DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 27, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. JL11^. — Poslanska kliče pod orožje moške po slede-K sPrejela predlog, da čem redu: samske moške brez A Predvojne očete čisto odvisnih oseb; samske moške, ki listo onih, ki bodo re- imajo starše; oženjene moške BteVa Za armado. Predlog brez otrok in nazadnje šele ože-K.' da rekrutira armada njene moške z otroci. Predlog e samske moške in ože- pa ne prepoveduje oprostiti vo-■ 5 otrok, predno pokli- jaščine moških, ako so po-■in^njerie moške, ki so bili trebni radi svoje obrti v civilu. .°ceye pred vojno. V Obratno pa predlog določuje, ■ali lj0 sPac* ajo oni, ki so da mora biti izčrpan prvi razred K11942 6 PreC* septem" škratov po vsej deželi, predno se more začeti klicati drugega. Ketj d ri z1iornica ni hotela Kot je bilo dozdaj, je vsaka na-■fe . atka, ki bi omejeval borna komisija lahko klicala že BIkT^ nad 30 leti. Tu- oženjene moške, ako ni imela več Bira j^f'3- Podlog poslanca drugih, dočim so bili pri sosedni Bi |j]j. lllnesote, da naj ar- komisiji še samski moški na raz-■P"(hn na''PreJ družinske polago. B, Potem šele sta- Poslanska zbornica je poslala SJL predlog v senat in ako ga odobri naJ armada še ta, bo postal postava. fce je ' žuPan Frank J. kot leto prej, je rekel župan, ■elto^ ^Cer&j pokazal na To sč je moglo izvesti radi te- ■ Dok dol:)er gospodar ga, ker so bila mestna vozila ■ tioijšoazal Je, da je dal strogo samo v mestni službi in ■»ed .. p0sti"ežbo, kot žu- ne morda v službi uradnikov, ■nil j,Pa v istem času "S tem hočem dokazati dav- °Plačevalcem le- koplačevalcem Clevelanda, da ■W .aija- so dobili boljšo postrežbo za H J* yJD^&Ji pokazal, manj denarja tekom moje ad- ■ soVr.,ri mestne "oddel- ministracije," je rekel župan. P o/! Ve*tno službo: "Lahko tudi izjavim, da smo »"tor^j e 1 e policijski-dali boljšo policijsko protekci-im% m' 0cldelek mest- j0, da smo popravili več cest, [jE!11 tr^j da smo dali v vsakem mestnem *H7U Roleto Qddelku boljšo postrežbo in po. E - liaan i anJ olja m x . , , , kj gazolina, s pri- rablh za to manj denarja' kot iNzil'000, pa so v istem pa P°d PreJšnjimi administra-l^ti^B.OOO milj več, cijami." V NEDELJO BO ZVONOV KONCERT V nedeljo večer bo zopet donela slovenska pesem na južni strani mesta, v našem Newburgu. Odlični pevski zbor "Zvon" bo priredil koncert v SND na 80. cesti, začetek ob 7:30 zvečer. Zelo skrbno izbran pevski program je pripravljen za ljubitelje naše pesmi. Gotovo se bo narod odzval v velikem številu ter s svojim posetom nagradil te požrtvovalne naše pevce, ki goje milo našo pesem. Po koncertu bo pa ples, za katerega bo igral Ke-nikov orkester. Nemci beže iz vse Ukrajine pred Rusi Pet odšli % Turčiji Ve' ?6 so od-? ofeki je del Dode-jHili °.v ob Turčiji. ' ? M driSiljeni k umi- Aih ?,Upirali ^ otok „ ko Je Itali- ji MzC-zadnji mesec" i^°ktobra Čete ™ tem I 'Hu. n prisilili An- 'll^ebovala kK mesec ■ini tajnik SNC11, pl*' konfe- > C^vega leta J\ Ho>c 75,000 re-" lNt^no ime- Mr^lL Je »meno-Indijo \Stu 86 je Proslavil bil imeno- K ŠSZ^ i„ nje-'K ' C Stan KK *12:30 do J ^SSj^ Prenašana Vt aV zanimiva, P uranova pečenka je zdaj zagotavljena narodu Washington.—Vojna živilska administracija je zdaj dovolila, da se sme prodajati puranovo meso tudi civilistom; 12,000,000 funtov tega mesa je že na potu za armado za praznike onstran morja, dočim je 23,000,000 funtov pripravljenih za armado doma. Za civiliste je na razpolago še kakih 445,000,000 funtov puranov. -o-- Žene z otroci bodo zdaj dobile več podpore Washington. — Predsednik Roosevelt je podpisal postavo, ki določajo vojakovim ženam za Prvega otroka $30 na mesec vladne podpore in $20 za vsakega na-daljnega. žene same bodo dobivale kot doslej po $50 na mesec. Vojak bo k temu prispeval kot doslej $22 na mesec. Obisk iz Mehike V spremstvu prijazne Mrs. Michael Telich, nas je včeraj obiskala mehiška Slovenka Miss Emma Hvala. Njen oče, j Frank Hvala je foreman na velikem ranču pri Mexico City in je bil v Clevelandu pred 35 leti. Miss Hvala je bila zadnjih 10 mesecev v Detroitu pri teti, kjer je delala, zvečer je pa pohajala v šolo, da se je priučila angleščine. Zdaj bo šla zopet nazaj v Mehiko, kjer bo nadalje pohajala v šolo. Odkar ji je umrla mati, jo je vzgajala družina Joe Telich, brata našega Michael Telicha. Tukaj bo ostala nekaj dni pri prijazni Telichevi družini. Odstop od Sansa Podpisani izjavljam, da izstopam iz širšega odbora SANS-a. Vzrok velja zame isti, ko za gg. Omana in Urankarja. Naj se i moje ime ne rabi več z oglaševanjem širšega odbora. Kot katoličan se ne morem strinjati s propagando, kakoršno izvajajo nekateri voditelji SANS-a. Smatram, da se zavzemajo za komunistično akcijo, kar je docela v nasprotju z vernim slovenskim narodom. Anton Grdina, Cleveland, O. —1-o- Vesela vest Pri družini Mr. in Mrs. Anton Krall ml. se je oglasila tetka štorklja in pustila za spomin krepkega sinkota prvorojenca. Mlada mamica in princ se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Materino dekliško ime je bilo Marolt. Tako sta postala Mr. in Mrs. Anton Krall iz 691 E. 157. St. že petič stari ata in stara mama. čestitke na vse strani! Jutri bo zaključena kampanja za vojni sklad. Danes in jutri mora biti nabranega še $1,340,000, ako hoče doseči Greater Cleveland kvoto $5,540,000. Do sinoči je bilo nabranega $4,200,000. Kdor ni še dal, je prošen, naj pomaga po svoji najboljši moči in daruje za to plemenito akcijo. --o- Turčija zre z zaupanjem na Zed. države da rešijo problem na Balkanu Ankara, Turčija.—T urška vlada, časopisje in javno mnenje pazljivo opazuje razvoje v Moskvi, kjer zborujejo zastopniki Amerike, Anglije in Rusije. Turčija čaka, v koliko bodo dogodki v Moskvi vplivali na nevtralnost Turčije. Dočim večina turškega naroda ne zaupa niti Nemcem, niti Rusom, pa stavijo^Si veliko zaupanje v Zedinjene države, da bodo našle ugodno rešitev balkanskega vprašanja. Turki upajo, da bo konferenca v Moskvi dovolila invazijo na Balkan in da se bodo invazije udeležile tudi ameriške čete. (Dozdaj je bila Rusija vedno proti temu, da bi ameriške in angleške armade prišle na Balkan). -o-- Rooseveltov sin ne mara odlikovanja Washington. — Mornariški poročnik Franklin D. Roosevelt Jr., je odklonil odlikovanje viš' njevega srca, katerega dobi vsak ranjeni vojak, češ, da njegova rana, ki jo je dobil v Sredozemlju, ni bila pomembna. Poročnik je pomagal nekemu hudo ranjenemu mornarju, ko ga je drobec krogle oprasnil po roki. Zdravnik mu je moral napraviti več šivov. Kupujte vojne bonde! Naši- vojaki Nemci se pripravljajo, da bodo držali Rim se vso zimo Alžir, 26. okt. — Zavezniške armade v Italiji so zavzele na-daljnih 10 mest ter napredova-e od 5 do 6 milj. Kot vsa znamenja kažejo, se Nemci pripravljajo, da bodo držali linijo od Mondragona na za pa d ni obali, preko Italije do Vasto na jadranski obali. Nemci so se potegnili na najkrajšo linijo med Neapljem in ^imom, ki je tudi najbolj ugodna za obrambo. Ker se istočasno poroča, da pošilja feldmar-šal Rommel nove rezerve v severno Italijo, je to znamenje, da nameravajo Nemci držati Rim vsaj preko zime. Ameriški bombniki so včeraj napadli Podgorico, 20 milj od dalmatinskega obrežja v Črni gori. -o- Podpredsednik Wallace riše načrt za bodočnost Cleveland, O. — Včeraj je do. spel v Cleveland podpredsednik Zed. držav, Henry Wallace, ki je razvil za Ameriko po vojni v gla. vnem sledeči program: Vlada mora igrati glavno vlogo, da, bo pomagala spremeniti vojno industrijo" za izdelavo predmetov za civilno prebivalstvo po končani vojni. S tem bo vlada preprečila brezposelnost. Vlada mora preskrbeti za vr-nivše vojake parcele zemlje in pomagati onim, ki bodo hoteli, začeti z obdelovanjem zemlje na svojo roko. Mr. Wallace misli, da Ameri kancem ne grozi pomanjkanje živeža. Vlada naj z denarno odškodni no pomaga k največji produkciji živil, obenem pa mora gledati, da prepreči inflacijo. Ako bi se podražili poljski pridelki zdaj, bi bilo to porazno za farmarje po zneje, je rekel podpredsednik. Mr. Wallace bo nocoj glavni govornik v mestnem avditoriju, kjer bo govoril o prehrani bodoče Amerike in sveta. -o- Vojak obešen radi zločina v Angliji Marlborough, Anglija. — Pro-stak Lee Davis, star 18 let, iz Temple, Texas, je bil po vojaški sodniji spoznan krivim umora nekega angleškega dekleta in obsojen v smrti na vešalih. -o- Bakreni novci bodo prišli nazaj Washington. — Kovnica denarja naznanja, da bo začela po 1. januarju zopet izdelovati bakrene cente. Če bodo vzeli iz prometa sedanje svetle cente, katere ljudje tako kritizirajo, ker so močno podobni šesticam, ni znano. Rusi poročajo, da so pobili na tisoče nacijev, ki beže iz linije ob Dnjepru. Nemci beže proti reki Bug, 175 milj zapadno. NEMCI UNIČUJEJO RUDNIKE IN TOVARNE V UKRAJINI Moskva, 26. okt. — Štiri ruske armade se pode za beže-čimi Nemci preko južne Rusije, ko zapuščajo linijo ob Dnjepru, da se zbero v novi obrambni liniji ob reki Bug, 175 milj zapadno. Nemci se umičejo na 200 milj dolgi fronti, vse od Kremenčuga do Azovskega morja v največjem porazu, ki so jih doživeli od Stalingr,ada. Rusi opisujejo ta umik Nem- ;- cev kot "nereden," ker puščajo za seboj ogromne zaloge vojnega materiala in potrebščin. Na tisoče Nemcev je že padlo, ki so poskušali kriti umik glavne armade. Londonske depeše trdijo, da šteje nemška armada, ki je na umiku iz Ukrajine, nad 1,000,-000 mož. Poljska vlada poroča v Londonu, da je dobila zanesljiva poročila, da so Nemci spodminira-li Lvov, da ga razdenejo, čim Rusi predro nemško linijo v Beli Rusiji. Ena ruska kolona je samo eno miljo še od Krivega roga, važnega industrijskega središča v Ukrajini. Poročila trdijo, da so Nemci pred umikom poplavili mnogo rudnikov in razdejali mnogo tovaren. Berlinski radio je včeraj trdil, da se nemške armade umičejo iz Ukrajine v redu in da imajo dovolj rezerve, da ustavijo Ruse, kadar bodo hotele. Iz raznih naselbin Nocoj seja demokratov V Turkovi dvorani na Water loo Rd. bo nocoj seja odbora za izvolitev župana Lauscheta in John Princa. Vsi, ki se za to zanimate, pridite. Ne pozabite! Seja skupnih društev Nocoj bo seja skupnih društev fare sv. Vida. Vsi zastopniki in zastopnice naj se gotovo udeleže. Savramento, Calif. — Pred časom je tukaj umrl Anton Fon, star 54 let in doma iz Kamina pri Tolminu na Goriškem. V Ameriki je bil 30 let in zapušča ženo ter sina, v Montani pa bra ta. — Dalje so našli mrtvo v po stelji Terezijo Trselič, staro 83 let in rojeno pri žužemberku na Dolenjskem. V zadnjem januarju so ji odrezali nogo zaradi otrpnjenja žil in od tistega časa ni bila več zdrava. V Ameriki je bila 53 let in tukaj zapušča dve hčeri in več vnukov ter pra-vnukov, drugje v Ameriki pa sina in tri hčere. Pierce, W. Va. — Dne 7. oktobra si je vzel življenje s kroglo Jos. Kašca, samski, star 54 let in rojen v Soči na Primorskem. Vzrok je menda bolezen. Tukaj ne zapušča nobenih sorodnikov, v starem kraju pa brata in dve sestri. Sheboygan, Wis. — Pred krat kim je umrla Elizabeta Vrtačnik, roj. ičeplak, stara 53 let in doma iz Bočne na Štajerskem. Zapušča moža, sina pri vojakih, dve hčeri, šest bratov in štiri sestre. Bridgeport, O. — Dne 10. okt. je v bolnišnici v North Wheel-ingu umrla za sladkorno boleznijo in vodenico Josephine Morin, stara 58 let in rojena na Vrhu pri Višnji gori. V Ameriki je bila 41 let in tukaj zapušča moža tri sinove in dve hčeri. Johnstown, Pa. — Pred dnevi je naglo umrla Mary Hren, ki je bila rojena v Dobrem polju na Dolenjskem in v Ameriko je prišla kot štirinajstletno dekle, in sicer v Pueblo, Colo. Tukaj za pušča moža in osem odraslih otrok. železničarji bodo glasovali za splošno stavko Washington.—Petnajst unij, v katerih je včlanjenih 1,097,-000 uradnikov in drugih železniških uslužbencev, ki niso direktno pri prometu, je sklenilo, da bodo dale na glasovanje članstvu, če gredo na stavko ali ne. Prejšnji teden so odločili za glasovanje unije 350,000 strojevodij, kurjačev in drugih, d so zaposleni pri prometu. Vojni delavski odbor je odločil, da ne bo dovolil premogar-jem $1.50 priboljška pri mezdi, kot je bilo sklenjeno med premogarji in družbami v državi Illinois. Vladni delavski od-aor je ponudil premogarjem $1.121/2 priboljška na dan. John L. Lewis, predsednik premogarske unije, še ni izjavil, če bo unija sprejela ponu-deno zvišanje ali ne. -o- Kongres pripravlja novo obdavčenje za pijačo Washington. — Odsek poslanske zbornice, ki mora najti pota in sredstva za nove -davke, je sprejel večje davke za žganje in vino, za poštne odpošiljatve, za zlatnino, transportacijo in druge stvari. Predlog bo prišel v kongres na debato. -o- VOJAKOVA MATI JE ODŠLA NA VOJNO Lincoln, Neb. — Pvt. George Specht iz Minneapolisa je dobil dopust, da je šel domov in se poslovil od svoje matere, ki je odhajala preko morja z bolničar-skim korom. Mati ima čin poročnika. čehoslovaški dan župan Frank Lausche je določil četrtek kot dan čehoslovaške neodvisnosti. Za Lauschetovo kampanjo Kdor hoče kaj prispevati v denarju za Lauschetovo kampanjo, naj pošlje na John E. Lokar, 801 N. B. C. Bldg. Cleveland 14, O. ček naj naslovi na "Lausche for Mayor Committee." Komur je odročno pošiljati v mesto, lahko iz. roči dar tudi v našem uradu. Za Lauschetovo kampanjo so darovali v našem uradu: Mr. in Mrs. Cyril Kunstel, ki vodita znano gostilno na 6616 St. Clair Ave., sta prispevala $25, želeč Franku najboljši uspeh in zmago pri volitvah. Mr. in Mrs. Anton Koren-chan iz 1416 E. 55. St. sta prispevala $10, Mr. in Mrs. Primož Sulen, 15910 Midland Ave. sta dala $2, neimenovana mož in žena pa $2. V imenu kampanjskega odbo-|ra najlepša hvala vsem skupaj. ^ t^L t ^^^ j^L > "MORE will UVE ,he MORE yo„ GIVE wm nisi mmmm mm4m r&iehso- Včeraj je bil priznan za spo- zdrav povratek k svoji ženki in sobnega za vojaško suknjo Rudy številnim prijateljem. Lokar iz 16001 Grovewood Ave. p0r0gnik*I. Sda^Henry Lau-Na 16. novembra bo moral odri- rič( sin Mr> in Mrs. Henry Lau-niti v armado Strica Sama, do- rič iz 6705 Bonna Ave. je prišel čim bo pustil doma mlado ženo. iz Camp Hale, Colorado na do-katere dekliško ime je bilo Do- pust za dva tedna k ^ s0Pr0" rothy Znidaršič iz Schaefer in sta^em; \™vembra Ave. Rudy je bil prej urednik psriJateljl lahk° °bl8?ej0 pn angleške strani Glasa SDZ, ter staršlh na š™61^310™-glavni odbornik in direktor špor- Mrs. Julia Makše, 997 E. 63. ta pri SDZ do zadnje konvenci- st. je dobila V-pismo od sina Jo-je. Njegova sestra Josephine sipa, v katerem ji naznanja, da Lokar je šla pred par meseci k je srečno dospel čez morje v An-ženskemu pomožnemu koru glij0. Njegov nailov je: Pvt. WACS in se nahaja zdaj v Fort Joseph Makse, ASN 35059066, Oglethorpe, Georgia. Prijatelju CACAA, APO 15009, c/o Post-Rudytu želimo vso srečo in pa master New York, N. Y. r^usche je dal mestu boljšo postrežbo, pa pri tem hranil denar jNvojni očetje bodo popi v armado zadnji Hirohito svari narod, da je položaj za Japonsko skrajno resen Associated Press poroča, da je govoril iz Tokia po radio japonski cesar Hirohito, ki je svaril japonski narod, da je sedanji položaj zelo resen. Pozval je parlament, naj izvede totalno mobilizacijo vseh razpoložljivih sredstev, kakor je priporočal premier Tojo. Potem je govoril premier Tojo, ki je izjavil, da je vojni položaj zelo kompliciran. "Sovražnik, ki je bil v začetku poražen, zopet dobiva moč, premostil je mnogo težkoč in nevarnosti ter zdaj napada z vso silo," je govoril Tojo. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. _Published daily axeept Sundays and Holidays NAROČNINA : 'a Ameriko in Kanado na leto $«.50. Za Cleveland do poitl, celo leto $7.60 '-'a Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po po«ti. pol leta $4-0C žsa Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $3.25 Za Cleveland In Euclid. po raznaialcih: celo leto $0.50; pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: r nlted State« and Canada $$40 par year. Cleveland by mall 17.80 per year s. and Canada $350 tor 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 8 months IT. s. and Canada $2.00 lot I months. Cleveland by mall $2JIS for S months Cleveland and Kuclid by carrier $6J60 per year. $1.50 for $ months. $240 for I months __Single copies, 3c_ Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. ,,.gfg^>83_No. 253 Wed., Oct. 27, 1943 Poraz Nemčije pred božičem? Veliko pojasnila F. BERNARD AMBROŽIČ OFM. Koliko časa bo Nemčija še vzdržala? Večina naših vojaških strokovnjakov in opazovalcev je mnenja, da bo Nemčija vzdržala še leto dni, toda pretekli teen pa so prišli nekateri izmed njih v javnost s trditvijo, da se bo nacizem še pred božičem zrušil. Bolj pesimistični ljudje kažejo na ogromna ozemlja Evrope, ki so še vedno pod nacijsko vlado. Toda ti ljudje sekakor pozabljajo, da je bila Nemčija v novembru leta i917, to je leto dni pred premirjem, močnejša, morala ljudstva doma pa je bila mnogo višje od sedanje. Ako primerjamo današnji položaj Nemčije s položajem, ki je vladal tam leto dni pred koncem prve svetovne vojne, bomo ugotovili: Da je bila Nemčija v novembru leta 1917 neoporečna gospodarica Baltika, kjer je danes situacija Nemcev zaradi neprestanih napadov ruske bojne mornarice naravnost mi-zerna. Da se je v novembru leta 1917 nahajala Rusija v krčih revolucije, ki jo je spravila iz vojne, in da je bila Nemčija ne-mejena gospodarica bogate Ukrajine. Danes pa je sovjetska armada močnejša in izkušenejša kot je bila, ko je pričel iitler napadati Rusijo na dva tisojč milj dolgi fronti. Da je imela Nemčija leta 1917 absolutno kontrolo nad Balkanom in Črnim morjem in da je bila Turčija njena nočna vojaška zaveznica, s čemer je imela Nemčija solidno )ot preko južnovzhodne Evrope k ogromnim bogastvom Azije, kar je povzročilo, da je imela dominacijo sveta že sko-ro v svojih rokah. Da rusko bojno brodovje danes neusmiljeno gospodari med disorganizirano nemško paropiovbo na Črnem morju, da je sovjetska armada izčistila ves Kavkaz Nemcev, da je Turčija pro-zavezniška nevtralna država, da so ogromne angleške in ameriške armade na Srednjem vzhodu pripravljene za udar in da so s tem razblinjene v nič vse Hitlerjeve sanje o zavojevanju Azije z udarom preko Irana in Iraka. Da najbolj učinkovito orožje zaveznikov proti nemški morali — bombardiranje iz zraka — ni igralo nobene vloge ! meljskega življenja. Vse kaže, da v prvi svetovni vojni. Takrat na nemškem ozemlju niso ve- tudi Mihajlovič ni tako nepo-deli, kaj jej vojna, dočim so danes pometana cela nemška ; memben kot se je trdilo ... " mesta z zemeljske površine od enega konca Nemčije do dru-j Nam ne gre za Mihajloviča. gega. V letu 1917 ni bilo v Nemčiji niti v zraku nad njenim Gre nam za to> da vidimo potr_ ozemljem, nobene vojne, vse njene tovarne so delale s polno paro, in vsi njihpvi delavci so spaJi ponoči mirno, zdravo in okrepčujoče spanje. Da je edina današnja prednost Nemčije njena pozicija v zapadni Evropi. Nemčija ima danes v oblasti Norveško, ^rancijo, večino Italije in nizozemske države. Toda oni, ki napovedujejo poraz Nemčije še pred božičem, pravijo, da -e bo Hitlerjev južni in vzhodni "zid" zrušil še prej, preden bodo vdrli zavezniki preko Kanala v Evropo. Res je, da ima Hitler sedaj Japonsko za zaveznico, toda prezreti ne smemo, da bije Japonska sedaj svojo lastno pri-/atno vojno, prav tako kot jo je leta 1917, ko je bila naša zaveznica. Japonska je zaposlila dovolj ameriškega brodovja in moštva, da je bil s tem odložen morda za leto dni Hitlerjev neizogibni konec, toda od danes dalje pa ne bo Japonska Hitlerju kaj prida v pomoč. Iz vsega opisanega je razvidno, da se morda ne motijo oni, ki pravijo, da bo Hitler še pred božičem poražen. Na vsak način pa ni dvoma, da vedo nemški generali kakor ve lemško ljudstvo, da bo poraz neizogiben in da je poraz samo še vprašanje časa. Jasni se, jasni in oči se odpirajo! Hočeš nočeš bo moral celo g. Kristan spregledati. Tisti g. Krsitan, ki je skoraj vso zadnjo sejo SANSa uporabil za to, da je dokazvoal — partizani niso komunisti, Tito ni komunist, Ribarjeva vlada nima s komunisti nič skupnega! Tisti g. Kristan, ki je kmalu potem napisal za javnost "Malo pojasnila" in v potu svojega obraza isto dokazoval. No, res je pa, da je dal le — malo pojasnila. . . Nič pa ne pričakujemo, da bi odprl oči tudi g. Adamič. Zakaj ta gospod ima že dolgo oči na široko odprte in on je približno edini človek med nami, ki ve, kaj hoče. če vzamemo v poštev, da je o Adamiču že 12. oktobra 1934 pisal uvodničar v Daily-News v New Yorku besede, ki jih tu navajamo, nam mora biti vse jašho kot beli dan. Daily News so pisale: "That simply means that as regards Yugoslavia, Mr. Adamic is a Communist. Of course he may not be a Communist politically in this country; we don't know. But in the old country he is a Red, and feels that the old country ought to team up with Russia." Tistim, ki še drve slepo za Adamičem in Kristanom in se nalašč ogibljejo našim pojasnilom, pa nekoliko dejstev v premislek. Radijski komentator Kalten-born se nič ne pomišlja imenovati Tita "The Communist leader cf Yugoslav guerillas. . ." Drugi radijski komentator, Raymond Gram Swing, ki je še pred kratkim dolge minute svojih nagovorov posvečal proslavljanju Adamiča in Tita, kakor da sta ta dva že "rešila" vso situacijo v Jugoslaviji, je sinoči izjavil: "Bog nas varuj, da bi mi Ame-likanci dobili nalogo, pomiriti Jugoslavijo. Tam so take zmede, da jaz nič ne upam na pomirje-nje razmer v dneh mojega ze- TO IN ONO Ali želi ameriško ljudstvo svetovno organizacijo za en-forsiranje miru? Poizvedovanja so dognala, da je temu ta-o, kajti večinoma vsi znani izolacionisti, ki so pred napadom na Pearl Harbor zahtevali, naj se Amerika ne vtika v zadeve evropskih in drugih držav, se sedaj zavzemajo za tesno svetovno sodelovanje. * • ♦ V Zedinjenih državah je pomanjkanje železniških delavcev, katerih je 168,000 premalo. Mnogo železniških delavcev pa je zaposlenih samo po nekaj ur na teden . .. Kdo aj odgovori na to nerazumljivo vprašanje? — Narobe svet! • • * Partizani so že v Trstu! Partizani so v Gorici! Partizani so zasedli Reko! Partizani so v Zagrebu! Partizani so X) milj prodrli v Italijo! Taka poročila smo čitali pred nekaj dnevi. Zdaj je pa vse nekam utihnilo in naenkrat priha-, -.jo poročila samo še o bojih v Bosni. Vse izgleda, da so bila ,sta "zanesljiva" poročila nekje fabricirana in servirana /imerikancem brez popra in soli. Kupujte vojne bonde! jeno, kar smo trdili: Tito ni človek, ki bi mu mogli z mirnim srcem prepustiti ureditev Jugoslavije — kot so nas nekateri vse-vedneži skušali prepričati ... On ni "edina vez", ki naj bi spravila vse Jugoslavane v en tabor! Pretekle dni so Titovi simpati-čarji mnogo rogovilili z znanim amerikanskim reporterjem. Da-nielom De Luce. Na dolgo in široko so prinašali njegova poročila naravnost iz partizanskega taborišča nekje v Dalmaciji. Niso pa menda opazili, da jih v mno-gočem isti De Luce postavlja na glavo. Poglejmo! Mr. Kristan je pisal v svojem "Malo pojasjnila": "Predsednik Narodnega Sveta (v Bihaču) je tisti dr. Ribar, ki je bil pred 20 leti predsednik Ustavodajne skupščine, prvega jugoslovanskega parlamenta ... Od komunistov je bil takrat oddaljen kot zemlja od sonca." De Luce pa piše: "Povedali so mi, da je titularni načelnik Na-| rodne osvobodilne oblasti dr. Ivan Ribar, belgrajski odvetnik IN SIN slovenskega državnika, ki je bil predsednik prve jugoslovanske skupščine po zadnji vojni." A tako! Zdi se nam, da so naši ameriški partizani danes približno toliko poučeni o dejanskih razmerah v domovini, kot so bili takrat, ko so v deveto nebo povzdigovali Mihajloviča in nič vedeli, da je poleg Mihajloviča tam tudi neki Tito. Na shodu vsega newyorskega Jugoslovan-stva v aprilu 1942 so dobili Roosevelt, Churchill in Peter II. sicer vsak svojo mero aplavza, toda Stalin ga je dobit več, nihče razen "krasnaje armije" pa toliko ko — Mihajlovič! Prav isti ljudje poznajo danes samo Tita in Ribarja, starejšega, ki je dal SVOJEGA SINA, ne pa sebe, za načelnika "ustavotvorni skupščini" v Bihaču! Potem so lepega dne spoznali, da so se z Mihajlovičem zaleteli, tako pravijo sedaj. Kako dolgo jih bo vzelo, da bodo spoznali, kako se zaletavajo tudi s Titom — remains to be seen. . . Isti Daniel De Luce piše: "Presenetila me je izjava, da ima partizanska Jugoslavija Sovjetski sistem vlade. Rekli so, da je komunistična stranka edina, ki funkcionira v partizanskih okrajih, in da temelj sistema, katerega je uvedel komunistično šolani drug Tito, niso "sovjeti," temveč "odbori" in "oblasti." What's the difference! ? In na drugem mestu:" Nato me je komandant peljal mimo mičnih domov ... na katerih so bila nanovo naslikana znamenja KLADIVA IN SRPA. Na eni izmed teh hiš je bil napis, ki je povedal, da se tam nahaja STAN KOMUNISTIČNE STRANKE. Na neki drugi hiši je bilo neko KOMUNISTIČNO GESLO." To vse se bere na belem v — Enakopravnosti! Upamo, da Mr. Kristan ni prezrl. Vse to z naslado ponatiskujejo naši partizanski simpatičarji in dajejo v svet, da lahko vsakdo bere, kdor slučajno ni bral stvari v angleščini. Bere lahko tudi Mr. Kristan, da mora siromak potem cel ljubi dan tuhtati, kako bo pri prvi priliki spet "dokazoval," da je "smešno" govoriti o komunistih pod Titovo zastavo. Ako naši partizanski simpatičarji res toliko obrajtajo Mr. Kristana, bi mu pač lahko prihranili toliko truda ! ! ! Mož je star in bole-hen — ali ni čas, da bi se vsaj svojim najožjim prijateljem začel smiliti?! De Luce-ja so pridno in vestno prevedli v slovenščino in ponatisnili njegove izjave od besede do besede. Kadar pa mi objavimo kako poročilo, ki pride v naše roke direktno iz Slovenije in pripoveduje iste stvari kot jih pripoveduje Daniel Le Luce, ko ni niti treba prevajati v slovenščino, ampak samo natisniti tako kot je prišlo — nak! Naša poročila so zgolj "laži" in "po-tvorbe" in "sramotenje "najnovejših "rešiteljev" Jugoslavije in Slovenije. . . Iz vsega srca nam je žal, da se je Daniel Le Luce vrnil na Laško in ga ni več med partizani. Koliko bi nam lahko še povedal! Vendar nam je pa napravil lepo uslugo, zakaj dal nam je v nasprotju s Kristanovim "Malo po. jasniia" — prav VELIKO POJASNILA! ! ! -- Ali je Lausche lahko poražen? --o-»- Vprašanju odgovor je "da," če se demokrat je vzdržijo volitev in republikanci pa solidno volijo za svojega kandidata Propaganda, katero trosijo nasprotniki Lauscheta je med vo-lilci nevarna in na prvi pogled nedolžna toda bistvu pa v njih korist učinkovita. Ker nimajo nasprotniki proti sedanjemu županu ničesar kar bi mu moralo zmanjšati popularnost, se poslužujejo drugovrstne kampanje, katera je izvir sovražne vojne propagande. Navadno se kakšnemu demokratu približa republikanec ter prične Lauscheta na vse prete-ge hvaliti in ob zaključku pa pripomnil: "Jaz sem za Lauscheta in bo gotovo izvoljen, če tudi ne grem jaz zanj voliti." Vedite, da ta človek hoče, da tudi vi njemu sledite in se volitev vdržite, med tem ko bo šel on gotovo voliti republikanskega kandidata. Zavedati se moramo dejstva, če na tak način republikanci Lauschetu od- Franklin A. Polk Eden najbolj kvalificiranih kandidatov za elevelandski šolski odbor je odvetnik Franklin A. Polk, 4243 E. 128. St. V dirki je šest kandidatov in Polk kandidira na neodvisni listi. Tri je treba izvoliti. Polk je bil vzgojen v eleve landskih farnih in javnih šolah, je obiskoval South višjo šolo, John Carroll univerzo in odvetniško šolo. Izmed vseh kandidatov za ta urad ima samo Mr. Polk učiteljsko diplomo, ki jo je dobil na John Caroll univerzi, kar ga to liko bolj usposablja za šolski odbor. šolski odbor bo z njegovo izvolitvijo mnogo pridobil, zato ga toplo priporočamo našim volivcem. Delovanje Rdečega križa v inozemstvu Leonardo Ticoli je bil v italijanski vojski, čeprav je ameriški državljan — rodil se je pred 25 leti v Cikagu. Toda, ko je prišlo do premirja, kakor mnogi drugi Italijani je tudi on postal civilist. Kot tak je najprej šel obiskati direktorja pol-skega oddelka ameriškega Rdečega križa, ki je blizu njegovega doma na Siciliji, da bi poiz-vedelo svojem bratu Filipu. Pred dvemi leti je čul, da je Filip v ameriški vojski. .............................tikal. Imela sva v tem e » like debate. On mi Je . ^ val, da moja šarža PnV?\J verjamete bila nič v i> in koliko se je treba v a»e al pa ne V0jski martrati zanjo. , mmil.lll.ni.lll. Kajmenišpotalinffl^ naprej, da je v stare® ^ ^ avanziral vsak, kdor J ^ ^ peljati en cug vojakov , ' vogala, ne da bi bil! Is that so! Kaj P*J^8 kaj vse smo morali mi,s ■ ^ narji prešvicati, pred"0 letel golobček in pU®ktdfeje ovratniku naših bluz ^ spomin" oione^a Pisal sem mu, naj » ^ poskusi nesti eno saic° kuhinje pa do jedfl®* , | bi jo kaj polil spotoma ^ videl. .tov»S Da bo imel večje spos^ in rešpekt do svojega ,f ^ očeta, in da bo vede' ^ regrutobrihtengo s®[ M* mi prestati, predno " ^ sar Francelj zopet P1^ {(|) ^ poštene ljudi >sem..for i i5< koliko pojasnil, koli ^ ni zbezljalo iz spo®*^ Takoj drugi večer, j ^ vdinjal pri cesarju „ na žernado, sem ze tf »i ^ strašno sem ga P0 f rnli.tf se dal zapeljati šte[l ^ sem na špampentu ® ^ p na stropu, ki so p % v je jesenske manev ■ ] ^ kota je ^do gled^j iejs mandant in isto" toV# %t katerega svojih reg ^ vil na oni svet. Ja V dosti kmerki imel, ^ : zameril, da se mi , ko sem vstopil Pr®JloVei(P>> njegovo sobo. Ta gj * pi jaz, ki sem P"^' :;«as kjer so ljudje & ^ manir in lepega o£» ,j« ^ • celo v cerkvi se Pr W lepo obnašajo. <#*fpo Ko tako v sla key, niente" ležim, n1 $ šim koncem m0je® ,ajno' izredno mil m » ^ glas tagšarza. ^ jo!" Ker je ^ žurni podcastmk, # po naše, izrekel t. # milem slovenskem , ^ gado pičice razu;^ je bila samo ta, f del. daje bil n % nagovor naslov ^ ^ osebo, zato se n^ ' kavati v njegov* P e ve in sem lep° cla/ Tedaj pa f^e Pj južnega konca/ d, loj tri): Razlika je bil» 1' ^j priletele te ^ v širni svet s in posredovan ^ jih ; ki so švignilej do * ^ krepko PriJ? e£tl»V kom postavile ^ „ 1 jj pri tem Je > ^ cen enim c**biIa v f ljicam, da J f > moja nežna os .,a v duše prestra j. j srjenegatag^ jvo fo Ta je svoj< ffirfj nil v hlače (in ko^ jc.n J grede drža s Prsti sv^dzgr^ ja prsa, na rkot sW^y.pf't sunkom < je bil wgfr v Vf;i stroki) na^ .preJ ^ vratom, uho,, da kosarna: V imeti!" kolena PO^Lb^V) i Oh. k«? ved a ti- Časopisi v razne namene Na Francoskem je pred vojno izhajal časopis "Le Journal du Miel" — dnevnik medenih tednov, ki je bil namenjen za novoporočence. Dalje je bil časopis pod imenom "Le Journal du Silence" — molčeči dnevnik, ki je imel popolnoma prazne strani; tiskana je bila le glava. V Bruslju v Belgiji je izhajal nekaj časa časopis, ki je bil tiskan na listih iz kavčuka, da so ga lahko čitale dame, ki so polegale po kopalnih banjah. bijejo 20,000 glasov, mora Lausche dobiti drugih 20,000, da svojim nasprotnikom obdrži ravnotežje kar znači, da vsak izgubljen glas za Lauscheta šteje za dva, kar znači enega zgubiti in drugega v nadomestilo prvega dobiti. Nedolgo tega, ko so se v De-troitu vršile županske volitve, se ni nikomur sanjalo, da bo vsled popularnosti sedanji župan pri volitvah poražen. Velika večina je znala o njem le dobro povedati in zgledalo je, da ga ne more nikdo premagati. Volilci v zavesti njegove gotove zmage so ostali na volilni dan doma, med tem ko so šli na volišče vsi njegovi nasprotniki in rezultat je bil, da je bil poražen. Isto se je pred tedni zgodilo v Cincinnati in ni izključeno, da se to ne ponovi v Clevelandu, če bomo ostali brezbrižni in poslušali one, ki bodo šli za Lauschetovega proti kandidata volit in nas potom umetne propagande od volitev odvrnili. Isto kar velja za župana, velja tudi za našega kandidata v mestno zbornico John J. Prin-caš Ce seštejemo vse glasove, kateri so bili oddani za demokratske kandidate jih je komaj polovica, kolikor jih bo John J. Prince za izvolitev na dan generalnih volitev rabil. Pred dvema letoma se je udeležilo volitev v 32. vardi okrog 11,000 vo-lilcev kar znači, da je potrebno nad 5,000 glasov za izvolitev mestnega zastopnika. Če gredo vsi volilci, ki so pri primarnih volitvah oddali glas za John J. Princa volit, jih bo za izvolitev potreboval še 3,500 če bo hotel biti izvoljen. Naša dolžnost in načelo mora biti, vsi do zadnjega na volišče in voliti za naša kandidata. Odbor: Lausche for Mayor and Prince for Council 32. varde. Torej naša zračna sila mi bo poslala sinkota, da ga preša-cam in pregledam, kaj so ste-sali iz njega v teh desetih mesecih. Pričakujem, da bo strašno velik gospod, dasi upam, da mi bo vseeno dovolil, da ga bom Po srečnem naklučju je Leonardo vedel, v katerem vojnem odredu je služil njegov brat. S to informacijo je direktor poljskega oddelka Rdečega križa takoj stopil v stik z tovarišem iz drugega oddelka. Odgovor je prišel da je Filip zdrav in da je prebil siciljansko kampanjo brez nezgod. Leonardo je jokal ko je prvi krat čul to vest. Potem pa se je smejal, ter se napotil domov, da pove veselo novico svojim staršem. Ta dogodek jasno govori o delovanju Rdečega križa za našo vojsko. Na vseh važnejših krajih, kamor ameriški vojaki hodijo na dopust, je Rdeči križ za nje ustanovil klube ter središče za počitek in zabavo. Od Islanda pa okrog sveta do Ala-ske, deluje 291 takih ustanov. Vojaki, ki so na dopustu dobijo udobne postelje, mnogo dobre hrane in vsake vrste zabave. Za take, ki ne morejo priti v ta središča in klube so pa pripravljeni posebni klubmobili, kateri obiskujejo letališča in oddaljene postojanke, kjer delijo kolače, kavo, cigarete, žvečilni gumij in ob priliki tudi sladoled. V nekaterih klubmo-bilih so postavljeni filmski aparati, gramofonske plošče in zvočniki; nekateri nosijo s seboj knjige in pribavljajo še druge vrste razvedrila. Zraven personala, ki se bavi z klubi in klubmobili, ima Rdeči križ predstavnike, ki se nahajajo z našimi četami kjerkoli je mogoče, da pomagajo v osebnih problemih in ustrežejo osebnim željam naših vojakov in mornarjev. Izurjeni poma-gači Rdečega križa so dodeljeni zdravniškim edinicam. Obiskujejo bolne in okrevajoče, pripravljajo za njih razvedrilne in zabavne programe, naredijo kar je potrebno, da jih razveselijo, vse, od pisanja pisem domov pa do nakupovanja raznih za željenih stvari. Približno 700 dobro izurjenih pomagačev Rdečega križa je sedaj v bolnicah preko morja: Skoro vsi ti so imeli dolgo prakso že v tej deželi. -o--— Umetnik med preprostimi kmeti Nemški slikar Hans Thoma je preživel nekč svoje počitnice na Bavarskem med čisto preprostimi kmeti. Tam ga je neka kmetica, ki je izvedela, da je slikar, prosila, naj naslika podobo njenega pokojnega moža. Thoma ji je rad ustregel, toda kmetica ni imela nobene fotografije ali slike in slikar je moral izgotoviti podobo samo na podlagi kmetiči-nega pripovedovanja. Ko je bila slika zgotvljena, je Thoma poklical kmetico k sebi in jo vprašal, kakšen se ji zdi pokojni mož. "Saj to je on, moj pravi, pravcati pokojni mož!" je vzkliknila žena. Toda takoj je pristavila "Ampak revež, kako zelo se je izpremenil!" Iz rusko-poljske revolucije Spisal dr. Leopold Lenard Bakterije - brezplačni delavci Zelo važno je, da ima zelja tudi svoj počitek. Zelja se utrudi in zato ne da potem ne da tega, kar bi morala in mogla dati. Vrt je treba zato vsako jesen globoko prekopati. Na vrtu pa imamo tudi brezplačne delavce, to so bakterije, ki so v vsaki zemlji. Te bakterije imajo namen, da presnavljajo hrano, da razkrajajo živalska in rastlinska telesa. Presnav-lja pa jih tudi kisik, ogljikov dvokis in voda. Bakterije so zranče in brezzračne. Zračne žive od enega do en čevelj in pol pod zemljo, bolj globoko pa je zemlja mrtva. Te bakterije imenujemo nitrifikacijske bakterije. Brezzračne bakterije so pa zemlji samo v napotje. Končno so pa še bakterije ples-nivke, ki se nahajajo v gnoju. -o- Vsak torpedo sestoji iz 5000 delov in stane od 10,000 do 12,-000 »dolarjev. -i mm. DELO DOBIJO TEŽAKI STROJNI OPERATORJI DEičiKI STARI NAD 16 Visoka plača od ure ali delo od kosa CHICAGO PNEUMATIC TOOL CO. 1241 E. 49. St. (255) DELAVCI za SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU DELO V SKLADIŠČU Plača od ure rhe Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (255) DELO DOBIJO NEIZKUŠENI? Mi vas treniramo Mnogo začetnih del kot OSKRBOVANJE BAR DEČKI BUS DEČKI—'TERASNA SOBA DELAVCI ZA PRALNICO POMOČNIKI ZA KUHINJO HIŠNIKI PORTERJI Plača, hrana, uniforme gre z delom HOTEL STATLER Zglasite se pri VHODU ZA SLUŽABNIŠTVO zade.i za hotelom soba 335. ____(253) PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Moške in ženske se potrebuje za splošna tovarniška dela 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 771/2c na uro Ženske 62i/2c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (258) MALI OGLASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za eno družino, 6 sob, na Arms Ave. Cena je $7,000. Pokličite L. W. O'Brien v uradu MA-2837 ali CE-7286. (256) Hiša naprodaj .Naprodaj je hiša za 1 družino, 6 sob in kopalnica; vse v dobrem stanju; dvojna garaža. Nahaja se na 15414 Calcutta Ave. Za podrobnosti pokličite HE 4819. (261) OSKRBNICE 10% SAVED NOW OR 100% TAKEN BY THE AXIS LATER! Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid. O. Tri ure na dan. 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zda,i zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt cd 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell telephone Co ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 10 zj. do 4:30 pop., razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. Kupujte vojne bonde Farma naprodaj 53 akrov, je pri tlakani cesti, 36 milj od mesta; 6 sob hiša, elektrika, voda, kopalnica, fur-nez, pohištvo, farmarsko orodje, 5 akrov trte, 8 akrov sadnega drevja, 10 akrov gozda; vsa poslopja v dobrem stanju. Hitremu kupcu.se proda poceni. Vprašajte na 6424 Spilker Ave. ENdicott 3093. (254) Likalnik naprodaj Prodam skoro nov električni likalnik G. E. izdelka. Imam naprodaj tudi 5 kanarčkov (samic). Vprašajte na 6719 Bonna Ave. _(254) Sobo išče Išče se opremljeno sobo z ali brez kuhinje. Pustite naslov v uradu tega lista. (256) TO JE VAŠA PRIVILEGIJA! TO JE VAŠA PRAVICA! TO JE VAŠA DOLŽNOST! da volile na 2. novembra Ohranite zaupanje z ŽUPANOM ki je imel zaupanje V NAROD MESTA CLEVELAND Izvolite ponovno FRANK J. LAUSCHE Tudi vojaške bolničarke morajo skozi trdo vojaško treningo. Na sliki vidimo skupino ameriških bolničark m vežbah v taborišču Carson, Colo., ki se vežbajo plezanja pod žičnimi ovirami. Nad eno tretjino vse delavske moči, ki je zaposlena v zrakoplo-vni industriji s0 ženske delavke županom Clevelanda V TOREK, 2. NOVEMBRA Volivne koče odprte 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer NJEGOV ODLIČEN REKORD ZASLUŽI, DA MU DASTE PODPORO Lausche for Mayor Committee. John E. Lokar, Secretary POZOR GOSPODARJI HIŠ! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali fikrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. GArfield 2434 Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKU-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE KSADER" lom. Na sliki vidimo zaplenjeno japonsko letalo, ki je bilo Sedaj bodo to letalo kazali sirom Zed. držav. sestreljeno nad Gvadalkana- kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. ' pri general-guberna-Jse J'e dne tega in tega ~Vaja moja zadeva, in ^iseni general guberna-*je izrekel, da nima nič . ako ostanem še na-vVaršavi. To se daje na e gospodu oberpolicmai-'"Policijskemu komisari-^a oddelka in tako da-j^o dalje. J sam prevzvišeni go-ij^al-gubernator se je t* mojo osebo, in v se-i Jfte.Vršila P" "jem in is oh Predsedništvom, Lravnavala moja zadela Za rusko državo tako bi škor- i,Po ,ne škodovali varšav-kf itnemu tlaku. LSe "i nikdar sanjalo, iittPostal tako velevažna feo n mi Je zdel° Jak0 Jtjjj Dv°mim, ako so vsi |^e,ro?ar.n v sveti ruski tolike P°zorno-A t^Jnejsih oseb. I in per Je.prinesel Jud čr-^ °> Jaz sem podpisal prvo polo, se ^ °dšel. W6m toreJ Zamogel z WliJ° Prebivati v Varšavi ,,,Sem> da so sedaj od I Se nevarnosti izklju-K Dot * fli % st vem je pretresla iifVaSna novica> ki je mC mest0- PPS-se je If1% i m Sicer na tako jp0 ' - se je zaslišalo half° Varšavskem me-I po * odmev tega gla-•iepo 1 ruski državi in m0f?m SVetu. Od na- °ljskega komisar- -»labJ.0Va- katerega je na #sred vba Pri belem dne-mesta> na v°- J ^ 0Vske in Zlate uli_ v \ Je eden čevelj z no- 1:4 tiasv!, 0 drugega nad-,s % , otl stoječe hiše, t ri^]niuPada na sovraže-f mesta, barona \ napada, ki 1 M Jj mesto in našel \ Sfci so napadli { S je Knat°rja Skalona. ° Sn0 treba or*ani- tfjebi Uliletno in izvr- 1 So 110 treba z veliko i Suh Ji Nuvel Je paC > iS Oh ° grozi *mrt d N' zqj!° ' katere je i "jete bojev- ^S*presije 80 šle iPt^ - bila ^ Nm Tal-»ubernator- WV?0 različlla in ^ sulta« kak- v ^Sr anske države ; " i^' kak- je p« ^ V^^l-gubernator ga še ni vi- 'J 'kNdh- 1' P° kateren i! ' C Prebivalec pri »1 SK"0 dot*o s svo , ■ je, ] V1 e smrtno ob- 4 V O \ SV0Ji pre- Cdavnih p°lj-»^JvCmni palači na ^ ^>^«tavljajo kot A HlI^ehoma ku-4 V» kar de- srdu in iz 'i1"" d ^v, Pripovedujejo, boi ?eral-Kuber- v ^Jivec, slaba ^ a2načaj- Gori v Obdan od Wr.|}1 K; .... „.. predlagajo. Nič ne čita, kar podpiše in nima sploh nobene lastne misli in nobene sodbe. Edina misel, ki ga prevzema popolnoma, je strah pred napadom revolucijonarjev. V vsaki sveži sapici in v vsakem soln-čnem žarku, ki se ukrade v njegovo nepristopno sobo, sluti on izdajo in zvijačo. Pri vsakem koraku, katerega naredi v svojih zastarelih prostorih, se boji drznega napada, in v vsakem kotu sluti, da mu je položena bomba, ki se lahko vsak treno-tek razleti. So celo taki glasovi, ki trde, da Skalon sam na sebi ni napačen človek, toda da dela vse po naročilih iz Petersburga. Prebivalstvo ne ve niti toliko o najvišjem predstavitelju ruske države v svojem kraju, da bi znalo, kakšne narodnosti in vere da je. Najbolj prevladuje mnenje, da je luteranec. Govori se pa tudi, da je bil luteranec, ki pa je sprejel pravoslavje; čul sem celo, da je njegova rodbina bila pač nekdaj luteranska, a sedaj je že nekaj rodov sem ruska in pravoslavna, pa tudi za katoličana ga imajo nekateri. Čudno, da se ne govori celo, da je mo-hamedanec ali budhist. Splošno prevladuje mnenje, da je grof Skalon Nemec in potomec starega kurlandskega plemstva, imajo ga pa tudi za Rusa in celo za Kavkazca. Skrit in nepristopen kakor Bog v nebesih prebiva v starem gradu na Grajskem trgu in se nikdar ne prikaže na beli dan. Ako mora po neizogibni uradni potrebi odpotovati v Petersburg, se drži to potovanje v , lajvečji skrivnosti in uradni list poroča samo, kadar se je že vrnil, da je pred toliko in toliko dnevi dpotoval po uradnih opravkih v Petersburg in se zopet srečno vrnil. Ako bi se med prebivalstvom poprej razneslo, kdaj zapusti svoj grad, bi bila to gotovo njegova smrt. Tako ljubi prebivalstvo svojega najvišjega načelnika. Dasiravno so mnenja o njem tako različna, vendar v enem se strinjajo vsi glasovi: Varšavski general-guberna-j tor grof Skalon je najvišji, predstavitelj ruske državne oblasti v devetih poljskih guber-nijah in najvišja neposredna oblast nad 10 milijonov prebivalstva, ki živi v teh krajih. On je torej tudi neposredno odgovoren za vse, kar se vrši v teh krajih. On je odgovoren za zatiranje katoliške cerkve in njenih ustanov. Po njegovi krivdi ne more katoliška cerkev med temi milijoni več izvrševati svojega moralnega vpliva in vsled tega propada verski čut ljudstva in se širi naj gnusne j ša moralna gniloba. On je odgovoren za ni-hilizem pojmov in čustvovanja, za razpad družabnih vezi in splošni moralni, družabni in ■ politični nered, ki se širi vedno • bolj in prijemlje vedno globlje. On je odgovoren za zatiranje poljske narodnosti, ki nastopa včasih v najbrutalnejših oblikah, večkrat pa je postala tudi malenkostna do smešnosti. On je odgovoren tudi za so-cijalni in politični nered, ki s( je v zadnjem času razvil do po polne anarhije. Dokler je on predstavljal dr žavne oblasti, je tudi on odgo voren za vse hudo in vse razde janje, katero se povzroča P1 teh krajih. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Stanovanje iščejo Zakonski par brez otrok išče 2 ali 3 sobe s kopalnico v okolici 152. ceste do Lake Shore Blvd. Kdor ma kaj primernega, naj pokliče GLenville 8454. (255) Licenca naprodaj Proda se .^ogeni B licenca; dela j ako dober promet. V hiši se odda tudi takoj stanovanje 5 sob. Vprašajte na 8104 St. Clair Ave. HE-1574. (254) BUY WAR BONDS 700 prospect Ave., Soba 901 (256) X diti. Dal mu je duhati močnih pozabil. Moj spanec je" r soli in končno se je mladi mož ben smrti, prebudil. — Ali se počutite boj)®- Njegova prva beseda je bila, — Samo strašno trmP da je zahteval pijače. Silna žeja Ves sem zbit in zdi se®- . ga je pekla v grlu; s slastjo je da imam svinčen °')r izpil dva polna kozarca citrona- senc. de. —Toda snoči? je vp«^ Preplašeno se je oziral okoli dijec spoštljivo, sebe, med tem ko je zvesti Tol- —Zelo zgodaj sem _ v liam skrbno pazil na vsak nje- sedel sem v ta našla"' < . gov gib. je vse, kar morem — Ne morem se spomniti, kaj mi, kot bi bila temna se mi je pripetilo . . . Vse sem mojem spominu. Tolliam je vedno mislil le na eno stvar: kako bi najbolje zadovoljeval svojega gospoda, in Lionel Brady je gojil do tega izrednega služabnika pravo prijateljstvo. Lahko si predstavljamo obup zvestega Indijca, ko je stopil naslednji dan zgodaj zjutraj v studio in našel svojega gospodarja v položaju, v katerem so ga zapustili banditi. Najprvo je mislil, da je mrtev: potem pa je opazil, da mu žila slabo utriplje in začel ga je bu- Obdržite Prečitajte naslednji uvodnik, ki je bil priobčen v Cleveland Plain Dealer-ju v petek, 22. oktobra, 1943, napireč: ŠE VEDNO VELJA GESLO: NAPREJ Z SIMSOM! COALITION PARTY OF EUCLID, GILBERT MORGAN. JOHN *> I y council"«"1 FRANK J. LAUSCHE za župana Volitve bodo v torek 2. novembra 1943 Sramota za ves slovenski narod IM bi bila, če bi bil župan Lausche poražen!... Zalo naj ne ostane na volivni dan noben državljan , eudidsko vodstvo v vojnem času ter izvolite ponovno našega župana KENNETH J. SlMS in ž njim vso KOALICIJSKO LISTO I DOLŽNOST EUCLIDA "Ves okraj Cuyahoga zanima ponovna izvolitev Kenneth J-županom Euclida. Neprestan razvoj vojnih in mirnih industrij v napredujočem mestu je glavna briga vse te okolice. Ako bi se v Euc zrušila sedanja vlada, bi to odmevalo celo preko njegovih meja. ^ ^ "Župan Sims in njegovi tovariši so si ustvarili odličen rekoi ^ šestih letih v uradu. Ko so prevzeli vodstvo, so bile mestne finan resnem stanju. V treh letih je bil izveden-program, ki je zago zdravo finančno zgradbo. Kljub cvetočim razmeram, ki previa od začetka vojne in veliki masi naseljenih ljudi, se je obdržal standard izpolnovanja postav in znižali veliki zločini. Tudi Euc efektivno storil svoj del v številnih doprinosih za vojno. 4 rtvij0 "Bodočnost Euclida bo najbolje zavarovana z ponovno izv0 župana Simsa." Volite Frank J.Lausche ZA ŽUPANA John M. Novak ZA (OUNCILMANA 23. VARDE V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Leopold Koiar ki nas je za vedno zapustil 27. oktobra, 1942. O.i usoda ti nemila, kako kruta si do nas, si moža mi ugrabila in očeta dragega. Leto dni ,1e že minilo, kar nas Ti zapustil si, ah. kak prazno je življenje, kar med nami več Te ni. Saj ne mine nikdar dneva da b' ne bili v duhu tam, kjer zdaj spava Tvoje truplo, kjer Tvoj dom je zdaj hladan. Žalujoči ostali: KAROLINA KOLAR, soproga. EDWARD, sin; MARY KONCILJA, hči, SINAHA. ZET in VNUKI. Cleveland, O.. 27. oktobra 1943. i i V torek 2. novembra volite: FRANK J. LAUSCHE ZA ŽUPANA in JOHN J. PRINCE ZA MESTNEGA ZASTOPNIKA mesta Clevelanda CLEVELAND ORCHESTRA ERICH LEINSDORF, dirigent SEVERANCE DVORANA četrtek 28. oktobra—8:30 sobota 30. oktobra—8:30 ORKESTRALNI PROGRAM $1.10, $1.40, $1.65, $2.20, $2.75 V Severance Hall CE-7300 MISTERIJA ROMAN v ""iiilillJiiiiiniimLjiimiiiiiiiuiimiiilllluilMliMimuimiiiinii Drugo poglavje. Plazeče se sence Lionel Brady je uporabil ostali del dneva za priprave na svoje odpotovanje. Imel je nakupiti razne stvari, bil je pri svojem bankirju, in neobhodno potrebni obiski so mu vzeli ves negov čas. Ura je bila že osem, ko je stopil iz avtomobila pred vrati ljubke vile, ki si jo je bil dal zgraditi pred nekaj leti ne daleč od rtiča Black Pointa. Ne da bi bil v resnici utrujen, se je počutil mladi mož razdraženega, nervoznega; polastil se ga je bil neračumljiv nemir. Večerjal je brez velikega teka: skodelico čaja in par sand-wichev s kaviarom. Nato je od-hitel v svoj studio. Tako je imenoval veliko sobo, ki si jo je bil uredil in okrasil po svojem okusu in kjer je posebno rad bival. Od svojih križarjenj po vseh svetovnih morjih in predvsem po Dalnem Vztoku je bil prinesel dragocene zbirke iz brona, porcelana in slik, ki so delale iz njegovega studia pravi muzej. Bila je to prostrana štirikotna soba resnega sloga; njena oprava in celo monumentalni kamin so bili iz ebenovine, z vlo-žkami iz biserne matice in opa-lov. Galerija z izrezljano ogra- iiniMiiiiiiiiiciiiiMiiiiiioiiiiiliMiiuimilllliloiiniiiinitlilinillimc* (jo, ki so jo podpirali stebri, je bila ob stenah sobane, ki je v svoji celoti spominjala na hin-dustanske palače in na gotova razkošna holandska stanovanja koncem XVI. stoletj. V enem kotu je stal bronast kip enega bogov indijske svete trojice trimurti, Višnu, božanstvo mnogobrojnih utelešenj, ki moli svojih šest rok, trpečemu človeštvu nasproti. Na drugem koncu sta stali Kali, krvava boginja Thugov zadavljavcev, in Ganesa, dobra boginja s slonjo glavo. { Lionel je ljubil to eksotično okolje, misteriozno in resno, ki si ga je bil znal ustvariti in ki je odbijalo banalne misli. Bile je skoraj hladno oni večer. To se zgodi često v San Frančišku, kjer so skoki temperature pogosti. V ognjišču monumentalnega kamina, ki je bilo obdano s težko ograjo iz kovanega železa, je bil Tolliam, zvesti indijski služabnik Lionela | Bradyja, prižgal velik ogenj s poleni aloe. Mladi mož je sedel v širok na-' slonjač iz kordovskega usnja in j raztreseno zrl žar v ognjišču, j kjer so zublji slikali tisoče buj-| nih slik. Nenadoma se je stresel. Za trenutek se mu je zdelo da vidi na dnu žerjavice ironični lepi obraz Misterije. — Ta ženska me bo torej po-j \teod zasledovala je zamrmral I slabe volje. Naravnost mora! Malo je manjkalo da ji nisem v . j klubu pravkar povedal par ne-| i prijetnih resnic. Saj bi morala j I vedeti da je ne ljubim da je ne j bom nikoli ljubil da mi je prav posebno antipatična. Po kratkem molku je dodal: — Kar se tiče sovraštva te ženske se ga prav nič ne bojim, !čeprav je morda nevarno . . . In z omalovaževalnim gibom j je otresel pepel svoje cigarete. — Ne vem, kakšni so Misteri-jini načrti, je premišljeval, toda s čudno vztrajnostjo je zahtevala pojasnil o kraju, ker je Parker ujet. če bi ne bil previden, bi vedela ravno toliko kot jaz; toda k sreči ona ne ve stopinje dolžine. Kako divja bi bila, če bi vedela, da je meni ta stopinja znana in da tako lahko s točnostjo določim mesto, kjer se | nahajajo razvaline svetišča! i Povedati moramo, da so čisto j slučajne okolnosti privedle Lio-' nela Bradyja do skrajne previd- • nosti. Ko je bil namreč potegni! I Parkel-jevo pisanje iz dinje, je I pač na njem stala tudi zabeleže-ina dolžina 75 stolp; toda kri, s I katero so bile pisane te črke, je I bila tako posušena, da se je ko-; maj držala sirove tkanine. Tu mu je prišlo na misel, da zaupa članom kluba samo polo-jvico svoje skrivnosti. S konico j noža je pisavo lahno oddrgnil in ! besede "dolžina 75 stolp" so iz- • ginile z listine, ne da bi pustile sledu. Prej pa je na velikem I T zemljevidu Mehike natančno zarisal točko. Sedaj je bil zadovoljen z nagonom nezaupanja, ki ga je bil privedel do tega dejanja. Lionel je potegnil iz svoje listnice pisanje profesorja Par-kerja; mislil ni več na Misteri- 0 in se je predal svojemu sa-njarenju. Zaprl je oči in si predstavljali velika svetišča z ogromnimi rdeče barvanimi maliki divjih oči. Mogočno stebrovje svetišč je bilo pokrito s čudno pisavo, po širokih terasah je rastlo zelenje. Z bakljo v roki je stopal navzdol po stopnicah v grobnice, se izgubljal v podzemskih labirintih in končno odkril profesorja Parkerja, ki je bil že sama kost in koža in umiral lakote na kupu zlata in dragih kamnov. Toda zdelo se mu je, da čuje korake svečenikov, ki so bili odkrili njegovo prisotnost. Lionel se je s silo iztrgal tem sanjam, ki jih je sanjal v pols-j nu. V istini in ne več v sanjah! se mu je namreč zdelo, da sliši j korake na debelih khorassan-j skih preprogah v galeriji, ki jej vodila ob stenah njegove sobe. j Prisluškoval je pazljivo, toda čul je smo ječanje vetra po par-! kovih drevesih in daljno hrope-i nje tovarn. —Sanjam, je zamrmral in sej smehljal svoji vznemirjenosti j Zaprl je zopet oči in skušal nadaljevati sanje tam, kjer so bile prekinjene. Videl se je, kako dviga v svoje naročje oslabelo telo profesorja Parkerja in stopa s svojim tovorom po stopnicah grobnice navzgor. Vtem trenutku se je studio, ki ga je do tedaj razsvetljevala ugašajoča žerjavica, zablestel za nekj sekund v močni luči. Trska je padla v ogenj in razširjala bleščečo svetlobo. Lionel je bil vdrugič iztrgan iz svojih sanuj. Zasenčil si je oči , z roko in začudeno pogledal oko-> li sebe. Njegovim očem, ki so bile še vse motne od sanj, je to nenadno prebujenje pokazalo studio 1 v neznani, skoraj sovražni luči Tema se je kopičila po kotih sobe, kjer so se kitajski zmaji z 1 zlatimi luskinami in emajlaste krastače s topaznimi očmi začele oživljati. Maske iz Sumatre iz rdečega laka so se režale bolj odurno, kažoč svoje ostre zobe, in japonski vojščaki v svojih krilih iz železne tkanine, pokritih z luskinami, so izgledali kakor bi divje vihteli sulice s pri-ostrenimi kavi ji. Celo kip miroljubnega boga Višnu je izgubil svojo dobrohotnost. V poltemi mu je dajalo šest njegovih rok obliko ogromnega pajka, pri-j pravljenega naskočiti plen, in Lionelu se je zdelo, da žare svetle punčice za ramo bronastega kipa. Z dlanjo se je pogladil preko čela, kakor bi hotel prbgnati moro, ki se ga je polaščala. Zdelo se mu je, da čuje tik poleg sebe človeško dihanje, ki je na videz odgovarjalo njegovemu lastnemu dejanju. Slednjič je videl v najtemnejšem kotu galerije — in to pot prav razločno — senco, ki se je pregibala in potem pritisnila ob steno, kakor bi se hotela pritajiti, in tla so večkrat počila pod koraki nevidnega bitja. Lionel je bil pogumen. In sedaj, ko se je popolnoma prebudil in je jasno mislil, je bilo vse skupaj halucinacija, —Najboljše sredstvo, pregnati tako domišljijo, si je dejal sam pri sebi, je prižgati elek- trično luč in preiskati z brown-J ingom v roki vse kote, kjer se; skrivajo pošasti more. Nato. bom pa legel in lepo zaspal. Hotel je udejstviti svoj načrt in dvignil se je, a v tem trenutku se je navalila nanj črna postava in ga zgrabila za vrat. Npadalec je bil od nog do glave oblečen v tesen črn svilen triko, na obrazu je imel črno masko in bil je spreten in močan. Toda Lionel, ki je bil izboren boksar, se ni dosti vznemiril za- £ radi nasprotnika, ki ga je sma- • tral za navadnega hotelskega j tatu. Zadal mu je strahovit udarec s pestjo naravnost v prsi, tako da ga je možak pri priči izpustil. Toda v tem trenutku se je druga drzna temna postava izluščila iz temč in podstavila yachtmanu nogo, da je padel na preprogo. Banditoma je priskočil še tretji na pomoč in z zdru-j ženimi močni so naskočili Lio-jnela. Ta je hotel zaklicati na | pomoč, toda že ni več utegnil. | Zamašili so mu usta in obenem I je začutil nekaj vlažnega na j obrazu, zaduhal je sladki neprijetni vonj kloroforma in izgubil j je zavest. Roparji niso izgubili trenut-Ika. Delali so brezdvomno po na-ičrtu, preiskali so svojo žrtev in !ne zanimajoč se za bankovce in j čeke, ki so bili v listnici, so se : polastili samo pisanja profesorja Parkerja in nekaterih papirjev, na katerih so ostale opazke. Ne da bi zinili besedice, so ti čudni vlomilci prav tako misteriozno izginili kot so bili prišli. Onesveščeni Lionel Brady je še vedno ležal na preprogi poleg ognja. Obraz mu je bil bled in na njegovih prsih se je na mestu srca bleščal v zadnjih zubljih pojemajoče žerjavice ogromen pajek. •- - - ~~'~~ ~~ Več let je imel Lionel Brady v svoji službi Indijca, ki ga je bil privedel seboj iz Bengali je in na čegar poštenost je lahko' popolnoma računal. Imenoval se je Tolliam. Lionel ga je bil potegnil iz reke Gange ob obrežju, kejr je kar mrgolelo gavi-jalov, in Indijanec je bil svojemu rešitelju večno hvaležen. Bil je vedno oblečen v dolgo satenasto obleko in pokrit je bil z belim turbanom. Bil je velik, mišičast in spreten, obraz mu je bil svetlorjav, pravilno oblikovan in kazal je najčistejši tip. Njegovo obličje je odkrivalo milino in inteligenco.