljudi pa je semkaj vendarle pripeljalo neko čisto določeno čustvo. Dokazati sebi in svetu, da ljubezen do pesnikovega genija ni nikakršen snobizem, je globoka potreba, zaveza zgodovini in slovenstvu, ki ni prazna beseda. Slovesnost začne operna solistka Milena Morača, kp zanosno in občuteno zaplava njen glas z verzi Prešernove Zdravljice preko slivenskih polj. Slavnostni govornik igralec Jurij Součekjepolemičen. Naježen in človeško prizadet niza pred zbrane dokaze o položaju aktu-- alne slovenske kjdture, k} nas ne more navdajati z optimizmom. Dotakne se nove nadaljevanke o Prešernu, k' najbrž ni to, kar si mi predstavljamo pod tem imenom. Ošvrkne lažni populizem in z občuteno interpretacijo znova približa Prešernovo poezijo, k} je ■% zmeraj lepa, aktualna, skratka večna. Posveti jo vsem nam, ki dobro v srcu mislimo. Množica zaploska. S tihim pritrjevanjem v svojih srcih, z žarečimi očmi, z glavami, /(/ kimaJ° in n misijo, tako je! Oglasi se zanosna pesem MPZ Lipa Vače, kj znova potrjuje, da tod živijo kleni in ponosni ljudje. Glas pevke Jane in zvoki kitare so božajoči, kot so blage besede napovedovalke Mojce in duhovnega očeta geometričnega središča Petra Svetika. Vabijo nas na srečanje leta 2002. In mi obljubimo. Seveda pridemo! Kakopak}. I® c , Olj Obljubijo tudi naši gostje, še posebej prva babica Štefka Kučan, kije v Slivno prinesla svoj nalezljiv optimizem in z njim pričarala del svoje ljubljene Koroške! J. S. Foto: K.Š. STRAN 4 Sejem Alpe Adria 2001 Lanskoletne sejemske izkušnje so pokazale, da med obiskovalci obstaja zanimanje za podrobnejše spoznavanje območja Posavskega hribovja, kjer je dovolj možnosti za različne oblike rekreacije, njegova prednost pa je tudi v lahki dostopnosti in bližini velikih urbanih centrov. Vsebina letošnjega razstavnega prostora se navezuje na turistično ponudbo Posavskega hribovja r f ato smo se v Centru za £—4 razvoj Litija odločili, da letos širšemu slovenskemu proštom predstavimo lepote in zanimivosti osrednjega dela Posavskega hribovja, kjer se nahajajo občine Dol pri Ljubljani, Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje, Hrastnik z” Radeče. Posavsko hribovje je največja mezoregija v okviru Alpskega sveta in obsega hriboviti predalpski svet na obeh straneh reke Save od Zaloga pa vse do meje s Hrvaško na vzhodu. (Kladnik, Perko idr., Naratmo-geografska regionalizacija Slovenije, 1995). r Iz uredništva... Pomlad me spominja na dehtenje. Dehti narava, ko se prebuja, in z njo mi vsi. Če je letošnjo zimo sploh kdo izmed vas zastal, se prepustil lenobnosti in pasivnosti, ga je prijazni februar gotovo že prebudil. Za uvodnik in pozdrav pomladi pa pesem Ivana Minattija V mladih brezah tiha pomlad... Andreja ŠTUHEC V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje -za vse tiste velike in male, ki še verjamejo vanje. Za vse tiste, ki jim nemir v očeh zasije ob prvem pomladnem cvetu, za tiste, kj se srce razboli jim, ko dež zasumi v marčnem vetru, za vse, ki dolgo dolgo v večer na oknu zamišljenipreslonijo in sami ne vejo, kaj čakajo in po čem hrepenijo. O, v mladih brezah je tisoč sanj, pomladi in zastrtih smehljajev, kot v pravljicah Tisoč in ene noči iz daljnih, prečudnih krajev. O, v mladih brezah je tisoč življenj za vse tiste, ki ne znajo živeti in le mimo življenja gredo kot slepci in zagrenjeni poeti. A A A A A * Vsem ženskam vX čestitamo za 8. MAREC V TURISTIČNO DRUŠTVO LITIJA vas vabi na nsfii iiiiimi v SOBOT O, 4. februarja 2001, s pričetkom ob 5.0 uri. NASTOPAJOČI: « Rado Časi < Bedanc • Ke rjavel j • Brajdimir • Janez Valvazor * Aleksander Jež z ansamblom - Karneval bo izrazito humoristično in satirično obarvan. - v karnevalski povorki bo sodelovalo 15 skupin. - pred Centromerkurjem bo potekal zaključni program s podelitvijo nagrad najboljšim skupinam. - prve tri skupine prejmejo denarne nagrade. Pustna zabava v Športni dvorani v Litiji: ob 17.00 uri - pustni ŽIV-ŽAV od 20.00 dalje - pustni ples v maskah za odrasle Igrala bo zabavno-glasbena skupina in pevka BANJA DOLEŽAL Najboljše maske bodo nagrajene I la prostovoljni prispevek v višini 500 SIT dobi vsak obiskovalec obesek za ključ, ki služi kot vstopnica za karneval In pustni ples. Jure Plaskan iz OŠ Litija -državni prvak v šahu V in V želimo PRIJETNO PRAZNOVANJE! Jk. --itt- Uredništvo A/ <• <‘x<' \* Jure Plaskan, učenec 3. razreda OŠ Litija, je na državnem prvenstvu v pospešenem šahu osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji dečkov do 10 let. Državno prvenstvo je potekalo od 9.2 do 11.2.2001 v Rogaški Slatini. Na prvenstvu je sodelovalo 34 najboljših mladih šahistov iz cele Slovenije. Jure je prepričljivo zmagal z 8,5 točkami in je drugouvrščenega prehitel za točko in pol. Poleg obetavnega mladega šahista pa je k izvrstnemu uspehu pripomogel tudi njegov mentor Fide mojster Srečko Kolar. Juretu čestitamo za izjemen uspeh. Petra PAVLICA V Litijskem občanu si še preberite: ^Intervju z ravnateljem litijske gimnazije....................................stran 3 ^Novosti z gradu Bogenšperk..................................................stran 7 ^►Litijski kino vabi.........................................................stran 9 ^►Vpisvvrtce................................................................stran 12 Prispevke pošljite do 10. marca 2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija ali po faxu: 01/899-53-54 oziroma po e-pošti: tiskarna.aco@siol.net /t>LITIKA /NO VICE ■RIBMMHHi Februar 2001 Forum svetnikov Združene liste v Velenju V soboto, 10. februarja 2001, se je v Velenju sestal Forum svetnikov Združene liste. Poleg predsednika stranke in predsednika Državnega zbora Boruta Pahorja so se srečanja udeležili vsi trije ministri ZLSD, Vlado Dimovski, Andreja Rihtar in Rado Bohinc, ki so predstavili pomembnejša izhodišča in naloge svojih ministrstev. Občinskim svetnikom iz vse Slovenije je spregovoril tudi predsednik Borut Pahor, ki je govoril o stališčih stranke do aktualnih dogajanj v Sloveniji. ZLSD bo letos namenila več pozornosti regionalizaciji, ki mora izhajati iz politično in strokovno podprtega koncepta, vendar ne bo podpirala krepitve regionalne birokracije. Pozitivno je ocenil tudi delo koalicije in poudaril, da vse sicer ni idealno, vendar so bile nekatere stvari narejene bolje, kot so pričakovali. Delo poslanske skupine je predstavil Miran Potrč, Dušan Kumer, generalni sekretar stranke, pa je svetnike obvestil o pripravah na lokalne volitve. loža OCEPEK Vsem ženskam čestitamo za 8. marec! 00 ZLSD Litija Vesti iz parlamenta Januarsko redno zasedanje Državnega zbora RS se je pričelo z volitvijo kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Dokončno pa je bil sprejet novi zakon o računskem sodišču, ki bistveno spreminja vlogo te ustanove v funkcijo revizorja. Verjetno pa ni dobra rešitev, ker seje odločanje o revizijskem postopku preveč skoncentiralo na vlogo predsednika računskega sodišča. Parlament je zaradi prilagoditev evropskemu pravnemu redu sprejel tudi nov zakon o fitofarmacevtskih sredstvih, odločanje o novem zakonu o veterini pa prestavil na februarsko sejo, saj se tako obsežnih sistemskih sprememb ne more sprejemati kar čez noč. Izpostavljena je bila tudi zahteva, da se interes uporabnikov, sicer imetnikov živali, določi jasneje. Prepričan pa sem, daje DZ s sprejetjem zakona o posebnih ukrepih nadzora prodajaln na cestnih mejnih prehodih z članicami EU naredil slabo uslugo za pogajalska izhodišča naše države v to evropsko institucijo. Namreč EU še vedno dopušča dampinške cene bencina v Furlaniji oziroma podobne ukrepe v tobačnih prodajalnah na Koroškem, ki jih izvaja sosednja Avstrija. Prepričan sem, da nas bo Evropa cenila toliko, kot si bomo sami postavili ceno. V drugi obravnavi je bil sprejeta sprememba in dopolnitev zakona o socialnem varsivu, ki v osnovi povečuje sedanji znesek socialne pomoči s 23 tisoč na 34 tisoč oz. 37 tisoč SIT, hkrati pa bolj jasno konkretizira upravičence do socialne pomoči. V prvem branju je bil sprejet tudi zakon o knjižničarstvu, ki v celoti ureja to področje, predvsem razjasnjuje dilemo financiranja, ki je bilo marsikje ob ustanavljanju novih občin zelo pereč problem. Razveseljivo pa je dejstvo, da je DZ uspel sprejeti spremembo zakona o popravi krivic, ki podaljšuje čas vsem osebam, ki so bile politično preganjane v obdobju med 15.5.1945 in 7.5.1990 in svojcem po vojni pobitih domobrancev, da vložijo vlogo za priznanje pravic po tem zakonu in revizijo postopkov do 31.12.2001, hkrati pa se upoštevajo tudi vloge, ki so bile vložene po maju 1998, ko je LDS UBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Gospodarski razvoj je tudi osnova za razvoj občine Občina Litija je ena večjih občin v Sloveniji, v njej pa živi 19.000 prebivalcev. To pa še ne pomeni da je tudi po razvitosti in ekonomski moči razvrščena tako visoko. Pretežni del občine je kmetijski, hribovit in z ekonomskega vidika težko obvladljiv. V občini prevladuje klasična industrija: tekstilna, lesnopredelovalna, usnjarska, gradbena, kisov zadnjih letih zaradi zahtev trga doživele in preživele velike spremembe. Slovenijo čaka obdobje priključevanje k EU, zaradi česar je zelo pomembno, s kakšnim ekonomskim potencialom se bo občina znašla v času priključitve, kar velja tako za gospodarski del kot za občane in tudi občinsko upravo. Pomembna bo tudi opredelitev občine, v katero regijo se bo vključila in kakšne možnosti sploh ima občina, da se lahko odloča, v kateri regiji bo delovala. Za nadaljnji razvoj je to aktualno, saj financiranje s strani EU temelji na regijah. Odločitev ne more biti samo politična, mora biti tudi ekonomska, interesna, povezovalna in razvojno opredeljena. Vedno se je treba primerjati z boljšimi, pa tudi marsikaj storiti, da jim slediš. Uvrstitev naše občine v osrednjo slovensko regijo (Ljubljano z okolico) ne bi že vnaprej prinesla boljšo pozicijo, imeli pa bi večje možnosti za hitrejši razvoj. V občini imamo Razvojni center Litija, ki skrbi za razvoj podjetništva v občini. Osnovna naloga centra je izdelava razvojnega programa občine na osnovi razvoja gospodarstva. Razvojni program mora upoštevati komparativne prednosti posamezne panoge v občini in tistim, ki imajo največjo možnost razvoja, dati podporo. Zanemariti ne smemo nobene panoge, pa čeprav danes ne prinaša želenega efekta, dolgoročno pa ima možnosti za obstanek in razvoj. Tudi kmetijstvo in drobno gospodarstvo imata lepe možnosti razvoja. Čeprav so v občini “tradicionalne industrije,” ki so navidezno v zatonu, tega ne gre jemati dobesedno. S prestrukturiranjem in pravilno izbrano razvojno strategijo je možno priti do novih uspešnih programov. Poiskati bo potrebno nove tržne niše, ki bodo cenovno interesantne in nenehno skrbeti za posodabljanje tehnologij in prodajnih programov. Ni vse v najnovejših modnih trendih “informatike”, tudi ta bo prešla, ko bodo prišle nove tehnologije. Pogoj za vse navedeno bodo usposobljeni kadri, ki bodo znali takšne izzive realizirati. Izobraževalni sistem in štipendijska politika morata biti tudi v okviru občine proračunsko podprta. Na ta način bi skrbeli za vzgojo visoko kvalificiranih, vrhunskih kadrov in jih tudi zadržali - zaposlili v gospodarskih družbah in ostalih institucijah v občini. Občina mora razpolagati s svojimi dolgoročnimi razvojnimi programi, za katerimi stojijo in jih podpirajo vse politične opcije, ne glede na to, kdo jih je predlagal, če se izkažejo kot koristne za občino in občane. Najbolj pomembno pa je, da bomo vzgojili vrhunske kadre, ki bodo razvojne programe realizirali, šele na drugem mestu je denar, če ga bomo znali pametno uporabiti in porazdeliti. Jože KOVIČ, Kresnice SLS --SKD Pred nami so novi izzivi V nedeljo, 4. februarja, se je na prvem rednem zboru zbralo članstvo občinske organizacije SLS SKD Slovenske ljudske stranke. Poleg statutarnih aktivnosti kot so Sprejem poročila in programa ter sprememba pravil, so prisotni člani izvolili tudi nove člane organov stranke na občinski ravni. Tako sta se v ponedeljek, 12. februarja, konstituirala Občinski in Glavni odbor. Občinsko organizacijo bo še naprej vodil Franci Rokavec, podpredsedniki pa so Martin Hostnik, Milan Izlakar in Bojan Železnik. Predsednik Glavnega odbora je postal Franci Jaklič, podpredsednik pa ostaja Janez Lukač. Vodja svetniške prav tako še naprej ostaja Marko Juvančič. Prisotni člani so sprejeli tudi nekaj odločnih izjav, s katerimi so apelirali predvsem na občinsko vodstvo. Tako so se ponovno zavzeli za oblikovanje regijskega središča v Litiji, saj so nedopustne poteze, ki nas vse bolj potiskajo v Zasavje; opozorili so na neprestano ignoranco župana do veljavne zakonodaje in neizvrševanje sklepov Občinskega sveta ter na neučinkovitost občinske uprave; pozvali so vse kmetijske ustanove v državi k medsebojnemu sodelovanju pri pomoči slovenskim kmetom ob vstopanju v Evropsko unijo in prilagajanju evropskemu pravnemu redu; na koncu pa so se dotaknili tudi notranjih razmer v stranki in priprav na bližnji kongres, ki bo 3. marca v Murski Soboti. Zaključek zbora članstva, ki sta mu prisostvovala tudi vodja poslanske skupine SLS SKD Janez Podobnik in članica upravnega odbora Slovenske ženske zveze pri SLS SKD Nada Skuk, je bil, da je litijska občinska organizacija lahko za zgled celi stranki in da so pred njo vedno novi izzivi z enim samim interesom — narediti litijsko občino bližjo in bolj prijazno občanom. Matjaž BERČON potekel rok po osnovnem zakonu, do uveljavitve novele zakona. V teh dneh je vladi končno uspelo sprejeti predlog letošnjega proračuna, le-ta pa bo v kratkem prišel na klopi v DZ. Z zanimanjem pričakujemo goro poročevalcev, ki bodo odsevali letošnji ključni dokument razvoja države, o tem pa kaj več v prihodnji številki. Poslanec DZ RS Franci ROKAVEC Vabljeni v trgovino ŠPORT LINA (Remy center Litija), kjer vas pričakujemo z NOVO [p©EUEfi$®i!> romajo omtibu Domsko, športno-elegantno konfekcijo blagovne znamke NIKITA NOVo ODPIRALNI ČA PONEDELJEK-PETEK: 9h _ igh e SOBOTA: 8h - 12> Informativni dnevi T^V evetega in desetega J—9 februarja so slovenske srednje šole, obe univerzi in drugi visokošolski zavodi organizirali informativne dneve. Na informativni dan smo se tudi na Gimnaziji Litija dobro pripravili. V letošnjem šolskem letu smo ga organizirali že petič. V petek in soboto zjutraj je več kot 350 osmošolcev in njihovih staršev obiskalo našo gimnazijo, da bi se seznanili z življenjem in delom na šoli. Iz rezultatov anket smo ugotovili, da se na šolo namerava vpisati več dijakov, JERNEJ d.o.o. PRODAJNI CENTER Šmartno pri Litiji Tel.: 01/8987-472 Trgovina z instalacijami in gradbenim materialom, železnina, barve in laki PREDSTAVNIŠTVO HH! VELUX Gradite z nami od temeljev do strehe! ELEKTRO, VODOVODNO in TOPLOVODNO INSTALACIJE KOMPLETNO PO ZELO KONKURENČNIH CENAH. (4> ORGANIZIRAMO PREVOZ BLAGA 04 IZPOSOJA UDARNIH KLADIV ODPRTO OD 700 DO 1 800 SOBOTA od 700 do 1 200 kot je bilo razpisanih prostih mest, zato si bomo na šoli prizadevali, da bi čim večjemu številu učencev omogočili vpis. Ministrstvo za šolstvo in šport bomo zaprosili, naj nam omogoči odpreti tretji oddelek. Da pa bi bodočim dijakom čim bolj nazorno približali življenje in delo na šoli, je vsak osmošolec prejel zloženko gimnazije ter glasilo, ki je izdelek naših dijakov. Tanja BOLTIN, dipl. ped. Februar 2001 /KO VICE Iskanje slovenskega modela regionalizacije (1. del) T T zadnji številki smo lahko prebrali prispevek g. Gombača o V položaju litijske občine pri nastajanju regij. To me je spodbudilo, da tudi sam napišem nekaj vrstic. Kot ugotavlja g. Gombač, naj bi regije v procesu približevanja Slovenije EU predstavljale osnovo za pridobivanje ustreznih pomoči, predvsem za razvoj posameznih panog, čemur so namenjeni t.i. evropski strukturni skladi. Vendarle pa je potrebno poudariti, da bistvo regionalizacije države ni samo to. Navedeni razlog s strani države je namreč pogosto napačno razumljen, če ne celo zavajajoč. Odvisno, kdo ga navaja in v kakšnem kontekstu. Najprej se lahko ustavimo ob trenutnem stanju v Sloveniji. Država je namreč za potrebe statističnih raziskav že vrsto let razdeljena na 12 statističnih regij, ki jih pri svoji razdelitvi z manjšimi ali večjimi odstopanji upoštevajo tudi druge državne ali paradržavne ustanove. Te so Obalno-kraška, Notranjska, Primorska, Gorenjska, Osrednjeslovenska, Dolenjska, Zasavska, Posavska, Savinjska, Koroška, Podravska in Pomurska. Ugotoviti je potrebno, da so te regije precej različne v stopnji razvoja, ozemeljski velikosti in po številu prebivalcev. Poleti je pri tej razdelitvi prišlo do manjše spremembe. Obenem je tedanje Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj evropskemu statističnemu uradu Eurostatu predstavilo delitev države na ostanek Osrednjeslovenske regije oz. t.i. ‘ljubljansko urbano regijo’ ter ‘preostalo Slovenijo’. V tej razdelitvi Litija spada k ljubljanski urbani regiji. Problem regij v Sloveniji pa le tiči nekje drugje. Evropa namreč zahteva v skladu z osnutkom Evropske listine o regionalni samoupravi ter drugimi že uveljavljenimi merili uvedbo vmesne stopnje oblasti, namreč med državno in občinsko ravnijo. Pri tem za Evropo ni prav nič pomembno, ali so to regije ali pokrajine, ali pa morda celo upravni okraji. Prav tako zanje ni važna velikost, številčnost ali razvitost posameznih območij. V naše notranje razmere se namreč ne želijo vtikati. Seveda dajejo priporočila in nasvete, res je tudi, da težko razumejo slovenski položaj, ki ga zaznamuje majhnost države itd. Zavedati se moramo namreč, da je Slovenija manjša od marsikatere izmed dežel v evropskih državah. Lep primer je bližnja Bavarska. Povprečna regija v evropskih državah je velika kot Slovenija (21.879,4 km2) in ima skoraj še enkrat toliko prebivalcev (3.874.818). Tako nam ostaja edino merilo, ki ga predpisujejo, da so regije blizu ljudem in da zagotavljajo izražanje demokratične volje prebivalcev na najbolj osnovni ravni poleg občinske. To je ob svojem obisku v Sloveniji sredi januarja zatrdil tudi predsednik Odbora regij pri Evropskem parlamentu Jos Chabert. V Sloveniji trenutno večji del strokovnjakov, ki sedi v državnih komisijah in ustanovah, pristojnih za iskanje ustreznih rešitev, zagovarja uvedbo pokrajinskega modela. Zadnji predlog ene izmed ekspertnih skupin predvideva štiri pokrajine: Primorsko, Kranjsko, Spodnjo Štajersko in Osrednjo Štajersko. Ta delitev ima sicer nekaj zgodovinskih osnov, ampak je neživljenjska. Prav tako ne navajajo praktične uporabnosti, razen to, da se oblikuje še nekakšen pokrajinski parlament in da država dobi formalno in predstavniško regijsko raven. Drugi del strokovnjakov, ki so v manjšini, pa zagovarja uvedbo približno 25 upravnih okrajev, ki bi pomenili na eni strani združevanje dejavnosti obstoječih upravnih enot ter na drugi strani nujen prenos določenih pristojnosti z državne na nižjo raven. Primer so inšpekcijske službe, ki so danes podrejene neposredno ministru, tako pa bi se združevale na ravni okraja in bi bil okrajni glavar pristojen za razreševanje sporov na prvi stopnji. Okrajnega glavarja bi volili ljudje sami v okraju, okrog sebe pa bi imel še svet županov. Temu slednjemu modelu se zelo približujejo tudi želje ljudi na terenu. Tako so se na nekaterih območjih že oblikovale pobude za oblikovanje regij oz. pokrajin (Koroška, Posavje, Gorenjska, Slovenska Istra...). Oba procesa bi lahko idealno združili: z ene strani prenos pristojnosti z državne ravni navzdol in na drugi strani uveljavljanje volje ljudi. Seveda je na potezi trenutna vladajoča koalicija, da izvede ustrezne politične korake v tej smeri. Bojim se, da nimajo prav vsi istih pogledov, še bolj zaskrbljujoče pa je, da odgovorni posamezniki nimajo niti vizije, v katero smer bodo peljali razvoj tega vprašanja. MATJAŽ BERČON ZIK - Matična knjižnica Litija Torek, 27. februar, 18.00 Potopisno predavanje SICILIJA in EOLSKI OTOKI. Predava Neža Mihovec. Vstop prost. Nikoli ne smeš obupati Litijska gimnazija, ki obstaja že štiri leta, omogoča drugačen pristop do dijakov: ker je število le-teh precej manjše, nisi le številka v redovalnici, temveč oseba z imenom in priimek. Pogovarjal sem se z ravnateljem prof. Vinkom Logajem. Kako pomembna je po vaši presoji Gimnazija v občini Litija? So vaši cilji tu, na Gimnaziji Litija, povsem uresničeni? Gimnazija \ot šola je sicer najvišji nivo srednje šole. Gre za šolo, k} pripravlja bodoče intelektualce na kasnejši študij. V bistvu to pomeni velik premik v litijski občini na področju izobraževanja in kulturnega dela. Izredno pozitivno je to, da je poskrbljeno za demografsko oddaljena območja. Odprli smo tudi dvajset novih delovnih mest, kar je za današnji čas brezposelnosti izredno pozitivno. Zanima me, kdaj se je rodila ideja o ustanovitvi gimnazije v Litiji? V bistvu je ideja že zelo stara. Pred 2. svetovno vojno je že obstajala nižja gimnazija, ki to jo leta 1958 ukinili, tako da je ostala samo osnovna šola. Kasneje, po letu 1980, je bil v Litiji ustanovljen odbor o srednji šoli, vendar se ideja o točno določenem tipu šole še m izoblikovala. Ostalo je samo pri diskusiji. Kasnejši odbor je bil ustanovljen leta 1996, na pobudo današnjega župana M. Kaplje in po analizi ankete, kije pokazala, da bi bilo vredno imeti srednjo šolo v litijski občini. V vprašalniku je bilo zajetih 1926 anketirancev, 1500 anketnih listov pa je bilo obdelanih. Kakšna je vaša vizija litijske gimnazije ? Dolgoročno gledano imamo srednjo šolo v mestu, kjer se dijaki ne odtujujejo od doma. Vizija je po mojem mnenju to, da bo šola pridobivala na višjem standardu dijakov in profesorjev. Kakšen se vam zdi slovenski šolski sistem ? Ta sistem po mojem mnenju veliko obeta. Slovenija ima visok standard, kar pomeni da ni prevelikih finančnih ovir. 17 mislih imam sistem »mentorstva«, kj biga rad postopoma uvedel na naši gimnaziji. Mentorski sistem deluje tako, da ima polovica razreda, to je približno 15 dijakov, svojega mentorja, ki bi bil njihov pomočnik, ne razrednik, in bi jim nudil pomoč v različnih situacijah. Poklicali bi lahko celo domov. Kakšna je vaša zamisel dela in namestitvenega standarda v novih prostorih Gimnazije Litija? Zamisli o delu bodo ostale zelo podobne. Zvišal se bo le namestitveni standard dijakov in delavcev šole. Vsak oddelek b° imel svojo matično učilnico, na voljo bodo tudi laboratoriji za biologijo, kemijo, fiziko ter multimedijska učilnica. Seveda ne pozabimo na čitalnico in računalniško učilnico, kjer bo omogočena povezava s spletom. Urejen bo tudi zimski vrt, vsak iEToOM~Z> Telovadba je del življenja Poleg tega, da v življenju poskrbimo za dobre družinske odnose, materialne in duhovne dobrine, smo aktivni udeleženci v kulturnem in političnem življenju, imamo čas tudi za prijatelje; nase ne smemo pozabiti. Zato vsaj enkrat tedensko namenimo kakšno urico časa našemu telesu in se malo razgibajmo. Rekli boste: saj že tako preveč gibamo. T)od vodstvom fiziotera--L pevtke Ide Toplak v osnovni šoli Polšnik vsak ponedeljek in torek zvečer pridno telovadi 16 do 20 udeležencev, in ugotavlja, da so naši sklepi in mišice še kako potrebni takšnega dela. Tukaj smo zbrane vse generacije in zaradi tega so večeri polni humorja. Na tem mestu se javno zahval- jujemo vodstvu OS Polšnik, Rdečemu križu Polšnik pod vodstvom ge.Olge Repovš, ki je organizator, in ge. Idi Toplak, ki nam kljub zrelim letom kaže, da je telo gibko, če le dobro skrbimo zanj. Morda še kdo okleva, razmislite in se nam pridružite. .»• Jože KOS Zdrav duh v zdravem telesu pa še zabavno in duhovitol Ti, ti, starost, ti! e boste prisluhnili, vam povem zgodbico o preprostem človeku, človeku, kjga lahko vsak dan srečate na sprehodu po Litiji in okolici. Ni zdravnik, manager, pa tudi zidar, mizar ali avtoličar ne. Pri osemnajstih se je zaposlil, pridno delal, si ustvaril družino, kupil avtomobil in mogoče zgradil hišo na kredit. Tako je lepo živel, vzgajal svoje otroke, vnuke in dočakal srečanje z Abrahamom. Počasi je začel sanjariti o lepi jeseni svojega življenja po upokojitvi. O tem, kak0 se b° brezskrbno sprehajal in posedal sam ali z vnuki v gozdu ob nabiranju gob ali v parku ob reki-No, medtem pa se je zgodilo. Zgodil se je revolucionaren prehod v svetlo bodočnost. Zgodila se je demokracija, devetdeseta leta in nova demokratična Slovenija. Vsi veseli, navdušeni smo dočakali pričakovano Indijo Koromandijo. In časje tekel naprej. Samo, glej ga šmenta, lepega dne ostane naš znanec brez službe — tehnološki presežek- C£z n0£.je postal, kot pravimo, ne tič ne miš. Pri teh letih ga nihče ne bo več zaposlil. Prestar je že! Pa tudi preveč je čakajočih brezposelnih, k) to veliko mlajši, z ustreznejšo izobrazbo. Naš znanec pa popoldanskega zaslužka »na fuš« nima in zanj se je začelo životarjenje — čakanje na čudež in upokojitev. Pa ga ni od nikoder! Ne čudeža, ne upokojitve, samo čas teče naprej. Se vedno išče priložnostno delo ali redno zaposlitev. Pa je ni. Ko tako izgubljen sedi na klopi ob rekj, sanjari o starih časih v gnili komunistični Jugoslaviji. Spominja se časov, ko ni bilo toliko brezposelnih, tehnoloških presežkov, kp niso odpuščali delavcev ali zapirali celih tovaren. Sprašuje se, kpkp mu je bilo v državi s totalitaristično, enostrankarsko, komunistično, diktatorsko vlado in kak0 mu je v državi s svetlo, demokratično, večstrankarsko in s po volji ljudstva izvoljeno vlado. Vprašanja se taka in drugačna vsepovprek zastavljajo sama od sebe. Včasih so bile težave drugačne, danes pa ... Tehtnica se sem in tja prevaga zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Kakorkoli že, zaposlitve, pa tudi pojojnine ni. Vse bolj pozablja na lepo jesen življenja. Marsikdo med vami, ki ste zgodbico prebrali, se je poistovetil z našim znancem in si dejal: saj to je tudi moja zgodba. Ti starost, ti! Včasih pa ni bilo tako! J. H. Sejem Alpe Adria 2001 - letos nekoliko drugače Na skupnem razstavnem prostoru šestih občin so bile v času od 6. do 10. februarja predstavljene možnosti rekreacije v Posavskem hribovju, ki vključuje predvsem pohodništvo, kolesarjenje, konjeništvo in rafting, v ta okvir pa so bili vpeti tudi turistični in gostinski ponudniki. Prvi sejemski dan je svojo dejavnost predstavil Javni zavod Bogenšperk. Tokrat sta bila v ospredju poročni protokol in ročna izdelava papirja. Gostilna Maček iz Šmartna pri Litiji je pripravila izbor pustnih dobrot, Gostilna Planina s Partizanskega vrha nad Trbovljami Zadnje priprave na razstavnem prostoru pa je obiskovalce postregla z domačimi jetrnimi klobasami in planinskim čajem. V sredo sta svojo gostinsko ponudbo predstavila Kmečki turizem Kimovec s Slivne in Gostišče Vidrgar z glasbenim nastopom treh prikupnih deklic. Razstavni prostor so obiskali tudi člani Brodarskega društva Steklarna Hrastnik, aktualni raftarski državni prvaki. Kulturni dan smo na našem razstavnem prostoru počastili z recitalom Prešernovih pesmi, ki so ga pripravili člani Družinskega gledališča Kolenc. Predstavila so se tudi društva kmečkih deklet in žena iz Hrastnika, Senožet in Gabrovke, ki so pričarala utrip podeželja tudi s predenjem volne in pletenjem. Krajši glasbeni nastop so tudi letos pripravili atraktivni Leseni rogisti. V petek so se predstavili Podeželski turizem Arbi, Gostišče Celestina in Rafting klub Vidra iz Litije, sejma pa so se udeležili tudi župani občin udeleženk in s svojim obiskom potrdili smiselnost tovrstnega povezovanja. Zadnji sejemski dan je bil spet bolj podeželsko obarvan, saj so svoje izdelke predstavili Domačija Paternoster iz Tenetiš ter društvi kmečkih deklet in žena s Svibnega in Polšnika. Potrebno je omeniti tudi ponovno sodelovanje z občino Trebnje. Tokrat smo predstavili novi stični točki obeh območij - skupne kolesarske poti in 15. poldnevnik, ki poteka tudi preko Center za razvoj Litija je za sejemski nastop pripravil tudi dve novi promocijski zgibanki. Zgibanka z naslovom Posavsko hribovje -čez hribe in doline predstavlja rekre-ativno-turis-tično ponudbo šestih občin udeleženk sejma, druga, Kolesarske poti občine Litija, pa je nastala na osnovi istoimenskega projekta, ki ga je Center začel izvajati v lanskem letu. Center za razvoj Litija našega območja. Z občino Trebnje nas povezujejo tudi kolesarske poti in 15. poldnevnik GOTOVINSKI POPUST 1 0% Prišel je čas za LETNE GUME! Sava, DUNLOP, UNIROVAL, Barum npi -«-08-13 in 15-18 v '-sob.: 08-14 CAS — Ponedeljek zaprto Februar 2001 TV O VICE ■■■■■■■■ ■MRHnUBi Modri banket Ifflial novembru 2000 smo ustanovili Mladi Fo rum ZLSD Litija (MFLi) in začeli iskati ustrezen prostor za svoje delo. Odločili smo se za grad Ponoviče, kjer je ustrezna lokacija za naše projekte (seminarji, predavanja..) in ker tam ne bomo nikogar motili. V mesecu februarju smo člani MFLi-ja zavihali rokave in si uredili prostor v gradu. Se posebej smo ponosni, ker smo vsa dela v prostoru opravili sami. Novi prostor je bilo potrebno ustrezno slovesno odpreti, zato smo 2. februarja 2001 pripravili predstavitveni žur z imenom Modri banket. ('dani MFLi-ja smo imeli konferenco, na kateri smo sprejeli statut in častne člane. Proslavili kulturni praznik V sredo, 7. februarja, so dvorano OS Dole pri Litiji napolnili otroci in starši, ki so prišli na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. Uvodna pesem OPZ Muzikantje je naznanila prihod Pihalnega orkestra Litija. e glasba plemeniti človekovo življenje, ga spremlja ob težkih življenjskih preizkušnjah in nam lepša naš vsakdan, potem je bil ravno danes morda lep večer. Čudoviti svet glasbe potegne vase vsakogar, ki okusi zadovoljstvo izvabljati iz inštrumenta lepe melodije. Na ta čudoviti svet, na te čudovite glasbenike smo mislili, ko smo jih vabili v goste. Radi so se odzvali povabilu, še posebej Vasja Namestnik. Voditi tako četo v orkestru ni majhno delo. Njihov pa je tudi izobraževalni namen, kar dokazuje, da veliko dajo na delo z mladimi. Sledil je nastop glasbenikov z željo predstaviti Predstavili so še učenci ansambelske igre pod vodstvom Marjane Kolar in učenci 8. raz. devetletke, ki so poustvarjali Prešernovo poezijo, njegove pesmi postavili v današnji prostor in čas. Predsednik KS Dušan Mak je ob tej priložnosti pozdravil prizadevanja mladih krajanov za razvoj kulture. Pesem je že od nekdaj zbliževala ljudi, jim polnila dušo. Upanje je nekaj mehkega, ki se spusti v dušo in zapoje melodijo brez besed in nikoli ne obmolkne. Jožica VRTAČNIK N TER LITIJA Ponoviška 11b Tel: 01/899 52 10 Fax: 01/899 52 04 RAČUNALNIŠKA PROGRAMSKA OPREMA ZA PRAVNE OSEBE Materialno trgovinsko poslovanje -nabava, prevzemni listi -ponudbe, dobavnice, fakture -vodenje zalog, blagovne kartice -TDR, IOP, blagajna, opomini -vodenje za več komitentov Enostavno knjigovodstvo za samostojne podjetnike z obračunom DDV Obračun DDV za vse pravne osebe -knjiga prihodkov in odhodkov -knjiga prejetih in izdanih računov -seznam upnikov in dolžnikov -evidenca plačil -obračun DDV -izračun dohodnine -vodenje za več komitentov -knjiga izdanih računov -knjiga prejetih računov -obračun DDV -vodenje za več komitentov Vsa programska oprema je izdelana v sodelovanju s Knjigovodskim birojem PALČIČ! ŽREBANJE nVINGA V FEBRUARJU! Nerazumevanje avtoritete Ustanovitveni sestane\ Mladega foruma Ob osmi uri se je začel modri banket. Ob dobri glasbi , hotdogih in pijači smo odprli prostor, pridobili nekaj novih izkušenj in se zavezali, da bomo pozitivno energijo delili še z ostalimi. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, pomoč vam kdaj vrnemo. Hkrati pozivam vse mlade in mlade po srcu, da se nam pridružite, saj le skupaj lahko marsikaj spremenimo in izboljšamo bivanje v naši zaspani Litiji. Lep pozdrav od MFLi-ja !! Irena MEDVED se mlademu občinstvu in vzbuditi željo in ljubezen do te zvrsti glasbe.Se posebej so navdušili s koračnico Litus, ki jo je za njihovo 100-letnico skomponiral Vinko Strel. Kar nekaj časa sem razmišljal, ali naj pišem osebno ali javno pismo dr. Zoretu na njegova pisanja oz. pojasnila avtorjem člankov v zvezi z načrtovano izgradnjo sežigalnice v Kresnicah. Krajani smo aktivno pričeli razmišljati in se samoizobraževati o sežigalnicah po zboru krajanov Kresnic v oktobru leta 1999. Sam sem se aktivno udeležil razprave na zboru. Svoje pomisleke sem v pisni obliki posredoval zboru krajanov. Žal dokument ni bil posredovan krajanom, kljub temu, da sem 50 fotokopij vročil predsedniku sveta KS. Pomisleke sem javno izrazil in na koncu zbora povedal, da mi kljub avtoritativni strokovni zasedbi s strani pobudnikov (predstavnik Ministrstva za okolje in prostor (MOP) dr. Zore, odbor EKO 2000, lastniki sežigalnice iz Riminija) ni bilo zadovoljivo odgovorjeno. Glede na objavljene članke (Delo, Ljudski glas) je očitno, da navzoči krajani in novinarji nismo dobro razumeli ali poslušali že omenjene strokovne zasedbe. To si razlagam z dejstvom, da je na oba članka strokovno odgovoril dr. Zore in pri obeh člankih sem dobil občutek, da ne dopušča laičnega mnenja in vse pomisleke, ki so človeške narave, spodbija z strokovnimi argumenti. Podatki, kijih navaja g. Dušan Štrus v Ljudskem glasu (LG) nikakor ne nasprotujejo vsebini predstavitve. Ob vabilu na Zbor Krajanov smo krajani prejeli dokument, v katerem so bili navedeni, po vaši razlagi, zelo neažurni podatki, tudi tisti o sežigu bolnišničnih in drugih nevarnih odpadkov. Sam sem na zboru navedel podatek, da Zakon o varstvu okolja za investicije, ki bistveno posegajo v prostor, predvideva presojo vplivov na okolje. Vsa vprašanja v zvezi z obremenitvijo okolja so naletela na gluha ušesa oziroma smo bili odpravljeni z odgovorom, kot ga podaja dr. Zore v članku, češ da je neracionalno izdelati študijo presoje vplivov, ker je potrebno najprej prepričati krajane oziroma pridobiti soglasje. Menim, da je MOP zaspalo in sedaj mrzlično išče primerne lokacije iz dveh razlogov: prvi je dejanska potreba po smotrnem ravnanju z odpadki, drug razlog pa je političen, in sicer pogoj za vključitev v EU. Krajane ne zanima toliko tehnologija sežigalnic, kot pa vplivi sežigalnice na okolje. Pri tehnologiji sežiganja nastajajo strupeni plini dioksini, o katerih še ne vemo veliko (verjetno ve stroka veliko več), informacije pa le počasi curljajo v javnost. To povzroča polinformiranost, kar pa je najslabše, saj je s tem omogočena manipulacija. Podobno atmosfero ste pobudniki ustvarili v Kresnicah. Javnosti ste posredovali dokument, ki po vaših navedbah vsebuje neresnice, dr. Zore pa je predstavljal tehnologijo sežigalnice na akademskem nivoju. Podobna situacija se pojavlja v vseh slovenskih krajih, predvidenih za izgradnjo sežigalnice. Menim, da je MOP izbralo napačno strategijo ravnanja z odpadki. V letu 1992 je MOP pripravilo Integriran koncept ravnanja z odpadki v Republiki Sloveniji (IKROS). Zal se tega koncepta nismo držali. Prvi korak v okolju, ki je po grobih kriterijih predviden ali za deponijo ali za sežigalnico, je kvalitetno osveščanje prebivalcev. Pripraviti bi bilo potrebno vzorčne projekte ločevanja odpadkov po izvoru, opravljati meritve uspešnosti (metoda learningby doing—učenje z dejanji). Minister Umek je na tiskovni konferenci 2. oktobra 2000 razložil strategijo ravnanja z odpadki, kjer na eno stran postavlja ločeno zbiranje odpadkov in gospodarjenje z odpadki (reciklaža), na drugo stran pa termično obdelavo. Ljudi je potrebno voditi na strokovne ekskurzije in ne tako kot vi, ki ste izvedli eno samo ekskurzijo, ki ni bila transparentna, saj so seje lahko udeležili le povabljeni po kriteriju osebnega poznanstva. Javnost sežigalnicam ne zaupa, primerja jih z jedrskimi centralami, saj je življenjska doba sežigalnice 25 let, če želimo, da je investicija upravičena in ne nasedla. V tržnem gospodarstvu pa si nasedlih investicij ne želimo. Dr. Zore se ni nikoli javno opredelil in zagovarjal določeno tehnologijo sežigalnice. Če bi bila tehnologija znana, bi se lahko konkretno pogovarjali o okoljskem, zdravstvenem in finančnem vplivu sežigalnice na mikrolokacijo. MOP še vedno ni odprlo javne razprave o izbrani politiki ravnanja z odpadki. V članku pa dr. Zore govori o lažeh avtorja Dušana Štrusa, ki je podal zgolj laično mnenje oz. povzetek vašega strokovnega izvajanja. Spoštovani vladni uslužbenci, pri reševanju tako pomembnega vprašanja, kot je sežiganje enormne količine odpadkov v okolju, ki ne proizvede niti procent te količine odpadkov, želimo tvorno sodelovati kot sogovorniki. Želimo korektno večplastno predstavo vpliva sežigalnice na okolje in s tem posredno in neposredno na kvaliteto življenja v kraju. Žal zaradi napisanega in spremljanja nedopustnega ravnanja z okoljem MOP ne zaupam. Resnična skrb za okolje je na strani nevladnih organizacij, civilna družba brez osebnih koristi in voluntersko opravlja osveščanje ljudi, kar sem skusil pri iskanju informacij o sežigalnicah. Tehnologijo, ki ste jo predstavljali, je bila načelna, vendar se v svetu sežigalnice opuščajo, ponekod so celo prepovedali graditi nove. Rešitve iščejo v obliki reciklažnih tovarn in najsprejemljivejše tehnologije ta čas -fosilizacije. Te podatke sem zasledil v javnih medijih in na spletu. Če se motim, me prosim podučite. Dr. Zore vedno navaja vire, kijih je preveč za objavo. Prosim ga, da mi vire posreduje, saj bi rad resnico. Podatki, ki sem jih navedel, so namreč v popolnem nasprotju s podatki dr. Zoreta. Moj namen ni zavajati ali celo manipulirati z javnostmi, ki jih globoko cenim, ampak doseči kvalitetno razpravo. Ker se očitno dr. Zore odziva samo na pisanje v javnosti, ga pozivam, da na spletu odpre javno razpravo, da se bomo učili in posredovali. To bo v prid strokovnosti. Za pomoč pri pisanju članka se zahvaljujem soavtorju gospodu Pavlu Smoletu, ki vestno zasleduje članke, ki so vsebinsko vezani na sežigalnice odpadkov, in mi posreduje informacije. (Prispevek bi sodil v Ljudski glas, šerpa objava ni bila mogoča, sem ga poslal za vas časopis.) Roman PONEBŠEK Občni zbor sadjarskega društva Litija Litijski sadjarji so se v petek, 26. januarja, zbrali v kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji na svojem rednem občnem zboru. Sprejeli so poročila o delu v preteklem letu in potrdili program dejavnosti za leto 2001. V letu 2001 bodo pripravili vrsto predavanj in praktičnih prikazov v sadovnjakih: - predavanje Osnove drevesničarstva, - predavanje Gnojenje sadja, - predavanje Nega vina, - novosti pri varstvu rastlin, - hrušev ožig, šarka, - praktični prikaz obrezovanja sadnega drevja (na dveh lokacijah), - praktični prikaz obrezovanja vinske trte, - tečaj obrezovanja sadnega drevja, - prikaz poletne rezi, - prepoznavanje bolezni in škodljivcev v nasadu in - strokovno ekskurzijo. Poleg tega nameravajo jeseni pripraviti tudi sadjarsko razstavo. Sadjarsko društvo Litija, ki je bilo ustanovljeno leta 1994, šteje že 215 članov. Vojko BIZJAK Februar 2001 6 JX)LE/ATULTURA Izobraževanje za starše učencev V okviru roditeljskih sestankov za starše smo na OS Gradec vključno s podružničnimi šolami v mesecu januarju organizirali predavanja in delavnice. Pri tem smo upoštevali interes, pobude in potrebe staršev ter učiteljev. V okviru roditeljskih sestankov za starše smo na OS Gradec vključno s podružničnimi šolami v mesecu januarju organizirali predavanja in delavnice. Pri tem smo upoštevali interes, pobude in potrebe staršev ter učiteljev. Teme so bile različne. Z Društva SMO iz Domžal smo povabili gospo Stanislavo Polajžer, ki je imela predavanje Kako postati in ostati dobri starši. Za pete razrede matične šole in predmetno stopnjo P S Vače je šolska svetovalna delavka Mojca Zupan pripravila delavnice za starše in učence z naslovom Spodbude za učenje. V delavnicah so udeleženci spoznali različne pristope k učenju in se preizkusili v eni izmed učinkovitih učnih metod. Za sedme razrede devetletne osnovne šole je bilo organizirano predavanje gospe Marije Praunseis Umetnost učenja. Po predavanju je sledilo nadaljevanje v obliki delavnic, ki so jih vodili razredniki. Tema osmih razredov devetletne osnovne šole je bila Nivojski pouk in točkovno ocenjevanje, ki jo je staršem predstavila ravnateljica Iva Slabe. Za razredno stopnjo podružničnih šol Kresnice, Jevnica in Vače je bilo organizirano predavanje Vzgoja za življenje, ki ga je pripravila šolska svetovalna delavka Irena Smrekar. Sporočilo predavanja je bilo, da družina in življenje v njej oblikuje otrokovo osebnost, ker se otroci nenehno učijo od svojih staršev. Za starše otrok, ki bodo v septembru obiskovali prvi razred devetletne osnovne šole, smo pred vpisom pripravili uvodni informativni sestanek o devetletni osnovni šoli s poudarkom na prvi triadi. Starše smo seznanili s programom, organizacijo, novostmi, pridobitvami, predmetnikom (za 1. razred) in aktivnostmi, ki bodo potekale do septembra 2001. V mesecu februarju smo imeli za učence in starše osmih razredov roditeljski sestanek pred vpisom v srednjo šolo. Starši so bili seznanjeni z razpisom za vpis vSŠ. Na šoli se zavedamo, da je vzgoja otrok v današnjem času zelo odgovorno delo. Zato se bomo tudi v prihodnje trudili, da bomo s podobnimi aktivnostmi pomagali staršem in sebi pri tako pomembni nalogi, kot je vzgajanje mladega človeka. Irena SMREKAR, Mojca ZUPAN Pismo iz Japonske Ni naključje, da pišem ravno 8. 2., na dan, ki ga v Sloveniji zaznamuje naš največji pesnik- Za Prešerna Japonci seveda še slišali niso, česar pa jim ne gre zameriti, kljub temu pa je danes poseben dan. Z današnjim dnem so se začele pomladne počitnice, ki so na Japonskem hkrati tudi letne, saj se novo šolsko leto pričenja aprila. V času izpitov so bile na univerzi'‘policijske ure", saj dva dneva nisi smel niti skozi univerzitetni kompleks, če nisi imel posebne dovolilnice. Pa le kdo bi to sicer hotel, v soboto!? Ti izpiti so zelo pomembni, saj je dobra služba odvisna od uspešne študijske preteklosti (vključno z vrtcem). Večina dijakov po šoli obiskuje dopolnilno privatno šolo ti.juku (beremo dzstresicaukji), tudizato, ker je veliko bolj zabavna od običajne šole. Da je izbira univerze (nekaj sto jih je) za Japonce zelo pomembna, priča dejstvo, da jih ob zavrnitvi vpisa precej (približno 20%) raje eno leto počiva in naslednje leto spet poskusi priti na željeno (beri: priznano) univerzo. Prehod s srednješole na univerzo je najbrž eden najbolj zahtevnihpreskusov v življenju Japoncev. Profesorji na univerzi celo pravijo, da so študenti na univerzi kot na tekočih stopnicah, ki le čakajo, da jih bo pripeljalo do cilja (diploma in služba). Učenja torej nič?! Precej blizu. To, kar bi nadvse (?) razveselilo slovenske študente je, da se na izpitu pojavijo le vprašanja iz snovi predavanj. Dostikrat pa zadostuje že poročilo. Manj bi nas razveselilo dejstvo, da ne poznajo večkratnih rokov, in to, da je del ocene izpita prisotnost na predavanjih. Sicer pa na univerzah poznajo le 3 pozitivne ocene (A, B, C), karpove, da kakšne posebne zavzetosti ni. 80 % ali 100 %, ocena je ista. In s tem praviloma ni nič narobe, kaj? Manj bi se najbrž strinjali s tem, da mora vsakštudent odšteti okoli pol milijona tolarjev za enoletno šolnino, čeprav je na državni unizerzi, kot je Univerza v Hiroshimi. Pa prištejte se stroške za bivanje v bližini univerze (vam osebno zagotavljam, da to ni mala šala, zlasti za žep Slovencev) in ugotovimo, da so otroci velik velik strošek za starše. In če kdo računa na pomoč države, se pošteno moti. Štipendijo na Japonskem je treba v večji meri vračati. Kolikšen delež, ne bi vedel, ker sem bil že ob sami izjavi profesorice, da je štipendija le neke vrste posojilo, tako šokiran, da vseh nadaljnih besed nisem v ec slišal. Na srečo nam, tujcem, tega ni treba. Večini Japoncev je beseda "Slovenija" znana. Vprašanje, ki te mu na Japonskem skoraj ne gre izogniti je: “Od kod prihajaš.?" Ker so precej vljuden narod, praviloma ne izpostavljajo svoje nevednosti, in torej ne vprašajo, kje na tem planetu bi to bilo. In res, le zakaj naj bi povprečni Japonec vedel za Drugačen pouk učencev Učenci in učitelji si vedno želimo novih načinov učenja, ki bi bili zanimivejši, predvsem pa privlačnejši. Eden takšnih je tudi življenje v centrih šolskih in obšolskih dejavnostih, ki prinašajo obilo praktičnih dejavnostih in novo okolje, ki vzpodbuja vedoželjnost. Devetletkarji, učenci 7. razredov, so tovrstno izkušnjo pridobili v Domu Burja, v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Seči, kjer so bivali od 29.1. do2.2.2001. Program je bil izveden kot naravoslovni tabor in je bil razdeljen na dopoldanske in popoldanske aktivnosti z naravoslovnimi in družboslovnimi dejavnostmi. Seznanili smo se z značilnostmi primorske pokrajine — Slovensko Istro, polotokom Seča, Marino in parkom Forma Viva, Sečoveljskimi solinami in vrtom kaktusov, raziskovali smo organizme v naravnem okolju — pas bibavice in lišaje v okolici doma, značilne sredozemske rastline in njihove prilagoditve. Učenci so se z zanimanjem spoprijeli z geografsko in topografsko orientacijo, svoje znanje pa so preverili v orientacijskem tekmovanju v okolici doma, ki je pomenilo pravi robinzonski izziv. Malokdo se je pozimi vozil s kanuji po morju. No, mi smo se, in sicer smo preveslali Andrejev kanal, morje je bilo zelo prizanesljivo, ogreli pa smo se z veslanjem. Obalo smo si ogledali tudi z morja. Popeljali smo se z ladjo LAHO, ki je bila po vojni celo čezoceanska ladja, njeno ime pa pove vse - LAst HOpe. Preizkusili smo se tudi v lokostrelstvu, manjkal ni niti fitnes. Pedagoški proces kot posebna vzgojno-izobraževalna oblika je potekal interdisciplinarno. Učenci so življenje v naravi doživljali skozi prepletanje posameznih učnih vsebin, kjer so le-te prešle tradicionalne meje posameznih predmetov in dobile drugačne razsežnosti in značilnosti. Skupno bivanje učencev z razredniki izven šolskih prostorov ponuja tudi obilo priložnosti za spoznavanje; nemalokrat smo drug nad drugim presenečeni, ker se bolje spoznamo, ko nismo v šolskih okvirih in je vzdušje bolj sproščeno. Tatjana GOMBAČ lokacijo naše države? So se pa našli Japonci (ostali tujci nič boljše!), ki to delovali zelo prepričano, da vedo, kje je Slovenija. “Aaaa, Slovenija. ” Seveda se nisem mogel upreti svojemu začudenju. “Veš, kje to je?” "Seveda, toje tam nekje pri Rusiji... a, da ne?" Ko sem to prvič slišal, sem se pošteno trudil ugotoviti, katero državo imajo v mislih. Saj Slovaška sploh m tako blizu Rusije, sem premleval. Druga (!!!, ce seveda ni enaka prvi) zmota pa je jasno zamajava s Slovaškp. Dostikrat se mi je namreč primerilo, da so pri poizvedovanju o naši deželi (vreme in podobno), po kakšnih treh ponovitvah besede 'Slovenija' čisto spontano izustili ‘Slovaška'. J e pač treba priznati, dajejaponsko izgo valjanje imen obeh držav zelo podobno: Surobenia vs. Surobakia. Ko bi ‘nesrečneži' šele videli obe nacionalni zastavi! Jepačtakp, da je Slovaška po svetu bolj znana. Zaenkrat! Pa bodi dovolj o domoljubju. Dušan RADELJ Etektromštalacije >+ Popravila gospodinjskih aparatov >+ Alarmne naprave Stane Dolar s.p. Polšnik 20b 1272 Polšnik Tel.: 01/897-32-05, GSM: 041-507-897 KO RK Jablaniška dolina Srečanje starejših občanov Cas prehitro teče in ko stopi jesenski november v decembrski mraz, se zavemo, da se bo komaj začeto leto že končalo. Pa kajl Cez koledar venomer tarnamo, ker se ne zavedamo, da srce šteje počasneje. Dajmo srcu moč, večkrat se snidimo, da napolnimo njegove globoke vreče z dobro voljo, pa bo čas bolj zalegel! Zato smo povabili vse naše mlade in malo manj mlade sokrajane na srečanje, ki je bilo v petek, 15. decembra, v Gasilskem domu Jablanica. Sami smo pripravili krajši kulturni program, saj v naši dolini ni šole. Kjer je volja, je tudi rezultat! Zbralo se je 22 otrok, ki so pod vodstvom Marije Grabnar in Maje Toplak pripravili prijeten kulturni programček z igrico Snežaki -korenjaki, pesmicami, recitacijami in glasbo iz sintisajzerja, predstavile pa so se tudi upokojenke s svojo himno. Našemu srečanju se je na naše povabilo pridružil tudi predsednik območnega združenja RK Litije, gospod Karlo Lemut. Razdelili pa smo skromna darila vsem krajanom, starim 70 let in več, ter ob dobri kapljici in zakuski poklepetali. Ko je klepet že zamrl, pa je gospa Mojca Femec poskrbela za prijetne družabne igrice z lepimi nagradami. Večer se je prevesil kar pozno v noč, ko smo se srečni razšli in si zaželeli srečno, zdravo, uspešno novo leto in si obljubili, da se kmalu spet snidemo. “Ko modrost in mladost stisneta roki, takrat in tam je življenje za starejšega vedrejše, za mladega varnejše...” Marija GRABNAR in MajaTOPLAK Društvo podeželskih žena in deklet Polšnik V decembru 1999 smo na Polšniku ustanovili DPZD. V letu 2000 smo članice društva izpeljale vsebinsko bogat in pester program. Med drugim smo imele več kuharskih tečajev pa razna predavanja, pustovanje, naučile smo se tudi, kako se naredi adventni venček. X T društvu deluje 56 žena in deklet, vodi pa ga Marinka Bevc. V Že večkrat smo se uspešno predstavile s kulinariko domačih dobrot, tako na raznih razstavah kot tudi na različnih prireditvah. Ko smo 13. 1. 2001 imele prvi občni zbor, smo z veseljem ugotovile, da smo s svojo aktivnostjo res navdušile, saj smo prejele pohvale za svoje delo s strani krajevne skupnosti in tudi s strani Kmetijske svetovalne službe Litija. Medse smo namreč povabile Lijano Lovše, ki nam prav rada priskoči na pomoč s svojimi nasveti in za kar se ji prav iskreno zahvaljujemo. Takole smo se izobraževale za pripravo novoletnih pogrinjkov in jedi. Tečaj je potekal na izletniški kmetijiprt Medvedu v Tepah, pod vodstvom kuharskega mojstra Roberta Mcrzela. Dela nam tudi v letu 2001 ne bo manjkalo, saj smo sprejele kar obsežen program različnih dejavnosti. Z dobro voljo in medsebojnim sodelovanjem smo ga že pričele izvajati, saj smo se letos spet predstavile z razstavo in pokušino domačih dobrot na sejmu Alpe - Adria. Če bomo tudi v prihodnje znale tako dobro združiti prijetno s koristnim, bomo prav gotovo uspešno delovale tudi v tem letu. »In kjer je volja, je tudi pot«, pravi znani slovenski pregovor. Te pa nam prav gotovo ne manjka. Amalija KADUNC Novice z gradu Bogenšperk Javni zavod Bogenšperk je kot upravitelj gradu Bogenšperk leto 2001 začel ambiciozno in z novimi pridobitvami. Se posebej slovesen je bil za zavod kot muzejsko ustanovo petek, 5. januar, ko je bila z odprtjem delavnice ročnega papirja zaključena prva faza prenove bakrotiskarske zbirke, ki je ena najpomembnejših na gradu Bogenšperk. r I avod je omenjeno zbirko uredil v Z_-> sodelovanju s podjetjem Politehna, d.o.o., iz Radeč. Ureditev delavnice stilsko datira v 17. stoletje in se tako ujema z vsebino ostalega dela zbirke, ki je postavljen v čas, ko je na gradu deloval znameniti polihistor Janez Vajkard Valvasor. V delavnici je na željo obiskovalcev mogoče prikazati celoten postopek ročnega izdelovanja papirja. Mojstrska delavnica Valvasor, kakor je delavnica imenovana, tako s tiskarsko prešo v sosednjem prostoru tvori zaključeno celoto, ki bo s prenovo dobila še celovitejšo podobo. V zavodu predvidevamo, da bomo prenovitvena dela na preostalem delu zbirke zaključili do konca letošnjega leta. Potrebno je omeniti, da je zavod z odprtjem delavnice izpolnil tudi enega izmed muzejskih kriterijev, in sicer muzejsko učno delavnico. Slovesno otvoritev delavnice je popestrila modna revija oblek iz papirja v kreaciji direktorja Politehne, d.o.o., Aleša Breznikarja, ter predstavitev celotnega izbora izdelkov radeškega podjetja, kamor sodijo predvsem poslovna darila, čestitke in ostali izdelki iz ročno izdelanega papirja. V torek, 16. januarja, je v poročni dvorani gradu umetnostni zgodovinar Lojze Gostiša javnosti prvič predstavil svoj dolgoletni projekt, ki je nastal pod okriljem SAZU. Po originalu Valvasorjeve skicne knjige za topografijo sodobne Vojvodine Kranjske, ki jo v originalu hrani Metropolitanska knjižnica v Zagrebu, je avtor s sodelavci pripravil dvesto oštevilčenih izvodov reprodukcije tega za slovenski prostor dragocenega knjižnega dela. Uvodni nagovor je na zbrane naslovil akademik dr. Matjaž Kmecl, v kulturnem programu, ki je sledil, pa je bil izveden nastop komorne skupine. Po lanskoletni uspešni predstavitvi javnega zavoda na razstavnem prostoru Centra za razvoj Litija smo se tudi letos odločili za sodelovanje. Ročno izdelovanje papirja in izdelovanje odtisov gradu Bogenšperk na tak papir sta v živo potekali pred obiskovalci, predstavnika podjetja pa sta v kopijah oblačil iz 16. stoletja požela nemalo zanimanja. Poročna dejavnost je predvsem v pomladnih mesecih na gradu v polnem razmahu. Javni zavod je sejem Alpe - Adria izkoristil za predstavitev zloženke »Poroka na gradu Bogenšperk« z osnovnimi informacijami o poroki na Bogenšperku, ki sta jo obiskovalcem na sejmu delila čisto prava ženin in nevesta. Ideja za tovrstno promocijo je bila vsekakor zanimiva in je naletela na velik odziv obiskovalcev. Kot spremstvo poročnega para se je sprehajal par v grajskih kostumih, ki je predstavljal tudi Valvasorjeve viteške igre, ki na gradu Bogenšperk potekajo vsak prvi vikend v septembru. Predstavitev zavoda naomenjenem sejmu je v celoti zadovoljila pričakovanjem, žal pa smo opazili, da se je obisk sejma v primerjavi z lanskim letom močno zmanjšal. Kljub temu smo se sodelujoči potrudili za čim večjo prepoznavnost Bogenšperka v slovenskem prostoru, saj si grad kot spomenik državnega pomena in najbrž najbolj prepoznaven turistični produkt v občini Litija le-to tudi zasluži. Da se je Javni zavod Bogenšperk na sejmu Alpe — Adria predstavil, se zahvaljujemo vsem sponzorjem. Bojana KRAGELJ, Peter AVBELJ Ine počitniške prm iiHMH IlEl Torek, 27. 2., ob 11. uri otroci pripovedujejo svoje pravljice (Matična knjižnica Litija), sreda, 28. 2., ob 11. uri kreativni ustvarjalno-ritmični plesi (Športna dvorana Litija), četrtek, 1. 3., ob 11. uri izdelovanje voščilnic za praznik žena (Matična knjižnica Litija). Na delavnice vabita DPMLitija in ZIK-Matična knjižnica Litija. x_______________________________________________________________________________/ Društvo prijateljev mladine Litija v letu 2000in kako naprej? Cilj Društva prijateljev mladine Litija je dvig kakovosti življenja otrok in mladostnikov ter družin in odzivanje na aktualna družbena vprašanja. Delo v društvu opravljajo številni prostovoljci, v letu 2000 pa je bila dejavnost lahko opravljena le s pomočjo javnih del. Organiziranih je bilo kar 89 prireditev in srečanj, na katere je prišlo skoraj 2.000 otrok, mladih in odraslih. O evada so prav počitnice w tisti pravi čas, ko se otroci udeležijo zanimivih oblik preživljanja prostega časa. DPM Litija zato organizira prireditve med vsakimi daljšimi počitnicami. Med najbolj odmevnimi akcijami v letu 2000 so bila tekmovanja Veter v laseh - s športom proti drogi, poletne počitniške prireditve, kopanje v bazenih ali na morju. Dedek Mraz je v decembru obiskoval otroke kar tri dni, najbolj srečni so se z njim tudi popeljali s kočijo, spremljala pa jih je Valvasorjeva konjenica. Obenem pa so bile pripravljene vsak dan pravljične ure, lutkovne predstave in igrice, pravljice je pripovedoval Božiček, igrale so glasbene skupine, otroci so plesali, peli in ustvarjali v likovni delavnici. Veseli december je zaključil ognjemet. DPM pa je v tednu otroka organiziralo tudi javno tribuno ter v decembru otroški parlament, pomagalo družinam v stiski, bralno značko pa je izvedla litijska knjižnica. Kako pa naprej ? DPM Litija želi, da bi občinski proračun v letu 2001 za otroke odrezal večji kos pogače. Le tako bo mogoče izvesti obsežen program, ki nadaljuje uspešne in zanimive dejavnosti iz preteklega leta. Otroci so povabljeni na aktivnosti že konec februarja, ko so zimske počitnice. Joža OCEPEK OS ŠMARTNO Športni dan podružničnih šol malo drugače Z učenci podružničnih šolJavorje, Primskovo in Štangarske Poljane smo izvedli športni dan v športnem Squash-Land centru v Ljubljani. Moto tega dne je bil: vse za zdravo telo, razvedrilo, dobro voljo, smeh, nova doživetja. Učenci so bili razporejeni v tri skupine: mini squash,fitnes in plezanje po plezalni steni. Pri vseh aktivnostih so bili ves čas pod vodstvom in nadzorom športnih vaditeljev. Po določenem času so zamenjali postajo. V športnem centru je vse zasnovano tako, da ustreza specifičnim zahtevam tako majhnih otrok. Naprave v fitnesu so pomanjšane in delujejo na principu hidravličnih cevi. Prednost tega je, da naprava ne sili nazaj v prvotni položaj in tako ne more poškodovati otrok. Otroci od nekdaj radi lezejo in plezajo (večinoma seveda tam, kjer jim ne bi bilo treba), zato so nam ponudili tudi plezalno steno, ki je zasnovana kot jama z atraktivnimi poslikavami. Vsak neljubi padec so prestregle blazine. Tako so se učenci naplezali do mile volje, ne da bi pri tem učiteljice porabile goro živcev. Na tej postaji so tudi najbolj uživali. Pri mini squashu so odbijali žogico v parih. Lopar in žogica sta primerni za velikost in fizične sposobnosti šolarčkov. Da smo dosegli cilj športnega dne, dokazujejo vtisi učencev po končanem obisku športnega centra: Vaditelji so bili prijazni, demonstracija vaj je bila dobra. Tadej Na fitnesu sem pridobil kondicijo, na plezalni steni sem jo pa porabil. Urban Tekmovala sem sama s seboj in si dokazala, da veliko zmorem. Klavdija Pri vožnji s kolesom sem uživala,čeprav sem bila Všeč mi je bilo vse, kar smo delali. Prav vedno na istem mestu. posrečeno sem padal s plezalne stene. Lea Tomaž Sreča, da je bila žogica mehka, drugače bi imela preveč bušk. Andreja KASTELIC Mateja no v tzr Možnost voženj po POGODBI Zo PODJETJA is % POPUSTA! Tel.: 041-843-453 Vožnja LITIJA - ŠMARTNO 200,00 SIT Za Valentinovo v kino! Življenje brez ljubezni je kakor leto brez pomladi. (Ruski pregovor) Čarodej na novoletnih prireditvah DPM-ja v Športni dvorani Litija. S tem rekom je Cvetličarna CIKLAMA letošnji praznik zaljubljenih proslavila v Kinu Litija. Na dan, ko naj bi se ženili ptički in parili zajčki so v Cvetličarni delili brezplačne vstopnice za ogled filma s pomohljivim naslovom Letošnja ljubezen. »Filmsko doživetje se mi je zdelo pravo darilo zaljubljencem in pa ideja, za tiste, ki še niso imeli posebnih načrtov, jkako preživeti večer. Praznik je resda skomercializiran in uvožen iz Amerike, vendar ga je že veliko ljudi sprejelo za svojega. Zakaj ga ne bi praznovali skupaj,« pravi Marjan Planinšek. Valentinovo je namreč več kot rdeče vrtnice in srčka^te bonboniere, je praznik, ko se za naše drage še posebej potrudimo, pa naj bodo to naši partnerji, prijatelji, družina ali kdo drug. Tako bi navsezadnje moralo biti celo leto. In četudi se hudujete nad komercializacijo, ste zagotovo storili nekaj za svoje drage. »Ker v Litiji kino med tednom ne obratuje, smo se odločili, da si sami naredimo predstavo,« pravi Marjan. Vstopnic za predstavo namreč ni bilo moč kupiti, dobili ste jih lahko le v Ciklami. »To je bilo darilo za praznik, ki je lahko tudi praznik prijateljstva,« je še povedal Marjan. Filmska zgodba Letošnje ljubezni prikazuje usode šestih popolnoma različnih junakov, ki pa jih druži neumorno iskanje tiste prave, večne in skrivnostne ljubezni. In za razliko od holIywoodskih solzavih romanc se začne tam, kjer se večina filmov konča, s poroko, ki pa ne traja dolgo, saj ženin po 35 minutah zakona spozna, da mu nevesta ni bila zvesta. Nato se zavrti vrtiljak človeških usod, ki glavne junake nosi od enega k drugemu, pa spet nazaj. Zenske iščejo prince na belih konjih, moški žensko svojih sanj. Ob tem spoznavajo sebe, svoje ideale, svoje napake. In vrtiljak se nikoli ne ustavi, kot se tudi življenje ne ustavi tam, kjer se končajo lepi filmi. Letošnja ljubezen se konča z novo ljubeznijo in novim upanjem, z odhodom na zamujene medene tedne in novim življenjem. Upajmo, da lepa gesta Cvetličarne CIKLAMA ni bila le ... letošnja. Na svidenje torej čez leto dni! Alenka KOTNIK Nace Simončič 21. januarja 2001 je v triinosemdesetem letu v Ljubljani umrl Nace Simončič - lutkar, režiser, animator, pisec besedil in igralec Lutkovnega gledališča Ljubljana. Nace Simončič se je rodil v Litiji 8. junija 1918, kjer je tudi preživel mladost in odšel v uk. Bil je mizarski, trgovski in lekarniški vajenec, mesec dni vojaški muzikant, med vojno partizan in študent igralske šole na osvobojenem ozemlju. Kot igralec se je preskusil v Črnomlju, nato v ljubljanski Drami. Leta 1951 je začel igrati v Lutkovnem gledališču, od leta 1963 pa vse do upokojitve je bil vodja lutkovnega oddelka na Televiziji Slovenija. Nace Simončič je bil velik prijatelj otrok, njegove lutke in predstave so jih prevzele, jih popeljale v svet domišljije, pa tudi v vsakdanje življenje, ki ima veliko težav in pasti. Vedno jih je skupaj z lutkami znal rešiti, saj je dobro poznal njihova drobna srca. Nace je zelo rad igral komične in živalske vloge. Ljubitelji lutk in otroci se ga spomnijo po številnih vlogah. Naj naštejemo le nekatere: Žogica Marogica, Pavliha, Kužek Ostružek, lutkovna nadaljevanka Kljukčeve dogodivščine in seveda Taček. Za svoje umetniško delo je Nace Simončič prejel nagrado Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Litijani smo ga počastili ob njegovi osemdesetletnici z litijskim srebrnikom Fondacije Villa Litta. V Litiji je Nace Simončič za otroke nastopal leta 1998 na otvoritvi mladinskega oddelka litijske knjižnice in nazadnje 9. februarja 1999 na podelitvi Cici-bralne značke. Prišla sta skupaj s Tačkom in otroke popeljala v Tačkov pasji svet, v pasje šole in predstavila pasjo abecedo, ki se imenuje abelaja. Iskrice v velikih zvedavih očeh in radostni smeh otrok je bilo plačilo, ki ga je Nace dobil za svoje delo. Taček pa je dobil, tako kot se za psa spodobi, veliko dišečo domačo klobaso. Hvala ti, Nace Simončič, da si bil prijatelj vseh otrok in vseh, ki smo v sebi ohranili vsaj malo otroka, da si nam razdajal svoje izkušnje, poklanjal svoje veliko srce in da smo se smeli igrati s tabo. Joža OCEPEK AVTO BENČIČ PRODAJA IN SERVIS KIA VOZIL Jevnica 72, I28I Kresnice 01/8977-043,041/776-633 •-+ PRODAJA IN SERVIS -* PRODAJA, MONTAŽA, CENTRIRANJE GUM •-+ PRIPRAVA ZA TEHNIČNE PREGLEDE •-> PROTI KOROZIJSKA KANADSKA ZAŠČITA KROVVN •-+ MENJAVA OLJA SHELL, CASTROL Srečko Benčič s.p. Kia karavan za 169 DEM/mesec Kia Pride WAGON je prostoren, vzdržljiv družinski karavan z varčnim 1,3i/64 KM motorjem in 3-letno garancijo. Kia sephia za 220 DEM/mesec ATRAKTIVNA, TRPEŽNA, VARČNA IN DOSTOPNA. Na voljo je omejeno število vozil pri 60 obrokih in 1/3 pologu. Izračun je informativen - vsa plačila v SIT; možnih je več načinov kredita ali leasinga, tudi brez pologa. KREDIT & EEASING KRVODAJALSKA AKCIJA v LITIJI bo potekala v mesecu marcu, in sicer v četrtek, 22.3., ter v petek, 23.3., od 7. do 15. ure v prostorih ZD Litija. RKS, Območno združenje Litija vabi k udeležbi! Hinko Lebinger (1921-2001) Desetega februarja letos, smo se na litijskem pokopališču poslovili od našega someščana Hinka Lebingerja. Bil je Litijan, v našem mestu je bil rojen, tu je vse življenje živel in na litijskem pokopališču je sedaj tudi njegov grob. Malo je ljudi, ki jim v življenju uspe živeti s toliko raznoterimi dejavnostmi in jih tudi vseskozi z veliko vnemo doživljati. Hinko je bil tak človek. V bogato doživetem življenju je deloval na zares pestrih področjih, pri čemer je dosegel tudi nadvse zavidljive rezultate, obenem pa doživljal srečo in zadovoljstvo. Mladega, še ne dvajsetletnega fanta, so že v prvih dneh druge svetovne vojne, skupaj z družino, iz Litije izgnali v Srbijo. Njegov oče, v tistem času litijski župan, za okupatorsko oblast ni bil primeren, zato je morala cela družina v izgnanstvo. Po vojni so se vrnili nazaj v Litijo. Hinko je nato zaključil študij na visoki fizkulturni šoli in se posvetil pedagoškemu delu v litijski osnovni šoli. To so bili časi, v katerih je Hinko deloval na športnem področju, obenem pa še na mnogih drugih, zlasti tehničnem. To ga je tako prevzelo, da je tehnika postala za daljše obdobje celo njegova velika ljubezen in je dolga leta v litijski šoli tudi poučeval razne predmete s področja naravoslovja in tehnike. Tedaj je bil tudi navdušen radioamater, v litijskem aeroklubu Milan Borišek pa tudi letalski modelar, vzgojitelj in tekmovalec. Pa ne samo to, preiskusil se je tudi v jadralnem letalstvu in padalstvu. V tem obdobju je pričel resno delati še v fotografiji, ki mu je bila nato vse do konca življenja stalna spremljevalka. Vendar pa je ob vsem tem uspel nameniti veliko pozornosti tudi klasičnemu športu. V tistih povojnih letih je bila v Litiji zelo popularna, razvita in uspešna atletika. Hinko je bil aktiven tekmovalec, skok v višino je bila njegova panoga. Prav v atletiki je dosegel svoje prve rezultate, saj je bil pred drugo svetovno vojno celo mladinski državni prvak v skoku v višino. Tudi reka Sava ga je privlačila, v takratnem brodarskem društvu Litija je bil nadvse aktiven. Bil je med prvimi resnejšimi veslači, ki je pričel po Savi voziti s kajaki. Najprej s ŠK- 1, nato pa s tekmovalnimi. Med Ljubljano in Zidanim Mostom domala ni bilo brzice in tolmuna , ki ga ne bi preveslal. Nato je prišlo obdobje njegove namiznoteniške ljubezni. Tu je pravzaprav dosegel imenitne uspehe. Bolj kot tekmovanju se je posvetil treniranju in vodenju litijskega namiznoteniškega kluba. Tu je vzgojil vrsto uspešnih igralcev in igralk, ki so posegali tudi v takratni kakovostni vrh slovenskega namiznega tenisa. Leta 1968je za obsežno, kvalitetno in dolgoletno delo v športu prejel najvišje priznanje na področju športa v Slovenji - plaketo Stanka Bloudka. Priznanje pa ga ni ustavilo v njegovih aktivnostih. Sčasoma se je pričel vračati k svoji nedvomno največji ljubezni - planinstvu, ki je bilo v njegovem življenju prisotno že od mladih let. Tu je dosegel tisto, čemur se še dolgo ne bo nihče uspel približati. Ne samo po osvojenih vrhovih, preplezanih stenah, prehojenih transverzalnih planinskih poteh in pohodih, ampak po celovitem pristopu do planinstva. Znal je združiti in povezati v celoto vse tisto, kar planinstvo pravzaprav je. Od življenja v naravi do ohranjanja njene prvobitnosti, od zmag nad vrhovi, stenami, potmi, naravo in samim seboj do več kot odličnih fotografij, ki bodo spominjale nanj, od planinske klasike do ekstremov... Leta 1989 je bil vpisan celo v Ginesovo knjigo rekordov za Slovenijo, zaradi izjemnega števila in raznovrstnosti planinskih pohodov, ki jih je opravil. Pa tega ni nikoli obešal na veliki zvon. Hinko Lebinger s svojimi deli ni zaznamoval samo našega mesta in občine, ampak tudi širši prostor. Poznalo ga je ogromno ljudi po vsej Sloveniji in tudi v prejšnji skupni državi. Kako tudi ne, saj je prehodil mnoge vrhove in poti vseh bivših republik in pokrajin, mnoge italijanske, avstrijske, nemške ..., slovenske pa skoraj vse. Še na planinskem spominskem pohodu na Tišje decembra lani sva bila skupaj. Potem pa je nenadoma prišel njegov čas slovesa. Čas, ki nikomur ne prizanese. Čas, ki tiste, ki še ostajamo, potlači v turobno razmišljanje o življenju, smrti in neizbežni minljivosti vsega. Ostanejo samo spomini, dokler spet ne pride tisti čas ... M. BRILEJ, Litija KINO 24.2.200 1 PRAVA FREKVENCA 25.2.200 1 PEKEL MATINEJA / SVET IGRAČ II 3.3.200 1 6. DAN 4.3.200 1 6. DAN 1 0.3.200 1 KRIK III 1 1 .3.200 1 KRIK III 1 V.3.200 1 PLJUNI IN JO STISNI 1 B.3.2DO 1 VESOLJSKI KAVBOJI 24.3.200 1 BRODOLOM 25.3.200 1 VERTIKALA SMRTI Prava frekvenca (Frequency) I: Dennis Ouaid Ž: ZF drama Se radi spominjate preteklih dogodkov in si želite, da bi jih še enkrat podoživeli in jih spremenili? Prava frekvenca sporoča: Ljubezen premaga vse. Pekel (Interno) I; J.C. Van Damme, Pat Morita Ž: Akcija Van Damme potuje po puščavi iščoč indijanskega prijatelja Pata, a ga vmes pretepejo zlikovci. Maščevanje se lahko začne. 6. dan (6,h Day) ^ f.J' I: Arnold Schvvarzenegger Ž: akcijski ZF triler V bližnji prihodnosti ljudje klonirajo samega sebe in tako Arnie ugotovi, da ni edini oče iz svoji povsem normalni družini. In tako bivši Mr. Universe spet rešuje svet pred zlim, tokrat iz obliki zdravnika Weira in njegove farme klonov. Pljuni in jo stisni (Snatch) I: Brad Pitt, Rade Šerbedžija Ž: komični kriminalni triler Režiser popularne angleške verzije Šunda Morilci, tatovi in dve nabriti šibrovki nam ponuja podobno izvedenko v stilu Magnolije, kjer so naključja del življenja filmskih junakov in komičnih situacij. Vesoljski kavboji (Space Cowboys) 1: Clint Eastvvood, Tommy Lee Jones, Donald Sutherland Ž: ZF VVestern Ker je Clint Eastvvood ugotovil, da je vse, kar je moral opraviti na Zemlji, opravil, se odpravi v vesolje. Toplo priporočamo Nudimo vam: > NEOČIŠČENE POSTRVI > OČIŠČENE POSTRVI 800 SIT/kg 850 SIT/kg > PEČENE POSTRVI (najmanj 5kg) 1200 SIT/kg > NAROČENE POSTRVI NAD 30 kg pridemo k vam in vam tudi spečemo (pikniki, razne prireditve zabave itn.) Tel.: 01/8987-206 6SM: 031-336-902 Februar 2001 ]*CU L T URA/S* OLE Leto 2000 v litijski knjižnici Beremo več! Eni pravijo, da je knjižnica zaklad, drugi, da ni potrebna. Prav imajo oboji. Prvi zato, ker jim knjižnica pomeni neizmeren zaklad, kjer dobijo vse potrebno gradivo za svoj študij, za graditev samega sebe in osebnostno napredovanje in za razvedrilo. Prav imajo tudi drugi, ki jim knjižnica ni potrebna, ker so se odločili, da so v življenju dosegli dovolj visoko raven znanja in da ga ne mislijo več nadgrajevati, za razvedrilo pa tako ali tako nimajo časa. Več je tistih, ki imajo knjižnico za zaklad, zato se knjižnicam v prihodnje obeta še več dela. Pa še z novimi knjigami in informacijami zalagajo prebivalce ter organizirajo prireditve in razstave. Kako je bilo v litijski občini v letu 2000, nam pove letno poročilo Zavoda za izobraževanje in kulturo. Na kratko: prebivalci so bolj pogosto in v večjem številu hodili v matično knjižnico in njene enote, tudi izposojali so si več. Sprehod skozi številke pa je tak: - 4.937 novosti ( 4397 knjig, 146 videokaset, 97 avdiokaset, 136 CD, 57 CD-ROMov, 97 zemljevidov); - temeljna zaloga knjižnice: 68.911 enot; - 4.562 članov (Litija 3.385, Šmartno 192, premične zbirke 475, pravljice na potepu 150); - 70.703 obiskovalcev; Litija 50.923, Šmartno 3.810, premične zbirke 5.558, pravljice na potepu (izposoja) 578, prireditve 9.834, - 156.894 izposojenih enot gradiva (Litija 128.947, Šmartno Podarjene knjig- Vsako leto naši občani knjižnici podarijo veliko knjig. Knjižnica vse natančno pregleda in v svojo zalogo vnese vse tiste, ki so potrebne za njeno delo in uporabnike, druge pa zlaga na k}tp- Kup je sedaj že zelo velik, veliko pa je tudi zanimanje ljudi za te knjige. V mesecu kulture bo v knjižnici potekala akcija iščejo nov dom PODARJENE KNJGE IŠČEJO NOV DOM. Knjige, ki jih boste želeli podariti drugim ali sebi, boste lahko izbirali iz k}tpa v knjižnici. Lahko pa boste še sami prinesli knjige> kijih ne rabite več, da bodo našle nov dom in nove prijatelje. Joža OCEPEK 12.177, premične zbirke 12.511, pravljice na potepu 3.259); - 270 prireditev (poudarek na delu s ciljnimi skupinami); - zbiranje gradiva za domoznanstvo in še kaj. Za premislek: v letu 2000 je bilo v knjižnico včlanjenih 24 % občanov, ki so si izposodili 156.894 enot gradiva. Vsak član je torej poprečno »prebral, prelistal, poslušal, gledal ...« 34 enot gradiva. In še nekaj: poprečna izposoja na prebivalca je 8 enot gradiva. Kdo je »bral, listal, poslušal, gledal ...« namesto tistih, ki niso včlanjeni v knjižnico? Jaz vem, povedala pa vam bom prihodnjič. Joža OCEPEK Gostovanje kresniških pevk Na dan samostojnostije bil Ženskipevski zbor Kresnice povabljen na božično-novoletni koncert v Oplotnico, hkrati pa so si ogledale še znamenitosti v okolici Oplotnice. /'"'Agled Žičke kartuzije nam V^/je zagotovila naša pevka Marjana, saj ima svoje družinske korenine ravno v bližini Oplotnice. Kartuzijo si je bilo vredno ogledati, kljub temu, da je le-ta sicer v veliki meri še v ruševinah, nekaj zidov pa je že obnovljenih, ki dajo slutiti, da so tu nekdaj stala veličastna poslopja. Za tem smo se v krasnem, sončnem, a vetrovnem vremenu odpeljali še do cerkve na Prihovi, kjer nam je župnik prijazno razkazal notranjost obnovljene cerkve. Koncert v farni cerkvi je izzvenel, kot se prostoru spodobi, častitljivo, saj akustika ni zatajila, pa tudi sicer smo zapele ubrano in z občutkom ter požele dolg aplavz in po končanem koncertu, v katerem je sodelovalo več zborov iz bližnje okolice, veliko pohval. Na koncu so nas povabili v šolsko menzo, kjer so nas prijetno pogostili ter nam namenili veliko pozornosti, tako da smo gostitelje zapustili zadovoljni kot že dolgo ne. Zdaj smo na vrsti me, da jih povabimo in primerno pogostimo. Upam, da nam bo to kmalu uspelo. Lidija VIDIC SUBKULTURA 2 Pa seje spet zgodilo. Ja, koncert namreč. In to spet pri Divjih Pilotih. In celo dva gostujoča benda iz Metlike, H-BOMB in SACRED. Naj razdelim večerna: preddogajanje, vrhunec m post-dogajanje. Kajvampreddogajanje nudi na kpnceitih: - druženje in pogovor s somišljeniki, kijih je v Litiji glede undergrounda malo ali nič. - ogledovanje članov skupin, kijih moti prevelik obisk v pozitivnem in ničhudegaslutečem klubu. - naročitev pijače in zopet druženje in - najbolj taglavno poslušanje muzike. Ce niste izbrali nič od zgoraj naštetega, potem je čas, da premislite o kaj se zgodi pečenim paprikam, čejih predolgo pečete. Vrhunec je presetietil vse prisotne m hkrati p>resenetd počasno odhajanje gledalcev in tako so na kpncu publiko sestavljali člani benda, kj so bili prej na odru in pa nekateri, ji so vztrajali do konca. S pomanjkljivo tehniko in disharmonijo obeh bendov se m slišalo bas kitare m pa tudi kdaj pa kdaj glasu pevca sktipine H-bomb, kije na trenutke tudi malo mutiral. Lahko pa omenim, daje klub Divjih Pilotov ediniprostor v Litiji, k} ohranja rock kulturo in pa underground način zabave in m skpmercializiran in se hkrati bori za »pristnost«, ki počasi izginja v hudem času globalizacije. Glede zvočnosti prostora pa lahko dodam prispodobo, kise glasi: Iz garaže prihajajo garažni zvoki, mar ne? Pa seje končno zgodilo. Po dolgih sušnih letih prva litijska gledališka produkcija in recitiranje Prešernovih, tudi opolzkih, pesmi v izvedbi gledališča MATERJETEATER in Mladega fonima. In zakaj se je zbralo tako malo ljudi okrog litijske fontane, k} je očitno zamrla in tako nam sama prikazuje sušno in dolgočasno vzdušje v Litiji? Odgovor si poiščite sami, vem pa, kakp bi opisal dogajanje od 18.00 ure dalje 8. febmarja znanega kot slovenski kulturni praznik, Bilo je čarobno in moderno. Parodije na slovenske stereotipe in recitiranje Prešernovih pesmi. Spoštovanje Joži Ocepek bičkarjema Buču in Juri, ozvočevalcu Cirilu, novemu staremu bendu Pointless, recitatorjem in igralcem MATERJETEATER. Es. Že berete Malega princa? Goran M. GOSTILNA ČEBIN Tatjana Marn s.p., Ljubljanska 4, Litija pm » MALICE e KOSILA I ■ JEDI PO NAROČILU OBRATOVALNI CM od torka do sobote: 700- 2200 nedelje in prazniki: 800- 2000 ob ponedeljkih samo v času malice od 900- 1200 9 OŠ ŠMARTNO Obisk pesnice Neže Maurer jj^evetega januarja sem komaj čakala, da bo zvonec L^naznanil konec zgodovine. Toda ne zato, ker mi ta predmet ne bi bil pri srcu, ampak zato, ker smo takrat pričakovali obisk mladostne pesnice in pisateljice Neže Maurer. Nekaj minut pred nastopom smo člani dodatnega pouka slovenščine še enkrat na hitro odrecitirali Nežine pesmi iz zbirke Sloni v spačku. Bili smo že zelo nestrpni. Čez nekaj trenutkov smo jo videli prihajati v spremstvu naše učiteljice, Slavi Baš. Bili smo pošteno radovedni, da izvemo o njej še kaj več, kot smo se učili pri slovenščini. Kmalu smo stali na odru. Oo, koliko glav je bilo v avli, kjer se je vsa stvar dogajala. Skušala sem biti čimbolj sproščena. Sošolka Tina je napovedala naš nastop. Začelo se je in tokrat za res. Končno sem bila na vrsti. Povedala sem pesem in bilo je za mano. Uf, konec treme. Naslednji so nastopali člani pevskega zbora, ki so zapeli njeno pesem, saj je veliko v glasbenih šolah. A, saj res, pozabila sem napisati, da seje Neža Maurer rodila 22. decembra 1930. Torej je pred kratkim dopolnila 70 let. Pevski zbor ji je zapel nekaj pesmi. Sledil je intervju s pesnico. Nežo smo povabili na oder, da sta jo lahko sošolca Tina in Domen povprašala še tisto, česar nismo vedeli. Na vsako vprašanje je dajala dolge odgovore. Vsi smo se čudili, kako lepo zna pripovedovati, zato smo jo z zanimanjem poslušali. Zrecitirala nam je tudi nekatere svoje pesmi in jih ponazorila s predmeti. Na koncu je pevski zbor zapel Neži Maurer pesem Vse najboljše. Izročili smo ji šopek rož in sliko Šmartna. Bila je zelo vesela. Pošalila se je, da si želi biti še dolgo stara sedemdeset let. Kdor je želel, je lahko dobil njen avtogram, zato je kmalu nastala dolga vrsta. Počasi smo se razkropili po razredih, kjer naj bi imeli 6. uro. Ta dan je bil zelo zanimiv, saj se je zgodilo kup zanimivih stvari. Čisto prave pesnice se pač ne sreča vsak dan. Cicihribci na Zasavski sveti gori K lovoletni prazniki so mimo. Opazovali smo hribe okoli I XInas, ki so se včasih prikazali našim očem. Cerkvico na Zasavski Sveti gori velikokrat vidimo iz avtomobilov. Sedaj nas je pot vodila ravno tja. V soboto, 20. januarja, nas je pred vrtcem pričakal avtobus. Ker nas je bolezen malo razredčila, je odšlo na izlet le 22 otrok. V tej pisani karavani so bili še 4 odrasli spremljevalci. Končno smo se odpeljali in kmalu prispeli v vas Tirna. Oprtali smo si nahrbtnike in se odpravili proti našem cilju. Ob poti smo iskali zaplate snega, da smo se prepričali, če je še bel in mrzel. Po dobri uri hoje smo bili že pri planinskem domu. Okrepčali smo se s toplim čajem in pojedli dobrote iz nahrbtnika. Ker pa brez igre ne gre, smo se pred domom še malo poigrali. Vmes so letele kepe snega sem in tja. Tako je prišel čas za odhod. Podali smo se v dolino, kjer nas je čakal avtobus in nas odpeljal domov. Planinski pozdrav Cicihribcev iz Šmartnega Cicihribci pred planinskim domom na Zasavski gori 1 ^ Š'OLE /AfU L T U R A Februar 2001 Podružnica s prilagojenim programom Januarski utrinki Iz hodnikov in razredov so se prav počasi umikale smrečice, I paketki in škorenjčki. Na okna našega hodnika so se naselili plešoči pingvini, na pano pa velik horoskop. Učenci in učitelji so vpisali, v katerem znaku so rojeni, in ugotovili smo, da imamo največ levov. Sledila je nagradna igra v risanju svojega znaka. V sredo, 24. 1., so si učenci višje stopnje in oddelka vzgoje in izobraževanja ogledali proizvodni proces v Predilnici Litija in praktično videli, kako iz bombaža nastane nitka. V četrtek, 25.1, smo sodelovali na Državnem tekmovanju v šahu OŠ s prilagojenim programom v Strunjanu. Amel Šekič je zasedel tretje mesto, Matej Sedej pa sedmo. Čestitamo! Učenci so se ves mesec pripravljali tudi na tekmovanje v badmintonu, košarki in namiznem tenisu. Intenzivno pa so se učili tudi tekmovalci VESELE ŠOLE in se pripravljali na razredno tekmovanje. Pri likovnem pouku so ves mesec nastajali likovni izdelki, s katerimi smo se odzvali na natečaj SUŠA Ministrstva za obrambo. Marjeta MLAKAR - AGREŽ OŠ GRADEC Zimska šola v naravi Rimska šola v naravi je potekala od 19.1.-23.1.2001 v Z—Cerknem. Bivali smo v hotelu Cerkno, šole v naravi se je udeležilo 42 učencev (24 dečkov in 15 deklic), in sicer iz 5.a 14/19 učencev, 5.b 13/20 učencev, 5.c 9/19 učencev in z Vač 6/15 učencev. Učitelji smučanja so bili: Rajko Kneževič, Srečo Somrak, Robert Puhan in Matjaž Novak. Spremljale pa so jih 3 razredničarke: Helena Hauptman, Maja Laznik in Mojca Lebinger, ki je bila tudi organizacijski in pedagoški vodja. Naš delovnik je bil zelo pester in popolnoma zapolnjen, tako da je kar primanjkovalo časa za zabavo in druženje. Dan se je pričel ob 7.30 z vstajanjem, nato smo zajtrkovali po izbiri, pospravljali in se pripravljali za smučanje. Smučanje je potekalo v štirih skupinah glede na sposobnosti oz. predznanje učencev. Po dopoldanskem delu je sledil odmor oz. čas za kosilo kar na smučišču v tamkajšnji restavraciji. Po počitku smo ponovno smučali do 16. ure. Nato je bilo le nekaj časa, vendar smo ta čas porabili za pripravo veselih in zabavnih večerov (spoznavni večer oz. predstavitve sob, pisanje razglednic, družabne igre, žrebanje startnih številk in zaključni večer). J- k** 1 15 ■FHbSE , ■sm; \ Ob 18. uri večerja, po večerji zabava in ob 20. uri plavanje in že so komaj čakali postelje in ni bilo več niti časa niti volje za norenje. Predzadnji dan smo imeli tudi tekmovanje v veleslalomu in zvečer podelili štiri komplete kolajn ob sodelovanju s sponzorjem programa, ki so ga pripravili učenci in učitelji. Bilo je naporno in res super, so rekli učenci. Mojca LEBINGER PRIREJA TEČAJ C P P ZA A, B IN H KAT. S PRIČETKOM PONED., 26.2.01. ob 17. uri NA AMD LITIJA ORGANIZIRAMO TEČAJ PRVE POMOČI IN ZDRAVNIŠKI PREGLED VPIS KANDIDATOV ZA F kat. (TRAKTORJI) POPUST za DIJAKE, ŠTUDENTE INFORMACIJE IN PRIJAVE NA TELEFON 8983 030 ali 8983 288 ___________GSM: 041 626 718____________ PRIJAVITE SE LAHKO PRED PRIČETKOM TEČAJA! OŠ LITIJA Poznavanje sladkorne bolezni O ladkorno bolezen uvrš-VJ čarno med pogoste bolezni sodobnega časa. Zato je prav, da že mlade ljudi seznanimo z boleznijo, kajti če neko stvar dobro poznaš, se lažje spo-primeš z njo. Tako je 56 učencev 7. in 8. razredov OS Litija svoje poznavanje sladkorne bolezni najprej preverilo na šolskem tekmovanju. Kar 35 učencev je osvojilo bronasto priznanje. Trije učenci, ki so dosegli na šolskem tekmovanju največ točk, pa so se uvrstili na državno tekmovanje o poznavanju sladkorne bolezni. Državno tekmovanje je potekalo na Ptuju. Udeležili so se ga učenci iz cele Slovenije. Sebastjan Vidovič, Anja Godec in Polona Savšek iz OS Litija so se odlično odrezali, saj so vsi trije osvojili zlato priznanje. Ljudmila INTIHAR Kulturni dan malo drugače "J X a v šoli dan ni enak Ji_* dnevu, vemo prav dobro vsi. Solarji pa se še posebno razveselijo drugačnih dni -kulturnih, naravoslovnih in športnih dni. V februarju, ko Slovenci praznujemo slovenski kulturni praznik, je bilo na OS Litija prav dobro čutiti kulturni utrip. Učenci 6., 7. in 8. razredov so si v kulturnem centru na Stavbah ogledali opero Antona Foersterja Gorenjski slavček in se tako srečali tudi z zvrstjo glasbe, s katero se v najstniških letih ne srečujejo pogosto. Učenci 5. razredov pa so spregovorili o življenju in delu poeta Franceta Prešerna. Nastali so zanimivi izdelki. V goste so povabili tudi prijatelje iz OŠ Šmartno in njihovo mentorico Danico Sedevčič. Ti so se jim predsta-vili z recitalom Prešernovih poezij. Ob kulturnem praz-niku pa so na OŠ Litija izdali tudi tematsko šolsko glasilo Naša beseda. Petra PAVLICA Mali oglasi Prodam 2-sobno stanovanje, 60 m2' z opremljeno kuhinjo, na Bartlovi 3 v Šmartnem. Tel.: 01/8987-106 ali 041-873-927 V najem vzamem enosobno ali mansardno stanovanje v Litiji ali Šmartnem. Tel.: 031-303-322 Prodam dvosobno stanovanje v Litiji, Trg na Stavbah 5, ki meri 46m2'. Vse informacije na tel.: 01/89-81-888. Vranov let v svobodo Prvi dogodek v mesecu kulture je bil v litijski knjižnici namenjen predstavitvi knjižne novosti. V torek, 6. februarja, so obiskovalci spoznali knjigo Vranov let v svobodo, ki jo je napisal Ralph Churches, avstralski prostovoljec v drugi svetovni vojni, ki je zapisal, da knjigo v zahvalo posveča hrabrim slovenskim partizanom, ki so tvegali več, kot so bili dolžni, ko so ga leta 1944 skupaj z 98 pobeglimi vojnimi ujetniki vodili prek okupirane dežele sto milj, kakor leti vran. r / avezniški pobeg se je s pomočjo partizanov uspešno končal, pot pa jih je vodila tudi čez ozemlje litijske občine, ko so v Hotiču prečkali reko Savo. Knjigo je v pogovoru s prevajalcem Ladom Poharjem in udeležencem prehoda preko Save domačinom Vilijem Kosom predstavil Martin Brilej. Oba gosta prireditve sta opisala svoje znanstvo z avtorjem, na katerega so slovenski partizani naredili globok vtis, prav tako tudi slovensko ljudstvo, ki je nesebično pomagalo pri pobegu zavezniških vojakov. Prevajalec Lado Pohar je povedal, da je Churches s svojo knjigo v tujini pomagal razrešiti tudi predstave o narodnoosvobodilnem boju v Sloveniji, saj marsikomu ni bila jasna vloga, predvsem pa pomen partizanskih sil pri osvobajanju tega ozemlja. Ralph Churches je zgodbo zapisal tudi kot scenarij, po katerem je nastal dokumentarni film, ki so ga gledali tudi v Angliji in Avstraliji. Prireditev je navdušila obiskovalce, ki so radi prisluhnili spominom Vilija Kosa, ki je poveljeval prehodu skupine čez Savo, spominjal pa se je tudi začetkov vojne v Litiji. Za lažjo predstavo o vranovi zgodbi so slišali nekaj odlom- kov iz knjige, glasbenik Vili Kralj pa je zaigral še vedno priljubljene partizanske pesmi. Oba gosta sta poudarila, da gre za svojevrsten dogodek v vojni zgodovini, ker gre najverjetneje za največji uspešen pobeg britanskih vojnih ujetnikov v drugi svetovni vojni, ki pa je ostal spregledan. Ralph Churches se je njegovega pomena zavedal, zato je svoja resnična doživetja tudi popisal. Knjiga Vranov let v svobodo je bila v litijski knjižnici predstavljena kot prva knjižna novost, v svojem bogatem kulturnem programu za letošnje leto pa knjižnica načrtuje vsaj eno literarno prireditev mesečno. A.Š. Žur s Flirti in Maršali V soboto, 27. januarja, je bil v Strela baru super žur. Za nepozabno zabavo sta poskrbela benda Flirt in Maršali. Najprej so nastopili Flirti z njihovim naj novejšim hitom Romeo in Julija. Po uvodni pesmi skupine Flirt so se občinstvu predstavili Maršali z 90-minutnim bogatim glasbenim programom. Skupina Flirt je slovenski javnosti že dobro poznana, zato je ni potrebno posebej predstavljati. Pomembna novost je le ta, da se bend lahko pohvali z novo pridobitvijo - bobnarko Katarino. Nekoliko več pozornosti bo tokrat posvečenih Maršalom, ki delujejo na slovenskem glasbenem področju šele kratek čas, vendar si že utirajo pot med uspešne rockerje. Če se zberejo fantje, ki jih poleg starosti povezuje še podobna glasbena zvrst (hard rock, heavy metal...), nastane skupina, ki vsekakor izvaja podobno zvrst. Na tej podlagi so pred približno štirimi leti Maršali tudi nastali. Danes bend sestavlja pet članov: Matevž - solo kitarist, Peter -bobnar, Rok — skrbi za ritem, Tomi - basist in Uroš -vokalist. Fantje so stari od 21 do 25 let, prihajajo pa iz okolice Beričevega. Tako kot večina mladih bendov tudi Maršali zaenkrat izvajajo predvsem tuje uspešnice, začeli pa so ustvarjati tudi lastne skladbe. Imajo obsežen glasbeni program, tako da se lahko na vsakem nastopu prilagajajo razpoloženju in strukturi občinstva. Čedalje večji obisk njihovih nastopov je vsekakor dokaz, da so si že pridobili simpatije domačega občinstva in da so na pravi poti. V štirih letih so si nabrali že precej dragocenih glasbenih izkušenj. Na svojih nastopih so se občinstvu predstavili že skoraj povsod po Sloveniji, sami ali pa kot predskupina priljubljenih slovenskih glasbenikov (Drinkersi, Can-tor, Divji kojoti, Big Foot Mama...). Fantje nastopajo v živo, zato je za uspešen nastop potrebno še toliko več glasbenih vaj (vadijo trikrat tedensko po štiri ure). Poleg glasbe imajo člani še druge, resnejše obveznosti, saj so trije že zaposleni, dva pa se posvečata še študiju. Ob vsem tem delu jim zato ostane zelo malo prostega časa, ki pa ga (dekleta, pozor!) samski fantje vsekakor dobro izkoristijo. Člani skupine v tem času pripravljajo tudi gradivo za svojo prvo ploščo. Avtorja skladb sta člana Uroš in Matevž. Nekaj skladb so že posneli, tako da je izdaja prvenca vse bližja, kmalu pa jih bo možno slišati tudi preko radijskih valov. Več o njihovih načrtih je zaenkrat še skrivnost. Spremljajte njihovo glasbo, udeležujte se njihovih nastopov pa boste vse izvedeli ob pravem času. Erika DRAGAR VABILO VSEM LJUBITELJEM CVETJA PmbližujE se čas, ko boMO vso našo skfib In pozornost posvETili ZASAdirvi okENskECjA iN bAlkoNskEgA CVETjA,ki pOTREbujE ZA svojo zdRAVO RAST pRAVllNO necjo. Ker so vEdNO dobRodošli nasvet! !n pREdloqi STRokovNjAkov, vas vAbiMO NA pREdAVANjE pRiZNANE VRTNARkE !n AVTORICE ŠTEVilNib klNjiq NA TO TEMO, RUTH PODGORNIK - REŠ, KI BO 6.MARCA 2001 OB 18.00 v ku It urnem doMu v Šmartnem . Vstop jE PROST ! V' Se vedno na prvem mestu Začel se je drugi delprvenstva v prvi malonogometni ligi Slovenije. Vodilna ekipa je bila po jesenskem delu Lesna industrija Litija in tako je tudi po treh odigranih tekmah nadaljevanja prvenstva. TLTUjub možnosti prestopa -L X. kakšnega igralca iz kluba v klub v januarju so v litijskem klubu ostali vsi igralci, prav tako pa ni odšel nihče, le vratar Jože Pavšek je odšel v vojsko. V omenjenih uvodnih treh krogih so Lilijani trikrat zmagali. Najprej so z 8 : 1 ugnali v domači dvorani koprski Beton, zatem gostovali v sosednjem Zagorju, kjer so dokazali, da so vsaj trenutno še vedno številka ena in zmagali s 3 : 2, zadnji ki je okusil moč Litijanov, pa je bil ormoški Tomaž, ki je prav tako »dobil« osem zadetkov, dal pa le tri. S to tekmo so Lilijani že sedemnajstič zapovrstjo zapustili igrišče neporaženi. Spomnimo se, da so tudi absolutni rekorderji v Sloveniji s 33 zaporednimi srečanji brez poraza. Kaj čaka Lesno v bližnji prihodnosti? Obračun v domači dvorani s tradicionalnim nasprotnikom Sevnico 23. februarja sledi polfinalni obračun v pokalu, na sporedu sta dve srečanji. Nasprotnik ekipa Dobovec iz Rogaške Slatine konec marca se konča redni del prvenstva, zatem pa še tako imenovani play off. Novi selektor slovenske reprezentance Mariborčan Darko Križman je v izbrano vrsto poklical tri igralce litijskega kluba. Denis Ibriši-movič, Dragan Perendija in osemnajstletni Dejan Simič bodo poskušali s svojo igro prepričati selektorja, da so si zaslužili njegov poziv. Velja omeniti, da se je slovenski rekorder po nastopu v reprezentanci in njen dosedanji kapetan Vojko Majcen odločil, da vsaj zaenkrat ne bo več nastopil za izbrano vrsto. Prav tako pa tudi Zoran Tesko. Se eno novost lahko zapišemo. Na priljubljenih internetnih straneh lahko od 10. februarja spremljate tudi litijski klub. S pomočjo podjetja Narava Bregar si lahko pogledate zgodovino in podatke o klubu, pa še kaj zraven. Tudi slike igralcev in ekipe se bodo našle. Stran se bo sproti dopolnjevala, tako da bo zanimiva za spremljanje. S klubom boste lahko vzpostavili tudi kontakt. In za konec še podatki, kje lahko najdete KMN Lesna industrija Litija: www.narav-b.si/ kmnlesna. pišete ali vprašate pa lahko na naslov: kmnlesna@narava-b.si. V klubu zagotavljajo, da vam bodo odgovorili. Stane KOKALJ E LUJ K ELEKTRD ^/INSTALACIJE Marjan Firm s.p., Velika Kostrevnica 22, 1275 Šmartno pri Litiji EEivii o-i v6rArA-ziu-k-JBSS3 ) SEKCIJSKA GARAŽNA TER INDUSTRIJSKA VRATA GUTTOMAT oopimi^e pgd mm ^ ^ amBim Mua se im ELEKTROPOGONI Z DALJINSKIM UPRAVLJANJEM AVTOMATIKA ZA DAUINSKO ODPIRANJE VSEH VRST DVORIŠČNIH VRAT (DRSNA VRATA, DVOKRILNA, ENOKRILNA) ZAPORNICE, UNIPARKI ELEKTROINSTALACIJE (NOVOGRADNJE, ADAPTACIJE, VZDRŽEVANJE) Prihodnost je AVTOMATSKO ODPRTA! Vabimo vas da si ogledate razstavni prostor Guttomat na sejmu Alpe adria -Dom od 5 do 1 1.3.2001 v Ljubljani. Aerobika - ali nova vrsta rekreacije, kije zasvojila Litijo Časi, ko smo dekleta in žene kupovale avdiokasete, na katerih so bile posnete vaje in smo se v dnevni sobi trudile, da bi razumele, kaj moramo narediti, so mimo. Telefon: 01/898] 01/8983-909 = rojektiranje, cenitve nepremičnin I nženiring v gradbeništvu il Ke adzor, strokovno vodenje pri graditvi bjektov Fax: URADNE URE: NEPREMIČNINE -ocenjevanje vrednosti nepremičnin - posredovanje pri nakupu, prodaji, najemu PONED.-ČETRTKA od 8.00 - 16.00 in PETEK od 8.00 - 13.00 ure PLANINSKI KOLIČEK r f daj so v modi TAE-BO, Z^SKY-BO, THAI-BO, BODY ATTACK, BODY PUMI) LATINO, STEP TNZ, ROPE SKIPPING, FUNKX-.. Tae-bo, thai-bo, sky-bo so kondicijski treningi, ki vsebujejo elemente borilnih veščin. Pri step aerobiki se vaje izvajajo na slepih, latino aerobika vsebuje plesne elemente (mambo, cha-cha-cha, samba) in se izvaja na latino glasbo. TNZ je intenzivna vadba za oblikovanje trebuha, nog in zadnjice, funky pa je plesna zvrst aerobike. Body attack se imenuje intervalna kondicijska vadba, body pump pa vadba z utežmi. Rope skipping je kondicijska vadba s kolebnicami, HI-LO pa je poimenovanje za najbolj osnovno aerobiko, brez pripomočkov. Na komercialni televiziji POP TV trenutno gledamo SKY-BO, na lokalni televiziji ATV lahko gledamo oddajo BODY AC-TION, v Športni dvorani v Litiji in Osnovni šoli Gradec pa se lahko pridružimo vadbi v skupini. Aerobiko v Litiji lahko obiskujejo ženske in moški v štirih različnih terminih pon., sre. (2 termina), tor., čet. (2 termina) in nedelja, pri treh različnih vaditeljih. Ponudba je pestra, udeležite se lahko TAE- BO-ja (pon., sre.), pri Tini (pon.,sre., tor.,čet., nedelje) vadite HI-LO, STEP, LATINO, TAE-BO, vadba z ročkami, Petra (tor., čet.) pa inštruira predvsem HI-LO. Ker smo ljudje tržno usmerjeni pa lahko zapišem še ceno mesečne karte, ki se giblje od 5.000 do 6.000 SIT. Klub litijskih študentov pa ima za svoje članice in člane organiziran popust v višini 1000 SIT pri Aerobiki Tina. Če ste si nabrali zimsko zalogo (oblogo), je skrajni čas, da izgubite kakšen dekagram (kilogram) tudi z obiskom aerobike. EK.. V soboto, 24. februarja, Planinsko društvo Litija vabi na 5. spominski pohod Franca Štrusa. T)ohod poteka razlikuje tudi po tem, da start teljstva, ki je Francu toliko -L po poteh, po ni razvlečen ne neko daljše po poteh, po katerih je Franc le dva meseca pred svojo prezgodnjo smrtjo vodil svoj zadnji izlet. Pohod se bo pričel ob 7.45 uri na železniški postaji v Jevnici. Pot nas bo vodila čez jevniški most do Senožet, nato po markiranih gozdnih poteh do Križevske vasi in Zagorice. Sledi še grebenska pot Sv. Trojica-Oklo-Dobovlje-Ta-bor-Ihan. Udeležence bo s cilja domov pripeljal poseben avtobus. Pohod se od drugih podobnih časovno obdobje in da pot ni markirana, ampak udeleženci hodimo skupaj. Tudi na ta način želimo negovati duh pravega planinskega prija- pomenil. S tem pohodom najlepše ohranjamo spomin na planinskega prijatelja, ki ga je kruta usoda mnogo prezgodaj iztrgala iz naših vrst. Borut VUKOVIČ Lanskega pohoda se je udeležilo 117 planincev z vseh koncev Slovenije, k> so v Zagorici z zanimanjem prisluhnili Almirini recitaciji. Alpinistični odsek Litija Zima se^leto-šnje leto nikakor ne pokaže v polnem sijaju. Prave snežne razmere se začno šele tam okoli 1000 m nad morjem, kjer snežna odeja skokovito narašča tja do dobrih treh metrov na višini Kredarice. Razmere za turno smuko niso tako ugodne, kot smo bili navajeni v prejšnjih letih, vsekakor pa upamo, da bo zima do aprila, ko se glavna sezona šele začne, nasula še dovolj snega, ki bo omogočil prave razmere za smučanje visoko v hribih. Člani n PROJEKTANTSKA PISARNA SAVUS-MARKO BOLTIN IZDELUJE: LOKACI JSKE DOKUMENTACI JE, NAČRTE ZA GRADBENA DOVOLJENJA/PGD IN PZI/, IDEJNE NAČRTE IN IZVAJA VODENJE POSTOPKOV ZA PRIDOBITEV GRADBENIH DOVOLJENJ PISARNA SE NAHAJA MED LOTERIJO IN TURISTIČNO AGENCIJO, JEREBOVA 14 V LITIJI /V OBJEKTU OBČINSKE UPRAVE/. ODPRTO IMAMO VSAK DAN OD 8.00 DO 16.00 TEL.: 898 31 63, GSM.: 041 625 099 E-mail: marko.boltin@siol.net alpinističnega odseka Litija obiskujemo gore tudi v zimskem času in skrbimo, da ohranimo pravi stik z njimi preko najrazličnejših dejavnosti. Tako smo že kmalu po novem letu (nedelja 14.1.) imeli skupno turo na Mojstrovko, ki se je je udeležilo 13 članov. Večina je z vrha smučala, Goran pa je preplezal Butinarjevo grapo. Presenetil nas je hud mraz in še posebno močan veter, ki je dodobra obrusil streho. Z vrha je bilo smučanje odlično, v zavetrnih legah pa so bile obilne klože, ki so nas spremljale vse do ceste na prelazu. Lahko bi rekli, da je bila smuka tipično zimska, torej leden mraz in lepo vreme. Naslednji vikend smo obiskali Rudno polje in se povzpeli na Viševnik. Tudi tu nas je pričakal veter, a je bilo vreme lepo in spustili smo se po grapi do zatrepa pod Studorskim prevalom. Tam smo sklenili, da se povzpnemo še na Draški vrh. V megli smo prigazili na vrh, toda smuka na planino Konjšica je bila primerno plačilo za trud: mehak pršič na trdi podlagi vse do Pokljuke. Štirje člani AO pa so v nedeljo preplezali zahodno grapo nad Okrešljem v steni Mrzle gore. Razmere so bile vremenu in snegu primerne, torej nekje mehak napihan sneg, proti vrhu, kjer je na delu veter, pa trdo in idealno za plezanje z derezami in cepini. Ker je v zadnjem času padlo kar nekaj snega, v višinah ni bilo mogoče narediti kake odmevne ture, razen krajših turnih smukov, ki ponujajo kolikor toliko varno gibanje v gorah. Na ugodne razmere bo treba verjetno še malo počakati, vmes pa trenirati na umetni steni ali obiskati kraško področje. Tam letošnja zima omogoča, da obdržimo stik tudi s ple-zanjem v suhi skali. Vsem planincem ki boste obiskali gore, želimo veliko lepih in varnih trenutkov v naravi. Marjan BRODAR ( Nova gostinska ponudba na Vačah Bralci prelepo in zanimivo vas Vače in njeno okolico zagotovo dobro poznajo, marsikdo pa še ne ve, da je od decembra 2000 gostinska ponudba Vač obogatena z na novo odprto gostilno Pri situli v središču kraja. Gostilna je prenovljena v starem, vaškem slogu in ponuja običajno kmečko hrano in druge raznovrstne specialitete (poskrbijo tudi za vegerarijancel Posebnost je dnevno sveža francoska solata z mesnimi, sirovimi in jajčnimi dodatki. Vsakodnevno pripravljajo tudi obilne malice,ob sobotah in nedeljah pa kosila. Ljubiteljem sladic postrežejo s štruklji, gibanico, sadnimi solatami in palačinkami. Pri situli sprejmejo do 50 gostov, ki se okrepčajo v štirih gostilniških prostorih, kjer je stalna likovna razstava, zanimiva pa je manjša gostinska soba, v kateri so v vitrinah razstavljene zanimive kamenine z Vač in okolice ter fosili školjk, najdeni pri izkopih za temelje hiš v sosedščini. Če boste izbrali Vače za izhodišče vašega izleta na Slivno, Slemšek, Zasavsko goro ali pa kar tako, se oglasite Pri situli, kjer vas bodo postregli kot v času vaših staršev in starih staršev, v prijetnem domačem okolju. ___________________________ J. Uršič losebne priložnosti ali naročila pokličite [Bfe ri:fr flyj=g:ET«l GQ CENTROMERKUR BLAGOVNICA V LITIJI IV [EU 01 89-83-238, FAX: 01 89^81^209 iBDIPE«VE>HNiIiItiE>! MESEC oSUPERCENE o SUPER PLAČILNI POGOJI o BREZPLAČNA DOSTAVA Za praznik 8.MAREC DAN ŽENA ČESTITAMO vsem ženam in dekletom. KOLEKTIV BLAGOVNICE CENTROMERKUR PROŠNJA ZA POMOČ DUŠKA PRAH, invalidka iz Litije, prosi, da se ji oglasijo občani, ki bi ji bili pripravljeni pomagati pri prevozu v Ljubljano. Duška se “vozi" na delo v invalidska delavnice za Bežigrad, a je plačilo “taksista” zanjo prevelik zalo-g E L I K A T E S A • mini pikam® Umi kmh in tsmlj®...) • vsčja ponudba fiviUkih faditkov /ČJavno glasilo LITIJSKI OBČAN je vpisano v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za'' kulturo RS pod zaporedno številko 1638. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini Litija brezplačno na dom. Izdajatelj : Tiskarna ACO, Jovanovič Aleksander s.p., CDK39, 1270 Litija.,tek: 01/8983-843. Glavna in odgovorna urednica: Andreja Štuhec. \Grafična priprava in tisk: Tiskarna ACO, Litija, naklada: 7000 izvodov._ TEŽJE BESEDE: ENESCU, VAALA, ADNEKS, GENT SESTAVIL: Jože VIZLAR Rešeno nagradno križanko pošljite do 10.03.2001 na naslov: Tiskarna ACO, C.D.K. 39, 1270 Litija. Izžrebali bomo pet reševalcev in jih nagradili z majicami LITIJSKEGA OBČANA. Ime in priimek: IZŽREBANI REŠEVALCI JANUARSKE NAGRADNE KRIŽANKE ____________ 1. Ivanka LOVŠE, Litija 2. Nina KRALJ, Izlake 3. Primož LAMBERGAR, Breg pri Litiji Ulica: Pošta: Tel.: Nagrade prispeva: Tiskarna ACO, Litija Jerebova 14, Litija Tel.: 01/8980-360 VODblMjf j POSLOVNIM XNJTč| AMOj^TO-JNPODJEfPN 1KP 1N manjše; cJOPPOOAPJKE: dpij^S LA IN STORITVE OPRAVLJAMO rn S® STROKOVNO AŽURNO KVALITETNO 1 J z vsemi evidencami (obračun plač, priprava virmanov, položnic, faktur in DDV) IWWIt CBK- PRAVI TRENUTEK DA SE ODLOČITE! OPER Pii A V O H Martin Grom s.p. GSM: 041-741-&71 Šmartno pri Litiji