VSTAJENJE
Potihnil je otožni glas,            Odvaljen kamen, prazen grob,
ubrano spet zvonovi                 smrt, kje ja tvoje želo?
done čez tiho gorsko vas         Kje, beli črv, je bil tvoj zob?
v pozdrav naravi novi.              Zastonj rok vražjih delo!
Done Zveličarju  na čast,         Obkroža glavo jasen svit,
ki je prestal trpljenje               blišči se jasno ran petero.
in strl peklensko je oblast,       Kak vstaja zdaj slavljen, častit,
-zaslužil vsem rešenje.              ko je izpil trpljenja mero.'
Mokriški
SJ   62   PS