AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN I M LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER
116
CLEVELAND, 0., MONDAY MORNING, MA.Y 18, 1942
LETO XLV. — VOL. XLV.
nii
losi iztrgali Nemcem 300 vasi in mest
)hH>>
nsp
eeti io^1
Jpre |ayali so za 37 milj in poročajo, da je nemški odpor pri Harkovu absolutno zlomljen. Nemci zatrjujejo, da so zmagali v Kerču.
Moskva, 18. maja. — Ruska ofenziva proti Harkovu v Ukra-Prinesla sledeče rezultate: ruska armada je napredovala , do 60 kilometrov (od 12 do 37 milj) ter iztrgala Nemcem udenih vasi in mest. Vladno poročilo danes zjutraj javlja, e!r'ri beže v velikem neredu.
Rusi so prizadeli Nemcem pri Harkovu strašne izgube. V bojih tekom enega tedna je padlo najmanj 12,000 nemških častnikov in vojakov. Rusi so zajeli nad 1,200 nemških vojakov in ogromno zalogo vojnega materiala. Nemcem so razbili v zadnjih par dneh nad 400 bojnih tankov.
Harkov je ključ za vso Ukrajino, zato so Nemci to mesto tako trdovratno branili. Toda kot zatrjujejo najnovejša poročila, beze Nemci na tej fronti v popolnem redu. Nemški odpor pri Harkovu je popolnoma zlomljen, trdijo Rusi.
Rusi so pričeli z ofenzivo proti Harkovu 12. maja. še tisti dan so predrli nemško obrambno linijo in zlomili nemški protinapad, katerega so hoteli izvesti nemški tanki. Od 12. do 16. maja so Rusi napredovali na nekaterih krajih do 60 kilometrov in iztrgali Nemcem nad 300 mest in vasi.
Kot javlja današnje rusko poročilo je ofenziva pri Harkovu še vedno v polnem razmahu. Rusi hočejo presekati nemško dobavno zvezo s polotokom Krimom ter hočejo prisiliti Nemce, da bi odnehali s pritiskom proti Kavkazu preko ožine Kerč. -o-
Nd narod ne vidi rad, ^jft Hitler napovedal ""Ameriki
50n> 16. maja.—Tukaj se
eV]° amerišKi diplomati ter5 f iarni uradniki 'in časni-
poročevalci iz Nemčije 100	Pet 'mesecev so bili
'Raciji v Nemčiji in Ita-, aJ bodo pa zamenjani za ^ diplomate in odposlani
iai
; so prvič po petih mese-^odni, da smejo prosto g,i Zato so odposlali tbyemu časopisju vesti iz
,0	. ^"f^J« v to n
^ j vJe m Italije. Nemški na-■" sPlošnem, pravijo, je ,a Hitler ne bo napove-ne Zed. državam. Živo ^ftireč še v spominu po-svetovni vojni, ki ga ,'^ela Nemčija kmalu po-Je stopila Amerika v . ato je prišla pa kot
stl* I
nM
of
ou:
cr
the
;eptl(llreH snega na nemški na-ja$ lt U. decembra, da je >. naPovedal vojno Zed.
»m 'iti ki
if*
s° prišli iz Italije, po-'a je italijanski narod etil na strani Zed. dr-a 1 judje komaj čakajo, r.ea'vezniki zasedli Itali-
Prišlo pa v Italiji do Jurije prej, je pa ne-er jo drži Nemčija za
ik je pomilostil ta Browder ja
l!sf°n' ~~ Earl Browder, tajnik komunisti-k * ke v Zed. državah, je ^ v soboto iz federal-°v v Atlanti par ur po-u Je pi-edsednik Roose-,Jstil ostali del štiriletne-ii). • Browder je odsedel S>esecev.
s ilV Je kil obsojen na 4 11	in $2>000 denarne
J
*V0
ve-


Je dobil potni list za . Pod krivo prisego. ■<Je izjavil, ko je odpu-iil *Ju nadaljno kazen, ,Savici v tem slučaju
| . Je izjavil, ko so ga iz-j da bo zavzel svo-t. tem vojnem naporu.
Je bil
poslan v ječo te-ij^etovne vojne, ker je njegova vest ne za orožje.
flSle trgovin
ji Clair Merchants [0 ent Ass'n so sklenili, trgovine ob S,	in sicer od ene
o se jim Obž.treovci na St. Clair ^'nstvo se opozarja, te,/' Preskrbi potrebne wVasno, ,
ftf*« je bil v mestu
je obiskal vse-i ^ofesor dr. Boris \t'Stavil se je za nekaj
ko se je vračal 0 univerzi v An-
Sodnik Moylan umrl
V soboto je nagloma umrl za srčno kapjo clevelandski mestni sodnik, David Moylan, ki je bil, kot znano, brez rok. V mladih letih je pustil šolo in šel k železnici. Tam je v dveh nezgodah izgubil roki. Potem je začel .študirati pravo. Ko je delal izpite za odvetnika, je zbudil splošno pozornost, ker je držal peresnik in svinčnik z zobmi in dokaj spretno pisal. Leta 1911 in 1913 je bil izvoljen za councilmana in 1915 na mestno sodnijo, kjer bil do svoje smrti. Zapušča eno sestro.
Seja mladinskega zbora
Nocoj ob 7:30 bo seja mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd.. Prebrani bodo računi od zadnje prireditve in razmotrivalcl se bo razne važne zadeve.
K vojakom
Danes odide v službo Strica Sama Edward A. Tome, sin družine Nick Tome iz 5815 Bonna Ave. Srečno pot in zdrav povratek!
Nemci so pobili nad 400, 000 oseb v zasedenih deželah in vzeli 36 bilijonov
Lisbona, 17. maja. — Glen M. Stadler, ameriški časnikarski poročevalec, ki je dospel v to mesto iz Nemčije na potu v Ameriko, piše, da je Hitlerjeva soldateska postrelila in pobesila v okupiranih evr&pskih deželah dozdaj že najmanj 400,000 oseb in da je Hitler pobral v teh deželah za 36 bilijonov dolarjev zlata in drugih vrednot, ali toliko, kolikor je veljala Nemčijo vsa njena sedemletna oborožitev.
Hitler je dobil z okupacijo 175,000,000 oseb v svojo pest, katere lahko mori po svoji volji. Ta masna morija nedolžnih oseb dokazuje, da njegov "novi red" ne posluje tako v Evropi, kot je mislil, da bo.
Kljub temu, da Hitler strelja in obeša po okupiranih deželah, da jim je vzel vse premoženje in da jih strada, pa je očitno, da si teh ljudi ni mogel pridobiti na svojo stran in si jih nikdar ne bo. -o-
Vlada bo opustila gradbo novih tovaren, če ne morejo producirati do srede '43
Washington. — Urad za voj-' no produkcijo bo pregledal vse kontrakte za zgradbo novih tovaren. One načrte novih tovaren, ki ne morejo producirati pred sredino leta 1943, se bo opustilo. Jeklo in železo, ki bi se potrebovalo za te tovarne, se bo dalo raje v vojni material: tanke in letala.
To pomeni, da nameravajo zavezniki z glavno ofenzivo že letos. Zato bo Amerika hitela s polno paro z izdelovanjem vojnega materiala. V načrtu ima, da zgradi letos 60,000 letal, 45,000 tankov in za 8,000,000 tonaže novih ladij.
—-o-
Ali je kdo našel?
Vsoboto popoldne je bilo izgubljenega nekaj denarja na St. Clair Ave. in 61. cesta. Pošten najditelj naj prinese denar na 1285 E. 55. St.
K mornarjem
Lokalna naborna postaja je poslala zopet 18 Clevelandča-nov k mornarici, med te mi je bil Ignacij Zupančič iz 5377 St. Clair Ave.
Druga obletnica
V torek ob pol sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zaduš-nica za pokojnim Joseph Fer-kulom. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Nov državljan
Joe Anžlovar iz 6422 Spilker Ave. je postal ameriški državljan. Čestitamo!
Gotovo jo rabi z veseljem
Predsednik Roosevelt je dobil v dar malo sohico, ki jo je postavil na svojo pisalno mizo. Sohica predstavlja Hitlerja. Ta se drži sklonjen naprej, a njegov zadnji del obstoji iz blazinice, v katero se vtika šivanke in igle. Predsednik Roosevelt gotovo z največjim veseljem rabi to blazinico, ter pridno jemlje igle iz blazenice in jih vtiče zopet nazaj. -o-
Več kot polovica registri-rancev ni pri volji zamenjati svojih del
Ko so pregledovali vrnjene vprašalne pole registrirancev tretje registracije, to je onih od 20 do 21., ter od 36. do 44. leta, so razvideli, da ima skoro ena tretjina teh to ali ono tre-ningo v delu, ki je potrebno v vojni industriji. Okrog 20 odstotkov teh jih je zmožnih za premestitev od sedanjega dela na drugo delo, ki je potrebno za vojni napor.
Toda več kot polovica registrirancev je izjavila, da ni pri volji premeniti sedanjega dela. Nekateri teh so navedli bojazen, da bi ne dobili po vojni svojega sedanjega dela nazaj. Drugi so v kake vrste trgovini, kjer imajo vložen svoj denar in niso pri volji opustiti svoje podjetje.
Vladna komisija za delovno silo, ki jo je postavil predsednik Roosevelt, bo poklicala od sedanjih zaposlitev v druge, ako bo to potrebno v dobrobit vojnega napora, je izjavil B. C. Seiple, poslovodja vladne posredovalnice ža delo v Cleve-landu.
Vojni center
$500
Gospodarski pregled v Ljubljani
(Poročilo direktno iz Slovenije)
Nov grob
Staršem Anton in Frances Jerina je umrl prvorojeni sin James, star tri tedne. Materino dekliško ime je bilo Hočevar iz 53. ceste. Družina stanuje na 1441 E. 53. St. Pogreb bo danes popoldne ob 1:30 iz Za-krajškoveka pogrebnega zavoda, '6018 St. Clair Ave. in na Kalvarijo. Naše sožalje prizadetim staršem.
Delegacija dr. Slovenec
Društvo Slovenec, št. 1 SDZ je izvolilo sledeče delegate: Joseph Trebeč, Anthony J. Tom-še, John Gabrenja, Karol Vr tovšnik, Frank Jazbec in Louis Zakrajščk. Namestniki so: John Tavčar, Louis Hrovath, Frank Smole, Felix Strumbel, Ferdo Starin in Anton Tomše Sr.
Pobiranje asesmenta
Med 6 in 7 uro nocoj bo pobirala tajnica društva sv. Marije Magdalene, št. 162 KSKJ v stari šoli sv. Vida asesment in urejevala druge društvene zadeve.
a4
Danes stopijo v veljavo maksimalne cene
Danes stopi v veljavo vladna odredba, ki ukazuje potrebščinam one cene, ki so bile najvišje v mesecu marcu za isti predmet. Prodajalne bodo imele na vidnem mestu razpostavljene cene raznim potrebščinam, da jih bo odjemalec lahko primerjal s cenami v marcu
Cene ne bodo enake po vseh prodajalnah. Vsak trgovec sme namreč zahtevati samo tisto ceno, za katero je vprašal v marcu Ta odredba pa ne zadene sle
dečih živil: sirovo maslo in sir,' kondenzirane in druge mlečne izdelke v kantah, perutnino in jajca, sveže sadje in zelenjava, izvzemši banane, moka, jagnjeti-na, sveže ribe, divjačina, orehi, suhe češplje, suh fižol.
Ta odredba ne zadene cen v restavracijah. Dalje to ne zadene živali, knjig, revij, časopisov in mesečnikov, rabljenih avtomobilov, znamk, kovancev in dragih kamnov.
Trgovci morajo takoj danes
začeti izpolnovati to odredbo, če prav jim ni treba do 1. julija poslati uradu za kontrolo cen svojih maksimalnih cen. Kazen za kr šitev te odredbe je $5,000 globe eno leto zapora in odjemalci jih vrhu tega lahko tožijo za odškod nino.
Urad za kontrolo cen pravi, da bo ta odredba neprijetna za od jemalce, trgovce in izdelovalce in pomenila za nekatere morda celo izgubo, toda to je edini način, da preprečimo inflacijo.
Kot smo pričakovali, smo res postavili zastavo v soboto dopoldne nad kvoto $500 za vojni center. V zadnjem hipu so prihiteli naši dobri ljudje od vseh strani-in živo srebro v toplomeru je poskakovalo, da je bilo kar veselje.
V soboto smo poročali $484, potem smo nabrali tekom sobote še $60.50, torej je skupaj nabranega $544.50. To pa še niso končne številke, ker nekaj so nabrali tudJ pri Enakopravnosti in danes bomo pobirali še ves dan. Kar bomo danes nabrali, bo šlo na ta cupček, potem bomo pa nesli vsa imena in naslove darovalcev z denarjem vred županu Lauschetu.
Torej ako hoče danes še kdo darovati za vojni center, to ahko stori.
V soboto so darovali sledeči: Društvo Cleveland, št. 126 SNPJ je dalo $5; poznani naš prijatelj Frank Zorich iz 1121 Addison Rd. je. tudi dal petak.
Po $3 so prispevali: Frank Golob iz 6034 Carry Ave., Anon Anžlovar, slovenska modna rgovina, 6202 St. Clair Ave., in Johana Klopčič iz 6002 Dib-jle Ave.
Po $2 so prispevali: John Tavčar, tajnik SND, 6411 St. Clair Ave.; Poloni Zitko, 1425 53. St.; Mr. in Mrs. Ignatius Zdešar, 1020 E. 66. Place; Michael' Verbič iz 3651 W. 58. St.; Domen Blatnik, 1365 E. 52. St.; Anton Vidmar, 5433 Homer Ave.; Mr. in Mrs. Matt Weli-kanje, 1319 E. 55. St.'; Mr. in Mrs. Andrej Zdešar, 20601 Arbor Ave.; Andrew Slogar, 1106 63. St.; Mayme Perse-Ma-rin, 1160 Norwood Rd.; Frank Zobec, 1114 E. 66. St.; Mrs. Frances Oražem, 6326 Carl Ave.; Mr. in Mrs. Mike Pin-fulič, 44 E. 213. St.; John in Jennie Menart, 14911 Sylvia Ave.; Anton Gobec, 5911 Pros-ser Ave.
Po $1 so prispevali:; Flori-jan Setina, 975 E. 69. St.; Josephine Kersevan, 1285 E. 55. St.; Mrs. Anton Hlabše, 1082 E. 72. St.; Mrs. Rose Stepic, 3651 W. 58. St.; Katie Mlakar, 441 E. 157. St.; Mr. in Mrs Anton Hace, 980 E. 74. St.; An. ton Golob, 6002 Dibble Ave.; Mr. in Mrs. John Rogelj, 977 E. 74. St.; Mary Kuckman, 15107 Shore Acres; John Za-lar, 1038 E. JO. St.; Anton Debelak, 893 E. 75. St.; Franlk Rudič, 1139 E. 60. St.; Johana Jakomin, 1221 E. 60. St.; Mary Eržen, 946 E. 78. St.; Martin J. Svete, 1062 Addison Rd., in Nick Tome iz 5813 Bonna Ave. je dal 50 centov. Skupaj torej $60.50.
Iskrena hvala vsem) našim dobrim ljudem, ki so se tako sijajno odzvali za to lepo idejo. Torej če je kdo zamudil, pa bi rad še popravil, ima danes še ves dan čas.
Zadnjič smo poročali, da je daroval $1 Steve Kocelan iz 1285 E. 55. St., pravilno bi se moralo glasiti Steve Kersevan.
Ljubljanska provinca je še vedno nekaka gospodarska enota zase, ne samo s svojimi zakoni,, ampak tudi s svojim gospo darskim področjem, svojimi carinami, ki se sicer lahko z odredbami komisarjata opuščajo, spreminjajo itd. Prilagoditev na italijanske razmere so počasi in skoro avtomatično v teku. Italijansko gospodarstvo je za enkrat ne ogroža, ker je izdal komisar-jat prepoved ustanavljanja italijanskih podružnic, bank, zavarovalnic in trgovin.
Finančno se vzdržuje provinca sama s svojim budžetom (državni, bivši banovski), v katerega se stekajo vsi viri javnih dohodkov iz kateregakoli naslova, razen monopolov in železnice, ki gredo v italijanski proračun. Svota vseh izdatkov znaša za 9 mesecev po državnem in bano-vinskem preračunu 130 mil. lir, k temu prispeva Italija okoli 25 mil. lir iz italijanskega državnega budžeta, zato pa dobi dohodke monopolov, ki znašajo okoli 20 mil. lir. Proračun železnice je vključen v italijanski državni proračun, železnica je bila v začetku strahovito pasivna. Prav tako smatrajo, da je pasivna pošta. Na splošno, izvzemši železnice se vzdržuje provinca sama. Številni italijanski uradniki so plačani iz italijanskega proračuna. Iz italijanskega proračuna so obljubljena tudi velikanska javna dela nad okoli 300 mil. lir, ki bi se imela izvršiti v treh letih. Od tega ni izvršeno ničesar.
Zamenjava dinarja v lire. Takoj po okupaciji je bil določen kurz 30 lir za 100 Din; pozneje spremenjen v korist dinarja: 38 lir za 100 Din. že sama zamenjava je povzročila delno podražitev, ker je bil nivo cen v Italiji višji kot bi odgovarjal reakciji zamenjave.
Med tem draginja neprestano raste, deloma radi napredujoče inflacije, deloma radi vedno večjega pomanjkanja blaga. Danes velja nekako pravilo: kar je stalo preje dinar, velja sedaj liro. Zelo so prizadeti uradniki, nameščenci in tudi delavci. Delavcem so povišali ta čas mezde za 20%, nameščencem za 20-10%, uradnikom tudi za malenkost. Cene so sicer za večino predmetov blokirane in maksimirane, blago za vse važnejše življenske potrebščine rac io n irano. Vse blokiranje in maksimiranje pa seveda ne zmore nič. Pod roko so cene 4-5 krat višje.
Prehrana: Letina je bila sicer dobra, vendar pridelek Ljubljanske province ne bo zdaleka kril potrebe po krušnem žitu (niti do polovice). Provinca bo navezana na preskrbo iz Italije. Dose-daj so dobili manjše količine moke, redno pa testenine in riž (v količini kot je racionirano), prav kakor tudi sladkor. Najhujše bo za maščobe. Domača produkcija bo krila potrebe komaj za nekaj mesecev. Italija pa jih tudi nima. Poleg tega je letina sploh slaba.
Za živino uvedena rekvizicija
Jutri, mislimo, da bomo lahko povedali, koliko se je zbralo za vojni center pri obeh dnevnikih. Kot je videti, bo šlo precej čez kvoto in mislimo tudi, da ne bo nobena narodnost dala v toliki svoti skupaj, kot bomo Slovenci.
(dosedaj 20% od stanja); isti način od srede oktobra za prašiče. Za dom se sme klati 1 prašiča, če je 5 oseb v rodbini, 2 do 10 oseb.	\
Tudi vse drugo blago postaja iz dneva v dan redkejše. Obleka in obutev bo na karte. Trenutno prepovedana vsaka prodaja tega blaga. V splošnem pa je v provinci tozadevno še vedno boljši položaj kot v Italiji.
Položaj kmeta. Cene pridelkom, ki jih mora oddati so raz-merno nizko določene. Pšenica n. pr. 155 L za 100 kg. (pod roko 4-5 kratka pena); pustilo se bo 200 kg. za osebo, seme. Vendar dosedaj ni bilo posebnega nezadovoljstva, ker kontrola ni bila stroga; prodajali so pod roko in dobili mnogo denarja. Za prašiče so bili dobili dosedaj kljub določenim maksimalnim cenam tudi 4-5 kratne cene.
Od oktobra je tudi rekvizicija za svinje ob sicer povišanih cenah, vendar mnogo nižjih kot so bile one, po katerih prodajajo dosedaj. Ker so prijavili malo žita, ker delajo maslo kljub prepovedi itd., izgleda da se bo kontrola zelo zelo poostrila in so grožnje s konfinacijo. Izredna je konjunktura za les. Sekanje se močno forsira in bo morebiti celo prisiljeno za izvestne količine.
Brezposelnost delavstva ni velika. Sicer obljubljenih velikih javnih del ni. Hujše je z inteligenco. Industrija trpi radi pomanjkanja surovin. Sicer pa je večji del industrije ostalo v ozemlju zasedenem od Nemčije.
Denarni zavodi, zavarovalnice : Vloge dejansko niso blokirane, dvigi vendar le nekoliko omenjeni. Poštna hranilnica pa je vse vloge blokirala. Italijanski zavodi niso pripuščeni! Popolnoma neurejeno vprašanje an-gažmanov izven province. Prav tako vprašanje bivš. jugosloven-skih dolgov, radi česar položaj vseh denarnih zavodov zelo neurejen. Radi navedenega je težak položaj Pokojninskega zavoda, Okrožnega urada in sploh vseh javnih in poljavnih ustanov, ki so ostale z velikim aparatom, z na 1-5 skrčenim delokrogom in neurejenimi obveznostmi in terjetvami. Nemčija konfiscira raznim podjetjem s sedežem v Ljubljani velika premoženja na oni strani.
Uradništvo ostalo vse na dosedanjih mestih, celo nekaj novih nastavitev, vendar odločajo povsod italijanski komisarji, železnica in banska uprava je zasedena kompletno z italijanskim uradništvom, poleg njih so tudi domači seveda brez dela. župani ostali, ponekod zraven tudi italijanski komisar.
Begunci: na teritoriju province registriranih pri Rdečem križu okoli 10,000 beguncev, verjetno še več, ker mnogo ni prijavljenih. Rdeči križ skrbi zanje. Rdeči križ dobi tudi od komisarjata večje zneske. V teku je velika akcija tudi za podporo beguncem na Hrvaškem in v Srbiji. Težave s transferom in pošiljanjem blaga.
■-o-
Seja Zadruge
Nocoj ob 7:30 ima sejo di-rektorij Slovenske zadružne zveze, jutri večer ob osmih pa ženski odsek. Seje so v uradu Zadruge.
v i
•117 St. Clair Ave.
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMES DEBEVEC. Editor
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland. Ohio.
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Amsriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00 Posamezna številka 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mail $7.50 per year U. S. and Canada $3.50 for 6 months. Cleveland by mail $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months, Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year, $3.50 for 6 months, $2.00 for 3 months __Single copies 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d. 1878.

No. 116 Mon, May 18, 1942
Izza kulis v Washingtonu
(Za Ameriško Domovino poroča kongresnik Stephen M. Young)
Federalni prodajni davek, ki ga nekateri priporočajo, bi bil davek na življenske potrebščine. Ta davek ne bi čutili sloji iz višjih dohodkov, toda ljudje z majhnimi dohodki bi čutili vso njegovo težo. Zakaj ne bi raje obdavčili darila, ki so zdaj oproščena davka do vsote $5,000? Zakaj ne bi raje obdavčili dediščine pri nižjih vsotah, da bi tako plačali davek oni, ki denar prejmejo, pa ga ne zaslužijo z lastnimi rokami ? Drug način dobiti denar bi bil ta, da bi ne smel nihče zapustiti v dobrodelne namene več kot 25% svojega premoženja.	^
Nek kongresnik, ki je govoril o nameravanem federalnem prodajnem davku, je rekel: "Nek črnec in njegova žena se neprestano prepirata in pretepata in sta ponovno klicana pred sodnijo. Enkrat je tožitelj mož, enkrat žena. Nestrpni sodnik reče ženi: "Ali ne misliš, da bi mogla živeti z možem srečno skupaj, ne pa da bi se venomer pretepala?" — "Da," je odvrnila žena, "živela bi že lahko skupaj, ampak ne srečno."
Govor predsednika Roosevelta svojemu narodu je gotovo napravil globok vtis na vsakega, ki je ta govor slišal. Bila je to velika poslanica od velikega moža, velikemu narodu in o velikih stvareh. Značilno je, da je natančno 72 let po George Washingtonu prišel Abraham Lincoln, in natančno 72 let po Abrahamu Lincolnu je prišel Franklin D. Roosevelt. Abraham Lincoln je osvobodil Ameriko suženjstva. Franklin D. Roosevelt bo osvobodil narod diktatorskih napadov in ekonomske sužnosti ter zagotovil našim otrokom mir in udobnost. Zato moramo biti vsi edini v tem bojnem naporu. Ta vojna bo dobljena in mir priboren pod vrhovnim poveljstvom predsednika Roosevelta.

BESEDA IZ NARODA
V poklon prijatelju
Prijatelj, kakor tisočkrat poprej, tudi nocoj bi rad pokram-ljal s Teboj o našem burnem življenju ,naših društvih, narodnih domovih, prijateljih in nič zato, če poseževa tja preko morja v našo rodno zemljo, da v duhu vidiva trpljenje našega naroda. Večer je lep in komaj je sonce utonilo v Erie jezeru. V mraku sem opazil, da se kazalci ure pomikajo proti deveti_ večerni uri. Da uravnovesiva beležnico zapišiva, da je to bilo v sredo dne 13. maja. Bil je vroč toda kristalno čist večer — preko narave je pihal od jezera blagodejen ve-triček. Kakor nalašč za iskren prijateljski sestanek.
Zahrbtna bolezen Te je priklenila v posteljo. Navajen Tvojih hišnih vrat sem vstopil v prvo sobo hotec Te poiskati med člani Tvoje družinice. Levo opazim v solzah zatopljeno Tvoje ženico in obraz mi je jasno razodeval žalost in bojazen, da nekoga izgubi. Zagnal sem se preko stopnic, drhteč vstopim v bolniško sobo in vidim Te zleknjenega v postelji skoro brez življenja. Prsa so se Ti globoko dvigala in zopet padala in Tvoj pogled je zrl v daljavo — mogoče tja, od kjer ni več povrnitve. Brat
je trenutno preličila v otopelost — zakon narave je zahteval svoje. Zavit v rožah ob gor-ki ljubezni svoje družinice, živečih staršev, brata in nebroj iskrenih prijateljev ležiš v mrtvaški krsti, pred katero klonemo svoje glave v blagem spominu Tvojega plemenitega srca. Izročili smo Te materi zemlji v naročje, da v veri vstajenja snivaš lepše živi je nje na božji njivi tuje zemlje
Prijatelj, dovoli, da se v ime nu številnih prijateljev pošlo vim od Tebe — izrazim soža lje Tvoji družini, očetu, mate ri in bratu v iskreni želji "Mir no snivaj v ameriški grudi!"
Obljubljam Ti, kadar bomo iskali svoje drage na mirodvo ru, se bomo gotovo ustavili pri Tvojem nagrobnem kamnu, kjer bo zapisano "Tukaj počiva Lawrence Leskovec, ki je preminul dne 13. maja 1942," ter pri Tebi povasovali kramljajoč srčno željo: Mir Ti bodi na veke."
Joško Penko. -o-
Odprto pismo Slovencem
Tu v Clevelandu, v naši svo bodni ameriški Ljubljani se razvija akcija za nabiranje prostovoljnih prispevkov za bombnik katerega se bo poda rilo generalu MacArthurju
Matt, ki je prispel iz daljave, imenu vseh ClevelandČanov. da Ti laj ša trpljenje in gorje Župan tega ogromnega mesta
Tukaj je nekaj faktov, ki jih ne moremo prezreti. Ali veste, da med Japonci ni nepismenosti? Povprečen Japonec dobi boljšo izobrazbo kot jo dajejo mnoge druge dežele. Na Japonskem se prečita več knjig v primeri z številom prebivalstva kot pa v Zed. državah. Časopisje je močno razširjeno. Vsak fant je obvezan v treningo v armadi, avijatiki ali v mornarici. Kljub vsemu temu so ostali Japonci barbari in njih vedna misel je bila pripravljanje na vojno.
Naš kapitol je postavljen na kapiteljskem griču. Bela hiša je pa na drugem koncu Pennsylvania avenije, poldrugo miljo proč. Pripoveduje se, da je general Washington izbral kapiteljski grič za poslansko in senatno zbornico, stanovanje predsednika je pa postavil daleč proč. Tako je ločil postavno in izvršno oblast vlade. Predsednik dela in živi v Beli hiši in le kadar ima govor v kongresu obišče kapiteljski grič. Na kapiteljski grič je bil krasen pogled ponoči, ko je bil razsvetljen. Od napada na pristanišče Pearl je pa vsako noč v popolni temi.
Kongres dela na postavi, ki bo določevala denarno pomoč za one družine, katerih reditelji so morali ali bodo morali v armado. Za vsak dolar, ki se ga bo odtrgalo vojaku od njegove plače za podporo domačih, bo dala vlada po en svoj dolar in to do vsote $25. Torej če bo dal vojak $25, bo dala vlada tudi $25.
Da se ne pozabi. . .
Da bodo mogli čitatelji videti "pravičnost" italijanskih sodišč in policije, bomo navedli enega izmed številnih slučajev. Leta 1926 so fašisti razbili v Pobegi pri Kopru lokalni slovenski kulturni klub. Kot vojni plen so odnesli klubov prapor, vreden 30,000 lir. Tega so razobesili v svojem lastnem uradu. Leta 1928 je pa ta prapor skrivnostno izginil. Surnnja je padla na nekega Albina Pečariča, ki so ga ročno prijeli.
Medtem, ko je bil Pečarič v zaporu, je prišel nek moški v urad poznanega slovenskega odvetnika v Trstu, dr. I. M. Čoka. Fa moški, o katerem se je pozneje dokazalo, da je bil zaupnik policije (policijski vohun) in odposlanec koprskega fašja, je ponudil dr. Čoku prapor naprodaj. Dr. Čok, ki ni poznal zgodovine tega prapora, je rekel možaku, naj pusti prapor v njegovem uradu in naj se vrne v par dneh po odgovor. Toda komaj je tujec odšel iz urada, je planilo v urad več policistov (ki so čakali v čakalnici), zaplenili prapor in aretirali dr. Čoka.
Na 2. oktobra 1928 sta prišla dr. Čok in Pečarič pred koprski tribunal, obdolžena tatvine prapora. Pečarič je tekom zasliševanja zblaznel in je začel besneti, da so ga morali zvezati. Obsojen je bil na dva meseca zapora. Dr. Čok je dobil pa en mesec in 20. dni. Prapor je bil vrnjen fašju v Pobegi, dr. Čok je pa moral zapustiti Italijo, čim je prišel iz ječe, ker so mu oblasti s to proceduro onemogočile še nadalje izvrševati odvetniško prakso v Italiji.
je stal ob postelji pripravljen slediti vsakemu gibu, ustreči vsaki želji — pritegnil Ti je rjuho, da Ti olajša bolečino. Prijatelj, dobrega brata imaš. Tudi njegovo srce je videti plemenito in dobro. Vse bi storil za Tebe. Tu in tam odtrgala se mu je solza iz očesa — bal se je za Te.— mora Te močno ljubiti. bsas^st; '
Dragi prijatelj tudi stric Jože Sedej je bil pri Tebi: Zrl Te je v oko in iskal v njemu Tvojega življenja. Ni jokal, bolečina mu je umorila solzo v očesu.
Med tem, ko je ženica z belim prtom pregrnila mizo je starejši sin Larry položil na njo božje razpelo — prihajal je Bog v hišo'— božji namestnik Ti je podelil svete zakramente za umirajoče.
Prijatelj Ti ne veš, kako je bilo to veličastno, ginljivo in za poslednje ure življenja to-lažilno. Blagor Ti, ker si vse svoje življenje v to veroval. Vse to je bilo vredno poslednjih trenutkov.
Prijatelj, namen moj ni bil, da stopim pred Tebe v poslednjih vzdihlajih, če prav mi je drago, da sem bil poleg, prišel sem, da se s Teboj razgovar-jam in razglabljam dnevne in bodoče probleme. Našel sem Te trudnega in izmučenega. Nisva govorila, le zrla sva drug v drugega in razumela sva se, da je to najin zadnji sestanek. To sem čutil globoko v srcu in solza mi je zaigrala v očesu. Nisi jo videl, skril sem jo, preveč sem Te spoštoval in preveč sem Ti bil iskren, da bi v solzi pokazal svojo šibkost v prenašanju žalosti. Gledal sem Ti v oko in zdi se mi, da se je najin pogled srečal medtem, ko so ustne zagibale. Kaj prijatelj, če si mi pa tistikrat mislil reči "Z Bogom" in pozdravi mi prijatelje in direktorje Slovenskega doma na Holmes Ave., kot si to naročil pri obisku pred štirinajstimi dnevi. Gib ustnic v poslednjih minutah življenja mi izpričuje, da si živel samo zato, da si drugim pomagal in gradil samo ono, kar je bilo našemu narodu zdravo in koristno. Postavil si sam sebi spomenik, v katerem je bila utelešena Tvoja plemenita duša in dobro srce.
Oči so Ti negibne, usta nema, roke otrdele — narava Te
je slovenski sin, naš Frank Lausche. On je tudi glavni odbornik (general chairman) organizacije za to akcijo.
Različne tvrdke, tvornice, or ganizacije različnih narodov in posamezniki so že nabrali do srede, 13. maja, svoto $124,-473.03, ali bombnik stane $325,000!
Zato apeliramo na vse slovenske organizacije, trgovce in posameznike, da se mi Sloven ci združimo in skupno podamo slovenski prispevek, slovenske mu županu, v spomin slovenskega sina Dobnikarja, kateri je bil prva vojna žrtev tega mesta, in v počast vseh Slovencev, ki služijo pri Stricu Samu.
Slovenci, pokažimo se kot zavedni državljani naše nove domovine, katera se bori ne samo za našo svobodo tu v Zjedi-njenih državah, ampak tudi za osvobodenje naših bratov in sester v stari domovini.
Slovenski odbor |za nabiranje prispevkov je izvolil John Gornika za blagajnika in pro^ si, da se vse prispevke prinese ali pa pismeno pošlje v glavni urad SDZ v Narodnem domu. Čeki naj se izpolnijo na "Back MacArthur Club of Cleveland." Prihodnja seja tega odbora bo v pondeljek, 18. maja, ob 7:30 zvečer, v uradu SDZ v Narodnem Domu na St. Glair Ave. Vsak, kdor se zanima za to podvzetje, je vabljen, d^ se sestanka udeleži.
Jeanette Perdan-Cahill, tajnica.
--o--
Hranimo denar
Zelo z prevdarnimi podatki bom napisal ta-le članek. Naslov se glasi:; "Hranimo denar." Klic prihaja iz stolnega mesta Washingtona. Odobravam ga iz vse svoje duše in iz srca želim, da bi ga ljudje ne. preslišali!
Nič nimam od tega, le dobro želim ljudem. Hranite, pravi naša vlada v stolnem mestu in vse poizkuša, da bi na lep način poučila ljudi, da bi hranili, delali in služili sedaj, ko gre za biti ali ne biti, za ohranitev ali zgubiti to kar imamo.
Dovolite mi, cenjeni Čitatelji tega lista, da malo pojasnim, kaj 'je namen naše vlade in kaj stoji pred nami, če ne bomo poslušali glas onih, kateri imajo
našo usodo v njih rokah, bomo pozneje obžalovali, ko bo prepozno.
Hranimo denar, to je tudi moja ideja. V *ta namen sem pisal že tolikokrat, da mi ne more nikdo tega naslova vzeti. Hranimo, hranite, varčujmo, varčujte, to so moje pesmice in vsakdanja govorica. Ko bi tega ne bilo na svetu, bi bila strašna mizerija in ne bi imeli nobene civilizafcije na svetu.
Vedno so se našli ljudje, ki so znali hraniti (Hraniti mislim, ker je dostojno in pametno). Taki so postali gospodarji samim sebi in v dobro drugim. Kdor je zgrešil to čednost, tak je ostal v nadlogo sebi in še drugim.
Ko je razsajala "prva pro-speriteta, kdo bi rekel, da je bila prva prosperiteta mogoče kakšen blagoslov za ljudstvo to je prevara, ne blagoslov marveč nesreča! Prva prospe riteta, v kateri so ljudje zgubi li glave in pozabili, koliko j vreden dolar. To so potem tudi bridko obžalovali.
Danes smo na isti, prav na isti poti. Nikdar ne bi moge človek misliti, da je mogoče da se pozabi gorje in pomanj kanje, v katerem se je nahaja človek nekaj let. Takrat smo skoro prisegali, da tega niko ne bomo pozabili. Depresija ki je krotila ljudi, kakor kroti sedaj Hitler one, kateri se mu puntajo, je bila tako kruta in občutljiva, da je sleherni skle nil, da bo, kadar se mu bo zo petnudila prilika, drugače rav nal in gospodaril z dolarjem.
Ali ni rež? Ali nismo ime že skoro vsi svoje domove in si cer za vsako ceno naprodaj Vse je bilo naprodaj, samo ku piti ni hotel nikdo.
Danes nas je zanesel vrtinec ameriške industrije v zopetno prosperiteto, podobno skoro kakor zadnjič v prvi vojni Spet smo začeli razmišljati na razne načine, kako bomo naj hitreje obogateli. Z drugo be sedo: izbiramo si, kje bo boljši zaslužek, kar je umevno in ni komur za to nikdo ne zameri Le eno je, kar je treba pomis liti, to je, kako dolgo bo šlo ta ko naprej?
V zadnji prosperiteti sem ir.iel nalogo, da sem govoril na šim ljudem v tovarnah, da naj lelajo vsak dan, naj ne osta jajo doma brez važnega vzro ka, naj ljudje delajo in hrani jo, naj kupujejo "Liberty Bon-de" itd. Vse to jim bo prišlo enkrat prav. Tako smo bili poslani v tovarne, da smo delavcem prigovarjali delati in var čevati.
Kaj je temu sledilo, že vsi veste. Dandanes se je pojavilo popolnoma na isti način vse podobno industrialno grmenje Delavcev je že začelo primanjkovati, vse navskriž drvi sem in tje. Ljulje bodo zopet začeli zgubljati glave in pozabljati na vse to, kar se je gododilo in do gajalo nekaj let nazaj.
Danes kličejo na vse ameriško ljudstvo možje iz stolnega mesta Washingtona, da naj varčujejo! To je nekaj, za kar snamem z glave klobuk! Cast vladi, ker hoče svojemu ljud stvu dobro! Ne varajte se judje! Nikar si tega ne raz-agajte na katere druge načine! Vlada vam želi dobro!, Mi imamo skrbno vlado, katera se zaveda, kaj zna'slediti in kot taka si šteje v dolžnost, da vas obvešča v času, ko je mogoče, da si kaj prihranite za čas, ko boste potrebovali. To je največja čediiost in pa protekcija samih sebe, da se preskrbijo za deževne dneve.
Vedno sem poudarjal to-le: "Če hočeš, da boš sam svoj neodvisen gospodar, je predvsem potreba, da si nekaj prihranil. Brez tega ne boš neodvisen in ne boš mogel spati brez skrbi. Le kdor ima nekaj prihrankov, ta je sam svoj gospodar."
Ako ne bi moja malenkost bila naučena na varčevanju, bi
po
jaz ne bil nikoli trgovec, nikoli ne bi mogel še drugim storiti usluge itd. Samo varčevanje me je do tega pripeljalo, prav tako tudi druge naše rojake, da so to, kar so. Brez varčevanja ni nobeden danes obstoječih do tega prišel, pridno delo in pa varčevanje je vsakemu pripomoglo do stopnje, v kateri se danes nahaja.
Zakaj vam to pišem? Imam v rokah navodilno knjižico, katera mf daje navodila, kako naj govorim ljudem, ko jih obiskujem ob večerih po hišah, ko jih vprašujem glede "War bondov," če so jih že kaj kupili, ali če jih nameravajo še kupiti.
Ta knjižica mi je dala povod, da sem se zavzel za ta dopis, to pa še radi tega, ker sem tudi poprej kot predsednik banke, že tolikokrat poudarjal ljudem, da je varčevanje edino nekaj vredno, za kar naj se vsakdo potrudi, če hoče, da bo imel enkrat nekaj veljave za sebe in med ljudmi.
Iz te knjižice sem tudi raz-videl, da ni ta kampanja prav ničesar drugega, nego to, da se ljudi pripravi na varčevanje, kar smatram za največji ideal, in seveda, obenem pa je tudi namen, da se. s tem, pomaga do zmage naši vladi, ki je v vojski z sovražnimi deželami, katere groze streti ameriško demokracijo.
Kdo se ne bo strinjal s takimi ideali! To je vendar to, kar je za slednjega rojaka najvarnejše pristanišče. Naj nas Bog varuje pred porazom, da bi padli našim sovražnikom v roke. Potem tudi vse drugo nam ne bo ničesar pomagalo.
Sedaj, ko vsak ve, da smo v /o j ni, tudi vsak ve, da moramo vojno izvojevati, ako tega ne bomo dosegli, si lahko vsakdo sam razlaga, kakšne bodo posledice za nas vse. In, kljub ;emu pa, je do nas naša vlada ie tako mila in popustljiva, da je zadovoljna, da delamo za lobre plače in da če hočemo, la ji posodimo nekaj denarja, ; katerim bo naša vlada, za nas vojskovala, da se nam )hrani še v naprej demokratična načela in da bomo še vna-irej srečno zadovoljni živeli v svobodni demokraciji
Kaj pravite na to! Ali ni to lekaj človekoljubnega! Ali se lajdejo kje večji ideali, kakor jih) ima naša vlada, ko nas ljubko uči in nagovarja, da naj delamo in varčujemo, da naj postanemo sodeležni-njeni delničarji, s tem, da kupimo voj ne obveznice, da s tem pripo-noremo do zmage.
Za vse to nas vlada niti ne vpraša, da bi to stotorili zastonj, ne, še plačati nam hoče obrestmi!
Ljudje, ali znate ceniti to, kar hoče za nas naša vlada, ko nas nagovarja, ali samo na lep način priporoča, da naj, če zaslužimo toliko, da lahko nekaj denemo na stran, da nekaj investiramo v namen kakor zgoraj omenjeno.
Pri vsem tem pa še tole. Ljudje smo različnega naziranja. Med tem, ko se nekateri vsemu temu posmehujejo, so drugi, kateri v srcu čutijo s tem, kar vlada priporoča. Nekateri store več, kakor vlada hoče in že-i. Naši ljudje so najbolj pa-triotični, to vem, ker sem v banki in zasledujem, kako se naši ljudje odzivajo in kupujejo vojne hranilne bonde. Prav isto naletim, ko grem po hišah radi popisovanja, ljdo je že, ali cdo še namerava kupiti bonde Naši ljudje so naredili svojo nalogo in še več.
Kaj pa je prav za prav namen vlade, ki priporoča varčevanje? Namen je, da se od tega, kar kdo zasluži, nekaj pri-lrani. S tem, da se prihrani, ima vlada namen preprečiti inflacijo. Inflacija pomeni podražitev vseh stvari. Ako bi judje, vse kar zaslužijo kar takoj \ porabili, bi se ne mogla lega Človeka.
preprečiti inflacije, ker bivse ga zmanjkalo in bi se v teh ca sih ne moglo nadomestiti, tem bi samo samim sebi nan dili škodo, ker bi naš denar i bil mnogo vreden.
Radi tega je zelo pamet" da se ravnamo po vladinih P poročilih. Poleg hranitve bondih, je hranitev v bank1 prav tako potrebna in umestl1 Banke so tudi pod vladno« varovalnino. Denar na haD je potreben iz več ozirov: 1,] vič, ga ima vsak pri rokah c v potrebe; drugič, je pa ij na bankah, na razpolago gim ljudem, ki si ga med H časom izposojujejo. Tako H ta denar dvojno korist. mo da ljudje z dneva v naprej in naprej, pot:rebuJ , denar in od njega radi Plac irj obresti zanj. V teh časih " aj nite tudi v bankah za j"tr1' m| deževne dni.	, ta
Slovenci v slovensko ^ i0f Anton Grd'4Vi predsednik N.
Ij.
Slovensko Prekmurje i pet pod Madžari
(Izvirno po
ročilo-)
Tudi Slovenci v Prekm"^, razpadu Jugoslavije leto prišli nazaj v staro s — pod Madžare. Kakor v® , gi Slovenci, so tudi P^fni: sedaj v silno težkem ^ Ogrske oblasti sicer vsaj v ku niso bile tako n*31!^ Nemci na sosednjem &aJ in na Gorenjskem, venda ^ da se razmere
neprestanosJ
jo. Prav sistematično «
kult"'31^,
a ^br, m
\
tac a la ve "»no ki
vse, kar je slovenska J rila v dobi 23 letne svo^T%0 In teh kulturnih PrldVj. bilo malo. Po vsej p«^ h: rečemo, da naše prek . Pa g ljudstvo v tisočletnem s'11 j * je poji Madžari ni dosef0', 4>1 lovice tega, kar je pi"ld° ^ * (
kratkih letih svobode v ^ L
viji. In podobno ie> ^ 1 1
neprimerna kulturna n^ >Ma
bode v oči madžarske <> m
An V C' ' V to so se zavzeli, o*1 ^ i.
yStži
krajšem času uničiJ0 ( slovenskega, in z°Pet,"„eii
rajo to popolnoma s ozemlje.
Med tem, ko je ska manjšina v	vt:! ti^
polno svobodo v bese
LŠemu 11 ■ 1 k
v ti
to,
v cerkvi in šoli, n®®
sedaj niti ni dovolje"0.^ govoriti v svojem Jft žarski učitelji so
>1 5
bili
in plačani od JU;
gosi"
va'i:
sKe
de in po nekaterih k
celo pristni -loven® , ^ ;
morali učiti madža1^	^
mogli poučevati deC°	*iV(
Zdaj pa vse, kar Je'	^ % .
velja za protidržavn	jjjjn ^ ker je slovensko.
slovenščine in slove' *	k.
. . .-J.: ne s	u '
jih1
f1 Sr
sredstva, samo da prej ta nekulturni <=JJ
sc mora iztrebiti ne ^ it, Ce
iso 3 lv°
Vsi učitelji ldJjVj Prekmurci. so
(Dalje na
h le>k P**
SVo
hSer s
-
To »e je pr'^i^j st je vodil »meriSh^«.
janskim '^.fgg
s
H
j,
v šotoru, pa Je ^ 1 ov; f \ ' bi šli za par ur	^
malo razvedre-
pristal na to. .^j Ko je družba f ^nf
man mirovna Pc janskim P
čim bikom."	je f
šili zelo počasi, * ^ vada pri Indija'^; sk' je že naveliča1 ^ei^
t
M
s
ri v času naše °° ^ v šotoru?" „e, g4
"Absolutno ^ uik. J je odvrnil Sed*f ijeV* Vas in vaših sto mili v bliž"11

p j -
m
Je
V
k J
"S
v
ko
vdU
ebuJ< 1(
plača ^ iibt uM
ba» »
rdi»! i h,
. kupčija narediti
ltve 'ej kje imate milijone?"
ba »ljubite mi prej svobodo nesti Sar!„
in0Jlvejte mi prej, koliko je
W milijonov!"
dva tri milijone do-
jJf: bilijon več ali manj
vsoti ne pomeni mno-jo U1J
:ed * (ej __,„
1J M	.
>ro!"
^edo mi daste, da bom len in na dobim denar?"
Ampak na nekaj vas lam!"
'i bi bilo tisto?" '"bodni bodete in denar lTl>em, brž ko dobim tiste z vašo pomočjo ali še nakazilo."
In ko ibom prost, denar?"
S pogojem seveda, ki *a pravkar omenil." lahko
grem, kamor hoji a&10r hočete! Ne bom se ie«il za vas."
)r°!( Zavaroval sem se, ("mi mora." 070! Torej kje so tisti
kojf
[)0diva si odkrita! Povej-ali
re mislite, da bode-Sltlagali Mogollone?" Več ko premagal. Ujeli "V vse do zadnjega." Jonatana?" i."
>r°! Moj sin je sicer, pa ^ dozorel lopov in sle-•lUnterjev denar je po-razdelil čisto sebič-. Je za sebe obdržal, me-^» beračijo, ki ni vredna frsto prav se mu zgo-izdam.
Črno usnjato
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem Isrlrnlka K. Maji
na1'
<po!( Ker si torej drug umre, sem se ga vsaj rešil. Mir 'Mu toliko zaupava, bi se bom imel pred njim.
Vi pa naredite dobro kupči-jaz!"
jo, boljšo, mnogo boljšo ko Tak oče —!
Bilo mi je, kot da mi je kdo položil kos ledu na hrbet. Kar groza me je obhajala.
Pa premagal sem se, hladno sem dejal:
"Da, bogato je plačilo, ki mi ga obljubljate. Pa tisti vaši milijoni me ne morejo spraviti iz ravnovesja. Tudi sam sem bogat."
"Mogoče. Pa milijonov le nimate!" "Imam jih."
Potrkal sem na prsi, kjer sem imel shranjeno listnico. Smejal se je.
"Tam —? Bi jih le rad videl!"
"Saj vam jih lahko pokažem. Nekoliko zabave vam že smem privoščiti. Poglejte!"
Vzel sem listnico iz žepa, jo odprl in mu kazal papirje.
"Tule —! Tule —! In tule _j»
Predal za predalom sem razgrinjal pred njim.
Kako se je nenadoma spremenil —! Oči so mu izstopile ko raku, prejšnja lokava pre-žavost se je umaknila razočaranju, grozi, sovraštvu, obupu. Vzpel se je, kar so mu dovoljevali jermeni, in tulil:
"To — to — to — je — vendar —!!. Kje ste dobili listnico?
O ti satan —!" je zavpil in buljil v mene, da tistih pogledov nikdar ne bom pozabil.
"Ne razburjajte se! Kaj vam mar, če sem skrivaj obiskal šotor vašega sina? Saj ste pravkar rekli, da vas vaš sin, čuj-te, vaš sin, pravni č ne briga!
Le smilite se mi! Svoje obljube ne morete izpolniti. Milijonov ne bom dobil z vašo pomočjo, ker jih že imam. Zato pa tudi jaz svoje obljube ne bom izpolnil. Ne morem vam dati svobode."
Ves se je tresel od razburjenja.
Ne —?"
Seveda ne. In denarja tudi ne dobite."
Ni odgovoril. Glava mu je omahnila znak, lica so mu upadla, oči so se mu zaprle.
Menda se je od samega razočaranja onesvestil. Obrnil sem se, da bi odšel.
Moji koraki so ga spet zdramili. Vlekel je za jermene, da so koli pokali, in rjovel:
"Iz pekla si —! Veš, kdo si? Satan, pravi satan!" Obrnil sem se. "Neumnosti! Tvoj brat je bil satan, tako sem ga imenoval, ko sem ga prvikrat srečal.
Ti si pa Juda Iškariot. Tako so te imenovali drugi, tako ime ti dajem tudi jaz. Z zlobo si vračal vsem, ki so ti dobro fijl^:!,Sevate —?"	storili. Lastnemu bratu si vzel
fJ^^Ser«----------i.i« .•„„ življenje in lastnega sina, last-
nega otroka si izdal, — vse radi denarja. Prav kakor Juda! Da, Juda si, Iškariot! In boš
..»d? Pazite!
K ''»a
čii«
se, ^
.ve"
ifl11 lavij'
jlj^ med
k* >
jji" ;i in«!
dni"

y (t
m
.9»
tisti torbi je listnica."
.1»
^sti listnici so mili j o-
'Veste natančno?" 0 vem, kje ima denar
,!sti milijoni so moji?" Ste zadovoljni?" 2a prav ne." se je.
Milijone dobite!
«c »t, •e« »s
lfam
Kar znorel bi, da vam odstopiti, pa J zadovoljni!" t 0 naj bom — ? Ali ne ^a ste me prav za prav
'vodili!"
ko to?"
one bomo ujeli in z tudi Jonatana, ne?" Vili ste tako." .Ce imam Jonatana v
ftC**1*1 pač v 1)esti tudi
\ usnjato torbo in
vr,
l ki so v njej —. Cemu vas in vaše pomo-
Nem
čemu vam naj oblju-Svobodo in druge reči,
if furfv8etn Vam izdal, kje ima i) tiste milijone shra-
1 tal
t/ vj.	Mar menite, da
Jkl torbo proč, da ne ^edal v nj0 _?" t J® res
1942 MAJ 1942
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MAJ
2(3. — Pevski zbor Planina priredi koncert v korist JPO, SS v SND v Maple Heights, O. Po koncertu ples.
23.—Sunny	Ray orkester priredi ples v Twilight Ballroom.
24.	— Mladinski pevski zbor Kanarčki priredi koncert in ples v SDD na Prince Ave.
24.—Podruž ;nica št. 25 SŽZ priredi predstavo ob treh popoldne, zvečer ples v SND.
JUNIJ
7.—Banket in ples prjirede kadetke št. 169 KSKJ v Slovenskem domu na Holmes Ave.
7.—Društvo sv. Reš. Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik na Basta's Grove.
14.—Društvo sv. Križa, št. 214 KSKJ priredi piknik na 6818 Denison Ave.
21.—Piknik društva Kola hrvatskih sinova in hčeri sv. Ju-raj broj 31 in Hrvatske ženske organizacije št. 14, na James Rybaka farmi, 6249 Turney Rd. Garfield Heights.
21.—Društvo Napredek, št. 132 ABZ priredi piknik na Stu-škovi farmi.
27.—Društvo	Ribnica, št. 12 SDZ priredi piknik na Frank Jagrovih prostorih.
28.—Pevski	zbor Sloga priredi piknik na Stuškovi farmi.
JULIJ
12.—Pevški zbor Zvon priredi piknik na prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
12.—Slovenska zadružna zveza priredi piknik na farmi S. N.
P. jednote.
19.—Pevski zbor Slovan priredi piknik na farmi SNPJ.
AVGUST
2.—Društvo Brooklynski Slovenci, št. 48 SDZ priredi piknik nik na prostorih Doma zapad-nih Slovencev, 6818 Denison Ave.
2.—S. W. O. C. local 1519 ima piknik na Stuškovi farmi.
16.—Fevski zbor Sloga ima piknik na Stuškovi farmi.
23.—Zveza slovenskih društev Najsv. Imena v Clevelan-du priredi Katoliški dan na Brae Burn prostorih, 25000 Euclid Ave.
SEPTEMBER
12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND.
19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND.
26—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND.
27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND.
OKTOBER
10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND.
10.-—Društvo	Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave.
11.—Mladinska	godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples.
16.—Carniola Hive, št. 493
T. M. plesna veselica v avditoriju SND.
17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
24.—Carniola	Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND.
25.—Dramski	zbor Ivan Cankar, predstava in pes v avditoriju SND.
31.—Društvo sv. Katarine, ZSZ, plesna veselica v avditori. ju SND.
31.—Slovenska zadružna zveza priredi plesno veselico v Slo. venskem društvenem domu na Recher Ave.
NOVEMBER
1. — Glasbena Matica, opera in ples v avditoriju SND.
7. — Društvo Clairwoods, št. 40 SDZ ples v avditoriju SND.
14.—Društvo	Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
15.—Mladinski	pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti.
15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd.
21.—Društvo	sv. Ane, št. 4 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
22.—Dramski	zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND.
28—Martha Washington, št. 38 SDZ plesna veselica v avditoriju SND.
DECEMBER
6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne.
20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND.
28.—American Jugoslav Veteran's,, prireditev v avditoriju SND.
. 31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND.
Naj bo! Maj-a je bila —. Mislim,
hil" I G tte bodete prehudo za-'0
prav nič!
»
, ^ dobil. Kajti, ne po-M,avii sem pogoj, da ga
S
■etf'
K Prav tako upam, da spoved resnična, da atan denar v torbi in
le« H
dobiti z vašo pomočjo
vaše nakazilo!" ,U(ji bodete!" B,jJai bo z Jonatanom? i{>,1 ^u bo šlo celo za živ-
V razstrelbi, ki je nastald v Central Ra ilways signal plant v Versatile, Pa. je bilo osem žensk delavk ubitih in 15 drugih pa močno ranjenih. V tovarni so izdelovali sigyiol-71 q naprave za železnice.	, ,
Je svoje sreče kovač, i,^ ttiorem mu pomagati-, je dal, prevaril Zato
bo
mi je vseeno, zgodilo z njim. Ako
tudi umrl, kakor je umrl Iška riot, ki je svojega Gospoda izdal pa šel in se obesil. Ne boš umrl od roke rablja, sam se boš umoril! Naj ti bo Bog milosti jiv!"
Pustil sem ga.
Vogel je stal v bližini. Vse je videl in slišal.
"Strašen človek!" se je zgražal. "Mislite, da se bo še poboljšal pred smrtjo?"
"Vsakemu grešniku želim iz-preobrnjenja in kesanja in v nebesih je večje veselje nad enim grešnikom, ki se da najti, ko nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki pokore ne potrebujejo. Bojim se pa, da se tisti tamle ne bo dal najti, da se bo skril pred kesanjem in pokoro.	.
(Dalje prihodnjič.)
fm^m.^ Km&mmM mmm^ wmwmm \ * > • V	. <• \ "
v ■ K .v 5j. ■<• t,.' i <	rsKSSfSm ■. :<• ■	...........' •	"'sis
. I i	.Ml c
V. i
§1 ii 1

t

Poveljnik britskih "Commandos'' si je ogledal svoje čete. Lord Louis Mountbatten (levi na sliki), M je bratranec angleškega hralfa je poveljnik "Commandos" si je ogledal te hrabre čete nekje v Angliji malo pred odhodom istih na bojni pohod nad francosko ozemlje.
SLOVENSKO PREKMURJE ZOPET POD MADŽARI
(Nadaljevanje z 2 strani)
žati iz Prekmurja, ali so pa bili poslani v koncentracijska taborišča. Pa niti vsem domačinom madžarski barbari niso prizanesli. Kar je pa ostalo na svojih mestih od prejšnjega učiteljstva, se je moralo prilagoditi razmeram in pognati slovensko besedo iz šol.
Za učiteljstvom je ista usoda zadela vse ostale Slovence, ki so se bili priselili v Prekmurje iz kateregakoli kraja v Jugoslaviji. Vsi so morali v izgnanstvo, če so sploh mogli pravočasno zbežati. Niti starčkom ni bilo prizaneše-no, enako ne ženam in otrokom.
Ko so Madžari na ta način "očistili deželico nezaželjenih gostov," da niso mogli več vplivati na zapuščeno prebivalstvo, je prišla prepoved rabiti slovensko besedo v šolah in tudi zunaj šol. Kdor prelomita ukaz, mu je zažugana stroga kazen. Edino na gimnaziji kneza Koclja v Murski Soboti je bilo dosedaj dovoljeno rabiti domače narečje, pa še to samo v najvišjih dveh razredih. V ostalih razredih, ka- . kor tudi v lendavski meščanski šoli, se ne sme slišati drugačen govor ko madžarski. Marsikje so bili otroci že kaznovani, ker so med seboj "venski" govorili. Kar velja za druge predmete, velja tudi za krščanski nauk. Vse madžarsko. Le kako naj se mladina v takih šolah česa nauči, ko ne razume, kaj ji pripovedujeta učitelj in katehet?
Najbolj čudno "bogoslužno" delo pa vrši goreči — goreči za madžarstvo — somboteljski škof, ki pošilja med same pristne Slovence trde Madžare za dušno pastirstvo, dočim slovenske duhovnike pošilja na župnije v notranjost Madžarske, oziroma pusti, da jih madžarske oblasti izganjajo ali mečejo v ječe.
Novi madžarski duhovniki sicer po večini niso videti slabi in skušajo po najboljših močeh biti dobri dušni pastirji. Napram našim ljudem niso doslej zakrivili obsodbe vrednih dejanj, toda če bi imeli še tako dobro voljo, kaj morejo koristiti ljudstvu, čigar jezika ne razumejo, ljudstvo pa njihovega ne. Naši slovenski duhovniki izginjajo s svojih mest kar čez noč. Pride povelje in iti je treba. Tako je pred kratkim ,izginil celo polanski župnik Daniel Halas, ki dobro zna madžarsko, saj ^e svoje študije napravil v bogolovju škofijskega semenišča v Sombotelju. Pa se je že moral tako priljubiti škofu, da ga je poklical k sebi in ga ne more videti n^ župniji med Slovenci, čeravno zna dobro madžarski, bi vendar ute gnil vsaj tu pa tam kako sloven sko besedo spregovoriti s svojimi Slovenci . . . Tudi dobro znani in vsem Prekmurcem nad vse priljubljeni župnik Klekel mora biti "spravljen" pri škofu v Sombotelju, ker le tam je — po škofovem mnenju — "na varnem." Zelo težko je razumeti početje takega škofa, toda ta
spremembo na slabše in celo zelo na slabše. Znano je, da je prekmursko ljudstvo zelo marljivo in delavno. Ako mu domača zemlja ni dajala dovolj za primerno udobno življenje si je znalo poiskati zaslužka v tujini. Vsekakor pa je bil njegov življenjski položaj kar dosti ugoden. Lakote naše ljudstvo ni poznalo. Zdaj se mora zadovoljiti z 200 grami kruha na dan. če se pomisli, da je kruh eno glavnih hranilnih sredstev in da vsega drugega istotako primanjkuje, je lahko videti, da se mora prekmurski kmet privaditi resničnemu stradanju.
Ni čudno, da je žalovanje za izgublj eno Jugoslavijo v Prek-murju prav tako iskreno ko v drugih delih Slovenije. Samo en glas se čuje vsepovsod: Kako dolgo bo to trajalo? Kdaj bo konec teh nadlog, kdaj se nam povrne naša draga Jugoslavija? Tako ne moremo dolgo vzdržati. Bratje so nam daleč, novi gospodarji ravnajo z nami kot da nimamo nikakih človeških pravic, kakor da nismo ljudje.. .
(Poročilo ni datirano, zdi se pa, da je bilo napisano v novem-
^ MAKE EVERY ^ PAY DAY
BOND DAY
JOIN THE PAY-ROLL ★ SAVINGS PLAN *
MALI OGLASI
Pohištvo ni naprodaj
Zadnji teden je bilo oglašano na tem mestu, da je naprodaj skoro novo pohištvo za 3 sobe in Buick Sedan. Ta oglas je bil potoma oddan in naprodaj je samo Buick Sedan, ne pa pohištvo. Naslov je: 14118 Sylvia Ave.
Restavrant naprodaj
Proda se restavrant in lunch place. Garantira $700 na teden dohodkov. Lastnik ima dva prostora in mora enega prodati; jako poceni. Pridite med 2 in 3 popoldne na 17121 Euclid Ave.	(117)
Slaščičarna naprodaj
Proda se tobakarna in slaščičarna na vogalu; izkazuje $400 tedenskih dohodkov; vsa moderna oprema; nahaja se v bližini velikega gledišča. Nobene kom-peticije. Zraven je lepo stanovanje z nizko najemnino. To je najlepša prilika v Clevelandu. Oglasite se ob desetih dopoldne na 4292 Warner Rd. Vzemite 105. ulično železnico. (116)
Ugoden nakup
Naprodaj je posestvo na 68. cesti, 2 hiši za 3 družine; cena je $5,500.
Na 932 E. 73. St., hiša za 1 družino, 8 sob, 2 garaži; hiša je prazna in mi imamo ključ; cena je $4,800.
Na 79. cesti prodajalna in 12 sob, za 2 družini,, prostor je prazen, ključ dobite pri J. Tisovec
1366 Marquette Rd.
zgled nam zopet kaže, do kakšnjei blizu st< ciair in 55. St. (116)
stopnje zaslepljenosti lahko človeka privede pretiran nacionalizem. Celo najvišje duhovne do-
Hiša naprodaj
Proda se hiša za 2 družini, 6
brine izgube vso svojo veljavoTn |in 5 sob> na 7501 Cornelia Ave. morajo postati umazano orodje! Cena sam0 $5>000- Napravi-v dosego politično-nacionalnih P°nudbo.^ ciljev. Nacionalistična zagrize-
nost bi morala biti, če še ni, ena tistih umazanosti današnjega sveta, ki se mora odpraviti s preureditvijo povojnega sveta.
Kakor se je bilo bati že od vsega začetka, so začeli Madžari re-krutirati naše fante. Dosedaj , kličejo v redni vojni kader samo mladeniče starosti 21 letnikov, ki slpžijo pod ogersko zastavo v vojski. Kolikor je znano, dosedaj še niso odšli na fronto. Urijo se in vežbajo, bojimo se pa, da bodo po nekaj tednih poslani na rusko fronto . . . Uboga naša gmajna!
Veliko spremembo je prinesla nova državna pripadnost tudi v zadevi prehrane. Razume se, da
P. P. Muliolis
6606 Superior Ave.
(116)
Trgovina naprodaj
Proda se dobro idoča konfekcijska in delikatesna trgovina, ki obstoja že pet let. Proda se z vso opremo in zalogo. Zraven se dobi tudi stanovanje 3 sob, ki ima parno gorkoto. Je jako dober vogal za trgovino. Nahaja se na 6601 St. Clair Ave., kjer naj se vpraša za ceno. _(117)
Prijatel's Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA
Prescription Specialists Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212
ROMAN IZ VELIKE REVOLUCIJE
STANLEY WEYMAN
"Nikakor ne!" je dejala. Nato je dala svojim čuvst-vom duška ter se zasmejala in zaploskala z rokama.
"Ne, gospod," je veselo vzkliknila, "verjemite mi, da ni govora o pomoti. Narobe, zdaj, ko vem, kdo ste, pijem na vaše zdravje. Alfonz, nalijte gospodu vikontu!" je povzela. "Hočem, da tudi vi pijete z menoj na zdravje ..."
Premolknila je in me poredno pogledala.
"Poslušam vas, gospa," sem rekel in se naklonil.
"Lepe Denize!" je končala.
Zdrsnil sem se in obsedel z odprtimi usti, ves presenečen in zmeden. Toda ona se je še bolj zvonko zasmejala in velela, v deški razposajenosti ploskaj e z rokami:
"Pijte, gospod, pijte!"
Ves rdeč od zadrege sem izpolnil njeno voljo.
"Izvrstno," je dejala, ko sem postavil kozarec na mizo. "Zdaj, gospod, bom lahko poročala tistemu, komur je mar, da ste zvest kavalir."
"Ali, gospa," sem vprašal, "odkod poznate tistega, komur je mar?"
"Odkod ga poznam?" je dejala neprisiljeno. "Oh da, to je vprašanje!" Namestu da bi odgovorila, je ubrala v razgovoru povsem novo struno. Jela me je obsipati s pravo ploho j duhovitega čebljanja in tako j ljubkih domislic, da sem ji ko-j maj odgovarjal, zakaj izprevi-; del sem, da je v tej umetnosti večji mojster od mene. Ta igra s toli zalo nasprotnico ni bila brez mika, tem bolj, ker so bile Deniza in moji odnošaji do nje glavni predmet njenih šal; a vendar mi ni bilo nevšečno, ko je udarilo osem in se je njena razigranost nenadoma izpre-menila v molk. Obraz se ji je zmračil, vzdihnila je in se resnobno zagledala predse. Os-melil seip se in vprašal, ali jo kaj teži.
"Da, gospod," je odvrnila. "Zdaj vas moram preizkusiti; Ie čuvajte se."
"Česa želite od mene?"
"Želim, da me spremite tja, kamor moram iti, in nato domov."
"Evo me," ,sem vzkliknil in vneto vstal. "Če bi se odtegnil tej dolžnosti, bi bil res slab kavalir. A zdi se mi, gospa, da ste hoteli povedati svoje ime."
"Moje ime je madame Cati-not," je odgovorila.
Ne vem, kaj je čitala na mojem obrazu, kajti zardela je kakor mak in dodala:
"Vdova sem. A zdaj veste toliko kakor preje."
"Vzlic temu sem vam iz srca na razpolago, gospa."
"Prav, gospod de Saux," je jpovzela prostodušno. "Če m;e hočete počakati v veži, pridem takoj za vami."
Odprl sem ji vrata in odšla je; nato sem se ves zamišljen in poln radovednosti, kaj naj bi pomenila ta neobičajna prigoda, nekaj minut izprehajal po sobi sem ter tja. Ko sem se naposled odločil in krenil za njo v razsvetljeno vežo, me je že čakala ob znožju stopnic. Lasje so ji izginjali pod čepcem iz črnih čipk in obleka pod enako temno mantiljo. Sluga, ki me je bil sprejel, mi je molče podal plašč in pokrivalo; nato je gospa Catinotova brez besede krenila pred menoj po dolgem hodniku.
Nad vrati, h katerim je vodil hodnik, je visela druga svetilj-ka. Obsijala mi je klobuk, baš ko sem ga hotel dati na glavo, in tisti mah sem osupel obstal. Trobarvna roža, ki sem jo navadno nosil, je bila nadomeščena z majhno rdečo kokar-do.
Gospa, ki ni več slišala mojih korakov, se je ozrla in videla, za kaj gre. Roka, ki mi jo je položila na komolec, je trepetala.
"Samo eno uro, gospod, samo urico," mi je šepnila na uho. "Dajte mi roko."
Dokaj zmeden, zakaj slutnja opasnih zapletljajev mi je bila mahoma prešinila dušo, sem se pokril in ji ponudil roko. V naslednjem trenutku sva stala pod milim nebom, v temni uličici, ki so jo z obeh strani obdajali visoki zidovi. Moja vodnica je takoj zavila na levo; molče sva stopala kakih sto petdeset korakov daleč ter dospela do pokritega loka, skozi katerega je sevala luč. Z lahnim pritiskom lakti me je gospa povabila, naj vstopim; onkraj loka sem zagledal pred seboj ozka, visoka vrata; še trenutek "in z začudenjem sem videl, da stojim v cerkvi, ki je bila do polovice napolnjena z ljudmi.
Gospa si je položila prst na ustnice, češ, naj molčim, in me je odvela v senco ene izmed obeh stranskih ladij. Ko sva prišla do praznega stola za nekim stebrom, mi je mignila, naj se ustavim, sama pa je pokleknila.
Kakor v sanjah sem gledal okoli sebe. Slabotno razsvetljena ladja cerkve je bila videti še bolj mračna od plaščev in črnih pajčolanov klečeče množice, ki je naraščala od trenutka. Iz globine cerkve se je zdaj
Poslopje, kjer bil nekoč glavni stan italijanske armade v Eritreji, Severna Afrika, je sedaj bivališče ameriških vojaških poveljnikov. Italijanski napis nad vrati vzoha pokriva tabla z Rooseveltovim izrekom "Čas je kratek."
širokem hodniku me je odvel v spalnico,, kjer sem našel vse, česar je bilo treba, da osvežim svojo vnanjost. Vzel mi je suknjo in klobuk ter mi stre-gel s spretnostjo dovršenega sobarja. V svoji zavzetosti se mu nisem upiral. Ko pa sem se nekoliko osvestil in odprl usta, da bi mu zadal vprašanje, me je poprosil, naj oprostim, češ, gospa mi bo vse sama pojasnila.
"Gospa . . . ?" sem dejal.
Moj pogled je izražal pričakovanje, da on popolni vrzel.
"Da, gospod, gospa vam pojasni vse," je odvrnil, ne da bi trenil z očmi.
Ko je videl ,da sem pripravljen, me je spremil nazaj, a v drugo sobo, ne več v tisto, kjer sem bil prej.
Ko sem stopil vanjo, sem se vprašal, ali ne sanjam; zakaj o tem, da stojim pred razrešitvijo uganke, nisem mogel dvomiti. Razen mene ni bilo v sobi žive duše. Prostor je bil dokaj velik in je imel tri visoka, ozka okna, izmed katerih je bilo eno odprto, tako da je udarjal v sobo pocestni hrup. Drva so počasi gorela v velikem kaminu z marmornimi stebri; v kotu sobe je stal klavecin, harpa in stojalo za note. Bliže pri oknu je bila majhna, mično pogrnjena okrogla miza, osvetljena s svečami v starih srebrnih svečnikih; onkraj te mize je sedela gospa.
"Ali vas zebe?" me je vprašal z izrazom velike ljubeznivosti v glasu in obrazu.
"Ne, gospa, hvala vam."
"Tedaj lahko sedeva za mizo."
Tako govoreč mi je pokazala mesto.
Z začudenjem sem opazil, da je bilo pogrnjeno samo za dva. Ko je gospa videla mQjo zadrego, je lahno zardela in ustnice so se ji skrčile, kakor bi zadrževala nasmešek. Toda rekla ni niti besedice. Temu, da bi si bil ustvaril d iijgj kako nela-skavo mnenje, se ni upirala samo mirna neprisiljenost njenega vedenja, ampak tudi obče lice njenega stanovanja, go-spodsko razkošje, ki jo je obdajalo, in celo resna dostojnost dvornika, ki nama je stre-gel.
"Gotovo imate danes dolgo pot za seboj?" me je vprašala in njeni prstki, k katerimi je drobila košček kruha, so nervozno zaigrali, med tem ko so se njene oči zdaj pobešale k mizi, zdaj malone proseče upirale vame.
"Iz Sauvea prihajam, gospa," sem odvrnil.
"Glejte, glejte! In kam ste namenjeni ?"
"Samo do tod."
"Srečna sem, da to slišim," je rekla z mičnim nasmeškom. "Ali ste v Nimesu že znani?"
"Doslej ga nisem poznal. A zdaj mi je, kakor da sem tu doma."
"Preveč ste ljubeznivi," je dejala in brez zadrege prestre-gla moj pogled. "Da vam bo bolj udobno, vam hočem povedati svoje ime. Po vašem imenu vas ne vprašam."
"Tedajj ga ne veste?" sem vzkliknil.
"Razume se, da ne!" se je zasmejala.
Ta smeh mi je razodel, da je zelo mlada. Bila je malone še dekletce.
"A poveste mi ga seveda lahko, če vam je to v zabavo," je dodala prostodušno.
"Drago mi bo, gospa," sem galantno odvrnil. "Moje ime je vikont de Saux, iz Sauxa pri Cahorsu."
Roka ji je obvisela v zraku in skoro minuto je kar osuplo strmela vame. Zdelo se mi je celo, da vidim v njenih očeh izraz nekakšne groze. Nato je povzela:
"Iz Sauxa pri Cahorsu?"
"Da, gospa. In učinek mojih besed me navdaja s strahom, da ste me imeli za nekoga drugega."-
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnder'°n
XIX V Nimesu.
Čitatelj mi bo rad verjel, da sem zrl na mesto z nemajhnim nemirom. Tega, kar sem bil slišal v Villerauguesu, in tega, kar. je spotoma dodal gospod de Geol, je bilo dovolj, da sem razumel, da se bo tu, med ma-slinovimi gaji in belimi cestami solnčnega juga, odločila usoda vsega naroda.
Do tistega trenutka val revolucije še ni bil zadel ob resno oviro. Kralj, plemstvo in vse druge najtežje ovire so se bile zrušile pred njim; vprašanje je bilo samo, kako se bo držal tretji steber — katoliška Cerkev. Baš tukaj, v dolini Rhone, kjer je imela Cerkev še obilo moči, so bile prilike najbolj ugodne načrtom zaneše-njaka Fromenta. Odtod je utegnil bruhniti plamen, ki naj bi zapalil Francijo; požar, ki naj bi z neukrotno silo zajel v svoj ognjeni krog Vendeejo, Bretanjo, obalne pokrajine na severu in prej ko mogoče tudi Pariz.
Take misli so me obhajale, ko smo se bližali mestu. Ves Nimes je brnel in šumel od neobičajne, živahne delavnosti; množice so se prelivale sem ter tja, vse je nekam hitelo, ta po zabavi, oni po opravku.
Opazil sem, da je vsakdo nosil kako znamenje, nekateri trobojno kokardo, drugi — in teh je bilo več — rdečo kokardo v vseh velikostih, od komaj vidnega gumba do obsega ogromne potonike/ Opazil sem, da sta se obraza mojih tovarišev ob pogledu na ta znamenja mahoma zmračila. Tudi zvo-njenje mnogoštevilnih zvonov, ki so klicali vernike k večerni-cam, jima ni nič kaj ugajalo. Jaz sem z naslado poslušal njihovo petje, k* se je tako slad-no zlivalo v večernem zraku, in sem tako ostal za tovarišema, ne da bi vedel kdaj. Ko smo zavili v notranje ulice, koder je bil promet najbolj živahen, me je odrezala od njiju dolga vrsta voz, za katero je prikorakala stotnija narodne straže. Ko je ta ovira minila, sem bil sam; o baronu in kovaču ni bilo več duha na sluha.
Nič žal mi ni bilo. Prizor je bil zame nov in ta pogled na množico neprestano se menja-vajočih obrazov, vojnikov, se-ljakov in zalih deklet me je zabaval. Še manjše je ipostalo moje .obžalovanje, ko sem mahoma zagledal nekaj, na kar sem se bil pripravil že v prvem trenutku, ko sem prispel v Nimes. Za rešetko nekega okna v
Preizkušena zdravila proti glavobolu
MANDEL DRUG STORE
1.	Ustavi glavobol
2.	Uredi želodec
3.	Ojači živce
4.	Odpomoč ženskemu zdravju
CENA 50*
Mandel's Headache Tabs
SLOVENSKA LEKARNA 1S702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O.
Pošiljamo tudi po pošti
visokem pritličju sem zagledal belo roko, ki je mahala z rutico: koga drgega naj bi se bil spomnil ob tem pogledu kakor Denize! Ko sem potegnil konja za uzdo, je bila rutica že izginila, okno je bilo prazno in brbljava množica okoli mene je hodila svojo pot kakor preje.
Nehote sem ustavil konja in s trepetajočim srcem spustil oči na okrog. Nikogar nisem videl, ki bi mu utegtailo biti znamenje namenjeno; a stvar se mi je zdela vendarle čudna. Nisem se upal verjeti v srečo, da bi bil kar na prvi mah našel Denizo. Ko pa sem iznova obrnil zbegane oči proti oknu, je za trenutek rutica iznova zavihrala v njegovem okvirju. To pot je bilo znamenje tako nedvomno namenjeno meni, da sem brez vsake opreznosti pognal konja skozi množico prav do vrat, skočil na tla in vrgel uzdo dečku, ki je stal pred vhodom. Nisem se ga upal vprašati, kdo stanuje v hiši; z neučakano roko sem prijel za trkalo in potrkal.
Še tisti mah so se odprla vrata in lakej je stopil na prag. Ker nisem utegnil premisliti, kaj naj mu rečem, sem stal nekaj trenutkov brez glasu in najbrže prav bedasto gledal nanj. Nato sem ga na slepo srečo vprašal, ali gospa sprejema.
Sluga mi je vljudno odgovoril, da sprejema; odprl je vrata in se odmaknil.
Ves osupel sem stopil v hišo; in moje strmenje je postalo še tem večje, ko sem dospel po široki, z belim in črnim marmorjem tlakovani veži in udobnih stopnicah na vrh, ter sem videl, da se vsa notranjost, od resne lakejeve.livreje pa do sa-drenih okraskov na stropu, odlikuje z najizbranejšo eleganco. Toda nisem se utegnil dolgo ozirati, zakaj sluga je že odprl vrata pred menoj.
Z željnimi očmi sem stopil v sobo. Nemogoče sanje so se za trenutek polastile mojega duha in me navdale z upanjem, da mahoma zagledam Denizo — ne več gospodične de Saint-Alais, ampak Denizo, deklico, ki me je ljubila in s katero še nisem bil nikoli sam! Toda namestu Denize je brez naglice vstala iz naslanjača pri oknu tuja ženska in mi po kratkem obotavljanju stopila naproti. Ta neznanka, visoka žena resnega in neobičajno lepega obraza, me je radovedno opazovala s svojimi črnimi očmi; v nežni lici ji je udarila komaj vidna rdečica.
Ob pogledu na tujko sem se jel jecljaje izgovarjati, da prihajam nevabljen v hišo. Žena se mi je naklonila.
"Gospod se n i m a za kaj opravičevati," le rekla ljubeznivo. "Pričakovali smo ga in večerja je že na mizi. Gervais, ako izvolite z njim, vas povede v sobo, kjer se lahko očistite potnega prahu."
"Ali, gospa," sem okleval, "bojim se, da ne bi zlorabil."
Mično je zmajala z glavico.
"Prosim vas," je dejala in mahnila z roko proti vratom.
"Toda moral bi pogledati, kako je z mojim konjem/' sem rekel dreveneč od zalčudenja. "Pustil sem ga na ulici."
"Poskrbeli bodo zanj. Dajte, napravite mi radost ..."
Z drobno, a malone zapove-dujočo kretnjo je pokazala na vrata.
Ves osupel sem jo ostavil. Sluga, ki me je bil privel na vrh, je že čakal pred vrati. Po
pa zdaj vzdignilo rahlo, resnobno mrmranje, edini zvok, ki je prekinjal morečo tišino. Rdeča večna luč pred oltarjem je dajala sliki še bolj mrko lice.
Pričakovanje nečesa nezna-
nega mi je težilo dušo m
mi je burno utripalo, čutek je postajal že nežno«* ko se je sredi tišine turom
oglasila izpred oltarja na tožba psalma "Miserere mine!"
Paul MeUon, star 32 let in sin pokojnega /mf!iU"^r mogotca Andrew W. Mellon-a služi v ameriški ar je po enoletni vojaški službi kot prostak dosegel čin d11 ga kavaleriskega- poročnika.
Obrežna letalska straža je opazila na morju čoln z rešenci torpedirane ladje (gornja slika) te\ ^ la obrežno stražo, ki je priplula na lice mesta in 1l na krov ter odpeljala tm varno (spodnja slika)-
ŽENINI IN NEVESTE'