Gospodarske stvari. Na vojsko, na vojsko, gospodarji!*) Na vojsko, gospodarji! ne za Rusa zoper „Englen-darje", ampak zoper ,,engerlinge", — na vojsko ne zoper „Ogre(t, ampak zoper „ogrce"! — Pa pustimo šalo na strani; nam tu ni mar politično polje, in ne za Angleža in ne za Magjara; za polje kmetovalčevo in njegove vrte in gozde nam grč , katerim se ta mesec bliža hud sovražnik, to je, h rose c (keber), kajti „ke-brovo leto" nam napovedujejo že sem ter tje švigajoči brošci. „Novice" so v svojih tečajih že toliko podukov napisale o tem škodljivcu, vendar vidimo, da, žalibog, je mnogo mnogo naših ljudi ze!6 nemarnih na lastno svojo škodo, zato ne more biti odveč še moja beseda. Med škodljive mrčese, kateri sploh rastlinstvu, posebno pa še mlademu sadnemu drevju veliko škodo delajo, prišteva se tudi hrošec (Maikafer, Melolontha vulgaris). Tega velikega požeruha, ki ga ljudstvo keber imenuje, pa gotovo vsakdo dobro poznd, zatoraj ga tukaj natančneje ne bodem opisoval; ravno tako znana je tudi njegova ličinka „črv" ali „ogrca (Engerling) imenovana; z njenim življenjem je pa potrebno bolj natančno se seznaniti. V ugodnih legah prikaže se hrošec v času od srede meseca aprila do začetka maja na dan (v bolj mrzlih krajih pozneje); leta 8 do 14 dni okoli, navadno proti večeru o toplih dnevih; živi se od mladega zelenja listnatega drevja, posebno ljubi hraste, poljski javor (klanj), vrbo, in pa vsakovrstno koščeno sadno drevje, kakoršno dostikrat popolnoma oguli; žre navadno zvečer in pa ponoči. Po splodbi zarije se b a biča 18 do 20 c. m. globoko v zemljo, kjer 30 do 40 svitlo-rumenih jajčic v velikosti prosenega zrnja znese in kmalo potem pogine. V 3—4 tednih potem se iz jajčic razvijejo male ličinke ali črvički, katere v prvi jeseni dolgost l*/2 cm. dosežejo; žive se od tankih koreninic in drugih rastlinskih tvarin v zemlji. Skoda, katero v prvem letu *) Tudi ,,Slov. Gosp." na Štajarskem in „Karnt. Volkst." na Koroškem opominjata kmetovalce na delo. C. k. deželna vlada na Štajarskem je po c. k. okrajnih glavarstvih oziroma po okrajnih odborih ukaz razposlala županstvom, naj strogo izvršujejo dotično postavo od leta 1868. Bi povsod potrebno bilo! Vred. črvi prouzročujejo, ne more se še preobčutljiva imenovati. Konec druzega leta doseže pa črv dolgost do enega palca in pa debelost peresnega ročka. V ugodnih okoliščinah (milem podnebji) doraste črv v tretjem letu popolnoma, sicer pa potrebuje še eno leto do svojega razvitja, in tako potrebuje večkrat 4 —5 let do svoje doraati, to je, da postane črv 4y2 cm. dolg, in debel pa kot precej močen svinčnik. Opomniti mora se še to , da se črv vsako leto po dvakrat levL Vsako leto v jeseni zarije se globočeje v zemljo, da se tako zmrzline in pogina obvaruje. Pred zadnjim levenjem zarije se posebno globoko v zemljo, kjer si napravi primerno votlino, in tu se potem zabubi, ter pravemu hrošču kot buba že močno enoličen postane. Po tretjim spremenenji, katero se globoko v zemlji izvrši, pride v 4. ali pa še le v 5. spomladi kot hrcšec na dan. Skoda, katero črvi v zadnjih letih pod zemljo na koreninah sadnega drevja in druzega rastlinstva naprav i j aj o, je zel6 velika; pogostoma se primeri, da vsled objedenih korenin ce!6 odrašena drevesa pod zel6 pridejo. Koliko več škode pa ta malopridnež še le v drevesnicah napravi, ker so mu nežne koreninice dre-vesic prava sladčica! Ta škoda je pa tem veča, ker se more še le potem zapaziti, ko je začelo perje in mladje rumeneti in velo postajati; takrat je že navadno prepozno tako drevo še dalje pri življenji ohraniti, ker se Črv ne more drugače zatreti, nego da se mora zemlja od korenin popolnoma odgrebsti, poloviti, kar pa navadno ima le malo vspeha in je z velikimi neprijetnostmi združeno delo. Najboljši pripomoček tega hudega sovražnika kmetijstva in velikega požeruha zatreti ali vsaj njegov za-plod zdatno zmanjšati je edini ta, da se hrošči v velikem številu polove in ugonobč. To morejo pa le cele občine vspešno in zdatno dovršiti; z vsako pokončano oplodeno babico vnicenih je ob enem tudi 30 do 40 črvov in ravno toliko kebrov. Ta lov izvršuje se pa najzdatneje zjutraj ob zori, ko kebri na drevesih tako rekoč popolnoma otrpnjeni sede; drevo se dobro potrese, kebri na tla popadajo in se pober6; dobro je pod drevo tudi rjuh položiti; na katere se kebri otresejo in z malim trudom v kako posodo sesujejo. Pomore* se najhitreje s tem, da se s kropom poparijo. Umorjeni kebri porabijo se zdatno za hrano kokošim in prešičem; te živali jih kaj slastno pohruatajo; pa tudi za gnoj so dobri, posebno za kompost. Na ta način se more s kebri nekoliko Škoda, katero kmetovalcu pro-uzročijo, poravnati. Drugi način, ta mrčes zatirati, je ta, da se ob goj-zdih (hrastovih) in vrtih napravijo po 1 m. visoki in do 2 metra široki okrogli kupi rahle zemlje, nekoliko z rastlinskimi tvarinami pomešani, v katere ostale oplodene babice jajčica nesejo (pred vsem ljubijo za to rahlo zemljo), ti kupi se potem pri toplem aolnčnem vremenu večkrat dobro premečejo in z gnojnico po-lij6; Vdled tega se jajčica ali pa tudi že izlezle ličinke popolnoma pokončajo; taka zemlja porabi se potem lahko kot gnojilo. To sta dva zdatna pripomočka, tega škodljivca z vspehom zatreti in pokončati. Pa tudi gospodje učitelji se svojimi učenci v tej zadevi lahko prav veliko storijo. Otročaji ta mrčes kaj radi love; drugega treba ni kakor kake primerno veiike posode s pokrovom, in otrokom, posebno visih oddelkov, se zaukaže potem, ko se jim je senčna stran tega mrčesa dobro dokazala, da naj vsak potoma v šolo po živih ograjah 50 do 100 kebrov nabere, in to slednji dan; te naj potem na določenem kraji v pripravljeno posodo strese in učitelju prinese, kar se brez vsakoršne zamude časa in tudi skoraj brez truda v korist kmetijstva zgoditi more. Za vaako tako delo naj se otroci tudi nekoliko pohvalijo, kar jim je v spodbudo in ni brez vspeha. Tega sem iz lastne skušnje dejansko prepričan, kajti prec prvi dan so mi otroci nad 3/4 starega mernika kebrov v šolo prinesli, katere smo še tisti dan v kompostni kup zagrebli. Io to opravlja mi šolska mladina slednji dan z večim vspehom. Ob enem se pa s tem mladina kolikor toliko tudi v napredku kmetijstva beriži in uri. Ako bode častitemu vredništvu po volji,*) popisal bodem na tem mestu prilično se nekatere druge kmetijstvu škodljive mrčese in pokazal način, kako da se morejo tudi s precej dobrim vspehom pokončavati. Iz Šturije. M. Ran t, učitelj. 146 *) Nam bo jako drago. Vred.