94
Kmetijstvo.
Uničevanje plevela z umetnimi gnojili.
Da se poviša surovi in čisti dohodek; na polju, mora se v prvi vrsti uničevati plevel. To je po vsem naravno, kajti, vsak misleč kmetovalec si bode mislil; prvič jemlje plevel zemlji ravno tako redilne snovi, kakor vsaka druga rastlina, drugič pa plevel zaduši, ako ga je mnogo, na njivi druge še rastoče rastline. Plevel odtegne kulturnim rastlinam prostor, in s tem tudi važen pogoj rasti, namreč zrak in svetlobo. Tak, pač pogosto nahajajoči se in zato tem škodljivejši plevel je n. pr. gren-kuljica. V nLandbotea piše Kiister, kralj ekonomski 4sve-tovalec na Falkenbergu, okr. Lukava, o uspešnem uničevanju tega plevela naslednje.
V prvem stoletju svojega gospodarjenja tukaj sem moral mnogo prestati v onih letih, v katerih je grenku-ljiea vidno prospevala. Začetkom petdesetih let je prišla doba, s katero so se v vpeljala trgovino koncetrovana gnojila. Kakor hitro sem se prepričal, kakšen skoro nepričakovano ugoden uspeh imajo umetna gnojila na moja od narave precej revna tla, porabljal sem jih v primeroma precej veliki množini. Čez malo let sem prišel tako daleč, da sem na svojem posestvu smel z nepričakovanim uspehom saditi tudi sadje, katero stavi večje zahteve do zemlje, kakor oljke, potem pšenica in ječmen.
Z isto dobo je zginila tudi nadloga, katero je prej provzročala grenkuijica, zato pa tudi trdim, da je ravno strokovnjaška in umna poraba umetnega gnoja ono sredstvo, s katerim se da olajšati omenjena nadloga.
To je lahko raztolmačiti. Na bolje obdelanih tleh se (razvije kulturna rastlina prej in hitreje izpodrine plevel, kateri je zrastel z njo, da slednji ne več morejde-lati. Kako resnična je ta trditev izvedenega gospodarja, skusi lahko vsak na svojem polju. Marsikateri je že prepričan o blagoslovu umetnega gnoja, in jaz bi z ozirom na letošnjo nadlogo po grenkuljici še opomnil. Grenku-Ijica  je  osobito  škodljiva jarini — ječmenu in ovsu —
volčjemu bobu in ajdi. Na njivah z repo in podzemlji-cami (krompirjem) obsejanih, moremo grenkuljico uničiti z motiko, v ozimini pa sploh ne raste, ker je proti mrazu zelo občutljiva, in jo na pomlad, ako kali tu pa tam kaka rastlina, zaduši rež in pšenica. Vsa drugačna pa so v mnogih krajih z ječmenom in ovsom obsejana polja. Tu grenkuljica dostikrat raste in cvete tako bujno, da bi človek od daleč mislil, da ima pred seboj cvetočo ogrščino polje, oves je pa tako slab in rumeno zelen kakor grenkuljica sama; ako se približamo, pokaže se nam z jarino obsejano polje.
Osobito vidimo to povsod tam, kjer se oves še vedno seje kot zadnji sad, kjer se torej oves seje s polno zavestjo po različnih vrstah žita in drugega zrnja, kateremu je bilo morda tudi   slabo gnojeno, da izmolze še
zadnjo iz tal, predno se bode dotični kog iz nova gnojil. Take razmere najdemo na južnem in zahodnem Nemškem pri starem, kakor tudi zboljšanem na tri letnem obdelovanju polja, v severni in srednji Nemčiji premnogem nenaravnem, dolgem kolobarjenju, tudi visoko na severu v Meklenburgu in Šlezvik — Holštajnu, kjer se nahaja še čredinstvo. Po vseh teh krajih se slednjič najdejo z ovsom obsejane njive kot bujna grenkuljica. Ali ravno pri ovsu se izplača poraba umetnih gnojih skoraj bolje kakor pri vsakem drugem sadu. Tekočega polletja so gnojili v Hornu na peščenici šestega in sedmega reda ovsu naravnost, kateri je bil sejan na krompirišče, pa pogaojeno s hlevnim gnojem porabilo se je dvajset funtov v vodi razstopne fosforove kisline in deset funtov dušika, deloma kot amonijakov super fosfat in čilski soliter, oves je bil prav izvrsten in so ga gotovo pridelali 11—12 stotov na oralu. Sosed je tudi sejal oves, in sicer za ovsom. Lanski je bil slab, letošnji pa gotovo ni dal čveterega zrnja, oslabel je grenkuljica je bila v začetku na obeh posestvih, ali prvi, z umetnim gnojem gnojeni oves se je držal dcbro. Močno temnozelen s širokimi listmi s krepkimi bilkami je zatrl grenkuljico. Na sosedovem polju je bilo nasprotno. Kmetovalec je seveda dolžil grenkuljico in vreme, da iz ovsa ni hotelo nič biti. Pa roko na srce; koliko druzih ravna ravno tako! In vender je pomoč tako blizu in se lahko dobi, kakor se razvidi iz teh vrstic.
Ako se porablja fosforova kislina in dušik v umetnih gnojilih za gnojenje jarine, zlajšano je uničevanje plevela in pomaga k obilnemu pridelku. Kar pa velja jarinem žitu, isto se sme trditi tudi obobn in ajdi.
95