Bela štorklja Ciconia ciconia na jugovzhodnem Dolenjskem White Stork Ciconia ciconia in the SE part of Dolenjsko ANDREJ HUDOKLIN Štorklje vse pogosteje srečujemo tudi v porečju Krke, predvsem na širšem območju Krakovskega gozda in na vlažnih travnikih spodnje Sotle. Opazovanja ljudi po terenu potrjujejo, da se je pogostnost opažanja bele štorklje v zadnjih 10-15 letih tu močno povečala. Pred tem se je spomnimo le kot stalnega poletnega gosta, nikjer pa nisem dobil informacij o gnezditvi. Nedorečen je ostal tudi eden redkih zapisov, ki sem jih zasledil o štorklji na Dolenjskem: B. Rudolf, Pogled na favno Dolenjske (Dolenjska 1938), ki pravi: »Zgodi se, da prihajajo tudi štorklje, ki bojda ponekod na Dolenjskem celo gnezdijo.« S sistematičnim opazovanjem in anketiranjem po terenu smo začeli šele lani, ko smo se vključili v akcijo Štorklja 1989, in tako zbrali osnovne podatke o tej ogroženi vrsti. REZULTATI OPAZOVANJ Kot biotop štorklje je registrirano širše območje poplavnega Krakov- Slika 1: Razširjenost bele štorklje Ciconia ciconia na jugovzhodnem Dolenjskem leta 1990 • zasedeno gnezdo o lokacija nekdanjega gnezda Fig. 1: Distribution of White Stork Ciconia ciconia in the SE part of Dolenjsko, 1990 • occupied nest o location of former nest 24 skega gozda, močvirni travniki ob reki Temenici med Zalogom in Prečno ter širše območje ob spodnji Sotli od Slo-gonjskega do reke Save. Območje Krakovskega gozda predstavlja najbolj ugodne življenjske razmere, tako je tu tudi največ opažanj in pet lokacij gnezd. Vlažni travniki ob Sotli v okolici vasi Slogonjsko in depresije Jovsi so prav tako kakovosten biotop. Zanimivo je, da se tu in v Krakovskem gozdu zadržuje črna štorklja (informacija Hrvoje Oršanič). Kot stalni obiskovalci se štorklje pojavljajo tudi ob reki Temenici. V zadnjem času se obiski stopnjujejo; letos se je tu stalno zadrževal par, ki pa ni spletel gnezda. POPIS GNEZD 1. Kalce - Naklo, občina Krško, območje Krakovskega gozda Najstarejša lokacija gnezda od leta 1975, na slemenu kozolca. Prve štiri leta brez potomcev, potem pa je bilo gnezdo živo vse do leta 1985, ko ga je odnesel veter. Štorklje se vračajo, vendar po izvedeni hidromelioraciji vse redkeje. 2. Črne I, občina Brežice, nekdaj vlažni travniki ob Gabrnici (regulacija) Gnezdo naj bi nastalo leta 1975 ali 1976 v krošnji visoke smreke na robu vasi. Gnezdile so le eno sezono in imele zarod. Preglednica gnezd m število izvaljenih štorkelj Synoptic table of nests and number of hatched storks Leto 75 76 77 78 79 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 GNEZDO/NEST 1. KALCE 2. ČRNCI 3. ČRNCU 4. ZALOKA 5. GRŽEČAVAS 6. ŠENTJAKOB 7. SLOGONJSKO 8. DOBOVAI 9. DOBOVAII 10. JELŠE ???????????/ ??////////// ?/////// 0 0 3 2 2 / / / / / / / / / / / / 2 4 1 3 0 4 1 3 2 4 2 0 4 0 / 0 0 / LEGENDA: 0, 1, 2 - št. mladičev ? - ni podatka / - gnezdo ne obstaja KEY: 0, 1, 2 - No. of nestlings ? - no data / - no nest 25 Slika 2: Gnezdo bele štorklje Ciconia ciconia na lovski preži, ob Sotli 1990 (A. Hudoklin) Fig. 2: Nest belonging to the White Stork Ciconia ciconia on a raised stand So tla River, 1990 (A. Hudoklin) 3. Črne II, občina Brežice, nekdaj vlažni travnik ob Gabrnici (regulacija) Gnezdile le leta 1979 na električnem drogu. O potomcih ni informacije. 4. Zaloka, občina Krško, območje Krakovskega gozda Gnezdo na električnem drogu je nastalo leta 1982. Je stalno zasedeno. Leta 1989 je po deževju razpadlo in z mladičema padlo na tla. Pri tem se je eden ubil, drugega pa starša nista hotela več prehranjevati. Vzgojili so ga »sosedovi« in predali v živalski vrt. Letos je gnezdo ponovno na isti lokaciji. 5. Gržeča vas, občina Krško, območje Krakovskega gozda 26 Tudi to gnezdo je na električnem drogu, ca. 7-8 m od domačije. Od leta 1987 je stalno naseljeno. 6. Šentjakob, občina Novo mesto, območje Krakovskega gozda Gnezdo na Šentjakobu sta znesli štorklji na lipi z odžaganim vrhom sredi vasi leta 1988. Je stalno naseljeno. 7. Slogonjsko, občina Brežice, spodnja Sotla Edino gnezdo, ki je nastalo izven naselja, sredi vlažnih travnikov na strehi lovske opazovalnice leta 1989. Letos štirje mladiči. 8., 9. Dobova, občina Brežice, spodnja Sotla Letos sta štorklji naredili gnezdo na dimniku pekarne, lani pa je bilo na drugem koncu vasi, a je razpadlo. Zaroda ni bilo. 10. Jelše, občina Krško, območje Krakovskega gozda Gnezdo je bilo spleteno lani na dimniku rastlinjaka, potomstva ni bilo, lastniki so gnezdo odstranili. KOMENTAR Letos poznamo na obravnavanem območju pet polnih gnezd, v katerih se je izvalilo 12 potomcev. Velikost celotne populacije območja je težko oceniti, saj se poleg gnezdočih parov tu zadržujejo še številni klateži, prav tako pa tudi ni mogoče govoriti o izolirani populaciji. Za zdaj imamo na voljo podatke, da je najstarejše gnezdo nastalo leta 1975. Druga so nastajala postopno, vse do nenadnega porasta števila gnezd po letu 1987, ko so štorklje praktično osvojile domala vse primerne biotope ob Krki, Sotli in Savi. Migracija bele štorklje iz areala populacije v SV Sloveniji na območje, kjer smo jih do nedavnega poznali le kot redke poletne goste in klateže, ima globlje vzroke, ki so gotovo povezani z gostoto populacije, pomanjkanjem hrane in izginjanjem biotopov zaradi hidromelioracijskih posegov. To se potrjuje tudi na našem območju, saj se gnezdi v bližini hidromelioracijskih območij (Črne, Naklo) nista obnovili, pa tudi obiskov je po posegu občutno manj, kot vedo povedati domačini. POVZETEK Bela štorklja se na jugovzhodnem predelu Dolenjske pojavlja kot gnezdilka šele od leta 1975. V članku je opisanih 10 gnezdišč in gnezditvena uspešnost s sedmih lokalitet. Avtor domneva, da je gnezditev bele štorklje na Dolenjskem povezano s populacijsko problematiko te vrste v severovzhodni Sloveniji, kjer se njen habitat iz leta v leto krči. To naj bi dokazovali tudi številni klateži na Dolenjskem. MILAN VOGRIN K pisanju tega članka me je spodbudila vest v glasilu SCOPOLIA Prirodo-slovnega muzeja Slovenije, kjer je J. Gregori omenil, da je kostanjevka ali belooka raca Aythya nyroca gnezdila tudi v Racah. Avtor je zasledil njeno gnezdenje na manjših ribnikih v gozdu - Peklarska gošča 27. 6. 1973. Opazovana sta bila dva samca in samica z mladiči. In kako je danes? Od takrat do danes je minilo že kar precej časa, prav tako pa se je precej stvari tudi spremenilo. SUMMARY White Stork has been in the SE part of the region of Dolenjsko occurring, as a breeder, from 1975 only. In the article 10 nest sites are described as well as the breeding success in seven different localities. The author presumes that breeding of the White Stork in the region of Dolenjsko is linked with the populational questions regarding this species in the NE part of Slovenia, where its habitat is being increasingly reduced. This is substantiated by numerous vagrants appearing in the region of Dolenjsko Andrej Hudoklin, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Od leta 1984 tako rekoč redno obiskujem vse vodne biotope na Dravskem polju (ribniki Čreta, gramoznica Hotinja vas, jezero Požeg, glinokopi Pragersko, ribniki Race, gramoznica Šikole). Pri tem sem kostanjevko videl samo na ribnikih v Racah in gramoznici v Hotinji vasi. Pri tem bi kot gnezdišče za kostanjevko lahko rabili le ribniki v Racah (kjer je bila opažena) in pa jezero Požeg ter gramoznica Šikole (kjer je nisem zasledil). Pač pa jo je v tej gramoznici opazoval B. Štumberger 1981. leta. Kostanjevka Aythya nyroca na Dravskem polju nekoč in danes Ferruginous Duck Aythya nyroca at Dravsko polje in former times and today 27