DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštna predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dnin.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Jrankjrajo.
Štev. 17.	Sobota 22. februarja 1930.	Leto V.
Kje so sociologi in narodni gospodarji?
Zakaj goji narod vedo in znanost?
V	naši državi sc danes vrši prepotrebna reorganizacija državnega upravnega življenja. Med problemi reorganizacije je tudi socijalna in delavsko - varstvena zakonodaja, kar bi utegnilo, če bi se jo v pravcu »gospodarskih krogov« revidiralo, imeti hude • posledice za okolo dva milijona državljanov. Problem je že s tega vidika važen. Enako važen pa je ta problem tudi z narodnogospodarskega vidika. Socijalna slaba pozicija delavcev in nameščencev ima dve slabi posledici za narodno gospodarstvo.	Prvič	onemogoča
konznm najnujnejših življenskih potrebščin, in drugič uničuje z izstradanjem produkcijsko moč delavcev in nameščencev.
To sta dva glavna razloga, ki ju more prezreti le bedak. Nočemo tu še posebej povdarjati delavsko-varstvene zaščite delavcev in nameščencev, ki je njih državljanska pravica.
Poglejmo nekoliko v druge države. V Avstriji, v Nemčiji, v Čehoslo-vaški, v Franciji, v Angliji in celo v izrazito kapitalistični Ameriki se znanstveniki s svojo avtoriteto zavzemajo za vse važne politične in socijalne probleme.
Ko so govorili v Avstriji in Nemčiji o odpravi demokracije in uvedbi korporativnega parlamentarizma, so vse znamenitejše avtoritete svarile pred korporativizmom. Ko so bila na dnevnem redu socijalno - politična vprašanja, so podajali svoja mnenja najavtoritativnejši sociologi, filozofi, pravniki in narodni gospodarji.
Povsod so te avtoritete utemeljevale potrebo najboljšega socijal-nega položaja delavstva in name-ščenstva. Objavljali so svoje članke v zavesti, da zagovarjajo dobro stvar v interesu splošnosti, splošnega napredka.
In pri nas?
Nekaj mnenj brez utemeljitve; nekaj frazastih člankov z najreakci-jonarnejšimi tezami. To je vse, kar smo doslej čitali v časopisju in revijah.
Zakaj imamo torej filozofe, pravnike, narodne gospodarje? Vedo in znanost goji vsaka država zato, da aktivno in propogandistično sodelujeta v razvoju. Znanost in veda sta zaraditega neodvisni in zagrešita veliko kulturno napako, če se ne u-veljavljata znanstveno v vseh državljanskih in družabnih problemih.
Tega pri nas ni. Zdi se opazovalcu, kakolr da bi veda in znanost imeli strah pred javnim mnenjem »gospodarskih krogov« ter da zaraditega ne reagira na neumno mnenje in tako dalje.
To pa ni prav, ni zdravo!
Nov zakon o naseljevanju.
Problem kolonizacije.
V ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja je pripravljen zakon, ki bo urejal naseljevanje v državi, določal način in omejeval izseljevanje v inozemstvo, urejeval naseljevanje v državi. Po tem zakonu bodo tudi zavodi, ki posredujejo delo za naše delavce v inozemstvu, pod strogo kontrolo.
Vsekakor pa je treba počakati, kakšen bo novi zakon v praksi.
Pred parlamentarizmom na
Španskem.
Predsednik vlade Berenguer obljublja volitve.
Razburjenje v Španiji se nikakor še ni poleglo, kakor so pričakovali nekateri. Predsednik Berenguer poizkuša popraviti storjene napake s tem, da je naročil vsem civilnim guvernerjem, da morajo delati v skladu z vlado, ki hoče uvesti popolno
ustavno stanje ter uvesti državljansko in tiskovno svobodo. Po mnenju predsednika vlade se utegnejo že meseca junija izvršiti volitve za parlament, za katere bo vlada izdala geslo za obrambo ustave in monarhije.
Padec francoske vlade.
Socijalisti pripravljeni podpirati vlado meščanskih radikalnih socijalistov.
Francoska vlada je dobila v zbornici nezaupnico. Pravi vzrok padca vlade je finančni program ministra Cherona. Pri glasovanju je šlo pravzaprav le za zahtevo, da naj bo trgovec oproščen davkov od dohodkov žene. Prav malenkostna ® stvar in vendar, ker si je Tardieu s svojo aroganco nakopal precej nasprotnikov, je zbornica odrekla zaupnico Che-ronu, oziroma vladi. Tardieu je sicer bolan ali pa poročilu je takoj podal demisijo ter rekel obenem, da se nezaupnica njega ne tiče, razen v kolikor že ni finančnega ministra prej izločil.
Za zaupnico vladi je glasovalo 281 poslancev, proti pa 286. Proti so glasovali vsi socijalisti, komunisti, 17 levih radikalov (vladna stranka) ter 16 neujedinjenih socijalistov in 28 drugih poslancev.
Tardieujeva vlada je bila sestavljena z najrazličnejšimi spletkami. Tardieu je reakcijonarec. Zato tudi ni bilo pričakovati od nje daljšega življenja.
Meščansko časopisje obžaluje padec Tardieua, ker na londonski konferenci dovolj energično brani pomorsko oboroževanje Francije ter
se boji, da bi utegnil na njegovo mesto priti zmernejši politik.
O sestavi nove vlade so različna mnenja. Zgoditi se utegne, da dobe zopet Tardieu-Briandovo vlado ali celo Poincarčjevo.
Socijalisti stoje na stališču, da ne bodo nobene reakcijonarne vlade podpirali. Sprejemajo vso odgovornost. Da ne pride do obnovitve dosedanje vlade, so pripravljeni podpirati radikal-socijaliste. V poštev bi pa utegnil priti pri sestavi vlade Ari-stid Briand.
Kriza bo z ozirom na politične razmere v Franciji vsekakor trajala nekaj tednov,
=S *	*
Chautemps sestavila francosko vlado.
»
Poizkus za sestavo levičarske vlade.
Predsednik francoske republike Doumergue je poveril Chautempsa, voditelja radikalnosocijalne parlamentarne frakcije, s sestavo nove vlade. Chautčmps je bil v Herriotovi vladi finančni minister. Pravi pa že sedaj, da se ne zanaša na socajaliste, marveč hoče imeti samo široko republikansko koncentracijo. — Vede-remo.
Francija za ukinitev diplomatiinih zvez
z Rusijo.
Radi izginotja ruskega generala.
Upor v Indokini, kjer so poklali
Za ruskim generalom Kutjepovim ni nobene sledi. Spor med Francijo je tako oster, da hoče vlada predložiti parlamentu vprašanje diplo-matičnih zvez. Rusija pa zahteva od Francije, da naj izžene sve voditelje ruskih emigrantov, mesto da bi skušala dokazati na zločinu svojo nekrivdo.
uporniki več francoskih častnikov in odvedba Kutjepova sta ustvarila v Franciji silen odpor proti komunistom, zaraditega je verjetno, da bo parlament sklenil pretrgati zveze z Rusijo že iz demonstrativnih razlogov.
HorthyJevi oprKniki.
Desetletnica umora Bela Somogyja.
Po zlomu komunistične diktature je rakcija na Ogrskem s pomočjo Horthyjevih opričnikov strahovito zavladala. Tisoče ljudi, ne glede ali so odobravali komunizem ali ne, je bilo na najbestijalnejši način pomorjenih. Kot ena najodličnejših žrtev je padel tudi glavni urednik socialističnega organa »Nepszava«. Dne 17. februarja 1920 je zvečer zapuščal Somogy v spremstvu svojega prijatelja Bela Bacza uredništvo »Nepszava«. Na cesti ju je obkolila skupina oficirjev zloglasnega posebnega oddelka, pod vodstvom stotnika Osztenburga in ju potisnil v pripravljen avto, ki ga je šofiral Horthy-jev zaupnik stotnik Kovacz. Že v avtu sta bila skoraj do mrtvega izmrc-varjena. Somogy se je najbrže branil ker je bil močen mož, a morilci so bili v premoči. Na telesu je imel
nešteto vbodljajev z bajonetom, oči iztaknjene in prsni koš vdrt. Na samotnem kraju ob Donavi so potem oba ustrelili in vrgli v reko, ki jih je čez dva dni vrgla na suho. Prej pa so ju še oropali: Somogyjevo zlato uro si je prisvojil poročnik Soltesz; v avtu pa so našli okrvavljene hlače poročnika Megaya. Udeležen je bil tudi poročnik Arpad Lyrer. Policija je avto zaplenila, a armadno poveljstvo ji ga je zopet odvzelo in prepovedalo kogarkoli radi umora zasledovati. Notranji minister, ki se je za slučaj zavzel, je bil zato odstavljen, list »Az Ujsag«, ki je hotel stvar objaviti, pa ustavljen. Morilci se še danes vesele svobode in imajo dobre službe. Internacijonalni proletarijat pa teh zločinov ne bo pozabil.
Slava Somogyju in Matteottiju. Vsaka sila do vremena!
NemSki poslanik v Beogradu umrl.
Pošten diplomat in dober naš prijatelj umrl.
Dr. Adolf Koster, nemški poslanik v Beogradu, je bil po političnem prepričanju socijalni demokrat. Rojen je bil 8. marca 1883 v Verdenu pri Hanovru. Po absolviranju študij je postal privatni docent na mo-nakovskem vseučilišču. Leta 1922 je Koster opustil poučevanje na vseučilišču in postal časnikar in publicist. Že med vojno je bil vojaški dopisnik socijalno-demokratičnih listov. Po prevratu 1918 je bil imenovan za državnega komisarja v Šlezvik-Hol-štajnu. Leta 1919 je bil prvič izvoljen v Hamburgu v državni zbor in leta 1920 v Miillerjevi vladi minister za zunanje zadeve. Leta 1921 pa je bil v Wirthovi vladi notranji minister, nato poslanik v Laciji in od lanskega leta poslanik v Beogradu.
Njegova velika zasluga je tudi, da so se med Nemčijo in Jugoslavijo ustanovali boljši politični odnošaji.
Dr. Koster je pred nekaj dnevi moral oditi v sanatorij. Bolehal je na slepiču. Izvršena operacija se pa ni dala imunizirati pred zastrupljenjem, tak^, da je v torek ob 7. uri zvečer preminul.
Njegovo truplo se prepeljali v poslaništvo.
Koncilijantnega moža, zavednega socijalista, bo Jugoslavija jako pogrešala.
Pokojnikovo truplo se prepeljali v Nemčijo. V četrtek, dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne se je vršila pogrebna poslovitev pred nemškim konzulatom, kjer so govorili minister dr. Kumanudi, za diplomatski zbor nuncij Pelegrinetti, za občino Beograd župan Savčič, za penklub Veljko Petrovič in za delavske zbornice dr. Živko Topalovič. Izpred poslaništva se je vršil veličasten žalni izprevod na kolodvor. Vagon s krsto pokojnika se je odpeljal iz Beograda z br-zovlakom ob 12.20 uri. — Blag spomin pokojniku pristašu delavskega gibanja!
Indijci za svoje neodvisnost.
Odklanjajo pa nasilje.
Izvršni odbor vseindijskega kongresa se je v petek na svoji tajni seji posvetoval o korakih v boju za indijsko neodvisnost. Odboru1 je bilo predloženih več načrtov Ghandija. Po osemurni debati je odbor poveril Ghandija in njegove privržence, da na temelju svoje teorije brezna-silja prično z bojkotom' in odpovedjo državljanske pokorščine, kakor in kadar bodo smatrali za potrebno.
Ghandi je apostol modernega breznasilja. na podlagi Jezusove pridige na gori in na podlagi Tolstojevih naukov in budizma: Ne upiraj se zlu s silo, ne stori bližnjemu, kar nočeš, da bi se tebi storilo, zlasti ne ubijaj, ne sodeluj pri nobeni organizaciji ali akciji, ki ljudi izkorišča. Zato privrženci Ghandija ne priznavajo nobenih nasilnih revolucionarnih aktov, ki ogrožajo človeška življenja, temveč hočejo doseči svoj namen z bojkotom angleške uprave in trgovine, neplačevanjem' davkov in odpovedjo pokorščine oblasti, za-kar gredo rajši v ječo in tudi v smrt, kakor pa da bi se posluževali v to sile in orožja.
Kdo je Albert Thomas?
Prihod direktorja Mednarodnega u-rada dela v Ženevi v Jugoslavijo.
Te dni bo posetil Jugoslavijo direktor Mednarodnega urada dela v Ženevi Albert Thomas. Informirati se hoče o zahtevah delavcev in delodajalcev z ozirom na revizijo so-cijalne in delavsko-varstvene zakonodaje. Delavske zbornice in strokovne organizacije bodo imele v drugi polovici bodočega tedna v Beogradu v ta namen posebno konferenco.
Thomas je igral važno vlogo kot akademik, književnik, govornik, po-litičar, državnik in diplomat. Naj-večje svoje sposobnosti pa uveljavlja v Mednarodnem uradu dela.
Rojen je bil 16. januarja 1873 v francoski Šampaniji ob Marnu iz imovite pekovske rodbine. Bil je izvrsten dijak ter je še pozneje dobil več štipendij, da je študiral Rusijo (leta 1898). Leta 1902 ga je poslala pariška univerza v Nemčijo, v Malo Azijo in v Carigrad. Nato je postal vseučiliščni profesor.
O	sveh svojih študijskih potovanjih je napisal obsežne znanstvene knjige.
Leta 1904 je pričel izdajati Jean Jaures, ki so ga pred izbruhom svetovne vojne ubili francoski nacionalisti, list »L' Humanite« in povabil Thomasa k sodelovanju. Thomas je pa sodeloval pri znanstvenih listih in revijah. Leta 1905 je tudi sam u-stanovil revijo »La revue Cyndicali-ste« in 1918 zopet »L' Informatione ourier e sociala«.
V	svojem rodnem mestu je bil enkrat tudi župan in leta 1910 je bil prvič izvoljen za poslanca. Kot po-litičar je bil silno aktiven, kar je tem lažje storil, ker je po svoji izobrazbi poznal in razumel vsa vprašanja splošnega interesa.
Po mobilizaciji je moral tudi Thomas V vojno. Leta 1915 je bil še imenovan za državnega podtajnika za artilerijo in municijo. Leta 1916 je bil z Vivianijem v Rusiji; konec istega leta pa je bil imenovan za ministra vojne v drugem kabinetu Brianda. Leta 1917 je zopet odšel v Rusijo v svojstvu poslanika.
Leta 1917 je prevzel vlado Pain-leve. Vstop v to vlado pa je Thomas odklonil.
Thomas je vso vojno neutrudljivo propagiral soliden mir, za katerega naj bi jamčilo Društvo narodov.
Na Mednarodni konferenci dela v Washingtonu, na kateri je bilo po vladnih zastopnikih, delodajalskih in delavskih delegatih zastopanih 45 držav, je bil Albert Thomas izvoljen za ravnatelja Mednarodnega urada dela. Od takrat se je Thomas popol-
noma posvetil nalogam, ki mu jih nalaga ta urad, ki je obenem ena najvažnejših organov Društva narodov.
Albert Thomas je socijalist. Reakcionarni delegati so ga lani na konferenci urada napadli, toda Thomas je izjavil, da je kot uradnik ob-
jektiven, politično pa sme biti, kar hoče in pozval klevetnike, da navedejo njegove grehe. Od takrat so utihnili vsi klevetniki. Albert Thomas pa kot socijalist in učenjak dela dalje — proti krivicam v družbi.
Za zaščito konzumen to v in organizacijo
prehrane.
Kaj pravi čehoslovaški
V	Čehoslovaški imajo tudi prehranjevalno ministrstvo, ki ga pri nas in še marsikje ni. V odsekih parlamenta obravnavajo te dni državni proračun. Ob tej priliki je socijalni demokrat, minister prehrane, Bechy-ne povedal v svojem poročilu nekaj prav važnih načelnih misli.
Predvsem je povdaril, da se na ta resort polaga premalo važnosti. Ministrstvo je imelo leta 1921 v celoti proračunskega kredita 38 milijonov čK ter 615 uradnikov, leta 1929 pa je imelo le še 9 milijonov čK kredita in 244 nameččencev. To kaže, da se ministrstvo reducira in celo javnost misli, da je nepotrebno. To potrjujejo tudi trije predlogi, ki zahtevajo odpravo tega ministrstva. Toda vlada smatra, da je to ministrstvo treba šele zgraditi in predlaga, da se zviša letos kredit od 9 na 13 milijonov čK. Znesek je sicer premajhen, toda s tem naj se demonsirira volja po napredku in važnosti tega resora.
Urad proti oderuštvu v sedanji obliki ne zadošča nalogam,, ker nastopa prevelika demoralizacija. Veliki konzumni centri morajo ustanoviti svoje lastne organe za kontrolo prehrane. In če je potrebna javna borba za pravice take kontrole, je minister pripravljen borbo sprejeti, ker ga bo podpiral parlament in vse dostojno časništvo. Ministrstvo prehrane je pravzaprav ministrstvo konzuma in zaraditega važno.
Produkcija, pravi minister dalje, se mora ravnati po konzumu. Na
pragu nove, gospodarske dobe smo in novega družabnega življenja. Starejša generacija se še oklepa v svoji kratkovidnosti ih sebičnosti duha devetnajstega stoletja. Moderna kon-zumentska politika, na katero se ministrstvo pripravlja, ni naperjena proti produkciji, marveč hoče produkcijo le poživiti in povečati delovno priliko. Mnogo napak se je storilo, ker se je postavljala gospodar-
prehranjevalni minister.
ska politika na stališče, da je produkcija sama sebi namen. Najboljši dokaz za to je naša carinska tarifa, ki celotni produkciji ne koristi, ker se je na pritisk nekaterih produkcijskih skupin uvedlo zanje tako varstvo, ki drugim skupinam škoduje. Nezdravi vpliv gotovih produkcijskih plasti ne sme prevladati na stroške drugih, zlasti, ne v času, ko se produkcija bolj in bolj koncentrira. Minister ima veliko nalogo, da enostranske tendence zavrača in s tem varuje gospodarsko celoto.
V	drugih državah so že ustanovili gospodarske centrale, ki imajo namen urejevati enoten gospodarski razvoj. Problem je seveda odvisen od tega, kako se razvijata industrija in kmetijstvo. Industrija se razvija, kmetijstvo pa večinoma caplja zadaj in čaka na injekcije, ker visoke carine niso nič drugega kakor injekcije. Tu ne pomagajo sosveti, tu je potreben faktor, ki lahko z vsem administrativnim aparatom regulira razvoj.
Minister hoče predvsem ustanoviti konzumentske in delovne zbornice, izdelati zakon o kartelih, ki se bo izvajal le s sodelovanjem ministrstva prehrane. Ena glavnih določb bo, da se bodo morali karteli registrirati, s čimer se omogoči javna kontrola nad njih delovanjem.
Dalje izdeluje minister zakon o življenskih potrebščinah in slednjič zakon, po katerem se bodo dovoljevali občinam krediti za gradbo tržnic.
Ministrstvo mora dobiti vpliv tudi na carinske tarife, ki so se doslej sklepale ne glede na konzumente. V delokrog ministrstva spada tudi organizacija aprovizacije in nadziran-nje cen. V svrho pocenitve mesa ministrstvo že vrši posebno akcijo. Trpe kmeti in konzumenti, ker je razlika v ceni nakupovanja živine in cen mesa veliko prevelika. Tak nered se mora odpraviti.
Papeževa propaganda proti Rusiji.
Izrabljanje stiske ruske ortodoksne cerkve v svrho vatikanske politike.
rušenih ter, da se smatra duhovništvo za protisovjetski elemeni in postopa z njim neobzirno.
Namestnik patriarha metropolit
V evropskem časopisju se razširjajo najgorostasnejše vesti o preganjanju raznih verstev v Rusiji, Poročajo, da je nad 50.000 cerkev po-
Sergij je pa objavil v angleškem ko' munističnem listu izjavo, da se v Rusiji verstvo ne preganja, ampak vohunstvo. '
Tudi v angleški spodnji zbornici so interpelirali zunanjega ministra Hendersona o tej zadevi. Henderson je pa izjavil, da mu poslanik iz Moskve še ni poslal poročil, razen ene brzojavke, v katerem obljubuje obširnejše poročilo. Ko zunanji minister dobi to poročilo, bo o njem poročal zbornici.
V	Vatikanu pišejo celo o grozilnih pismih, ki jih dobivajo iz Rusije.
Verjetno je, da se to preganjanje v veliki meri vrši. Gotovo pa je, da je prvotni vzrok preganjanja političen in ob razlaščevanju kulakov tudi gospodarski,
Vatikan pa dogodke, ki so zastrti v megli našega nepoznanja razmer, izrablja v svojo propagando.
Londonska razorožit-vena konferenca od-godena
vsled francoske vladne krize.
Zaradi francoske vladne krize je bila londonska pomorska razoro-žitvena konferenca odgodena za osem dni.
Priprave amsterdamske strokovne inter-nacijonale
za mednarodni strokovni kongres v Stockholmu.
Seja predsedstva strokovne inter-nacijonalc v Amsterdamu, dne 28. jan., je z zadovoljstvom ugotovila sedanje zelo ugodno financijelno stanje mednarodne strokovne zvezo, ki razpolaga točasno s tri in pol milijona dinarjev premoženja, in se je poslovno leto 1929 zaključilo s prebitkom 37.500 holandskih goldinarjev, od katerega zneska se je 25.000 goldinarjev preodikazalo protivojnemu skladu. Proračun za leto 1930 je bil na temelju predvidenih dohodkov in izdatkov v višini 1,200.000 dinarjev sprejet. Ker je dosedanji glavni tajnik Sassenbach. z ozirom na svojih 64 let starosti, ponovno izvolitev odklonil, je predsedstvo sklenilo strokovne centrale posameznih dežel pozvati, da na stockholmskem mednarodnem strokovnem kongresu predložijo svoje predloge k izvolitvi novega generalnega tajnika. Nato se je določil dtievni red za stockholmski kongres: kot referenti so se določili : za gospodarski program- Leipart, za socialnopolitični program Mer-teras iz Belgije, za protivojni in mirovni dogovor Jouhaux iz Francije. — Nameravani kongres delavk, ki bi se imel istočasno vršiti v Stockholmu, se je zaenkrat preložil.
Aleksander Neveiov:
Taškent — kruha bogato mesto.
(Ruska povest iz dni velike lakote. Prevedel I. V.)	30
Iz tretjega so zakričali:
— Kaj vznemirjaš ljudi?
— Ne puščaj vsake nesnage!
Dvakrat je obšel Miška dolgi, raztegnjeni vlak, sključil se, pomigal s trepalnicami in sčdel.
— Hudiči nesočutni. Kaj bom požrl vagone? So mar vaši?
Šel je dalje.
A kam?
V	treh vrstah stoje temni vagoni. Vso noč lahko hodiš — ne odpro se, in ves dan lahko hodiš — ne odpro se. Povsod se plazijo ljudje:
pod vagoni, za vagoni, na postaji, za postajo.
Stisniti se h komu in mu potožiti svoje gorje, ni mogoče.
Miškino gorje leze iz ožaloščenih oči, vendar Miška ne sme plakati. To ve dobro. Nikdo ne usliši žalostnega glasu, nikdo ne pobere potočeno solzo.
Treba trpeti.
Tudi pokojni oče je vedno govoril:
— S solzami ne odženeS bede.
Vseeno, Miška se mora pripeljati v Taškent, ako je že na potu. Sedaj najbrže že ne bo več tako daleč. Ce bo na potu kje večje mesto, proda nožič s pasom. Miška je začel računati, kateri dan je bil,
ko je odšel iz doma. Zmešal se je: če je danes sreda, potem je deset dni, a če je petek, potem — dvanajst dni.
Za postajo je ril po zabojčku za smeti neki fantek. Žaril se je vanj z glavo prav do pleč. Miška je obstal poleg njega in ga radovedno gledal.
— Kaj delaš tu?
Fantek ni odgovoril.
Pogledal ga je ravnodušno in se zopet zaril v zaboj prav do pleč- Našel je kost in jo vtaknil pod pazduho. Tudi Miška je pristopil z druge strani k zabojčku in začel prav tako vneto riti vanj.
Oba sta rila molče, prijemaje drug drugega za roke. Cez minuto je Miška zlezel z nogami v zabojček. Fantek ga je nejevoljen potegnil za rokav.
— Kaj sem te klical.
— Sam sem prišel!
Miška je bil v zabojčku videti majhen. Edino glava je molela iz zabojčka. Fantek ga je hotel udariti po glavi ali pa mu kapo vreči proč. V tem trenutku je pribežal mimo pes z ogromnim kraji-čem kruha v gobcu. Fantek je zagledal kruh v pasjem gobcu. Planil je za psom, mahajoč z rokami. Miška je skočil iz zabojčka.
-— Z opeko ga spodbij.
Opeke ni bilo pri rokah.
Miška je zagrabil kos tračnice, a je ni mogel dvigniti.
Dva lačna sta bežala z dveh strani za psom, a pes je zbežal za postajo na polje, Z lahkoto je preskočil jarek za postajnimi vrtovi, obstal hribčku, držeč med zobmi ukradeni kruh.
Tudi otroka sta obstala.
na
S temnih,, mokrih vrtov so se pripodili še drugi psi.
— Zagrizjo — je rekel Miška.
Fantek je mračno odgovoril:
— Enega bi se lotil z dobro palico.
— Kako ti je ime?
— Trofim.
— Vrniva se.
— Počakaj! Psi se bodo spopadli med seboj.
— Zakaj?
Trofim ni odgovoril.
Stal je v sami srajci, na prsih raztrgani, bos in brez kape. Na plečih je visela na mestu suknjiča cunjica iz rogoza, zavezana pod vratom z vrvico. In majhni, nezgovorni Trofim je bil videti v tej obleki kakor majhen, smešen pop v kratki rizi.
Psi so se molče vohali.
Nato so zarenčali, pokazali zobe, planili na
i	tistega, ki je držal v gobcu kruh. Zvili so se v klopčič, se premetavali, planili pokonci ter se iz-nova spopadli.
Dolgo jih je gledal Trofim molče in ni trenil z očmi. Potem je rekel z gluhim, mrtvaškim glasom:
— Izborno bi bilo, če bi imel pasje zobe.
Miška je za trenotek osupnil ter opazoval
Trofima. Kdo je to, v tej kratki popovski rizi?
Po pasje bi lahko zgrabil Miško za grlo, ga vrgel kar tu ob tla in mu vzel suknjič s kapo. Sedaj ubijajo bogate povsod, a Miška je bogatejši oa
Trofima.	,	»•:
Trofim je v Miškinem strahu še vzrastel vecj na tem mrtvem polju, kjer se mrcvarijo lačni ps v mesečini.
Protest lesnih delavcev v Drvarju
proti zahtevi poslabšanja delavske socijalne zakonodaje.
V znak protesta je podružnica Spl. del. zveze v Drvarju sklicala protestni shod na 6. t. m., katerega so se udeležili delavci vseh treh podjetij v Drvarju: žage, železnice in tvornice celuloze. Prisotnih je bilo 1500 delavcev in nameščencev. Na shodu je prvi govoril Milan Marka-novič o razvoju delavskega zaščitnega in socijalnega zakon,odajstva, za njim je Robert Bončina prečital
resolucije, katere so bile z živahnim odobravanjem sprejete s pripombo., da se naj delavska zakonodaja še izpopolni in da naj se donese zakon za starost in onemoglost, katerega doslej še nimamo. Tretji je govoril Emil Ivekič, ki je prikazal delo organizacije in potrebo iste. Njegov govor je napravil zelo lep vtis na delavstvo in mnogi od njih so obljubili vstopiti v strokovno organizacijo.
Doma in po svetu.
Elektrifikacija dravske banovine.
Dravska banska uprava namerava baje po sprejetju svojega , proračuna najeti 200 milijonov dinarjev posojila v svrho elektrifikacije banovine, ker ima mnogo vodnih sil na razpolago.
Zagrebški peki so zvišali ceno kruhu kar za en dinar. Mestna občina pa je zahtevala od pekov, da predlože občini račune, ker se moka ni podražila. Ako se izkaže, da so cene pretirane, bo občina peke ovadila, da bodo kaznovani. V dravski banovini prizadete občine niti tega niso storile. Zakaj ne? Naj no povedo javnosti, ki je interesirana, če je toliko podraženje kruha opravičeno, zlasti, ker padca cen moki nočejo vpoštevati.
Delavci zapustili delo v rudniku »Adrija-Bauxit d. d. v Drvarju. V Drvarju ima društvo »Arija-Bauxit majhen rudnik in je tam zaposlenih okroglo 80 delavcev rudarjev in pomagačev, ki so zelo mizerno plačani. Poleg tega se dogajajo zaporedoma nesreče. Dne 7. februarja 1930 so vsi delavci napustili delo in mnogi od njih so takoj odpotovali. Rudnik je ostal brez delavstva; sedaj je uprava začela zopet sprejemati nove ljudi, ki nimajo pojma o rudniku.
Službena obleka državnih uradnikov notranjega ministrstva. Notranji minister in predsednik vlade, general Živkovič, je izdal pravilnik o uniformah za uradnike tega ministrstva. Naredba velja za uradnike I. in II. kategorije in okrožhe inšpektorje pri sreskih načelstvih, sre-skih izpostavah ter pri državnih krajevnih policijskih oblastih vseh vrst. Obleka bo treh vrst, svečana, vsakodnevna in poletna. Mesečne doklade za obleke bodo znašale po 200, oziroma 150 Din mesečno. Doklada se bo plačevala od 1. marca, obleka pa bo uvedena s 1. julijem.
Dr. Ludvik Czech, 60 let. Vodja nemških socijalnih demokratov v Cehoslovaški in sedanji minister za socijalno politiko v češki vladi, dr. Ludvik Czech, je 14. februarja dopolnil 60 let življenja. Že kot študent se je priključil socijalističnemu gibanju na Dunaju, kjer mu je bil vzor stari Viktor Adler. Ko je dokončal juridične študije, se je naselil v Brnu in tu kmalu postal prvi v delavskem gibanju med nemškim delavstvom. Ustanovil je več organizacij in zadrug, vodil štrajke in volilne boje, izdajal je socijalistično glasilo »Volks-freund«. Vodil je tudi boj za ustanovitev prve bolniške blagajne v Brnu, katere dolgoletni predsednik je potem bil. Po prevratu, ko so bile pretrgane vezi s socijalističnim Dunajem, ga je nemško delavstvo v Čeho-slovaški izvolilo za svojega voditelja in predstavnika v parlamentu. Posrečilo se mu je, da je premostil nesoglasja, ki so desetletja obstojala med nemškim in češkim delom delavstva in dosegel današnje sporazumno sodelovanje vsega delavstva v Cehoslovaški brez ozira na narod-nost. Kot sedanji minister za socijalno politiko se kar moč trudi odbiti napade podjetnikov in socijalno skrbstvo čimbolj izgraditi.
Apanaža italijanskega prestolonaslednika Humberta je znašala pred poroko dva milijona lir na leto. P? poroki so apanažo zvišali na tri milijone.
Mesto zločinov je Chicago. V Chicagu so se lani ponavljali umori in
atentati. Policija je zaraditega priredila več preganjanj nevarnih tipov. Pozaprla je 4100 oseb; od teh jih je 200 že obsojenih in odgnanih v zapore.
Umetna guma. Znani starček, iznajditelj Tomaž Edison pravi, da bo kot devetdesetletni starček iznenadil Ameriko s produkcijo umetne gume.
Proces Joras v Berlinu- Z zadnji številki smo poročali, da je bil dr. Levi, nemški socijalnodemiokratični poslanec, ki je prošli teden umrl, zagovornik urednika Bornsteina, ki ga je tožil zaradi žaljenja časti Jorns, ki je vodil preiskavo umora Liebkneclita in Luksemburgove. Bornstein je bil sicer obsojen na 100 mark globe, v obsodbi pa je izrečeno, da se Bornstein obsoja le zaradi formalne žalitve. Sodišče je priznalo, da se je dokaz resnice posrečil in je Bornstein obsojen le, ker je v člankih trdil, da je Jorns z ozirom na juristično in človečansko kvaliteto nesposoben. Sodišče je torej mnenja, da je Jorns dajal morilcem potuho.
Sto milijonov dolarjev v šolske namene. Henrik -Ford namerava dati sto milijonov dolarjev v šolske svrhe. V našem: denarju je to 5 milijard 600 milijonov dinarjev. Znesek se bo porabil zlasti za trgovsko, obrtniško in tudi drugo šolstvo. Ford meni, da večina zločinov v Zedinjenih državah izhaja odtod, ker je ljudstvo premalo izobraženo.
Posnemajte jih!
Za tiskovni sklad je nabral na veselici »Svobode« v Bistrici pri Rušah Ivan Fiirst Din 287.—. Ob priliki seje Konzumnega društva na Lešah pri Prevaljah je nabral Franc Gaberšek Din 20.—, Franc Schrott Pa je daroval 20% bon v znesku Din 25.50. Vsem iskrena hvala!
Opozarjamo cenj. čitatelje in či-tateljice na današnjo prilogo Proletarske knjižnice o novoizišli knjigi: Človek-mrtvaških! lobanj.
Ljubljana.
»Prijatelj prirode« podružnica v Ljubljani si je osvojila sklep, na podlagi katerega postane njeno oficijelno glasilo list »Svoboda«, ki izhaja enkrat mesečno kot glasilo delavske kulturne zveze. »Svoboda« v Ljubljani. Ker bo list redno prinašal razna poročila in objave, kakor tudi druge poučne članke o turistiki, se apelira na vse one člane, ki še niso člani »Svobode«, da si že z ozirom na minimalno naročnino in v svrho stalne zveze s podružnico naroče list »Svoboda«, ki stane letno le Din 12.—. Nadalje se vabijo vsi oni, ki žele naročiti nemško glasilo »Der Naturfreund«. Ta revija stane letno Din 17.—. Člani, ki se na enega teh listov naroče, naj blagovolijo svoje naslove sporočiti podružnici »Prijatelja prirode« v Ljubljani.
KDOR SE HOČE za pustne dni najbolj zabavati in nasmejati, mora na vsak način posetiti predstavo ve-lezabavne komedije »Ženitev«, ki jo uprizori v Ljubljani Delavski oder »Svobode« jutri v nedeljo, 23. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Igra se predstavlja zadnjič, na kar posebej opozarjamo. Pri pre-mijeri je dosegla močan uspeh, pogrešali pa smo naše delavstvo. Da se omogoči poset vsakomur, je vodstvo Delavskega odra cene zelo znižalo. Torej jutri vsi, ki se hočemo ali tudi nočemo v tem pustu oženiti, k predstavi »Ženitev«!
Maribor.
»Prijatelji prirode«, podružnica v Mariboru, so imeli dne 2. februarja svoj prvi redni letni občni zbor v »Ljudskem domu« ob številni udeležbi članstva. Udeležili so se ga tudi trije odposlanci agilne podružnice Zagreb, ki so bili od navzočih navdu-
V dležiju, ..vetru 3sa suegu
NivtiA-ttttni;
Veter in slabo vreme, mrzlota in vlažnost odvzemajo vaši koži trajno za kožo važne hranilne sestavine in pospešujejo s tem prerano nagubanost obraza. Vaša koža pa potrebuje svežega zraka. Tu vas varuje NI-VEA-CREME pred neugodnimi vremenskimi vplivi. Samo NIVEA-CREME vsebuje EUCERIT. Ta obvaruje nežno kožno sta-ničje osušenja in prepreči nastajanje gub in rug. — Doze po 3, 5, 10 in 22 Din. — Tube po 9 in 14 Din. NIVEA-CREME pronikne v kožo in ne ostavlja nikakega bleska.
Trgovina v Jugoslaviji:
BEEEBSDOKF & GO., d. z o. z., MARIBOR, Meljska cesta 50
Za stalen Delavski oder »Svobode v
Ljubljani.
Njegov kulturni in socijalni pomen. Skrbimo za dober obisk delavskih
predstav.
Povsod, v vseh državah, kjer je delavsko gibanje vsaj za silo organizirano, posvečajo organizacije veliko pažnje svojim dramatičnim odsekom.
V	osemdesetih letih prejšnjega stoletja so socijaldemokrati ustanovili v Berlinu »Volksbiihne«, ki še eksistira danes in ki je močno vplivala na razvoj nemške, predvsem socijalne dramatike. Pa ne samo to. Bila je ogromnega vzgojnega pomena in danes je redno gledališče Berlina, kamor zahaja poleg Piscatorja, berlinski proletarijat.
Tudi mi imamo v Ljubljani svoj Delavski oder, ki se je ustanovil v jeseni 1927 in ki je z Golouhovo »Krizo« 30. aprila 1928 dokazal, kaj vse zmore delavski literat in igralec. Letos je začel vsoje delo v dvorani Del. zbornice, kjer je dozdaj uprizoril Tolstojevo »Vstajenje«, pravkar pa predstavlja modernizirano Gogoljevo komedijo »Ženitev«. Delovanje Del. odra je zelo otežkočeno. Oder je opremljen pravzaprav samo z lučjo. S strastno energijo vseh sodelujočih se je pričelo z najpreprostejšo opremo. Toda vsaka najmanjša stvar stane danes ogromnega denarja. Vse članstvo Del. odra se trudi, da s čim boljšim nastopom nudi občinstvu kar največ, od občinstva pa pričakuje vsaj eno zadoščenje za svoje delo: obisk. Ves čisti dobiček je namenjen opremi odra, ki potrebuje še ogromnih izpopolnitev, da bo res vreden tega imena. Kulis ni nobenih, par zastorjev, ki si jih je Del. oder nabavil v dolg, zadostuje komaj za dve, tri igre itd. Občinstvo vsega tega ne ve. In prav zato smo smatrali za dolžnost, da opozorimo vse, da je treba Del. odru pomagati ne samo moralno, temveč tudi mate-rijelno. Materijelna pomoč pa se nudi najlažje s tem, da posečamo pred-
stave Del. odra. Treba je, da se zanimamo za to važno institucijo prav tako, kakor za »Svobodo« samo ali za Cankarjevo družbo. Delo Del. odra bo s sodelovanjem vseh, napredovalo veliko hitreje nego zdaj. Preteklo nedeljo smo gledali Gogoljevo »Ženitev« in vsi, ki smo jo videli, smo se prisrčno nasmejali. Toda žalostno je bilo dejstvo, da nas je bilo tako malo, da je materijelen uspeh predstave — deficit. Res, lepo je ploskati in govoriti, kako dobre igralce in režiserje ima naš Del. oder, toda ne podpirati ga, pa je težek izrek.
Nujna dolžnost vse naše Ljubljane je, da agitira za vsako predstavo Del. odra. Cene prostorom so zelo nizke, tako, da je mogoč poset vsakomur.
Pravilnik Del. odra, ki ga je sestavila centrala »Svobode« skupno z vodstvom Del. odra, predvideva za drugo leto otvoritev stalnega Del. gledališča v Del. zbornici, ki bi igralo vsak teden enkrat. Članstvo Del. odra se pridno pripravlja na to delo, toda notranje delo je premalo, treba je agitacije in propagande povsod. Dolžnost nas vseh je, da sprejmemo načrt za ustanovitev Del. gledališča v naše roke in da ga brezpogojno do jeseni uresničimo. Mislimo, da je naša kulturna dolžnost, da Del. oder podpiramo, zakaj poleg kulturne naloge ima tudi socijalno dobro: treba je zvabiti vse tiste, ki še danes vržejo težko prisluženi denar v gostilne in kavarne, da se udeležujejo predstav, ki jim ne bodo nudile samo zabave in užitka, temveč so v resnični meri tudi izpopolnitve pri izobrazbi.
Zato vsi na delo za naš Delavski oder!
šeno pozdravljeni. Po otvoritvi so posamezni funkcijonarji podali svoja poročila. Od avgusta lanskega leta, ko se je vršil ustanovni občni zbor, je društvo vsestransko napredovalo in šteje že lepo število članov, ki so pripravljeni delati na njegovem bodočem razvoju. Referati so bili podani zelo lepo in skrbno. »Ni namen društva voditi člane v podeželske oštarije, katerih se hoče kolikor mogoče ogibati, temveč voditi delavca, ki ves teden prebije v nezdravih delavnicah in med zatohlim mestnim zidovjem, ob prostem času v prosto naravo, da se navžije zraka, solnca in zdravja. Tudi ne zato, da bi na svojih pohodih oropalo naravo njene lepote, na vandalski način lomilo z grmov veje in trgalo cele svežnje cvetja, kakor to delajo nerazsodni ljudje, ki potem nagrabljeno cvetje med potjo raztresejo, ali ki v najboljšem slučaju doma v par dnevih uvene in se vrže na smetišče, ne, temveč mi se hočemo ra-dovati žive narave, v vsej njeni krasoti, kakršna je, neoskrunjena po človeški roki in vzbujati med članstvom ljubezen do nje in ga poučevati o vseh njenih skrivnostih. Naša pot in naše bivanje v naravi ne sme kazati onečaščujočih sledov v obliki razmetanih papirčkov, polomljenih vej in kupov razne nesnage, kakor to žal le preče-sto naletimo na raznih krajih, kjer se je mudilo nevzgojeno občinstvo in v taki obliki pustilo ležati svojo vizitko. Trezni, razsodni in obenem veseli hočemo biti. Za referate so se vsi navzoči z navdušenim priznanjem zahvalili. V novi odbor so bili izvoljeni: 1. predsednik Pelikan: 2. predsednik Stržina; 1. zapisnikar Ana Nekova-feva, 2. zapisnikar Perše: 1. blagajnik Rei-cher, 2. blagajnik Angleitner: 1.
Dreksler, 2. gospodar Stropnik: vodnikov Brosche: vodniki: Pušnik, Zicrin-ger, Studenčnik, Skamlec; odborniki: »nj0-le, Bacher, Knezer; 1. nadzorstvo: Brosche, Prattcs; 2. nadzorstvo: Zieringer m Bruno Peteian. Član Tanc ie stavil občnemu zbo-
ru predlog, naj društvo proglasi list »Svobodo« za svoje oficijelno glasilo, ki ga je utemeljeval s tem, da šo ljubljanski »Prijatelji prirode« to že storili in da »Svoboda« v zadnjih številkah stalno prinaša rubriko »Prijatelji prirode«, v kateri poroča o našem gibanju pri nas in v inozemstvu. Glede naročnine naj bi se dosegel z upravo »Svobode« sporazum v tem smislu, da bi dostavljal list članom »Prijatelja prirode« za isto ceno, kakor članom »Svobode«. Občni zbor je predlog v načelu sprejel, glede pogojev naročnine in prejemanja lista je pa poveril novi odbor, da stopi s centralo »Svobode« v stik. Pri tej priliki je bilo izraženo tudi začudenje, da nima mariborski »Prijatelj prirode« z ljubljanskim še nobenih stikov, medtem ko je zagrebška podružnica poslala na naš občni zbor svoje delegate in je centrala v Sarajevu poslala pozdravni brzojav. Zlasti med slovenskimi »Prijatelji prirode« bo potrebno čim ožje sodelovanje. — P° končanem občnem zboru je skupino udeležencev naša foto-amaterska sekcija fotografirala
Tovarnar Derwuschek obljubil Izplačati po kolektivni pogodbi. Pretekli teden so morali delavski zaupniki zopet intervenirati pri tovarnarju Fr. Dervvuschku, da bi izplačal delavcem za režijsko delo v smislu kolektivne pogodbe od ure Din 3.25, medtem ko je doslej odtrgoval delavcem po 25 p in plačal samo Din 3.— na uro. Ker tudi ta intervencija ni zalegla, so se delavci obrnili zopet na svojega pravnega zastopnika, ki je nato Dervvuschka opominjal in mu zagrozil s tožbo. Tožbe pa g. Derwuschka očividno ne veselijo več, ker je zastopniku dr. Reismanu takoj odgovoril pismeno, da bo razliko po 25 p od ure naknadno izplačal vsem onim delavcem,.ki so delali v režijskih urah. Izplačali se baje dosedaj niso radi tega, ker še ni napravljen izvleček izplačilnih pol. Počasi bo torej pri Dervvuschku vendarle red. Delavci pa si naj zapomnijo prav dobro minulo leto,
"nfiROCfi SE
CITf)JTEJ)ELflVSKO POLITIKO asaa
kako težke boje so imeli z Derwuschkom, da so ta red dosegli in da bodo imeli red le tedaj, če bodo vsi do zadnjega dobro strokovno organizirani. Edino v organizaciji, v skupni moči je sila delavca Ne pozabimo: Vsi za enega, eden za vse!
Celje.
Agitacija za naš tisk se še ni niti prav pričela v našem kraju, vendar že opažamo v nasprotnem taboru vznemirjenje, ki pa je
v	gotovi meri nam le v korist. Kajti delavstvo pozna te kroge še izza parlamentarnega režima. Sreča v nesreči današnjih dni je za nas ta, da smo se znebili nekdanje časopisne demagogije takozvanega »tudi-delavskega« časopisja in medsebojnega blatenja, tako da lahko danes vse delavstvo strne svoje sile k enotnemu delovanju za svoje pravice. In to je danes potrebno* bolj ko kedaj prej. Naše poprišče so in ostanejo naše strokovne organizacije. Pri nas so imele zadnji čas že par lepih zborovanj, čeprav hočejo gotovi krogi vsak naš pokret predstaviti javnosti kot protidržavno akcijo in se ne sramujejo v ta namen posluževati tudi najnizkotnejših sredstev. Tako je neko večje podjetje našega kraja odpustilo več delavcev iz razloga, da sodelujejo pri strokovnih organizacijah in razširjajo delavsko časopisje dasiravno je to proti obstoječemu zakonu o zaščiti delavcev. Seveda ima to med delavstvom ravno nasproten učinek; tudi indiferentni uvidevajo, da so naše strok, organizacije prave, ker se jih podjetniki boje. O teh protizakonitih odpustih bomo poročali, ko dobimo natančnejše informacije. Kljub temu se pa naš list širi in dobiva vedno novih naročnikov. Vse naše čitatelje opozarjamo na kulturno delovanje »Svobode«, zlasti na njena predavanja s skioptičnimi slikami, ki se vrše vsako sredo ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Posebno mladina naj bi se udeleževala teh predavanj v še večjem številu.
Vendar je še več vprašanj med nami, za katera bi pričakovali ugodnejše rešitve: eno teh vprašanj je delavsko zadružno gibanje. Zal opažamo še dosti delavcev, ki se smatrajo sicer za zavedne, a svoje potrebščine kupujejo pri svojih najhujših nasprotnikih, in s tem sami pomagajo spletati bič. Vse to so stvari, s katerimi se bomo morali še večkrat in še bolj intenzivno baviti.
Ruše.
Iz občinske seje. Občinsko sejo dne 17. februarja je v odsotnosti župana, vodil občinski svetovalec Ra-njak. Razpravljalo se je o edini točki dnevnega reda: resolucija na ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje, proti reviziji socijalne zakonodaje v smislu želj gospodarskih krogov, katero je predložil so-cijalni odsek občine. Po prečitanju iste se je razvila debata, v katero so posegli g. ravnatelj Krejči, Magdič in Strnad, z malenkostnimi izpre-membami je bila resolucija soglasno sprejeta, tako od zastopnikov delodajalcev, kakor od delojemalcev. Po končanem dnevnem redu je prečital Strnad svojo izjavo, s katero naproša županstvo, da ono sporoči srez-kemu načelstvu ter kr. banski upravi željo, da ga razreši dolžnosti občinskega odbornika in člana upravnega odseka. To pa iz naslednjih razlogov: Kljub temu, da je bil imenovan občinskim odbornikom, so oblasti vršile pri njem na domu neprestane
hišne preiskave. Iz tega dejstva sklepa, da ne uživa tistega zaupanja, ki je potrebno za vršitev funkcije Imenovanega občinskega odbornika. Poleg tega je uvedeno proti njemu postopanje pred Državnim sodiščem, v kojega izid sicer niti najmanj ne dvomi, vendar pa ga tudi to poslednje potrjuje v tem, da mora iz lastnega nagiba podati ostavko na svoj mandat, čeprav ga upravna oblast, kljub vsemu, do danes ni pozvala k odstopu ali da bi ga bila funkcije razrešila. Strnadovo izjavo so prisotni občinski odborniki poslušali z največjo pazljivostjo in je menda na navzoče globoko učinkovala, kateri učinek se je še povečal, ko je takoj za Strnadom izjavil tudi obč. odbornik Magdič, da iz istih razlogov polaga mandat. V informacijo naših čitateljev povemo, da je bil Strnad do razpusta predsednik kraj. org. Socijalistične stranke Jugoslavije in da so ga baš radi tega komunisti v svojih glasilih ogabno napadali. Isto usodo je delil s Strnadom tudi Magdič.
»Svoboda« sklicuje svoj redni občni zbor v soboto, dne 22. februarja ob 7. uri zvečer v gostilni Magdič s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. 2. Volitev novega odbora. Udeležba članstva dolžnost!
Predavanje o grozotah svetovne vojne. Prosvetni pododsek Delavske zbornice je v soboto, dne 15. t. m. priredil predavanje o grozotah svetovne vojne. Predavanje se je dan poprej in dan pozneje vršilo v Bistrici in na Fali. Obisk je bil povsod zadovoljiv. Grozote svetovne vojne v slikah učinkujejo na navzoče tako silno, da tega ni mogoče popisati. — Prihodnjič pa nas bo odsek seznanil z lepoto sveta, planin in mest, kar vse ima v svojem programu, pri čemur bo tudi mladina prišla na svoj račun.
Fala.
Smrtna nezgoda. V noči od 13. na 14. t. m. je utonil pri ponočnem delu v elektrarni Fala zaposleni delavec Feliks Kure. Ne moremo preko vedno sc ponavljajočih nesreč, da ne bi informirali o tem ostale javnosti. Oblasti in zlasti Inšpekcijo dela pozivamo, da pregleda varnostne naprave pri »kasonih«, kjer je torišče večnih nesreč. Podnevi imata na istem mestu službo večinoma dva delavca, ponoči pa en sam, zato gre zadnja nesreča v pretežni večini na rovaš pomanjkanja nadzorstva, še bolj kakor pomanjkanja varnostnih naprav. Človeško življenje v kapitalistični družbi je silno poceni, dosti je ljudi, ki radi garajo za 50% nadure pri delu. ki zahteva najmanj 100% naplačilo. Ali vsaka stvar se enkrat konča in zato prosimo kompetentne oblasti, da naj zadnjo nesrečo, katere edina priča je bil ponesrečenec sam, vzame v resno razmotrivanje.
Zalog.
Iz občinske seje. Prečita se proračun za leto 1930. K poglavju XII b postavke za šolske potrebščine v Zalogu se javi k besedi Požar in kritizira delovanje krajnega
■
■
■
■
■
■
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti •v •	|	|	v«
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osvežitev in krepitev mišičevja ler živčevja sploh, se vporablja že pol stoletja priznana
■
■
LEVJA
MENTOL-DROŽENKA
(francosko žganje)
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom, kakor tudi v vseh prodajalnah Konzumnega društva za Slovenijo.
šolskega odbora istotam. Ker je po Laje-vičevem mnenju Požarjeva kritika predolga in ne spada k občinskem proračunu, sta-
vi	Lajevic nujni predlog, da se Požarju odvzame besedo. Zupan Gartroža odvzame na pristanek ostalih občinskih odbornikov Požarju besedo, nakar preide k proračunu. Med Požarjem in Rupretom se vname daljša debata. Požar izjavlja, da je Rupret neopravičeno in brez dovoljenja k. š. o. dvignil denar, ki je bil naložen na hranilni knjižici, da o tem dvigu in o porabi denarja ni nihče vedel. Rupret zavrača Požarjev očitek, češ, da je imel za dvig, kakor tudi za porabo tega denarja dovoljenje od odbornikov k. š. o. Dimnik Janez in Kralj Karel izjavita, da se je sklenilo, da se denar dvigne in porabi za šolske potrebščine. Dvig sta kot odbornika potrdila Dimnik Janez in Kralj Karel. Rupret pripominja, da sta izjavo za dvig denarja iz hranilnice v smislu sklepa k. š. o. v Zalogu podpisala pred-sednk Albin Plevnik in šolski upravitelj g. Silvester. Na Rupretovo pripombo je poslal šolski upravitelj g. Silvester nastopno izjavo: Prijatelj me je opozoril da je v zadnjem zapisniku obč. seje z dne 26. jan. t. I. tudi moje ime, in sicer v zvezi z dvigom denarja iz hranilnice, ki je bil naložen in tudi v proračunu izkazan par let vrstoma, za razširjenje zaloške šole. Hočem biti v sporu med k. š. o. v Zalogu in g. Cirilom Požarjem objektiven, zato izjavljam: Res je, da sem lansko leto na željo g. blagajnika Štefana Rupreta kot tajnik k. š. q. v Zalogu sopodpisal od g. blagajnika mi predloženo izjavo za dvig 500 Din na račun neke hranilne vloge k. š. o. v Zalogu. Res je pa tudi, da nobeden zapisnik sej k. š. o. v Zalogu od 12. jun. 1927 dalje, ne pred mojim prihodom v Zalog in ne pozneje v moji navzočnosti sestavljen, ne vsebuje sklepa, naj se denar za razširjenje šole namenjen, dvigne iz hranilnice in uporabi za drug namen.
Jesenice.
Izza kulis mestnega obč. gospodarstva. »V smislu tiskovnega zakona zahtevam podpisani mestni župan sledeči stvarni popravek, ki se mora priobčiti v prvi prihodnji štev. Vašega lista na istem mestu: 1. Ni res, da bi občina izplačala za nadzorstvena dela g. ing. — šefu gradbene sekcije Emmer-ju v Kranju kot nagrado znesek Din 10.000.—. Res pa je, da je bila omenjena vsota Din 10.000.— izplačana oz. nakazana g. ing. Emmer-ju po ministrstvu financ in to iz kal-drminskega fonda, ne pa po občini
iz občinskega denarja. 2. Ni res, da cerkvena občina z vsemi mogočimi izdatki obremenjuje občino. Res pa je, da prispeva občina glasom soglasnega sklepa občinskega odbora z dne 28. dec. 1924 g. organistu mesečno 750 Din. 3. Ni res, da večina z g. županom vred ne jemlje mnogo ozirov na oni veliki del občanov, ki se vsekakor ne more strinjati s takim enostranskim gospodarstvom. Res pa je, da je ta odstavek do cela izmišljen, kajti župan in razsodni možje odborniki gledajo na vsako paro obč. denarja, da se po nepotrebnem ne potroši. 4. Ni res, da bi g. Gospodarič obč. revizor o celi reviziji ne črhnil niti besede. Res pa je, da je stvarno obrazložil potek pregledovanja računov. Ni pa mogel črhniti besede, kar je zavijal g. Bernard, ker je smatral Bernardove besede za neresne in otročje. 5. Ni res, da bi bila kontrola g. Bernarda nepristranska in objektivna. Res pa je kontrola g. Bernarda pristranska in neobjektivna, ker mu ni po volji v šoli verouk in podpora ubogemu organistu. Župan: A. Čufar, 1. r.« (Gospodu županu sporočamo, da njegov popravek ne odgovarja tiskovnemu zakonu, niti po obliki, niti po vsebini. Prinašamo ga pa kljub temu, ker končno odgovarja g. župan za vsebino popravka sam s svojim lastnoročnim podpisom. Op. uredništva.)
Kulturni pregled.
Ugotovitev. Pred nedavnim je S. Š. v »Slovencu« ugotovil, da se zbrani spisi Cankarja slabo kupujejo. Ob tej priložnosti je nekako poudaril, kako je Nova založba silno idealno podjetje, ki zgolj zavoljo idealizma izdaja Cankarja in kako bijemo Slovenci temu idealizmu v obraz ...
Edinole to bi rad ugotovil:
Cankarjeva družba je hotela za 1. 1930 izdati Cankarjevega »Hlapca Jerneja«. Cankar bi bil šel v 6000 izvodih med naše ljudi... Cankarjeva družba bi bila plačala Novi založbi honorar... Nova založba pa je rekla —: ne...
Idealizem?
Hic Rhodus, hic salta!	A.	C.
Ali ste ie krili 7
svoje potrebe v tiskovinah ■
Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd.
ljudska tiskarna d. d.
Maribor, Sodna ulica St. 20
Tako izgleda
prava
GRAF
srebrna kocka!
Pazite na srebrni omot.
Tiska: Ljudska tiskat la 'd. d. v Mariboru, predMavitelj Josip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Maribora