Listek, Zgodilo se je . . .. Pripoveduje A. Dr. Izginili so iz naših krajev tihotapci in kontrabanti, ž njiiEi pa ve6jidel tudi njih dvomljiva slava, in le tuintam ob dolgo6asnih zimskih ve6erib sporani se še kak stari o6e njihovih pogumnih in nevarnih potov, ob katerih je mnogoteremu financerjeva sovražna svin6enka na veke ugasila strastno pohlepnost po nepoštenem dobi6ku. V nekem sorodstvu ž njimi so lovski tatje. Njih potuhnjeno junaStvo cveti ve6 ali manj dosihdob, seveda bolj na skrivnem, kajti njim ni za posvetno pohvalo in čast. Postave brez nspeha zasledujejo in kaznujejo te zvite ptiče, ki se znajo poskriti Se tako paznemu 6uvaju in ki ved6 uporabiti vsak ugoden trenutek. Neokretnost »nedeljskih lorcev«, ki na lovu 8 puSko ravnajo, kakor bi imeli motovilo v 'oki in ki zadenejo k ve6jemu psa ali goBjača, je lovskim tatom le v zbadljivo zasmehovanje. Bistro oko in zanesljiva roka jovskega tatu pa redkokdaj zgreši, puška mu je zvesta pomagačica in on navadno mojster 'trelec. Dokler še bode.kak zajec muzal po *'etu v neprestanem strahu za svoje življenje, in dokler lov ostane le kratkočasna pred-pravica bogatinov, bode cvetela tudi obrtlovskih tatov. Saj si lovski tat svojega po-stopanja ne Steje v greh, misleč, tudi menije všeč pe6enkin vonj, in samogoltni grajščakzajcev vendar ni cppi', da bi si za svoj trud smel ustvariti izključno pravico do lova. Naš Lenta, katerega vam že poprej priporočam v milosr6no pomilovanje, bil je cvet pristnega lovskega tatu in vrhutega prijatelj dobrodiše6e zajčevine. Zraven pa je vtaknil tudi marsikateri belič v svoj žep za zajčevo dlako. Kakor bi se bilo še-le včeraj dogodilo, tako živo se mi je v spomin utisnila nesrečna osoda mojega znanca Lenta. Še ni bil za vojaka zrel, brisal si je Se, rekel bi, ostanke mleka po obradku, da napravi dostojen prostor mahu, ki se pozneje po mnogih skrbeh prestvari v ponosne mosta6e, a vendar puško je znal sukati kakor nemara vsak zaprisežen lovec. Mnogoteri ve6er, da, včasi dolgo v no6 pri mesečini je prežal ob gozdnem robu, 6akajo6 ugodnega trenotka. S praznimi rokami vrniti se domov, ni mu bilo volje. Vedel je tudi za razne vraže za svoj »Sport«, dasiravno je »črno Solo« poznal le po imenu. Na tihem je namre6 »panal« smodnik za svojo rabo; nasipal ga je verno v testo, zavil ter porinil k ognju. Tako zahlupnjen smodnik baje ne poka, in to je gotovo jako važna in koristna iznajdba za lovske tate. V okolici, kjer je Lenta ime! svoje okrožje, životarilo je sicer v vednem strahu za revno življenje povsod dosti strahopetnih dolgoušnikov, pa najraje so se zbirali k svojim junaškim sejam in pogovorom v gozdu stran vasi. Oh, tara jih je bilo, da bi jih lahko brez truda s kapo ubijal. To je naS Lenta tudi izvohal. Toda — nekaj mu je motilo to srečno zavest. Pred leti je v teh krajih strela zadela drvarja. Šel je neko6 v divji nevihti po svojem opravku in ob tej priliki usmrtila ga je strela. Sedaj pa natihoma ljudje govore, da se ondi prikazuje neka poSas*. In res, tudi Lenta je že pri svetlobi lune zapazil nekaj 6udnega. Najprej se vzdigne iz struge v beli halji odeta prikazen, polagoma, leno se vleče k drevesu, pri katerem je bil drvar zadet. Nekoliko postoji in zgine. Lento prešinja strah in groza po vseh njegovih greSnih kosteh, kadar samo že sliSi pripovedovati od duhov, veS6 in besov! Ne hodil bi ve6 na to mesto, toda ti dolgoušesni strahopetneži ga ne puste pri rairu. Kaj šmenta! Bom se pa s kom pogovoril, misli si. V vasi je stari Matevž, ta je že marsikateremu dobro svetoval in v6asi tudi pravo zadel. Veliko je na svetu skusil, iz svojega življenja v6 pripovedovati dovolj čudnih dogodkov, a ljudje ga vendar le včasi sumničijo, češ, da si je Matevž to ali ono izmislil. Torej k temu se je neki večer zaupljivo obrnil naS junak. In ko mu je skrivnostno potožil svojo stisko. si Matevž po svoji navadi, kadar je mislil kaj posebno važnega povedati, najpoprej odkašlje, potem pa po kratkem raolku resno podučuje Lenteka: >Hm! fant, to je brez dvoma duh rajnega drvarja. On nima v večnosti pokoja, dokler ga nikdo ne reši, in ker se posebno tebi prikazuje, glej, ravno od tebe čaka rešitve. Imel sem bukve. V teh so bili prilični »žegni«, straSno močni. Škoda jih, da so mi prižle v zgubo. Najbrž jih je »moja« zanesla h gospodu fajmoštru, ko so svoje dni raz prižnico povedali, da vse, kar je v enakih bukvah, ni res, ampak bedasto, neumno in celo greh verovati, in kjer še imajo take bukve, naj jih oddajo v farovž. Pa je vendar vse nebeška resnica, in ko bi se tudi na glavo postavili, meni te vere ne bodo vzeli. No, v teh bukvah je bil tudi žegen za tvoj slučaj. Dobro se ga Se spominjam, saj sem znal te zlate bukvice brez mala cele iz »fraj« glave. Torej pazi, kako moraš s tem žegnom ravnati, da pomagaš onemu duhu. Ko se ti zopet prikaže, hipoma prirai z zobmi za gumbo na svojem oprsniku — z roko si smeS pomagati. Samoobsebi se vč, da moraš oprsnik imeti in na njem vsaj eno gumbo. To moraš grizti, dočim z desno nogo napravljaS na tleh trikrat križ in moliš zmiraj sledeče »močne in svete« besede: Čere — mere — čačere! Ko gumbo odgrizeS, izpluj jo čez glavo za sebe. Kadar vse to izvršiš, je duh rešen, in ti imaš veliko zasluženje pred Bogom. Se v6, da se bo rešeni duh tebi že znal kedaj hvaležnega skazati.« Lenta je ves čas sleherno besedico pazno na uho vlekel, in dasiravno se rau je marsikaj čudno, da težavno zdelo, zlasti gumbo grizti, vendar si ni upal dvomiti. Stari Matevž je imel Se dokaj ugleda pri priprostih in praznovernih ljudeh. Da bi pa ne pozabil med tem onih svetih in močnih besed, si jih je na tihem večkrat ponavljal ter skrivnostno Sepetal: »Cere, mere, čačere! Nedolgo potera je zopet zaSel v znani nam gozd, in kaj, čuda! — duh se znovič javi. V prvem trenotku se je zbal, sreča, da vsaj žegna ni pozabil. Kmalu se ojunaCi, začne odgrizavati gumbo in ravno misli z nogo delati križe, ko duh predenj skoči ter zagrmi: »Presneti pesiedlakec! Tri sto medvedov, da si mi enkrat vendar priSel v pest, dolgo si se mi znal izvijati« donel je grozoviti glas grajskega Cuvaja. »Puško sem in hajdi z menoj k županu, tri sto medvedov!« Prestrašen Lenta v prvem trenotku nič druzega ni mislil, nego da je oni duh planil nanj. Še-le po potu se je vzdramil ter spoznal žalostni položaj, iz katerega ga ni mogel rešiti noben, Se tako močen žegen. Malo pozneje pa je v zaporu premišljeval svojo nesrečo in se pokoril za svoje lovske skomine. Ko pa se je bližalo novačenje — tudi za njega — in vojaška komisija le prerada iemlje enake preskušene strelce, se je naS junak vojaščine zbal in nekaj tednov pred nabiranjem \e zginil kakor kafra, nikjer ni bilo o njem ne duha ne sluha. Še-Ie pozneje je pisal znancem iz Amerike, kamor je bil izfrknil. Se vč, da se duh ubitega drvarja naibrž še dozdaj žalostno potepa po gozdu in čaka odrešenja — zastonj! — ni ga več Lenteka blizo, ta je bil še upanje zanj. Lenta pa je v Ameriki ves srečen. Ondi ima prost lov, celo medvede sme streljati ia loviti divje konje, v »žegne« pa in v duhove več ne veruje, in to od tistihmal, ko se je pri onem »močnem žegnu« tako neprijetno ponesrečil.