GEOGRAFSKI OBZORNIK IZRAEL - OBLJUBLJENA DEŽELA Irena Svetin UDK 913(569.4) IZRAEL - OBLJUBLJENA DEŽELA Irena Svetin, Linhartova 66, 1000 Ljubljana, Slovenia Izrael je kljub svoji majhni površini izredno zanimiva deže- la. Ima zelo dolgo in pestro zgodovino, zanimivo etnično in versko sestavo, negotov politični položaj, nenazadnje pa je zanimiv tudi zaradi naravnogeografskih dejavnikov, ki ob- likujejo njegovo površje. UDC 913(569.4) IZRAEL - THE PROMISED LAND Irena Svetin, Linhartova 66, 1000 Ljubljana, Slovenia In spite of its small territory, Israel is a very interesting coun- try. Apart from its long and distinctive history, unique ethnic and religious structure and instable political situation, Israel is also interesting due to the natural and geographical fea- tures which form its surface. Izrael prav gotovo sodi med najzanimivejše dr- žave na svetu, kljub temu, da njegova površina ni bistveno večja od površine Slovenije. Po dolžni meri okrog 4 0 0 km, od vzhoda proti zahodu pa 121 km. Upoštevajoč meje, določene z mirovnimi sporazumi i z leta 1 9 4 9 , Izrael meri 2 0 . 7 7 7 km2; polavtonom- na ozemlja, ki ¡ih je zasedel Izrael v vojni leta 1 9 6 7 , pa obsegajo Golansko višavje na severovzhodu, Za- hodni breg in Vzhodni Jeruzalem na vzhodu in ob- močja Gaze na jugozahodu ter predstavljajo še na- daljnj ih 7 , 5 km2 sicer spornega izraelskega ozem- lja. Na severu meji na Libanon, na severovzhodu na S i r i jo , na vzhodu in jugovzhodu na Jordanijo ter na jugozahodu na Egipt. Leta 1 9 9 3 je v Izraelu, upoštevajoč tudi prebival- ce Vzhodnega Jeruzalema in Golanskega višavja, ž ivelo skoraj 5 , 5 mil i jonov prebivalcev (4), ki so bil i in so še danes zelo različnega etničnega in predvsem verskega porekla. Največ, 8 5 % vsega prebivalstva predstavljajo Z id je, Arabcev je 1 1 % , poleg njih pa Slika 1: Zid objokovanja, simbol židovstva in edini ostanek templja, ki ga je vojska rimskega cesarja Tita leta 70 našega štetja porušila. V ozadju je Skalna cerkev, najstarejši spomenik islama. (Foto: I. Svetin.) 3 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Jaffa, mesto in pristanišče ob Sredozemskem morju, leži južno od Tel Aviva. Z njim je povezana v enotno mesto, ki predstavlja najpomembnejše izraelsko industrijsko središče. Jaffa je bila ustanovljena že pred našim štetjem, njeno antično ime je bilo Joppa. (Foto: I. Svetin.) v Izraelu prebivajo še Beduini, Druži in Čerkezi. Gle- de Arabcev je potrebno poudariti, da se ločijo na izraelske in palestinske Arabce; tudi veroizpovedi niso enotne, eni so krist jani, drugi pa muslimani, večino- ma suniti. Obljubljeno in Sveto deželo si deli jo tri ve- like svetovne monoteistične vere: Židov je 8 5 % in mu- slimanov 1 1 % , kr ist jani, mormoni, bahaji in ostali pa predstavljajo 4 % vsega vernega prebivalstva. Uradna jezika sta novohebrejski in arabski (vsak s svo- jo pisavo), nobena redkost niso nekateri vzhodnoe- vropski jez ik i , predvsem zaradi velikega ameriške- ga brata pa se uporablja tudi angleščina (2). Rodnost med Ž id i je pribl ižno za tretjino niž ja od arabske, zato število Arabcev narašča nekoliko hi- treje od števila Z idov; za nekoliko bolj uravnoteže- no rast med obema etničnima skupinama pa skrbi- jo židovski priseljenci. Danes je približno tretjina vseh prebivalcev Izraela mlajših od 15 let. Izrael je izredno urbaniz i rana dežela, saj mestno prebivals- tvo predstavlja kar 9 0 % vsega prebivalstva, ki je zgoščeno predvsem ob obali Sredozemskega mor- ja (4). Izrael lahko delimo na štiri fizičnogeografske enote: • sredozemsko obalno ravnino, • hribovje osrednjega in severnega Izraela, • jarek reke Jordan in • puščavo Negev (4). Z a popolnoma peščeno, ravno in s pasom sipin na široko obrobljeno obalo se razprostira zelo vod- nata in tam, kjer ni izsuševanja, tudi precej zamoč- virjena obalna ravnina. Na njej pridelujejo v bl iž i- ni sredozemske obale citruse, v zaledju pa bombaž, sladkorno peso, zelenjavo, tobak in žita. Pridelova- nje banan je omejeno na ozek pas Karmelske oba- le, vinogradništvo pa na gorski hrbet Karmel (3). Na Sebulonski ravnini okrog Haife, kamor se iz l iva re- ka Kišon, se razprostira industrijsko središče, ki je po- leg širšega omočja Tel Aviva najpomembnejše indu- str i jsko središče Izraela. Slika 3: En Gedi, rezervat v vzhodnem delu puščave Judeje, je majhen, toda stalen vodotok, ki ga napajajo štirje izviri. Ti ležijo okrog 200 m pod morsko gladino in tam, kjer je možno, nudijo osnovo za bogato rastlinstvo in živalstvo. (Foto: I. Svetin.) 4 GEOGRAFSKI OBZORNIK Hribovje je od juga proti severu razdeljeno na tri dele: Judejo, Samari jo in Gali lejo. Gal i le jsko vi- šavje je najbolj vodnato in pogozdeno in predstav- lja najvišje območje Izraela; najvišj i vrh je s 1 2 0 8 m gora Meron (3). Severni, v iš j i del Gali leje je poraš- čena in redko poseljena apnenčasta uravnava, na kateri ž iv i jo v glavnem Arabci in Druž i , ki prideluje- jo predvsem sadje in tobak. Južni in nekoliko n i ž j i del Galileje je od vzhoda proti zahodu potekajoč gor- ski hrbet s poseljenimi prečnimi dolinami, v katerih so bogate bazaltne prsti. Spodnja Gali leja z glav- nim mestom Nazaretom je glavno naselbinsko ob- močje izraelsk ih Arabcev, ki pridelujejo v glavnem olive in pšenico. Gal i lejsko višavje od Samari je in Judeje loči približno 5 5 km dolga in 25 km široka plod- na dolina Jesreel, ki poteka od severozahoda proti jugovzhodu in tako povezuje obalno ravnico z jar- kom reke Jordan. Na severozahodu ozko in na ju- govzhodu precej š i roko ravnino, katere dno prekri- vajo z Gali lejskega višavja sprane rodovitne bazalt- ne prsti, so predvsem v obdobju britanskega man- datnega ozemlja obdelovali Z idje. Samari jo lahko razdelimo na dva dela: na vzhodni antiklinalni del kredne starosti in pa na sinkl inalni vzhodni del eo- censke starosti. Tamkajšnje kotline in doline poselju- jejo v glavnem Arabci, v Samari j i , znani zgodovin- ski pokrajini, leži glavno mesto Jeruzalem. Judeja je visoka apnenčasta uravnava, ki je izredno redko po- seljena puščava, njeni prebivalci so v glavnem no- madski Beduini. Od obalne ravnice jo loči viš j i kredni gorski masiv, ki zadržuje vlažne zračne mase na zahodni strani višavja. Kl jub temu večina tega ozemlja prejme na leto pr ibl ižno 1 0 0 mm padavin, popolnoma sušna so le najniž ja območja Judeje. Ju- deja se od zahoda proti vzhodu polagoma spušča in na svojem skrajnem vzhodnem delu preide v ja- rek reke Jordan, ki ponekod leži celo pod morsko gla- dino (5). Jarek reke Jordan je del Velikega tektonskega jar- ka, ki se kot največji sistem tektonskih jarkov na sve- tu razteza od reke Jordan proti jugu do Zambezi ja (6) in je dolg pr ibl ižno 6 0 0 0 km. Tektonsko gibanje je na tem delu sveta živahno tudi še dandanes, na kar kažejo predvsem pogosti potresi in pa termalni Sliko 4: V bližini Mrtvega morja se dviga planota Masada, ki so ¡o v 1. stoletju našega štetja oblegali Rimljani in jo po nekaj mesecih tudi zasedli. Zidje, ki so prebivali v trdnjavi na vrhu planote, pa so zato, da ne bi postali njihovi sužnji, storili skupinski samomor. Padec Masade je pomenil začetek židovske diaspore. (Foto: I. Svetin.) 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK vrelci (4). Jarek reke Jordan je od severa proti jugu razčlenjen na dolino Hula, kotlino Genezareškega jezera, dolino Bet-She'an, spodnjo dolino Jordana, Mrtvo morje in Vadi Aravo. Dolino Hula, kjer se zbi- rajo izvir i reke Jordan, so v petdesetih letih 20 . sto- letja v veliki meri izsušili in jo spremenili v plodno kme- tijsko območje. Genezareško jezero je glavno vod- no skladišče Izraela; Mrtvo morje, katerega vodna gladina leži do 3 9 9 m pod morsko gladino in ima 3 0 % slanost, pa je surovina za kemično industrijo (3). Puščava Negev leži v južnem delu Izraela in pred- stavlja 6 0 % vsega izraelskega ozemlja. Je trikotne oblike; njen najožji konec se konča v Eilatu, danes zelo turističnem mestu ob Akabskem zalivu, delu Rde- čega morja. Njegova vzhodna stran meji na sever- ni konec Velikega tektonskega jarka, zahodna pa na Sinajski polotok. Leži na pretežno apnenčasti plano- ti, razrezani z vadiji, dolinami s strmimi bregovi, po katerih občasno tečejo reke (6). Ne severnem delu, kjer so plodni puhlični nanosi, prejme puščava okrog 2 0 0 mm padavin letno, zato ponekod uspe- va celo žito. Proti jugu količina padavin pojenjuje, skrajni jug je popolnoma sušen in neporasel. Pušča- va nikakor ni nerodovitna; z obsežnimi namakalni- mi sistemi so spremenili velik del puščave v obdelo- valne površine, poleg tega so tu bogata nahajališ- ča fosfatov, nafte in zemeljskega plina, iz Mrtvega morja pa pridobivajo pepeliko. Izrael leži med Egiptom, ki ima suho subtropsko podnebje, in Libanonom z vlažnim subtropskim pod- nebjem, kar ima za posledico velike podnebne raz- like med suhim jugom in vlažnejšim severom Izrae- la (5). Za Izrael je tako značilno subtropsko podneb- je z deževnimi zimskimi in suhimi poletnimi meseci. Severno hribovje in severni del obalnega pasu prej- me v povprečju več kot 4 0 0 mm padavin, najbolj na- močeni deli severnega hribovja pa celo nad 1000 mm letno. Več kot polovica ozemlja prejme v povprečju manj kot 2 0 0 mm letno, najbolj sušna območja na jugu puščave Negev pa celo manj kot 100 mm pa- davin na leto. Večina padavin pade v obdobju od oktobra do aprila. Pozimi (januarja in februarja) je v Jeruzalemu povprečna temperatura 8° C, v Eilatu 16° C, poleti (julija in avgusta) pa v Jeruzalemu 23° C in 3 2 ° C v Eilatu (4). Izrael, v bibli jskih časih dežela, kjer sta se cedi- la mleko in med, je danes znan kot precej pusta in nerodovitna dežela. Kljub temu pa ima kar nekaj rud- nih bogastev in plodne zemlje, na kateri temelji izrael- sko kmetijstvo. Geološke raziskave so pokazale, da so v Negevu nahajališča bakra, železove rude, fos- fatov, magnezija, granita, marmorja, sljude, ortokla- za, sadre, pepelike, kremena in ilovice, poleg tega pa še nafte in zemeljskega plina. Izraelsko kmetijs- tvo pridela večino hrane, ki jo rabijo Izraelci za pre- živetje, nekaj pa je celo izvozi jo. Največ pridelajo citrusov, paradižnika, žita, krompirja in sadja. Živi- noreja je močno razvita, zlasti mlečna govedoreja. Do začetka devetdesetih let je bilo pogozdenih le 6 % celotne površine Izraela, zato so prizadevanja drža- ve usmerjena k pogozdovanju predvsem hribovitih območij. Med industrijskimi panogami je najpome- mebnejša prehrambna industrija ter industrija pijač in tobaka, pomembne pa so še elektro, tekstilna, ke- mična in vojna industrija ter industrija gradbenega materiala (4). Izrael sodi med razmeroma mlade države. Urad- no je postal država šele leta 1948 , kljub temu, da imajo Izraelci za seboj bogato zgodovino. Izraelska plemena so se naselila v Kaananu (Palestini) že v 20 . stoletju pred našim štetjem; na tem območju so bolj ali manj mirno živeli do leta 63 pr. n. št., ko je Judeja postala rimski protektorat. V drugi polovici 1. stoletja našega štetja so se začeli prvi židovski upo- ri. V sedemdesetih letih so se Zidje borili proti naj- večji armadi takratnega sveta, Rimljanom, pri čemer je bilo pobitih milijon Židov, drugi milijon pa je raz- dejanje preživel in se razkropil po celem svetu (7). Z vidika današnjega Izraela, predvsem njegovih židovskih prebivalcev in istočasno njihovih današnjih arabskih sosedov, se je pomembnejša zgodovina za- čela v 19. stoletju z začetkom sionističnega gibanja. Sionizem izvira iz besede sion, ki je bila na začet- ku zgodovine židovstva sinonim za Jeruzalem, sča- soma pa je začela izražati trpljenje in hrepenenje židovskega ljudstva po lastni, svobodni domovini. Ko- nec 19. stoletja je začelo število Židov v Palestini sko- kovito naraščati. Vzrok za to je bilo množično izse- ljevanje iz Rusije, kjer so se vrstili pogromi, v kate- rih je bilo umorjenih na tisoče Židov. Po 1. svetovni vojni je mandat nad Palestino od Društva narodov dobila Velika Britanija, kar naj bi na tem območju zagotavljalo mir. V tridesetih letih tega stoletja je na- seljevanje v »novo« domovino zaradi arabskega od- klonilnega stališča do priseljevanja Židov postajalo vedno težje. V Palestini so arabske vstaje netile ved- no nove spopade, istočasno pa se je začel pregon evropskih Židov od nemškega nacionalsocializma, ki je dosegel višek med 2. svetovno vojno s poskusom »dokončne rešitve židovskega vprašanja«. Med leto 7 GEOGRAFSKI OBZORNIK ma 1882 in 1 9 3 9 se je v Palestino preselilo 425 .000 Ži- dov, kar je predstavljalo kar 3 0 % vsega prebival- stva Palestine (3). Da bi omejila spopade med Ž id i in Arabci, je Generalna skupščina O Z N po 2. sve- tovni vojni razdeli la takratni britanski mandat na dva dela: na del s pretežno ž idovskim in na del s pretež- no arabskim prebivalstvom. Leta 1 9 4 8 se je Velika Britanija odpovedala mandatu v Palestini; i z židov- skega dela je maja 1 9 4 8 nastala država Izrael, arab- ski del pa se je leta 1 9 5 0 združ i l z arabsko državo Hašemitski Jordan. Z nastankom Izraela pa ni nasto- pil mir; sledili so spopadi med Arabci in Ž id i , mno- žično izganjanje arabskega prebivalstva (Izrael je zapusti lo več kot pol mil i jona Palestincev) in prise- ljevanje Židov. Največ ž idovsk ih priseljencev je prišlo i z vzhodne Evrope (48 %) in Afrike (25 %), ne- koliko manj pa i z Az i je , obeh Amerik in Avstrali je (3). Leta 1 9 5 0 je kneset, izraelska skupščina, spre- jel zakon, ki vsem Ž idom priznava pravico do na- selitve v Izraelu, od leta 1 9 5 4 pa imajo vsi ž idovsk i priseljenci pravico do izraelskega državljanstva. Konec štiridesetih in v sredini petdesetih let sta sledili prva in druga izraelskoorabska vojna. Pomemb- nejša od teh dveh je bila šestdnevna vojna leta 1967 , v kateri je izraelska vojska potisnila Egipčane čez Sueški prekop, osvoji la Jeruzalem in zahodno Jorda- nijo do reke Jordan ter S i r i j i vzela Golansko višav- je. Sledila je vrsta mirovnih konferenc, na katerih so "veljaki raznih držav skušali pomiriti sprte strani, pod- pisali so vrsto mirovnih sporazumov, vendar sporov še do danes niso reši l i . Izrael ostaja država s števil- nimi notranjimi in zunanj imi sovražnik i , kar ima za posledico velike stroške za oboroževanje in vzdrže- vanje ene najbolje opremljenih, pripravl jenih in izur jenih vojsk na svetu. Najzanimivejše mesto v Izraelu je prav gotovo Jeruzalem. S svojo zanimivo prebivalstveno sestavo in medsebojnimi odnosi, ki kroj i jo ž iv l jenje več kot 4 0 0 . 0 0 0 prebivalcem, pa prav gotovo sodi tudi med bolj zanimiva mesta na svetu. Nekajtisočletna zgo- dovina je Jeruzalemu pustila svojevrsten in neizbris- Ij iv pečat. Skalno planoto Judejskega višavja so Ka- naanci začeli naseljevati že pred pribl ižno 4 0 0 0 leti. Okrog leta 1 5 0 0 pr. n. št. so postavili utrjeno mesto, ki ga je kasneje zavzel izraelitski kralj David. Na trd- njavski vzpetini Cion je ukazal postaviti Jeruzalem Slika 5: Minska polja na Golanski planoti so ostanki vojne iz leta 1967, ki pa so še danes »uporabna« in jih Izraelci zaenkrat še ne nameravajo uničiti. ¡Foto: I. Svetin.j 8 GEOGRAFSKI OBZORNIK kot glavno mesto izraelitskih plemen. Središče židovs- tva je Jeruzalem ostal vse do prihoda Rimljanov, prav- zaprav do židovske diaspore, ki se je začela v 1. sto- letju našega štetja. Jeruzalem se je razvil v središče krščanske veroizpovedi v času vladanja rimskega ce- sarja Konstantina 1 k i je leta 3 2 4 n. št. razglasil krš- čanstvo za državno religijo. Islam kot tretja veroiz- poved na tem izredno majhnem prostoru časti Jeru- zalem kot kraj Mohamedovega vnebohoda. V roke muslimanskih Arabcev je Jeruzalem prišel leta 9 3 7 , pa vendar ne za dolgo, kajti leta 1 0 9 9 so ga med prvim križarskim pohodom zavzeli kr ižar j i . Čez do- brih sto let je bil zopet muslimanski, od 16. stoletja naprej je bil celo del Osmanske države. Poznavanje zgodovinskih podrobnosti močno pripomore k razumevanju podobe sodobnega Jeru- zalema. Današnji Jeruzalem je mesto, kjer skoraj pol milijona ljudi različnega verskega in etničnega po- rekla poskuša živeti drug z drugim. Stari del mesta je razdeljen na arabski, židovski, krščanski in armen- ski del. Medtem ko sta slednja precej neopazna, prva dva močno izstopata. V oči bode predvsem dejstvo, da Z id žalovanja, simbol židovstva in edini ostanek templja, ki ga je vojska cesarja Tita leta 7 0 n. št. po- polnoma porušila, meji na najpomembnejši musliman- ski mošeji v Jeruzalemu, na Grobno in Skalno cer- kev. Z id žalovanja pravzaprav predstavlja mejo med židovskim in muslimanskim svetom Jeruzalema. Naključni obiskovalec Jeruzalema lahko hitro ugo- tovi, po katerem delu starega mestnega jedra hodi. Armenski in krščanski del sta dokaj neopazna in umir- jena, še posebej v primerjavi z arabskim delom, kjer kar mrgoli prodajalcev, ki vabijo v svoje prodajal- ne in so kot vsi Arabci vsak hip pripravljeni na ba- rantanje. Značilni obiskovalci tega dela so v bele rute zaviti Beduini, ki s svojim mirnim vedenjem predstav- ljajo pravo nasprotje glasnim Arabcem. Židovski del je za tujce prava paša za oči, predvsem zaradi pra- vovernih Židov. Prebivalstvena sestava Izraela je na- mreč precej zapletena. Poleg že prej omenjenih mu- slimanskih in krščanskih Arabcev ž iv i jo v Izraelu ver- ni in neverni Židje. Tudi verni se ločijo na pravover- ne in malo manj verne, ta njihova verska usmerje- nost pa se kaže tudi na zunaj. Malo manj verni no- si jo vsakdanja oblačila in se od nevernih ločijo le po »kipi«; to je majhni kapi, ki jo imajo moški s spon- kami pripeto na lase in predstavlja mejo med bo- gom in posameznikom. Pravoverni možje se po zu- nanjem videzu ločijo že na daleč. Kljub veliki vro- čini nosijo črne, vedno malo prekratke hlače, pod črnim plaščem ali suknjičem imajo belo srajco, na glavi pa imajo obvezno klobuk. Pod klobukom ima- jo seveda kipo. Moški se ne brijejo in strižejo, zato imajo vsi po vrsti brade, lase pa imajo ob strani zvi- te v nekakšne zvitke. Za razl iko od pravovernih moš- kih se morajo pravoverne ženske briti, česar pa se ne opazi, ker nosijo lasulje. Navadno imajo umet- ne lase spete v čop, ki je odet v posebno mrežico. Njihova obleka je konvencionalna, po izgledu nika- kor ne izstopajo in skušajo imeti kar se da prepro- sti videz. Nj ihov način življenja se zdi prvi trenutek zelo zapleten, vendar v bistvu temu ni tako. Celoten na- čin življenja v Izraelu je podrejen židovstvu, verni so tudi politično zelo močni, zato je tak način živl jenja kjub vedno večjemu nasprotovanju nevernih še ved- no možen. Zdi se, da sta najbolj zapleteni priprava košer hrane in pa šabat. Sabat je dela prost dan, še več, ob sobotah ne le da se ne dela, pravoverni ne smejo delati prav nič. V petek zvečer se zbere vsa družina na skupni večerji; v soboto ne počnejo nič. Ne prižigajo električnih aparatov, ne vozijo se z av- tomobili, avtobusi, jedo mrzlo hrano ali pa si jo po- grejejo na posebnih ploščah. Za nekatere ključne stva- ri so si omisli l i »timerje«, ki namesto človeške roke prižigajo in ugašajo aparate. S r ž problema je v og- nju. Vsakič, ko priključimo električno stikalo, pride do iskre; pred mnogo leti, ko so ogenj pridobivali še na zelo primitiven način, so za to potrebovali ve- liko časa in energije; Bog pa je rekel, naj ljudje šest dni delajo in na sedmi dan počivajo, torej naj tudi ne kurijo ognja. In to velja še dandanes vsem tehnič- nim pridobitvam sodobnega človeka navkljub. Sabat se neha s sončnim zahodom, točneje, ko na nebu za- žar i jo prve tri zvezde. Da ne bi bilo nesporazumov, so v ta namen izdelane posebne tabele, ki določa- jo konec šabata glede na datum in geografski po- ložaj posameznega kraja. Se bolj zapletena se zdi priprava košer hrane. Židovska prehrambna fi lozofija temelji na dejstvu, da se ne spodobi ubiti ž ival i , ki ti je dajala hrano, pri čemer imajo v mislih predvsem mleko in mlečne izdelke. Ker pa imajo kljub vsemu radi meso (svini- ne podobno kot muslimani tudi Židje ne jedo), ga ni- koli ne jedo istočasno z mlečnimi izdelki. Živali ubi- jajo na poseben način, za razrez mesa uporablja- jo posebne nože, s katerimi se ne dotifem^mlečnih izdelkov, za pripravo mesa i maja posebne ptosode in kar zahodnjaka verjetno še najbolj p r e s e l i l , ne- kateri imajo v te namene celo dve feuhinjsfcfkoriW Tudi 9 Slika 6: Na sliki je severni del Negeva, puščave, ki pokriva več kot polovico celotnega Izraela. (Foto: I. Svetin.] GEOGRAFSKI OBZORNIK police v hladilniku so strogo ločene, seveda pa tudi dva hladilnika nista redkost. Verni ljudje se poročajo zelo mladi, navadno že od šestnajstega leta naprej. Partnerja si ne izberejo sami, ampak to stori jo starši, zvezo pa glede na pre- moženjsko stanje družine potrdi rabin. Delitev dela v vernih družinah je precej nenavadna; država pla- čuje moške, da študirajo Talmud (židovske svete knji- ge), ženske pa so navadno zaposlene v običajnih službah. Glavni razlog, da se verni poročajo, so otro- ci. Nj ihovo poslanstvo je imeti čimveč otrok in dru- ž ine z desetimi otroki niso nobena redkost. Seveda tako velikih družin ženske same ne morejo preživlja- ti, zato jim na razne načine pomaga država. Plaču- jejo niž je davke, dobivajo otroške dodatke, država jim pomaga reševati stanovanjske probleme. Hiše, postavljene na spornih zasedenih ozemlj ih, so pra- viloma naseljene z vernimi prebivalci. Le-ti največkrat ne morejo izbirati, kje bi stanovali, ker so odvisni od pomoči države, ta pa jih naseli tja, kjer je za drža- vo najbolj ugodno. Poleg tega so verni Ž id je brez dvoma ostro proti Arabcem in so se za svoje hiše na zasedenih ozemlj ih pripravljeni tudi boriti. Podobnih ugodnosti so deležni tudi Ž id je, ki se na novo prisel i jo v Izrael, seveda pa imajo tudi ne- kaj obveznosti. Vsak novopriseljeni Z id mora najprej obiskovati olpan, nekakšno šolo, v kateri poučujejo židovsko zgodovino, hebrejščino, govori jo o politič- nem položaju Izraela. V času šolanja in še nekaj ča- sa po šolanju dobivajo denarna nadomestila, prvih nekaj let so oproščeni plačevanja davkov, država jim delno sofinancira plače in s tem spodbuja in pospe- šuje njihovo zaposlovanje, od vlade pa tudi za do- ločeno obdobje dobijo hiše, toda ne na najprivlač- nejših območjih, temveč na zasedenih in obmejnih območjih, ki so za živl jenje malo manj ugodna. V zadnj ih letih se je v Izrael veliko ljudi prisel i lo iz nekdanje Sovjetske zveze. Nj ihovo število je moč- no naraslo, prav tako tudi njihova moč, saj imajo celo lastno politično stranko. Večina jih je prišla v Izrael ne le zato, ker so židovskega porekla, ampak ker so preprosto želeli zapustiti Sovjetsko zvezo. Med nji- mi je veliko takih, ki se pretvarjajo, da so Židje; z mno- žico je prišla tudi ruska mafija, prostitucija in zato so med ostalimi prebivalci Izraela zelo nepriljublje- ni. Nepri l jubl jeni pa so tudi zato, ker se ne posku- 10 GEOGRAFSKI OBZORNIK šajo vključiti v izraelsko družbo, ostajajo zaprti v svoj kulturni krog, še vedno govorijo svoj jezik, no- čejo se učiti hebrejščine. Ko govorimo o Izraelu, ne moremo mimo poseb- ne, samo za Izrael značilne oblike skupnostnega ali zadružnega naselja, kibuca. Zgodovina prvih kibu- cev sega v obdobje pred 1. svetovno vojno, ko so jih ustanovili predvsem z doseljenci iz Rusije. Danes jih je okrog 2 6 0 in v njih ž iv i približno 3 % vsega izraelskega prebivalstva (3). Lahko rečemo, da so ki- buci rezultat posrečenega socialnega eksperimenta; njihova ustanovitev, organizacija, zasnova in razvoj so ustrezali socialističnim nazorom njihovih članov. Kibuc, samosvoje naselje s 4 0 0 do 1500 prebival- ci, deluje na osnovah zadružništva, je gospodarsko neodvisna skupnost enakopravnih članov, ki ne poz- na zasebne lastnine (razen stvari za osebno rabo) in niti ne plačila za delo. V zameno za delo član ki- buca dobi stanovanje, hrano, oblačila, socialno za- varovanje, omogočeno ima šolanje, pravico ima do dopusta in žepnine. Član kibuca lahko popolnoma prostovoljno vstopi ali izstopi iz kibuca in je povsem demokratičen član skupnosti. Sprva so kibuci nasta- jali kot kmetijske naselbine, danes pa lahko o kibu- cih govorimo kot o velikih obratih, ki so navadno se- stavljeni iz kmetijske proizvodnje, visoko specializi- rane industrije in storitvenih dejavnosti. Res pa je, da v zadnjih letih strogo socialistični duh iz kibucev iz- ginja; njihov način proizvodnje postaja vedno bolj podoben kapitalističnemu in na nek način se kibuci vedno bolj približujejo mošavimom. V mošavime so se vključevali tisti člani kibuca, ki jih je preveč utes- njevalo skupnostno življenje. V mošavu vsaka druži- na sama gospodari na svoji zemlji v okviru skupne- ga načrta, skupnost pa skrbi za skupno nabavo, tr- ženje, vzdrževanje in delovanje velikih strojev, po- leg tega pa tudi za upravljanje, šolstvo, zdravstvo, socialo in kulturo. Očitno je življenje v mošavu pri- jetnejše, na kar kaže tudi njihovo število: v približ- no 4 5 0 mošavih živi povprečno po 6 0 družin, vse skupaj torej okrog 150 .000 prebivalcev Izraela (3). V Judeji, v neposredni bližini Mrtvega morja, sto- ji verjetno največji ponos vseh Židov, Masada, ki je istočasno tudi kraj enega najbolj opevanih in junaš- kih dejanj v zgodovini židovstva. Njena zgodovina se je začela okrog leta 30 pr. n. št., ko je Herod Ve- liki, kralj Judov, dal zgraditi trdnjavo, deloma iz stra- hu pred domačim ljudstvom, še bolj pa iz strahu pred rimskim poveljnikom Markom Antonijem. Trdnjavo so zgradili na 4 4 0 m visoki, 6 5 0 m dolgi in 3 0 0 m dol- gi planoti, ki je zaradi svoje velikosti in urejenosti po- stala pravo mesto. Imela je obrambni zid, razgled- ne stolpe, stanovanjske hiše, skladišča, pa tudi sina- gogo, pekarno, bazen, dva velika zbiralnika za vodo in orožarno. Po smrti Heroda Velikega so Masado zavzeli Rimljani. Leta 6 6 n. št., ko se se začeli Žid- je upirati Rimljanom, je skupina Židov, Zelotov za- sedla Masado. Po štirih letih je bil židovski upor sko- raj popolnoma zatrt, ostala je le še Masada, kamor se je iz požganega Jeruzalema zateklo približno ti- soč beguncev. Rimljani so za vsako ceno skušali za- sesti Masado. Okrog Masade so postavili osem ta- borišč, v katerih je prebivalo približno 15 .000 rim- skih vojakov. Njihov položaj res ni bil zavidljiv, saj so več mesecev vztrajali v kamniti puščavi brez ka- kršne koli sence in tekoče sladke vode. Sprva so pred- videvali, da se bodo uporniki vdali, ko jim bo zmanjkalo hrane in vode, vendar so se ušteli. Ma- sada je bila namreč zgrajena tako, da so njeni pre- bivalci lahko živeli več let brez zunanje pomoči; ime- li so ogromna skladišča in dva velika rezervoarja vode, poleg tega pa zelo izdelan sistem za lovlje- nje dežja. Zato so Rimljani spremenili prvotni načrt; Žide in ostale sužnje so uporabili za izgradnjo poti do vrha trdnjave; ko je bila končana, so začeli pro- dirati proti vrhu. Istočasno so Zeloti začeli požigati svoje domove in ostale objekte. Izbrali so deset mož, ki so pobili ostale, nato pa še sebe. Ko so Rimljani prišli na vrh, so našli le pet žensk in dva otroka, ki so se skril i pred skupinski smrtjo. Množični samomor je pomenil konec bivanja Židov v Palestini (8). /. Bračič, V., Lah, A., Vrišer, I. 1983: Sodobni svet 1. Maribor. 2. Cambridgeov podatkovnik. Ljubljana, 1995. 3. Dežele in ljudje. Severna Afrika in Arabski polo- tok. Ljubljana, 1992. 4. Encyclopaedia Británico, CD, Chicago, 1997. 5. Geography. Jerusalem, 1973. 6. Oxfordova ilustrirana enciklopedija nežive nara- ve, Ljubljana, 1995. 7. Piekalkiewicz, J. 1981: Dolga roka Izraela. Ljub- ljana. 8. Turistični prospekt: Masada National Park. Israel National Parks Authority. Ramat - Gan