UKREPI   IN PREDPISI
Spremembe zakona o agrarni reformi in kolonizaciji
Na svoji sejn, lot Je bila 19. aprila, Je Zvezni izvršnl sve-t sprejel osnutek Zakona o spre-membah in dopotaAlib. Zakona o agrarnd reformj in kolonizar Ciji. Osnutek predvideva odpra-vo ali ublažitev omeienega raz-polaganja z z.emljo, ki velja za vse koloniste na podlagi veljav-nega Zakona o agrarni reformi tn koJonizaciji. Po določbah tega zakona kolorvisti, ki so se nase-Idli na nova zemljiška posestva, ne bi dvajset let smeU te zem-lje odtujlti, razdeliti, oddati v najem aii zastavi'ti — nibi v celofci.   nitl   deloma.
V Vojvodina Je danes 137.980 kokmlstiičnih posestev v pribldž-no 744.000 katastrskih oralov zemlje. To je ogromna površina, ki predstavlja tretjino celotne obdelovaln« zemlje, kj je v Voj-vodini privatna last. Pogoji, v katerih delajo koloaisti, so se povs&m spremeniii. Povpreino poseatvo osmih oralav Je po-fftalo premajhno tn ne zado-etuje za narasle rodbine. Ker Je vsak član rodbine solastnik posestva, so se zaradi spreme-njene sestave. rodbin !astn.'.n-efco-pravnj odnoai zelo zapleU H. Omejitve v razpolaganju z eemljo ovirajo odUv odvečne de-lovne sil« Iz kolonisU^nvh rod-btei, saj kolonisti, ki pridejo v industrijo, ne morejo dosečl nekaterih pravic iz delovnega odmosa (n. pr. o-troškj doda'.ek)t ker so solastoiiki ne.premičnin. ; Razen tega so kolonisti ves čas po sprejetju Zakona o prostem prometu zemljišč in stavb v neenakopravnera po!oiaju na-pram drugim privatnim lastnl-kom.   ksr   ne   moreio   svobodno
razpolagatd s svojo posestjo. PoJeg tega da kalon.isti ne mo-rejo z<alož.iti alii oddfljaibi v na-Jem svojo zemljo, pra-v tako ne mo-rejo izkoristita niti kredita za poapešitev svojaga gospodar-stva, saj posestva ne smejo za-dolžiti.
Te omejdtve so najteže zadele tiste itare koloaisle, kl so se »prekolonizirali« v Avtonomno pokrajino Vojvadino. Kot bivšl kolonjsti so že prej prestali ko-lonističai staž in omejMev svo-bodnega razpolaganja z lastruno sa njih  traja skupno 40  let.
Osnutek Zakona o spremem-bah tn dopolnilih Zakona o agrarni reformi In koLonizacijil predvideva,   da   starim  kolond-
stom taliij ugasnejo vse ome-jitve, pri novih pa se omejitve-ni rok skrajša na 15 let. Zakon bi razen tega precej ublažll ve-ljavne omejitve.
Članom ko-lonistiitne rodbine osnutek n-ovega zakona dovaliu-je sv»bod;en roedseboJTiii promet pre-jete zemlje iin sfcavb ter pro-dajo zemlje v prid splašno-ljudske lastnine. S tem se omo-goča laže reševanJe z-apleteaih lastminsiko-pravnih odnosov v rodbinah kolonistov in odliv odvečne delovne sile v indiu-stri-jo. Tlstim kol-onistom, kj ni-majo dovolj delovne sile, zako-n dodatao dovoljuj© oddajanje zemlje v najem \<n obdelovanje zemlje ua ta način.
NaOpom?mbnejša ublaiitev omejevanja prostega razpolaga-nja z zentljo se nana&a na od-daiianj* zemlje v zastavo. Os-nutek tega zakona kolonistoim omogo^a, da prejmejo posogilo v višinj 50 odstotkov vrednosts posestva. Račiinajo, da bodo kolo-nisti^na poseatva sposobna preje-li povprečen kredit v zne-sku 800 ti&oč dinarjev, ka.r bi bilo dovolij za zgradiitev manj-šega gogpoda.rs.kega paalopja, za nabavo inventairja a.ld delov-ne živjne. Ko-lonisti bo<Jo za za-stavilo lahko prejemailj samo Investlcijska posojiLa z odpla-revalnim rokonn 20 let in z ob-restno mero  1 odstotek.