/iŠportna * priloga OD 9. DO 16. STRANI | Na Kokoši ni več napisa Tito Goriška opozicija zahteva »glavo« odbornice Beneški Bienale in njegovi odtenki 7CPrimorski * ^^ dnevnik št. 120 (21.357) leto LXXI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu TOREK, 26. MAJA 2015 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 771124 666007 50 5 26 Tisto prekleto leto na planoti SandorTence Uradna Italija je do pred kratkim skoraj opevala prvo svetovno vojno in skrivala zanjo neprijetne resnice. Državniki so tudi po porazu fašizma dolgo let izkoriščali vojno retoriko, ki so jo na srečo »demontirali« ne samo resni zgodovinarji, temveč tudi pisatelji in filmski režiserji. Vojni roman Un anno sull'Altipiano (Leto na planoti) Sardinca Emilia Lussuja je spomenik nepismenim italijanskim kmetom, ki so za Trst in Trento umirali v strelskih jarkih. Film Uomini contro (Ljudje proti), ki ga je Francesco Rosi prosto posnel po tem romanu, pa govori o vojakih, ki jih je bilo strah. Za vojsko so bili to de-zerterji, ki so jih karabinjerji postavili pred strelski vod, večkrat na osnovi krutega žrebanja. To je bila dolgo časa pozabljena prva svetovna vojna, ki je v Italiji rodila fašizem. Strahovita morija brez primere, kot je na Debeli griži pravilno opozoril predsednik republike Sergio Mattarella. V njegovih besedah ni bilo čutiti nobene retorike, ampak pieteto in spoštovanja do vseh padlih. Tudi tistih, ki so se borili na strani avstro-ogrske monarhije, doma iz krajev, ki danes pripadajo Italiji. Papež Frančišek se je na pokopališču osebno poklonil tem žrtvam vojne. To je v nedeljo - čeprav v drugačni obliki - naredil tudi Mattarella s tem, da je na Debelo grižo povabil diplomatske zastopnike Slovenije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. ZAGRAJ - Poklon predsednika Sergia Mattarelle vsem, ki so padli na fronti prve svetovne vojne » Povezuje nas skupna evropska prihodnost« PODLONJER Krvav spopad z divjim prašičem TRST - Včeraj ob zori je na nekem dvorišču v Podlonjerju prišlo do krvavega spopada med divjim prašičem, večjim psom in domačinom. Moški je zaradi ugrizov obležal na tleh, služba 118 ga je nato prepeljala v kati-narsko bolnišnico. Ranjeni divji prašič je pobegnil v gozd, 60-ki-logramski kavkaški ovčar pa je podlegel poškodbam. Lonjerci se z divjimi prašiči redno srečujejo že več let, zaradi vse pogostejših vdorov teh živali je marsikateri domačin opustil poljedelsko dejavnost. Pokrajinska policija medtem svetuje, naj ne posredujemo med divjim prašičem in psom, saj divja žival v teh primerih ponori. Na 4. strani A SUpUiiTKto — COHBATTEflMDit PW3f Si AfFlUrEL^cimjii. aHk: *ütft- rUaF GORICA - »V jarkih ni bilo lepote, le gnus, grozote in razdejanje. In vendar, v tem svetu iz blata, trpljenja, bede in smrti, je na tisoče in tisoče vojakov ene in druge strani preneslo neverjetne preizkušnje, izvedlo junaške podvige in dejanja, ki jih zaznamuje ganljiva solidarnost. Tu smo, da jih počastimo,« je na Debeli griži, kjer je v nedeljo potekala svečanost ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno, povedal italijanski predsednik republike Sergio Mattarella (na sliki Bumbaca njegov poklon vsem padlim). Slovesnosti na krvavih bojiščih goriškega Krasa so se udeležili tudi diplomatski predstavniki Slovenije, Madžarske, Hrvaške in Avstrije. Mattarella je pred odhodom v Rim v Devinu obiskal tamkajšnji Jadranski zavod združenega sveta, kjer se je poklonil Corradu Belciju, enemu glavnim pobudnikov te ugledne ustanove. TRST - Včeraj Predstavili nov šolski Grško-slovenski slovar TRST - V Narodnem domu v Trstu so včeraj popoldne predstavili nov Grško-slovenski slovar, ki je izšel točno sto let po prvem tovrstnem delu Antona Doklerja. Knjigo je izdal Deželni šolski urad za FJK in je sad sodelovanja z založbo ZRC SAZU in Oddelkom za klasično filologijo Univerze v Ljubljani. Novi slovar predstavlja temeljito predelavo in posodobitev Dolderjevega slovarja, namenjen pa bo dijakom klasičnih smeri slovenskih licejev v Trstu in Gorici. Na 6. strani Tržaški občinski svet o lanskemu obračunu Na 5. strani Uspešen pohod Kohišče 2015 Na 6. strani V goriški tovarni Siap pognali proizvodnjo Na 17. strani Festival eStoria privabil 60 tisoč ljudi Na 18. strani V Štanjelu o Fabianiju Na 22. strani /20 ? ♦ 33 VPRAŠANJ /^20 TA JE PA DOBRA >/10 ¡j!' . • -Wm IZ ULICE MONTECCHI /11 BESEDA VLEČE BESEDO /11 1 G Torek, 26. maja 2G15 Latvala najboljši LIZBONA - Finec Jari-Matti Latvala (Volkswagen, na sliki) je zmagal na reliju po Portugalski, peti dirki sezone za točke svetovnega prvenstva. Po 16 hitrostnih preizkušnjah je na 2. mestu končal njegov moštveni kolega Francoz Sebastien Ogier, ki je zaostal 8,2 sekunde. Tretji je bil prav tako član ekipe Volkswagen Norvežan Andreas Mikkelsen (+ 28,6). Po peti od 13 dirk je v skupnem vodstvu ostal Ogier, ki ima sedaj 105 točk, sledita pa mu Norvežana Mikkelsen s 63 točkami in Mads Oestberg (Citroen) s 57 točkami. Montoya za las INDIANAPOLIS - Kolumbijec Juan Pablo Montoya (Penske Chevrolet) je zmagovalec tradicionalne že 99. dirke 500 milj Indianapolisa. Za Montoyo je bila to druga zmaga na prestižni dirki po letu 2000. Za Kolumbijca, tudi nekdanjega uspešnega voznika formule 1, je zmaga prišla nekoliko nepričakovano. Bil je namreč s poškodovanim zadnjim krilcem dirkalnika že precej v ozadju, na 30. mestu, toda v zadnjih petih krogih je poskrbel za razburljiv boj in slavil s 104 tisočinkami prednosti. KOLESARSTVO - Nasvet veterana Adornija mlademu Italijani pred vzponom na Mortirolo »Aru, napadaj!« PINZOLO - Zdi se, da je Alberto Contador na letošnji kolesarski dirki po Italiji brez pravih tekmecev. Po včerajšnjem prostem dnevu bo vsekakor njegov primat danes spet na preizkušnji, saj se bodo kolesarji povzpeli na »zloglasni» Mortirolo, etapa pa velja za eno najtežjih, saj bodo morali premagati pet vrhov in skupno 4.500 metrov višinske razlike. Mortirolo bo predzadnji vzpon, dvakrat pa se bodo povzpeli tudi na Aprico, kjer je postavljen etapni cilj, že sedmič v zgodovini Gira. Nazadnje je tam leta 2006 zmagal Ivan Basso. Veteran Vittorio Adorni, ki je etapo Gira s ciljem na Aprici, osvojil leta 1962, meni, da mora mladi Fabio Aru, danes napasti favoriziranega Španca, kljub temu, da je ta tudi v nedeljo pokazal, da je boljši od mladega, 24.letnega Italijana. »Aru si v nedlejo še ni opomogel od sobotnega kro-nometra, kar za kolesarja, ki v tovrstni vo-žni ni specializiran, ni tako nenavadno. Po dnevu počitka bo morda v boljši formi. Star je 24 let, mora tvegati in nima kaj izgubiti. Če pa pobegne na Mortirolu, ga bo- Fognini, Bolelli in Erranijeva naprej PARIZ - Na teniškem Roland Garrosu, ki se je začel v nedeljo, so Italijani Fabio Fognini, Simone Bolelli in Sara Errani uspešno prestali prvi krog, Luca Vanni in Roberta Vinci pa sta izpadla. Od favoritov sta napredovala tudi Rusinja Marija Šarapova in Britanec Andy Murray. Aljaž Bedene, ki po novem nastopa za Veliko Britanijo, pa je izgubil proti 21-letnemu Avstrijcu Dominicu Thiemu KOŠARKA 2 - Milano in Sas-sari sta prva polfinalista končnice 1-li-ge. Sassari je nazadnje s skupnim izidom 3:1 premagal Trento. Sinoči: Cantu - Venezia 81:64 (2:2), Brindisi -Reggio Emilia 62:73 (2:2). NBA - Košarkarje iz Clevelan-da le še zmaga loči do uvrstitve v veliki finale lige. Po dveh zmagah v At-lanti so prvič zmagali na domačih tleh, potem ko so po podaljšku slavili s 114:111. Junak dvoboja je bil LeBron James, ki je zgrešil uvodnih deset metov, nato pa tekmo končal s 37 točkami, 18 skoki in 13 podajami. Četrta tekma bo v noči na sredo v Clevelandu, v finalu zahodne konference pa Golden State vodi proti Houstonu s 3:0 v zmagah. GIMNASTIKA - Na tekmi svetovnega pokala v portugalski Anadii je Saša Golob osvojila tretje mesto na parterju. KOŠARKA - Košarkarji Tajfuna iz Šentjurja so v drugi tekmi finala lige Telemach po dveh podaljških premagali Rogaško z 88:81 in izenačili stanje na 1:1. Serija na tri zmage se zdaj seli v Rogaško Slatino, kjer bo danes ob 17. uri tretja tekma. NOGOMET - Red Bull Salzburg je znova avstrijski nogometni prvak. Za Salzburg je naslov šesti, odkar je vajeti v klubu prevzel milijarder Dieter Ma-teschitz (še 2007, 2009, 2010, 2012, 2014), skupno pa deveti v avstrijski zgodovini, s čimer le še za eno lovoriko zaostaja za Tirolom iz Innsbrucka. NOGOMET 2 - Italijan Roberto Di Matteo ni več trener nemškega moštva Schalke 04. do ljudje vzljubili,« pravi Adorni, ki je bil leta 1968 tudi svetovni prvak. Po njegovem mnenju je letošnja dirka lepa in zahtevna. Skupno: 1. Alberto Contador (Špa/Tinkoff-Saxo) 60:01:34 2. Fabio Aru (Ita/Astana) +2:35; 3. Andrey Amador (Kos/Movistar) 4:19; 4. Mikel Landa (Špa/Astana) 4:46; 5. Leopold Konig (Češ/Sky) 6:36; 6. Jurij Trofimov (Rus/Kat-juša) 6:58; 7. Damiano Caruso (Ita/BMC) 7:10; 8. Maxime Monfort (Bel/Lotto Sou-dal) 8:20; 9. Giovanni Visconti (Ita/Movi-star) 9:53; 10. Alexandre Geniez (Fra/FDJ.fr) 10:03. Slovenski »giro» je vabljiv SLOVENSKA BISTRICA - Organizatorji letošnje 22. kolesarske dirke Po Sloveniji, ki bo potekala od 18. junija s štartom v Ljubljani do 21. junija s ciljem v Novem mestu, pravijo, da je zanimanje za največji kolesarski dogodek v Sloveniji zelo veliko. Trenutno je po besedah direktorja dirke Bogdana Finka na štart pripravljenih 16 ekip, čeprav je bilo prijav celo več kot 50. Prihaja najbogatejša ekipa na svetu, angleški Sky, ki še ni izdala svoje postave za Slovenijo, pa ruska Katjuša z lanskim zmagovalcem, Portugalcem Tiagom Machadom, in italijanski Lam-pre, član katere je tudi Jan Polanc, zmagovalec ene letošnjih od etap Gira. Organizatorji pričakujejo tudi Janija Braj-koviča v majici ameriške ekipe UHC. Prvi mož slovenske pentlje je še dodal, da kolesarji na njihovo dirko zagotovo ne prihajajo zgolj «vedriti» v pripravah na Tour, saj tisti, ki ni pri vrhu v Sloveniji, tudi na francoski dirki ne more računati na uspeh. V preteklosti se je po njegovem že nekajkrat pokazalo ravno obratno in prej ali slej bo nekdo iz dirke Po Sloveniji znova zablestel tudi na Touru. «Doslej je to najbolje leta 2012 uspelo Janiju Brajkoviču, ki je pri nas zmagal, nato pa bil deveti na prestižni francoski dirki. Tudi naš lanski zmagovalec Machado je bil lani nekaj časa v Franciji skupno tretji, a je nato padel, sicer bi verjetno prav tako končal med deseterico,» je še spomnil Fink. Fabio Aru je morda edini, ki lahko na dirki po Italiji premaga Alberta Contadorja. Današnja etapa s petimi gorskimi nagradami ponuja priložnost za napad ansa (0 k n o ■o (0 a ¡2 »Zdaj gledam lepo plat življenja: sem samski, sem svetovni prvak in obkrožajo me lepa dekleta.« (Prvak F1 Lewis Hamilton, La Stamp a 19. 5.) »Na vlaku me je nek fant prosil za številko. Rekla sem mu: 'V reprezentanci desetica, z Brescio še-stica.« (Nogometašica Martina Ro-succi, SportWeek, 23. 5.) »Ne čez tri ali štiri leta, ampak čez 30 do 35 let in od tam naprej, marsikaj zgodi in računam, da se bo zgodilo.« (Strojniški mojster Ivan Godler, Slovenec na Japonskem, o tem, da bodo roboti boljši od svetovnega prvaka v nogometu, Sobota, 23. 5.) »Lažje kradeš v pokopališču kot pa v marketu in lažje oropaš osamljeno vilo kot pa banko.« (Novinar Gianni Mura o stavniških goljufijah v nižjih ligah, La Repubbli-ca, 24. 5.) »Ko sem znova poprijel za delo, tako vzdušje kot fizično stanje ni bilo na višku.« (Mnenje trenerja Triestine Giuseppeja Feraz-zolija za Primorski dnevnik, 23. 5. ... ) »Fantje so se mi zdeli razpoložljivi in motivirani.« (... isti trener, istega dne za Il Piccolo, 23. 5.) O pomenih in poletju Zadnje postaje niso vedno zadnje postaje, ampak le premori na poti, ki se spet začne po obdobju počitka. Tako naj bi bilo z vsem, tudi s to rubriko, predvsem pa s športnimi in ostalimi dejavnostmi, ki ji dajejo vsebinsko sol, a tudi poper. Zato upam, da nedeljski Krasov poraz ni bila zadnja postaja njegovega nastopanja v D ligi, ampak le silovita vzmet za vztrajanje v tako močni konkurenci, pa čeprav z repesažem, ki ni nič sramotnega in se ga številni italijanski klubi (ne le nogometni) izdatno poslužujejo. Kras nam je olepševal nedelje, ker tako kakovostnega nastopanja na slovenski zamejski nogometni zelenici ves povojni čas nismo videli. Že to je bil velik uspeh in predvsem smisel Krasovega obstoja. V različnih okoliščinah in z različnim izhodiščem nas lahko spomni na Jadranovo junaško epopejo. Sedaj si bodo morali odgovorni pri repenskem društvu zavihati rokave in si omisliti do- bro moštveno ogrodje, pri čemer naj ne pozabijo, da velja pri sestavi dobre ekipe preprosto pravilo treh členov: zanesljiv vratar, ki zna tudi voditi obrambo, dober vezist na sredini igrišča, ki narekuje tempo brez žoge zelo gibljivim soigralcem in pa učinkovit brezkompromisen srednji napadalec. To bi sicer potrebovala tudi naša narodna skupnost, a pustimo nemogoče ob strani... Nemogoče, ki se le v športu lahko prelevi v mogoče, se dogaja na primer v slovenski košarki. Olimpija obstaja le še s svojim imenom, Krka je obstala v jedrskih hlapih. In kdo igra finale državnega prvenstva? Tajfun in Rogaška, ki sta zaenkrat rezultatsko izenačena (1:1). No, niti ni prevečpresenet-ljivo, da se za naslov potegujeta ti peterki, ki predstavljata tudi logično navezo. Le poskusite prekomerno popiti rogaško vodo: v zadnjem delu človekovega telesa bi se lahko sprožil tajfun... , ki pa ni zajel Dunaja, kjer je potekal festival evrosong. Po mojem je bilo že vse vnaprej določeno, saj je nemogoče (pa vendar mogoče?), da bi lahko stavnice tako natančno predvidele končni razplet: 1. Švedska in 14. Slovenija. Pa ne, da se tudi na popevkarskem prizorišče dogaja kot v italijanskem nogometu, kjer so goljufije na dnevnem redu? Pa saj ima ta država na tisoče zakonov, ki preprečujejo vse nepoštene dejavnosti, zagotavljajo pravice in preganjajo zli-kovce! Ne morem verjeti, da velja še dandanašnji Tacitov rek: najbolj pokvarjena država ima največ zakonov. Kot ne morem verjeti, da je v Sloveniji 612 tisoč upokojencev, 300 tisoč jih prejema manj kot 500 evrov mesečno, aprila najnižja izplačana pokojnina je bila 200 evrov, najvišja pa 2.300. Verjamem pa, da se pripravljajo lepi poletni meseci, polni sonca, tako da bomo prihranili na kurjavi. In če kdo misli, da bo športna dejavnost zamrla, se zelo moti. Res je, da ne bo velikih medijsko napihnjenih prireditev, športni vrtiljak pa se bo kljub temu neprenehoma vrtel, saj skoraj ni več premora med začetkom in koncem, globalni spektakel zahteva izžemanje do zadnjih kapljic moči. Močno si želim, da bi nekaj teh ka- Nož v hrbet V Formuli 1 se lahko tudi zgodi, da ti zmago odvzame lastno moštvo. To je na svoji koži v nedeljo doživel Lewis Hamilton, ki je bil do 65. kroga razred zase. Tedaj pa je mladi Max Verstappen po trku z Ro-mainom Grosjeanom grdo trčil v ogrado. Na progo je tako prišel varnostni avto, Hamilton pa je edini izmed vodilnih dirkačev odpeljal v bokse za zamenjavo gum in tako v bistvu izgubil dirko. Vrnil se je namreč za Rosbergom in Vettlom, ki je tokrat vozil res brezihbno, tako da se je moral Britanec na koncu zadovoljiti s končnim tretjim mestom, čeprav je bila njegova dirka pred to nespametno odločitvijo moštva že dobljena. Veselil se je tako Nico Rosberg, ki je tretjič zapored - kakor je pred tem uspelo le Senni, Prostu in Hillu - osvojil»domačo« Veliko Nagrado Monaka. Še dobro, da je Hamilton le pred par dnevi podpisal podaljšanje pogodbe z Mercedesom za pičlih 42 milijonov evrov letno (ali približno 7.000 evrov za vsak prevoženi kilometer), saj je bil po tej potezi Britanec izredno razočaran in bi verjetno dvakrat premislil, ali vztrajati še tri leta pri nemški ekipi. Zelo so se veselili pri Ferrariju, ki so tako z Vettlom dosegli nepričakovano drugo mesto, sploh pa so se izkazali za bolj prebrisane kot strategi Mercedesa. Ti so po dirki sami priznali napako, ki morda izhaja iz nekega občutka »vsemogočnosti«. Nekoliko manj zadovoljen pa je bil Kimi Raikkonen (na koncu šesti), kateremu je Veliko Nagrado Monaka že drugo leto zapored pokvarila nesreča, tokrat z nekaznovanim Ricciardom. Ravno avstralski dirkač (peti) in njegov moštveni kolega Danil Kvjat (četrti) sta dokazala, da Red Bull vendar nekoliko napreduje, tako kot napreduje McLaren, ki se je z osmim mestom Jensona Buttona veselil prvih točk v letošnji sezoni. Korak nazaj pa gre zabeležiti pri Williamsu, ki je doživel verjetno najslabši konec tedna v zadnjih dveh letih. Zmaga Rosberga vsekakor napoveduje nekoliko bolj izenačen boj za naslov svetovnega prvaka, predvsem če bo Hamilton s težavo prebolel »zaroto«, katere je bil žrtev. POGLED Z VEJE- >u pljic ne namenjali le trpnim oblikam dejavnosti, ampak da bi v času razsajajo-čega analfabetizma vzeli v roke tudi leposlovno knjigo (celo "zamejski" književniki se lahko ponašajo z vrhunskim peresom), ki ima v slovenskem prostoru začuda še veliko pristašev in kupcev. Tudi ta je lepa športna aktivnost, čeravno le za možgane! In pomislite, da se bo v Trstu v najkrajšem času odprlo nekaj zelo pomembnega, čeprav slutim, da bo v tej pomembnosti slovenska knjiga povsem postranske pomembnosti. Krasen poletni čas vam želim! Torek, 26. maja 2015 1 "J Ancelotti je odpuščen MADRID - Real iz Madrida je odpustil trenerja Carla Ance-lottija. Ancelottija, ki je na klop Reala sedel leta 2013, že snubi Milan, upravitelj kluba Adriano Galliani se je z njim že srečal v španski prestolnici. Odvrniti ga mora od namere, da si vzame leto dni odmora. V Španiji kot največje favorite za An-celottijevega naslednika vidijo Napolijevega stratega Rafaela Beniteza, dosedanjega trenerja dortmundske Borussie Jur-gena Kloppa in nekdanjega Realovega nogometaša Michela. Spomin na Čosica ZAGREB - Minilo je 20 let od smrti legendarnega hrvaškega košarkarja Krešimirja Čosiča. Prve korake je naredil v Za-dru. Bil je študent ameriške univerze Brigham Young, igral pa je tudi za ljubljansko Olimpijo, Virtus iz Bologne in zagrebško Cibono. V dresu nekdanje Jugoslavije je osvojil kar 14 odličij z velikih tekmovanj, od tega šest zlatih. Kot trener jo je popeljal do srebrne medalje na OI v Seulu 1988 ter bronasti na SP v Španiji 1986 in EP v Grčiji leta 1987. NOGOMET Roma naravnost v ligi prvakov RIM - Derbi je v Rimu daleč najbolj pomembna tekma v sezoni, ve povedati strokovnjak iz Ločnika Edi Reja. Za sinočnji Lazio-Roma je bilo to še toliko bolj res, kajti Roma si je po tesni zmagi z 2:1 (vsi goli so padli v zadnjih 20 minutah) matematično zagotovila drugo mesto za Juventu-som, s tem pa nastop v ligi prvakov brez igranja predkroga. V blagajno rimskega kluba se bo steklo tudi lepo število milijonov evrov, ki bodo še kako prav prišli za morebitne okrepitve med poletnim prestopnim rokom. Izid derbija so pozdravili tudi v Neaplju. Napoli je bil po sobotnem porazu v Turinu proti Juventusu že na robu prepada, zdaj pa lahko še upa na uvrstitev na tretje mesto. Odločilen bo prav nedeljski obračun zadnjega kroga, ko se bosta ekipi med sabo pomerili v Neaplju. Napoli bi z zmago prehitel Lazio na lestvici. Vrstni red pred zadnjim krogom: Juventus 86, Roma 70, Lazio 66, Napoli 63, Fiorenitna 61, Genoa 59, Sampdoria 55, Inter 52,Torino 51, Milan 49, Palermo in Sassuolo 46, Verona 45, Chievo 43, Empoili 42, Udinese 41, Atalanta 37, Cagliari 31, Ce-sena 24, Parma 18. motociklizem - Mitja Emili zlahka zmagal na dirki za Michelin cup »Želim težje dirke« Mitja Emili s člani svoje ekipe Na drugi preizkušnji prvenstva Michelin Power cup 600 cc v Vallelunghi je Mitja Emili gladko zmagal in potrdil odličen nastop iz Mugella v aprilu. Takrat je bil prvi na cilju, ampak ga je žirija kaznovala z dvajsetimi sekundami dodatka h končnemu času, zaradi nepravilne uporabe termičnih ogrinjal pred samim startom. V Vallelughi pa je Emili na sedlu svoje Honde 600 dokazal, da je nedvomno favorit za končno osvojitev prvenstva. Že v prvih sobotnih kvalifikacijah je na vlažnem cestišču dosegel najhitrejši čas. V drugih popoldanskih kvalifikacijah pa ni nastopil, saj so se medtem vremenske razmere poslabšale. Deževje in moker asfalt nista dovo- ODBOJKA - Slovenija na poti do EP »Zaradi Gianija pristop vse drugačen« MARIBOR - Za prvi nastop slovenske odbojkarske reprezentance pod vodstvom novega selektorja, legendarnega Andreo Gianija, je vladalo veliko zanimanje. Šlo je za zadetek v polno. Slovenija je namreč v prvi tekmi dodatnih kvalifikacij za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu v Mariboru premagala Portugalsko s 3:0 (29, 20, 17) in si priigrali pomembno prednost pred povratno tekmo prihodnji teden v gosteh. Tam jim za napredovanje zadošča poraz z 2:3, a so slovenski odbojkarji z igro na prvi tekmi dokazali, da so boljši od tekmeca in da ga lahko še enkrat premagajo. Selektor Andrea Giani je ob svojem debiju na slovenski klopi na igrišče poslal šesterko, v kateri so bili Mitja Gaparini, Tine Urnaut, Alen Pajenk, Dejan Vinčič, Klemen Čebulj, Danijel Koncilja in prosti igralec Jani Kovačič. Za zmago v prvem setu je bilo potrebno sedem zaključnih žog, povod za zmago v drugem setu pa je bila serija odličnih servisov Izolana Mitje Gasparinija, še boljšo igro pa so slovenski odbojkarji prikazali v tretjem nizu. Kaj je novega prinesel Giani v igro reprezentance Slovenije, smo vprašali Zorana Jerončiča, dolgoletnega trenerja ekip pri nas, v Italiji in Slovenije, nazadnje akter uspešnih sezon ženskega prvoligaša OK Braslovče. Andrea Giani «Najprej je treba povedati, da so se v reprezentanco vrnili vsi tisti igralci, ki s prejšnjim selektorjem Slabetom niso hoteli več sodelovati, to so Vinčič, Pajenk in še kdo drug. Vsi so opazili, da je bil pristop na nedeljski tekmi proti Portugalski povsem drugačen kot doslej. Med minutami odmora in tudi na igrišču so pokazali igralci veliko spoštovanje do svojega trenerja. Vedo, koga imajo pred sabo, temu primerno je zdaj tudi njihovo obnašanje. Še kaj? »Opazno jer, da je Giani uvedel sistem dela, ki velja v italijanski odbojki. Točno se ve, katera je začetna postava, vsi drugi, ne glede na to, kdo so, se morajo temu prilagoditi. Prej je nekako veljalo pravilo, da se nobenemu re-prezentantu ne smeš zameriti, zato je selektor vedno iskal kompromise in so tako igrali vsi. Kot da bi šlo za leteče menjave v hokeju... « Kaj pa glede igre? Problem slovenske odbojke je vedno isti. Vsi, ki so na primer prišli igrat v Italijo, so pokazali slab sprejem servisa. Sprejem je bila tudi v nedeljo šibka točka reprezentance Slovenije. Tega ni mogoče kar tako odpraviti, to bo dolgoročen proces, zakaj je tako pa sprašujem vse v Sloveniji, odgovora pa še nisem dobil. NI pa res, kot so trdili komentatorji na televiziji, da ima Slovenija slab blok. Učinkovitost bloka namreč ne merimo po tem, koliko točk dosežeš s tem elementom, temveč kako je blok postavljen,« pravi Jerončič, ki je nekaj besed namenjen tudi ženski reprezentanci Slovenije. Potem ko je na prvi tekmi kvalifikacij s 3:1 v gosteh premagala Francijo, se je obeta, da bo prvič v zgodovini nastopila na sklepni fazi evropskega prvenstva. Tako kot moški, mora na povratni tekmi osvojiti najmanj dva seta, za razliko od moških pa je prednost v tem, da bodo dekleta v petek igrala doma (v Mariboru). »Po prvem izgubljenem setu je v Freanciji kazalo na pogreb. Nato so Slovenke igrale odlično, še posebej libero Katja Medved,« je povedal Jerončič. lila dodatnega izboljšanja časa, zato se Emili sploh ni odpravil iz boxa. V nedeljo pa mu je šlo vse po načrtih. Startal je iz pole pozicije in bil ves čas v vodstvu. Drugemu uvrščenemu La Giongadi je v cilju po desetih krogih zadal šest sekund zaostanka, opravil pa je tudi najhitrejši čas med dirko 1:44,832. Z zmago si je priboril tudi vrh skupnega seštevka. Obeta pa se mu tudi wild card za nastop na prestižnejšem National Trophy, in sicer na etapi 14. junija v Mugellu. Možnost mu ponujajo v štabu Michelina, z ekipo Tecnobike iz Berga-ma pa se mora še dokončno pogovoriti: »Z uspehom sem zadovoljen, želel pa bi se preizkusiti v ostrejši konkurenci, kjer bi bil še dodatno motiviran. Pomeniti se moram še z ekipo, saj je treba najprej preveriti razpoložljiva sredstva.« Ne glede na nastop na italijanskem prvenstvu 14. junija v Mugellu bo Emili spet nastopil v sklopu Michelin Power cup 600 cc v zadnjem junijskem vikendu na dirkališču v Misanu. (mar) IZ UL. MONTECCHI E? 05 C Korajžno naprej! Konec je. Junij je že čas malonogo-metnih turnirjev, na katerih se nogometaši sprostijo(mo) in uživajo(mo). Minus Slovo od nogometne sezone 2014/15 je bilo za Kras boleče. Konkretno: v tretji sezoni v D-ligi so navijači in simpatizerji Krasa upali, da bodo rdeče-beli dosegli obstanek. Zahtevna četrta liga ni bila več novost. Opekli so se že dvakrat. A tudi v tretje ni šlo. Za repenski klub se je nova D-ligaška izkušnja znova izkazala kot labirint, v katerem se je težko orientirati. Porazi v uvodnih krogih so kmalu razblinili začetno evforijo. Vodstvo Krasa je bilo prepričano, da je ustvarilo homogeno in izkušeno ekipo. Predsednik Goran Kocman je vložil veliko truda, prostega časa in predvsem denarja (ter živcev). Nekatere izbire pa niso bile posrečene. Nekateri igralci se niso najbolje vključili v novo okolje (Bordon in Komel). Od drugih pa s(m)o pričakovali več (Ranič in primis). Trener Predrag Arčaba, ki je bil soliden nogometaš, se na klopi ni izkazal kot dober strateg. Boljše se je znašel Tonči Žlogar, ki je konec novembra zamenjal Arčija in skušal pogasiti požar. Dejansko mu je skoraj uspelo. Play-out je bil sicer le skromna uteha za neučinkovito sezono. Plus Kljub izpadu je bila za Kras tretja D-ligaška sezona nova pomembna izkušnja, ki bo še dodatno pomagala klubu, da doseže višjo stopnjo zrelosti in profesionalnosti. Struktura kluba se vsako leto širi. Mladinska dejavnost (piramida od mladincev do malih prijateljev je popolna) je pestra kot še nikoli, čeprav deluje repenski klub samostojno. Ali je bilo sodelovanje z drugimi slovenskimi klubi le ovira? Tako trdijo v Repnu. NK Kras Repen je še posebno v zadnji sezoni postal ikona slovenskega športa v Italiji. O (ne)uspehih kluba so pisali mediji v naši deželi, v Venetu in na Tridentinskem ter v Sloveniji (še posebno pred in za derbi s Triestino). Medijsko so v taboru Krasa naredili velik korak naprej. Ob klubu se je zbrala tudi lepa skupina navijačev, ki je nogometaše spremljala na vseh gostovanjih (tudi najdaljših). Najlepšiprizor je bil morda nedeljski, ko so po porazu v Castelfrancu Venetu toplo zaploskali potrtim Žlogarjevim varovancem. Podobno navijaško skupino je imel morda le Jadran v zlatih časih Marka Bana in tovarišev. »Dajmo fantje«, kot so vzklikali navijači. Korajžno naprej! #obletnica »Italija zavrača vojno kot sredstvo za napad na svobodo drugih narodov,« piše v 11. členu ustave. Kljub temu je 100-letnica vstopa Italije v prvo svetovno vojno priložnost proslavljanja tudi v športu. Zmagovalca 15. etape Gira je župan Madonne di Campiglio obdaril z majico z napisom »Ricorda« (Spomni se) v spomin na tisti usodni 24. maj 1915. Isto majico so v A ligi pred začetkom srečanja oblekli nogometaši in sodniki. Spomin je nekaterim res zbledel, tako kot razlogi za italijanski vstop v vojno. #Zlatapalma Italijani pa niso praznovali na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu. Po lanskem uspehu je spet navdušil Sorren-tino s svojim Youth (Mladost), a ne dovolj, da bi osvojil zlato palmo. V zadnji Sor- rentinovi mojstrovini nastopa tudi lik Ma-radone, sicer daleč od najboljše forme mladih let: debel in z masko kisika leži na postelji, kot prispodoba minljivosti časa in dekadence. Diego se je režiserju vsekakor zahvalil, da je njegov lik sploh vrinil v film, kdorkoli pa bi težko prepoznal nezadržnega Argentinca, ki je preigral polovico angleške reprezentance v Mehiki. Kot pravi igralec Harvey Keitel v fimu: »Ostajajo nam res samo emocije.« #Pesemevrovizije Se vedno pa nas na nogometnih igriščih navdušuje drug Argentinec - Lionel Messi. Zanj in za Barcelono navija tudi letošnji zmagovalec Pesmi Eurovi-zije Šved Mans Zelmerlow, ki je razkril, da je svojega psa imenoval kar Messi. Nič kaj nenavadnega, Zelmerlow je poimenoval Barcelona session tudi enega izmed svojih albumov. Evrovizijski pevski festival pa je vsekakor zibelka mednarodnega televizijskega »trasha«. Po vpadljivih kostumih, pirotehničnih efektih, travestitih in bradah na ženskem obličju bo pes Messi takoj pozabljen. 12 Torek, 26. maja 2015 ŠPORT / Jadran in Bor na DP Igralca Jadrana Borut Ban (na fotografiji) in Carlo De Petris ter igralci KK Bor Giacomo Basile, Alessandro Scocchi in Manuel Doz so prejšnji teden nastopili na državnem univerzitetnem prvenstvu v Salsomag-giore. Z univerzitetno ekipo CUS Trieste pa se niso prebili v polfinale: izgubili so proti Turinu (73:35), zmagali proti Firencam (66:55) in klonili proti Pisi (87:69). Državni prvaki so naposled bili študentje iz Bologne, ki so z 72:59 premagali Cus Torino. Tržaški košarkarji so se na državno prvenstvo uvrstili po eni kvalifikacijski tekmi proti CUS Milano. Gradež in Geatti v C-ligo V deželni C-ligi so odigrali prve polfinalne tekme: Tarcento je z 79:69 premagal Latisano, Fogliano pa je premagal v gosteh Fa-gagno (67:77). V prvi tekmi odločilne tekme za obstanek v ligi pa je Ronchi premagal Cervignano z 79:70. Igra se na dve zmagi. V D-ligi pa so se po dveh tekmah že zaključili polfinalni boji: v deželno C-ligo sta po dveh zmagah napredovali Gradež in Geatti Basket time Udine. Gradež je v drugi tekmi premagal Mon-falcone 66:77, Basket time pa Campoformido 74:63. primorski_sport facebook 4 primorski_sport ^ fcujifefeer KOŠARKA - Zdaj se ukvarjajo predvsem s finančnim primanjkljajem Pri Jadranu krpajo luknje Pri Jadranu ni še nič bistveno novega, pa četudi se je prvenstvo zaključilo pred več kot mesecem dni. Odgovora na vprašanje, ali bo naslednje leto še obstajala članska ekipa Jadrana, še nimajo. Spremenljivk in odprtih vprašanj je še veliko. V prvi vrsti pričakuje vodstvo kluba jasen odgovor vseh matičnih klubov, ali si člansko ekipo še želijo. »Črno na belem« tega odgovora še ni prejel. Matična društva naj bi odločitev sporočila na naslednjem skupnem sestanku menda v začetku junija, saj se na prejšnjem v začetku maja niso izrecno izrazila. Pri Jadranu pričakujejo odgovor, saj vodstvo poudarja, da Jadran ni klub, vendar združenje, »v katerem so gospodarji matična društva,« poudarja predsednik Adriano Sossi. V pričakovanju odločitev pa vodstvo Jadrana ne čaka kližem rok. Tačas iščejo sredstva, da bi zakrpali finančno luknjo letošnje sezone, ki je nastala predvsem zaradi umika glavnega sponzorja Roberta Franca, pa tudi zato, ker so nekateri sponzorji dodelili manj od obljubljenega zneska. »Težko bo, da bomo vse prejeli že pred občnim zborom, ki bo junija,« nam je razkril blagajnik Peter Žerjal. »Nekateri sponzorji zaradi krize in morda naših neuspehov, nam niso še dodelili obljubljenih vseh zneskov.« Vodstvo obenem išče nove okrepitve, ki bi se pridružile odboru. Nekateri odborniki so že napovedali (ali še bodo) svoj odstop, zato je pridobitev novih sil več kot potrebna. »Iščemo jih predvsem med bivšimi trenerji, igralci in tistimi, ki so bili že pred leti ob strani kluba,« je napovedal Žerjal. Dosedanji odbor se bo pred koncem mandata srečal tudi z igralci, od katerih hoče izvedeti, ali bodo v naslednji sezoni še na razpolago (in pod katerimi pogoji). Po zadnji tekmi so za Primorski dnevnik vsi, ki so že nastopali pri Jadranu v državni C-ligi, razen Ridolfija, potrdili prisotnost, zdaj pa morajo svojo odločitev sporočiti vodstvu. Prav tako pa se mora vodstvo pogovoriti še s trenerjem Walterjem Vatovcem. Pogodba ga z Jadranom veže vse do 30. junija, ali bo ostal pa bo po vsej verjetnosti odvisno tudi od razpoložljivih finančnih sredstev. Ravno denarna sredstva bodo (že spet) pereči problem načrtovanja naslednje sezone: pri Jadranu krpajo šele letošnjo sezono, kako bo z naslednjo pa je še povsem neznano. Potem ko se je Franco, ki je ekipo podpiral zadnja leta, oddaljil, morajo poiskati tudi novega glavnega sponzorja, kar sploh ne bo lahko. Upoštevati je tudi treba, da je zveza povišala tudi stroške za nastopanje v državni C-ligi. Ob reševanju nastalih težav pa igralci prav tako niso še na počitnicah. Igralci Jadrana trenirajo trikrat tedensko z igralci Kontovela, trenažni ritem pa vsak teden skušajo obogatiti s prijateljsko tekmo. Od mlajših igralcev iz drugih klubov se ni pridružil še nihče: Gelleni ostaja zaenkrat pri Bregu, mlajši igralci Sokola pa vsekakor še niso zaključili prvenstva. (vs) KOŠARKA - Pri KK Bor že nekaj novosti Potrdili trenerja Tretjo sezono zapored bo člansko ekipo vodil Dean Oberdan Ni običajno pri nas, da klub, že nekaj tednov po koncu prvenstva, izbere trenerja in začne sestavljati ekipo. Košarkarski klub Bor je letos v tem prijetno presenetil! »A to ne zato, ker bi se nam mudilo. Pač pri klubu imamo jasne načrte,« je pojasnil športni vodja Marzio Krizman, ki načrtovanje naslednje sezone vodi s Štefanom Samcem. Pri Boru namreč želijo nadaljevati cikel, ki so ga začeli v letošnji sezoni. Da bi zagotovili pravo kontinuiteto, so že potrdili trenerja, ki je vlogo sprejel. Tretjo sezono zapored bo torej na klopi Dean Oberdan »Zdelo se nam je, da je to najbolj naravna izbira. Radi bi nadaljevali z delom, ki sta ga letos nastavila Oberdan in Dejan Faraglia. Ali bo Faraglia še član trenerskega štaba članske ekipe, pa je še vprašljivo,« je pojasnil Krizman. V polnem teku so tudi pogovori z igralci. Krizman in Semec sta se pogovorila že skorajda z vsemi, izjema so Meden, Favretto in Pizziga, s katerimi se bosta športna direktorja pogovorila v krat- Dean Oberdan fotodamj@n kem (z nekaterimi že ta teden). »Vsem smo se zahvalili za doprinos v letošnji sezoni, v kateri smo dosegli osnovni cilj. Vsi so izrazili tudi željo, da bi letošnjo zgodbo nadaljevali. Vprašljiv je samo nastop Luce Bonetta, ki bi lahko zapustil našo sredino zaradi študijskih obveznosti,« je napovedal Krizman. Prav tako bi rad ostal član ekipe Miran Bole, ni pa še povsem jasno v kolikšni meri; pogovorili pa so se tudi z Matteom Marusicem: »Potrdil nam je, da se je v novem okolju zelo dobro znašel, upamo, da je to povod, da bo ostal,« je dejal Krizman, ki bi rad dokončno sliko ekipe dobil v avgustu. Potem ko je večina igralcev dala svojo začetno razpoložljivost, pa morajo športna direktorja in trener sesti za mizo in vse želje uskladiti tudi s pravnikom košarkarske zveze, pa tudi z vsemi službenimi obveznostmi igralcev. Da bi mlada skupina igralcev napredek kazala že v naslednji sezoni, kakršna je nenazadnje želja trenerja, pa se pri klubu dogovarjajo, da bi letos uvedli dvakrat tedenske poletne treninge. Oberdan, ki je dal že svojo razpoložljivost, bi vadbo med junijem in julijem usmeril predvsem v napredek individualne tehnike igralcev. V tem tednu pa bo jasno, ali so tudi igralci pripravljeni na poletno delo. (vs) JADRANJE - 3. Pokal Sesljanskega zaliva v organizaciji JK Čupa Vreme jih ni pustilo na cedilu V soboto sicer dež in brezveterje, v nedeljo opravili dva plova - Na selekcijski regati za nastop na državnih fazah več dobrih rezultatov Jadralni klub Čupa je minuli konec tedna organiziral 3. Pokal Sesljanskega zaliva za otroški razred optimist, ki je veljal tudi (sicer samo nedeljske regate) za prvo consko selekcijo za državno prvenstvo za ju-niorese in Pokal Primavela za kadete. Zaradi brezveterja in dežja je približno 150 jadralcev tekmovalo samo v nedeljo. Odlično izhodišče za nastop na državnem prvenstvu si je priboril mladinec Sirene Tinej Sterni (na fotografiji s trenerjem Robertom De Lucio), ki je v obeh nedeljskih plovih osvojil prvo mesto in zmagal regato. Med najboljšimi so bili tudi Jan Pernarčič (Čupa) na 6. mestu, Leo Filipo-vič Grčič (Sirena) je bil 7., Alessandro Deluisa (Čupa) pa 10. Na državno prvenstvo se uvrsti najboljših 13 mladincev po dveh selekcijah: po nedeljski čaka jadralce še regata v začetku julija, v primeru, da bi julijska preizkušnja odpadla, pa bodo obveljali rezultati prve regate. Ostali mladinci: 14. Giorgia Sinigoi (Čupa), 16. Jan Zuppin (Sirena), 18. Sancin Marko (Sirena), 21. Elena Lo Cascio (Čupa), 25. Petra Gregori (Sirena), 58. Rene Popovič (Sirena). Nastopilo je 71 junioresov. Med najmlajšimi so se med 82 kadeti v zgornjo polovico lestvice uvrstili Luca Centazzo (Sirena, prvi med letniki 2006), ki je bil 22., 25. Saša Pahor (Čupa) in 26. Stephan Njemčevic. Ostali: 29. Iztok Kalc (oba Sirena) in 31. Rok Golemac (Čupa), 35. Francesco Allegretti (Čupa), 41. Dario Fi-lipovič Grčič, 42. Ivan Visintin, 61. Daniel Verzier, 63. Mija Škerlavaj, 75. Alessia Manzin, 77. Kristian Dal Borgo in Gaia Surz (vsi Sirena). Na prvenstvo Primavela se uvr- sti 13 kadetov letnika 2004, 14 letnikov2005 in 12 letnikov 2006. Oba nedeljska plova sta veljala hkrati za 3. Pokal Sesljanskega zaliva, ki je po dveh neuspelih izvedbah zaradi slabih vremenskih razmer vendarle zaživel, na njem pa je tekmovalo nekaj manj jadralcev, saj so se nekateri odločili samo za nedeljski nastop na selekcijski regati. Med mladinci je zmago slavil Tinej Sterni (Sirena), prav tako kot na selekciji, med kadeti pa je bil najboljši slovenski jadralec Daniel Cante iz Izole. Jadralci Sirene in Čupe so v manjši konkurenci vselej zasedli podobne uvrstitve kot na selekcijski regati. Z organizacijskega vidika je regata povsem uspela, tudi zahtevno delo v tajništvu, kjer so morali sestaviti dve lestvici, je steklo brez zastojev. Za veselje so naposled poskrbele tudi bogate nagrade loterije. RITMIČNA GIMNASTIKA Za ŠZ Bor še kopica medalj na sklepni tekmi DP v Ljubljani V dvorani osnovne šole Antona Martina Slomška na Vrhniki je v nedeljo potekal finale državnega prvenstva Republike Slovenije v ritmični gimnastiki za skupinske sestave - program A1. Sklepne tekme letošnjega prvenstva, na kateri so se ritmičarke potegovale za naslov državnih prvakinj v kategorijah mlajših deklic, deklic, kadetinj, mladink in članic, so se v spremstvu trenerk dr. Branke Vajn-gerl, Taje Vajngerl in Valentine Oblak udeležile tudi tekmovalne ekipe gimnastičnega odseka ŠZ Bor. Med mlajšimi deklicami so se odlično odrezale Linda Slavec, Melanie Imperia, Sara Pieri, Lejla Hasan, Marta Beltrame in Ajda Korošic, ki so osvojile srebrno kolajno, v isti kategoriji pa so Nastja Ferluga, Veronika Tul, Ema Petejan in Ile-nia Dazzara bile osme na skupno trinajst ekip. Na najpomembnejši tekmi prvenstva so se odlično odrezale tudi kadetinje Katerina Antler, Alice Sancin, Veronika Starc Albi, Taja Rovis in Gaia Del Latte, ki so postale državne podprvakinje v svoji kategoriji. Kljub vrhunskim rezulatom na prvenstvenih tekmah je tokrat spodrsnilo mladinkam Martini Stergonšek, Ani Cossutta in Claudiji Humar, ki so pristale na sicer solidnem petem mestu. Članice Neža Zobec, Vida Petaros, Nika Čermelj, Veronika Savi, Neža Petaros, Sanja Žagar, Linda Cappellini in Vera Sturman so državne podprvakinje v kategoriji skupinskih sestav brez rekvizita. Med skupinskimi sestavami z rekvizitom so bile Neža Zobec, Vida Petaros, Maša Kocijančič in Katarina Polojaz tretje, z zelo majhno razliko v končnem rezultatu pa so bile v isti kategoriji Nika Čer-melj, Veronika Savi, Neža Petaros in Sanja Žagar četrte. Dvojici članic, ki jo sestavljata Linda Cappellini in Vera Sturman, je za las ušla kolajna, a sta vsekakor dosegli solidno četrto mesto. S štirimi kolajnami, od katerih so tri srebrne, so Borovke sklenile prvenstvene tekme letošnje sezone. Vse ritmičarke ŠZ Bor bodo v nedeljo, 31. maja, nastopile na tradicionalni akademiji na Stadionu 1. maja, starejše tekmovalke pa čaka še nastop na Pokalu Slovenije, ki bo v Ljubljani 7. junija. (vo) ODBOJKA Torek, 26. maja 2015 1 3 Prata v polfinalu Odbojkarji Prate so še lani nastopali v B2 -ligi proti Slogi Tabor, po napredovanju pa se jim ob koncu letošnje sezone nasmiha celo prestop v A2-ligo. Konec preteklega tedna so v četrtfinalu končnice že po dveh tekmah odpravili Club Italia, to je ekipo, ki jo pod okriljem odbojkarske zveze sestavljajo perspektivni mladinci, zdaj pa jih za vstop v finale čaka še serija tekem proti Mon-doviju, ki je podružnica nekdanjega prvoligaša Cunea. Prva tekma bo jutir v Mondoviju, druga pa prihodnjo soboto v Prati Porcia korak od cilja Naša dežela bi lahko dobila tudi ekipo v ženski A2-ligi. Že dokaj blizu cilja je namreč Domovip iz Porcie. Po zmagi v drugi tekmi finala končnice proti ekipi Settimo To-rinese ji za preboj v višjo ligo ostaja le še zmaga. A jo bodo morali v soboto doseči v gosteh. Končala pa se je sezona za tržaški Libertas, ki je v končnici B2-lige še drugič (obakrat s 3:1) klonil pred Macerata. Z napredovanjem ne bo nič. ČLANSKE EKIPE - Načrte pogojujejo Terpin in podajalci Verižna reakcija Za novosti pri naših najboljših odbojkarskih ekipah bo najbrž potrebno počakati še nekaj dni ali tednov. Odbojkarji združene ekipe Olympie, Vala in Soče in Sloge Tabor Televita ter odboj-karice združene ekipe Zalet Sloga so se po nekajdnevnem oddihu vrnile včeraj v telovadnico, pred poletnim odmorom pa jih čaka še dober mesec vadbe. V Gorici se vse vrti okoli vprašanja, kje bo v prihodnji sezoni igral Jernej Terpin. Ker bo letos maturiral, je njegova odbojkarsko pot vezana tudi na študij. V četrtek ga v Ljubljani čaka preizkusni trening s slovenskim prvakom ACH Volley. Ljubljana pa ni edina možna destinacija nadarjenega Števerjanca, saj se zanj zanima tudi italijanski prvo-ligaš iz Verone. Ni izključeno tudi, da bi Terpin ostal v Gorici in se morebiti iz Ljubljane, kjer bi samo študiral, ob koncih tedna vračal v Gorico na treninge in tekme. Če bo odšel, pričakujejo, da bodo zanj prejeli ustrezno odškodnino, na- mesto njega pa najeli takšnega odboj-karja, ki bi ekipi omogočil, da bi v B2-li- gi, tako kot do zdaj, odigrala aktivno vlog°- Odprto je tudi vprašanje podajal-cev-veteranov Hledeta in Rigonata, to pa je tema, ki zanima tudi Slogo Tabor, saj je njihov prvi podajalec, mladi Samuel Princi, izposojeni igralec Olympie. »Treh podajalecev zagotovo ne bomo imeli,« pušča odprta vrata za vse rešitve športni vodja ŠZ Olympia Andrej Vogrič. Pri Slogi Tabor bodo morali vsekakor najti nadomestitev tudi za igralce, ki so napovedali slovo (Sirch. Privileggi in M. Pe-terlin), nagibajo pa se k internim rešitvam, saj alternativ ni. Nikola Ivanovic, ki se jim je pridružil ob začetku lanske sezone, je bil namreč še edini kakovostni igralec, ki na Tržaškem še ni igral za naše moštvo. Po sobotnem porazu odbojkaric Zaleta Breg v finalu končnice 1. divizije, je tudi jasno, da bo projekt Zalet tu- Kje bosta prihodnje leto igrala Jernej Terpin in Samuel Princi? fotodamj@n di v prihodnji sezoni, tako kot v lanski, lahko računal na ekipo v C in D-ligi, tako da lahko razpoložljive sile zdaj tudi ustrezno porazdelijo. Po odločitvi Edija Bosicha, da ne bo več treniral, je priori- teta iskanje njegovega naslednika, vendar pogovorov še niso vzpostavili z nobenim kandidatom. Novemu trenerju bo treba vsekakor ponuditi tudi program, ki ga je prav tako treba še določiti. UNDER 17 MOŠKI - Olympia tretjič zapored deželni prvak, zdaj državni finale Do naslova s prisebnostjo V nedeljo so v Morteglianu odigrali sklepno fazo moškega deželnega prvenstva under 17. Novopečeni deželni prvaki so postali igralci Olympie, ki so naslov v tej kategoriji osvojili že tretjič zapovrstjo (pravzaprav četrtič - v sezoni 2011-12 je bilo prvenstvo kategorije U16). V dopoldanski polfinalni tekmi se je Olympia pomerila s Futuro iz Cordenon-sa. Čeprav je Olympia zmagala z gladkim rezultatom, so varovanci trenerja Battisti-ja igrali zelo negotovo in tekma je bila vseskozi izenačena. Najbolj v drugem setu, ko je Futura vodila tudi za šest točk, Goriča-nom pa je uspelo zaostanek nadoknaditi in v končnici streti odpor Furlanov. V finalni tekmi je Olympia igrala proti »starim znancem«, ekipi Coselli iz Trsta, ki je v polfinalu prav tako gladko odpravila Mortegliano. S Cosellijem se je Olympia pomerila bodisi v mladinskem prvenstvu kot tudi v članskem prvenstvu D-lige. Olympia je bila vedno boljši nasprotnik, razen v prvi tekmi under 17, ko jo je Cosel-li premagal - to je bil tudi edini poraz ekipe v under 17. Coselli je zelo dobra ekipa, ki jo sestavljajo visoki, fizično močni igralci. Povsem umestna je bila torej nervoza igralcev goriške ekipe, ki so se nedvomno zavedali pomembnosti tekme. Najbolj razburljiv je bil začetek tekme. V izredno izenačenem prvem nizu je Coselli zaigral zelo dobro v končnici, Olympiji pa je z zrelo igro v ključnih trenutkih uspelo s tesnim izidom osvojiti pravzaprav odločilni set. Ostala dva niza sta bila morda glede na rezultat (s psihološkega vidika) lažja, vseeno pa sta bila skoraj do konca izenačena. »Coselli je bila ekipa, ki nas je največ ogrožala. Fizično so njeni igralci zelo dobri, mi pa smo bili tehnično boljši. Veselimo se novega rezultata;« je bil zelo zadovoljen trener Lucio Battisti, »osebno čestitam celotni ekipi, ki je pokazala veliko zrelost. Fantje so v teku sezone močno dozoreli: v ključnih trenutkih so na tekmah zelo prisebno znali zaključiti igro v našo korist.« Dodatno priznanje za Olympio je bila razglasitev podajalca Simona Cotiča Desno, ekipa s pokalom za zmagovalca; spodaj, Simon Cotič, najboljši igralec finala (letnik 1999) za najboljšega igralca finalne faze. Po nekaj dneh počitka čaka goriške fante intenzivna priprava na državni finale, ki bo od 10. do 14. junija v kraju Chian-ciano Terme blizu Siene. »Nasprotnikov in nivoja igre sicer ne poznamo, pa vendar ne gremo v Toskano na izlet. Od svojih varovancev pričakujem kvalitetno predstavo,« je še dodal Battisti. (stc) UNDER 13 NA TRŽAŠKEM Sloga Tabor na 2. mestu Sloga Tabor je pred časom zaključila z nastopi v moškem deželnem prvenstvu under 13 - 3 proti 3. Zadnje kolo prvenstva je odločalo o dokončnem zmagovalcu, Slogi Tabor pa podvig ni uspel in je tako dokončno osvojila drugo mesto. Zmagala je ekipa Futura A iz Cordenonsa (v svojih vrstah ima ta ekipa zelo sposobnega igralca, ki po besedah trenerja Berlota absolutno presega to prvenstvo). »Upali smo na prvo mesto. Zadnjo tekmo proti Futuri smo odigrali dobro, ni pa bilo dovolj. Med prvenstvom smo bili izenačeni, na koncu pa so bili oni boljši. Vseeno pa bi svoje igralce pohvalil. Naša hiba je višina: tehnično smo dobri, igralci ostalih ekip pa so v povprečju za eno glavo višji,« je prvenstvo pokomentiral trener Danilo Berlot. Slogaši se bodo lahko maščevali Futuri že ta konec tedna, ko bo v nedeljo v Pordenonu zadnje kolo prvenstva under 13 - 6 proti 6. Sloga Tabor je trenutno tretja z dvema točkama zaostanka za prvouvrščeno Futuro in eno točko zaostanka za drugo, Avis Zoppola. O zmagovalcu bo tako spet odločalo zadnje kolo, ko se bodo igralci Sloge Tabor pomerili s tema dvema ekipama. Trener Berlot: »Trenutno je vse odprto: osvojiti moramo dve zmagi, kar ni nemogoče. Sta pa obe ekipi zelo kvalitetni.« (stc) V eni prihodnjih številk o uspešnem nastopu ekip under 13 OK Val »Triplete« Mateje Zavadlav Veliki finale Lige prvakov med Juventusom in Barcelono, ki bo na sporedu šestega junija, bo povedal, katera od omenjenih ekip se bo letos lahko veselila t.i. »tripleteja«, in sicer trojnega naslova v eni sami sezoni. Na odbojkarskem področju pa je »triplete« že osvojila Goričanka Mateja Zavadlav, ki je v petek dosegla že tretji odbojkarski uspeh v letošnjem sončnem letu. Potem ko smo o njenih klubskih uspehih že poročali - z ekipo Talmassons se je letos že veselila državnega pokalnega naslova ter osvojitve B2-liga-škega prvenstva s posledičnim napredovanjem v B1-ligo - je izredno uspešni sezoni Zavadlavova v petek še dodala naslov državnih odbojkarskih prvakinj na univerzitetnem prvenstvu. »Z ekipo CUS Udine nastopam že tretje leto, to se pravi od prvega letnika univerze. Vsako leto smo se uvrstile v državni finale, tokrat pa smo se na sklepno fazo prvenstva končno predstavile v skoraj popolni postavi, tako da smo končno osvojile tudi naslov,« pravi Mateja Zavadlav, ki obiskuje tretji letnik upravnega inženirstva na Videmski univerzi. Ekipa CUS Udine je v pred-tekmovalni skupini premagala Benetke in Trst, na zaključnem delu tekmovanja v kraju Salsomaggiore pa je najprej premagala Milan, Turin in Sieno, v polfinalu je s 3:0 premagala Chieti, v velikem finalu pa s 3:1 ponovno univerzo iz Turina. Na prvi tekmi sklepnega dela je nastopila tudi Beneška Slovenka Alessandra Bordon, ki je nato zapustila ekipo zaradi klubskega play-offa s tržaškim Libertasom, za katerega nastopa. »Izkušnja je bila zelo lepa, obžalujem pa dejstvo, da v Italiji univerze ne nagrajujejo športnikov, kot se to npr. dogaja v nekaterih drugih državah,« pravi še Za-vadlavova, ki je z univerzitetno ekipo igrala kot korektorica in krilo. Dvaindvajsetletna Goričanka je v zadnjih štirih letih vedno nastopala ali v B1 ali v B2-ligi, za prihodnjo sezono pa se še ni odločila. »S sedanjim klubom se še nismo pogovorili, obljubili so nam le septembrsko letovanje v termah. Trenutno pa bi se rada le nekoliko odpočila, predvsem pa se moram posvetiti študiju, ki je zame prioriteta,« zaključuje Mateja Zavadlav. (av) V Morteglianu brez izgubljenega seta Polfinala: Mortegliano - Coselli 0:3 (22:25, 21:25, 22:25) Olympia - Futura Cordenons 3:0 (25:20, 25:23, 25:16) Za 3. mesto: Mortegliano - Futura Cordenons 2:0 (25:16, 25:19) Finale: Coselli - Olympia 0:3 (27:29, 18:25, 21:25) Olympia: Cotič, Franzot, Hlede, Lupoli, Margarito (L), Pahor, Pellis, Princi, Terpin, Waschl, Antonutti; trener: Battisti. Under 12: Arcobaleno Mavrica je finalist Mešana ekipa Arcobaleno Mavrica je z 2:0 zmagala polfinalno tekmo v končnici prvenstva under 12. Proti ekipi Fincantieri Femm. so člani Mavrice nastopili kot favoriti in to vlogo tudi upravičili. V drugem setu so sicer začeli nasprotnika nekoliko podcenjevati, kar se je takoj poznalo pri izidu; dokaj hitro pa so vzpostavili red in pokazali, kdo je boljši. Na drugi polfinalni tekmi je Estvolley z rezultatom 2:0 premagal Millennium Azzurra. V finalu bosta torej igrali Arcoba-leno Mavrica in Estvolley, kraj in datum tekme pa še nista določena. 1 4 Torek' 26- maJa 2015 ŠPORT / ŠAH - Na državnem šolskem finalu nastopilo sedem ekip naših šol Osnovnošolke na 2. mestu Od torka do petka je bilo v Assi-siju državno šolsko ekipno šahovsko prvenstvo, na katerem je v štirih moških in štirih ženskih kategorijah nastopilo kar 214 ekip iz šestnajstih dežel, torej preko 1000 tekmovalcev. Maksimalno število ekip (16) so imele le Kampanija, Lacij in Furlanija - Julijska Krajina V boj se je pognalo tudi sedem zamejskih ekip (šest s Tržaškega in ena z Doberdoba). Najbolj odmeven rezultat so dosegle predstavnice nabrežinskega ravnateljstva, ki so ponovile lanski uspeh in se uvrstile na 2. mesto. Tokrat pa so tri učenke šole »1. maj 1945« iz Zgonika in ena učenka šole »Josip Jurčič iz Devina bile še bliže najvišji stopnički, saj so v šestih tekmah štirikrat zmagale in dvakrat remizirale. V odločilnem dvoboju z kasnejšim zmagovalcem, šolo »Mar dei Ca-raibi iz Rima«, so zmagale na prvi in drugi šahovnici, izgubile pa na tretji in četrti, zaradi česar bi jih lahko razglasili za moralne zmagovalke. Glavni junakinji sta bili Martina Gruden in Ivana Grilanc, ki sta na 1. oz. 2. šahovnici zmagali vseh šest dvobojev. Uspeh nabrežinske šole nekoliko zasenči izide ostalih naših ekip. Od teh se je najvišje uvrstila ekipa mladink Prešerna, ki je v ostri konkurenci zasedla 9. mesto. Zoisovke so bile med naraš-čajnicami 13., openske srednješolke 15., naraščajnice Prešerna 18., doberd-obski srednješolci 20., njihovi openski Ekipo osnovnošolk nabrežinskega ravnateljstva so sestavljale tri učenke šole 1. maj 1945 iz Zgonika in učenka šole Josip Jurčič iz Devina vrstniki 23. . Omeniti gre, da so bili turnirji v primerjavi s prejšnjimi leti kakovostnejši, saj so nastopili mnogi igralci z državnimi kategorijami, a tudi mojstrski kandidati, mojstri in celo en mojster FIDE. Na posameznih šahovnicah sta poleg Nabrežink dober izid dosegla še Lejla Juretič (3. na prvi šahovnici med srednješolkami) in Boštjan Petaros (3. na 3. šahovnici med srednješolci). Izidi Osnovne šole - ženske Vrstni red: 1. Mar dei Caraibi Rim 12. 2. Nabrežina 11 3. Sibilla Aleramo Turin 9... NABREŽINA: Martina Gruden NAVIJAŠTVO - Po zadnji etapi italijanskega državnega prvenstva Zmaga je bila premalo Članski ekipi Cheerdance Millenium Thunders na zadnji etapi italijanskega državnega prvenstva ni uspel veliki met, pa čeprav so suvereno zmagale. Na evropsko prvenstvo v Ljubljano bodo namreč odpotovale tekmovalke iz Pise, ki so bile tokrat druge, a so na treh etapah zbrale več točk od slovenske četvorke in zato osvojile absolutno prvo mesto. »Tolco CO 3 N f, CO 1. Izbral sem jadranje, ker ... Na začetku nisem bil povsem prepričan, da bi postal jadralec. Na tečaj jadranja me je vpisal nono Marino, ki je bil takrat predsednik kluba Čupa. Vendar me je ta šport takoj navdušil in zato sem nadaljeval. Pred jadranjem sem v otroških letih igral nogomet pri Zarji Gaji. 2. Kateri je vaš najboljši športni dosežek? Zlata kolajna na mladinskem svetovnem prvenstvu v olimpijskem razredu 470, ki sem ga dosegel leta 2012 s flokistom Jašem Farnetijem. 3. Kaj ste želeli postati kot otrok? Arhitekt. Od vedno sem bil zaljubljen v lego kocke. 4. Česa vas je v življenju najbolj strah? Da bi izgubil ljudi, ki jih imam rad 5. V kaj verjamete? V prijatelstvo. 6. Kaj najbolje skuhate? Torte. 7. Katero pijačo največkrat naročite? Vodo. 8. Katero glasbo (CD, MP3) poslušate trenutno v avtu? Karkoli, predvsem nove hite. 9. Kateri avtomobil vozite? Imam novega porscheja ... Ni res ... Renault clio. 10. Kateri mobilni telefonček imate? I- phone 5. OSEBNA IZKAZNICA: Kraj in datum rojstva: Trst, 7.5.1991 Kraj bivanja: Trebče Študij, služba: študiram arhitektu ro v Trstu Stan: zaseden Športna panoga: jadranje Matično društvo: YC Čupa Sedanje društvo: YC Čupa 11. Kdaj ste bili nazadnje na počitnicah in kje? Januarja v Aosti, a preživel sem jih v postelji zaradi gripe. 12. S kom največkrat nakupujete oblačila? Z Jašem v Miamiju. Stanejo manj. 13. Domača žival. Riba, ne po znam imena, ker so jo pred kratkim kupili moja sestra Nika in moj bratranec Tadej. 14. Kaj največkrat počnete po treningu? Razgibalne vaje. 15. Zadnja knjiga, ki ste jo prebrali? II quinto giorno, Frank Schatzing 16. Katere jezike govorite? Slovenščino, italijanščino, angleščino, malo špan ščine in hrvaščine. 17. Na kateri športni prireditvi ste bili kot gledalec v zadnjem letu? Na regati v Trstu s svojim bivšim trenerjem Matjažem Antonazem. 18. Facebook, twitter, google+, ista-gram. Facebook, uporabljam ga predvsem za urejanje strani facebook Simon & Jaš Sailing Team. 19. Država, v kateri bi radi živeli. Všeč mi je kraj, kjer živim (Kras), o Italiji pa imam marsikateri pomislek. 20. Potovanje: za mesec, teden, dan. Mesec: Nova Zelandija, teden: Maldive, dan: Pariz. 21. Kaj bi radi znali, pa ne znate? Francoščino. V 22. Najljubša ekipa ali športnik na mednarodni ravni. Spremljam različne športnike, Nadala, Rossija, Currya ... morda najljubši je Kevin Garnett. 23. Tri slovenske (zamejske) ekipe, ki jih spremljate v tej sezoni. Spremjal sem Jadrana, Slogo, Tabor in Zalet Slogo. 24. Če bi imel na razpolago 1 milijon evrov, bi ... pokril vse stroške, ki jih imava z Jašem za najino olimpijsko kampani-jo, nato bi prenovil hišo za svoje starše. 25. Koga bi izbrali za voditelja manjšine? Gospoda Ivana Peterlina, predsednika ZSŠDI. 26. Študij/šport: ali je kakemu sošolcu iz višje srednje šole res uspelo? Ne, nikomur. 27. Oseba, ki vam je v športni karieri, zapustila največji pečat. Nedvomno bivši trener Antonaz. Takih ljudi ne spoznaš za vogalom, jaz pa sem imel to srečo. 28. Oseba, ki vam je v šolski karieri, zapustila največji pečat. Univerzitetni profesor Nicoloso, predavanja so bila enkratna. 29. Katera slovenska ustanova v Italiji ne sme propasti? ZSŠDI. 30. Kateri italijanski politik vam je najbližji? Politiki sledim le občasno, o tem ne izražam mnenj. 31. Najljubši šolski predmet/izpit. Modeliranje in rendering... Ta predmet ni nikoli dolgočasen. 32. Ste imeli v otroštvu najljubšo igračo? Katero in kdo vam jo je podaril? Lego kocke, kupila mi jih je mama. 33. Imate kakšno razvado? Rad zamujam. GRŠKI FILOZOF IZMILETA MAJHEN ORGAN VOHA ITAL. PEVEC (MINO) PODOBA, FIGURA OSCAR ROBERTSON ANGLEŠKI EKONOMIST SLOBODAN ŽIVOJINOVIČ GRENKA ODVAJALNA DROGA TAZIO NUVOLARI BREZPRAVNA MNOŽICA POVRTNINA, ZEL ZAJUHE POL RIME NAŠA »AZZURRA« BOGATEC / PRIPRAVA ZA TRGANJE SADEŽEV OKOSTJE (MNOŽINA) PRIPADNIK ANGLEŠKE POLITIČNE STRANKE KANTON V ŠVICI IN REKA V ITALIJI DOLORES IBARRURI ŽENIN ALI MOŽEV OČE SLOVENSKA KOSTUMO-GRAFINJA VOGELNIK APARATZA ISKANJE TRE-BUŠ. VOTLINE (RNA KRAVA RAZVOJNA SMER PORAZ V BOKSU NAŠA NOGOMETAŠA ALEN INEDVIN HRV. NOG. HALILOVIČ MILANSKI NOG. KLJUB / KOLOS, VELIKAN PRODAJALEC SAMOVEZNIC RUSKA HIŠICA VOJAŠKI OBRAMBNI NASIP KITAJSKA UTEŽNA MERA IIEUOI ROBERT REDFORD VAS PRI SEŽANI NOG. KLUB IZ BERGAMA IVAN LENDL »TEKMECI« SOKOLOV ALBERT EINSTEIN ERNEST ENGEL ALAIN PROST NAŠA VODILNA KOŠARKARSKA EKIPA SIN TE-BANSKEGA KRALJA LAJA LETALO, ZRAKOPLOV UDAREC PTICE S KLJUNOM BERI ŠPORTNO PRILOGO PD KAČJI SAMEC DENAR V BANGLADEŠU MLADININA ROLKARICA KOŠUTA JAREK Z VODO Kdo je na sliki? Na sliki je naš vsestranski športni in predvsem balinarski delavec (letnik 1950). Pri štirinajstih letih se je začel ukvarjati z nogometom pri mladinski ekipi Brega. V sezoni 1966/67 je prestopil v člansko moštvo Zarje, ki je nastopalo v 3. amaterski ligi. Z Zarjo je igral do odhoda k vojakom. Po odsluženju vojaškega roka je postal načelnik balinarske sekcije pri Zarji in bil med ustanovitelji balinarske komisije pri ZSŠDI. Aktivno sodeluje pri vsaki balinarski pobudi v Bazovici in je tudi sam igralec Zarjine ekipe. Pomaga tudi vsem vaškim organizacijam in je že več let član Partizanskega pevskega zbora. SLOVARČEK - LAPAROSKOP = naprava za preiskovanje trebušne slinavke, vrsta endoskopa • LEVKIP = grški filozof iz Mileta ali iz Abdere • RICARDO = angleški ekonomist (David) • TAKA = denarna enota v Bangladešu Torek, 26. maja 2015 1 "J OW O Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu GORICA - Silvana Romano na shodu neofašističnega gibanja CasaPound Leva sredina zahteva »glavo« odbornice »Besede, ki jih je izrekla občinska od-bornica, krepko presegajo potrjevanje pravice vsakega, da svobodno izraža svoje mnenje: to je zavzetje političnega stališča in eksplicitno podpiranje vsebin manifestacije, gibanja CasaPound in njegovih predstavnikov, ki sami sebe imajo za "fašiste tretjega tisočletja".« Zato leva sredina v goriškem občinskem svetu zahteva »glavo« občinske odbornice Silvane Romano, ki se je v soboto pojavila na shodu gibanja CasaPound v Spominskem parku in tudi nagovorila udeležence. Zahvalila se jim je, ker so v Gorici priredili komemoracijo ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno in se pri lapida-riju poklonili deportiranim v Jugoslavijo. »Ostanite složni in ne zmenite se za tiste, ki vas nočejo in so pred vašim prihodom v Gorico izvajali "psihološki terorizem". Ti ne predstavljajo Goričanov, ne odgovarjajte tem strahopetnežem. Ostanite enotni in pokažite, kaj je Gorica,« je dejala odbornica. Že v soboto zvečer se je na občinsko upravo usul plaz kritik in osuplih reakcij. Vest je odmevala na spletnih omrežjih, opozicija je takoj napovedala, da bo zahtevala odstop odbornice. Načelnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani je včeraj vložil svetniško vprašanje, ki ga podpira celotna leva sredina. Župana Ettoreja Romolija predstavniki opozicije sprašujejo, ali se je Romanova udeležila shoda CasaPound v imenu uprave (Romoli je sicer že pojasnil, da ni tako), sprašujejo pa ga tudi, ali soglaša z njenimi besedami oz. »žalitvami« na račun tistih, po katerih bi shoda CasaPound v dneh festivala eStoria ne smeli prirediti. »V primeru, da so županovi odgovori pritrdilni, ga vabimo k odstopu, če pa s svojo odbornico ne soglaša, naj jo odstavi,« pravi Cingolani. »Ali smo priča preokretu občinske uprave k stališčem skrajne desnice? Za Gorico bi bilo poniževalno. Mesto potrebuje enotnosti, nikakor ne ekstremizmov, nujno rabi projekte in ideje za prihodnost, ne pa nostal-gičnega vračanja v grozno preteklost,« ugotavlja Cingolani, čigar zahtevo po odstopu je ponovil pokrajinski tajnik stranke Marco Rossi. Takojšnjo odslovitev odbornice zahteva tudi Federacija levice. Da je sodelovanje Romanove na shodu neofašističnega gibanja nedopustno, njena opravičila pa hinavska in nespodobna, meni pokrajinski referent Italije vrednot in občinski svetnik Stefano Abrami, ki med drugim opozarja, da se je Romanova na odru sama predstavila kot odbornica goriške občine. »Težko je trditi, da ni bilo nobene žalitve, saj je Goričane, ki so se udeležili drugega sprevoda, imenovala "strahopetci",« pravi Abrami. Da bi morala Romanova sama odstopiti, meni načelnica Gibanja 5 zvezd Manuela Botteghi, ki je prepričana, da je Romoli ne bo odslovil. »Naivnost Romanove bi bila skoraj smešna, če bi tu ne šlo za temeljno vrednoto, kot je an-tifašizem,« pravi Botteghijeva. »Dejanje odbornice Romano je nedopustno, žaljivo in protiustavno. S tem sta občinski odbor in župan legitimirala in dala institucionalno vrednost nedobrodošli prisotnosti neofašistov. Javno sta dokazala, da sta podprla in osvojila naravnost osupljivo poveličevanje fašizma, ki mu je bilo mesto v soboto priča. Zato pričakujemo od župana, da omogoči takojšnji odstop odborni-ce kakor znamenje ekvidistance, obsodbe in pomiritve odnosov s tistim delom mesta, ki je bil v soboto žrtev težke žalitve in je miroljubno demonstriral, zato da je izpričal pluralno, protifašistično in protirasistično dušo mesta,« je stališče Ilarie Cecot, goriške koordinatorke stranke SEL. SLOVENCI Obsodba nedopustne prisotnosti Odreagirali so seveda tudi goriški Slovenci. Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti (SSk) pravi: »Odločno obsojamo prisotnost odbornice Silvane Romano na odru skrajno desničarskega gibanja CasaPound. Župan Et-tore Romoli mora nemudoma razrešiti odbornico, če hoče dokazati, da njegova uprava sloni na vrednotah demokracije, spoštovanja, sodelovanja in uveljavljanja miru med narodi. Proslavljati vojno je danes skrajno neprimerno, vsem so na očeh tragedije, ki se dogajajo po svetu, in množice ljudi, ki iščejo zatočišče daleč od lastnega doma. Ravno zaradi tega ne razumemo odločitve odbornice, da stopi na oder gibanja CasaPound. SSk podpira interpelacijo, da občinski svet obsodi obnašanje odbornice in jo pozove, naj odstopi in reši Gorico pred veliko sramoto.« Livio Semolič, pokrajinski predsednik SKGZ, pa poudarja: »Že bi moralo biti nedopustno, da organizacija, ki se sklicuje na fašizem, lahko javno nastopa. Toliko bolj je torej nedopustno, da se članica občinske uprave udeleži takšne manifestacije in se druži s samimi pobudniki. V takšnih primerih ne moremo razlikovati med zasebnostjo in javnostjo, v kolikor je šlo za javni dogodek oz. javni shod. Mislim, da so vsi in tudi občinski odborniki seznanjeni s tem, na katere "vrednote" se sklicuje CasaPound, in upam, da tudi vedo, kdo je bil in kaj je zagovarjal Ezra Pound. Zato je bližina predstavnika mestne uprave na pobudi neofašističnega gibanja nesprejemljiva. Tu ne gre za oceno dela odbornice, ampak za hudo zadevo, ki ne more biti opravičena samo z naivnostjo. Pričakujem torej jasno in javno opravičilo župana oz. odbornice.« Silvana Romano na odru gibanja CasaPound GORICA - Župan in odbornica Ne bo je odslovil »Rada imam red« bumbaca »Prisotnost odbornice v parku je bilo zasebno dejanje, ki ni bilo z nikomer dogovorjeno in je tudi mene presenetilo. Je odraz neke naivnosti. Zadevo bomo razčistili v odboru, sicer pa je Silvana Romano že izjavila, da nima nič opraviti s tem gibanjem in da je na shod šla, ker da so jo povabili, kakor to počenja, ko jo vabijo na druge shode, na primer partizanske. Toda to ni ista stvar ...,« je bil nedeljski komentar župana Ettoreja Romolija. Včeraj je potrdil, da ne namerava ugoditi zahtevi o od-slovitvi: »Ostro jo bom prijel, a se mi ne zdi prav, da jo za takšno naivnost križamo. Škoda bi bilo, ko bi se zaradi te epizode spet znašli na ideoloških okopih in mesto ponovno pahnili v preteklost,« je še zatrdil. »Shoda se nisem udeležila v imenu uprave. Odzvala sem se na povabilo, to je to. Ko so mi dali besedo, sem enostavno povedala, da sem odbornica, in se zahvalila za vrtnice, ki so jih položili k lapidariju,« pravi Romanova, ki ne namerava odstopiti, če pa bi to zahteval župan, bi se s tem ne obremenjevala: »Ostala pa bi v občinskem svetu. Moji volivci so mi v teh dneh poslali veliko sporočil, nekatere izmed njih sem tudi videla na sobotni slovesnosti.« Poudarja še, da vojnam nasprotuje in da se je treba spominjati padlih na vseh straneh: »Zato se tudi udeležujem slovesnosti pri spomenikih padlim v NOB. Vsem je znano, kakšen je moj politični nazor, saj sem vendar bila izvoljena na desnosredinski listi. Skušam delati za dobrobit celotne skupnosti, a ne skrivam, da sem navezana na trobojnico in da imam raje urejene sprevode kot pa tiste, na katerih ljudje kričijo.« £Primorski ~ dnevnik GORICA - V soboto Po mestu sprevod proti centrali na biomaso Po goriških ulicah bo v soboto, 30. maja, korakal še en sprevod. Prva svetovna vojna, zgodovina in ideologija tokrat ne bodo prišle v poštev, saj imajo organizatorji en sam cilj: zaustavitev projekta izgradnje termoelektrarne na bio-maso, ki jo družba Rail Service načrtuje v Tržaški ulici v Gorici za nekdanjo restavracijo McDonald's. Sprevod prirejajo predstavniki odbora #noBiomasseGO, ki ga ob združenju Essere cittadini, zvezi Legambiente, spletnem dnevniku Piazza Traunik, Forumu za Gorico in skupini občanov sestavljata tudi slovenski društvi Štandrež in Oton Zupančič ter nogometni klub Juventina. S to pobudo želijo povečati občutljivost javnosti do vprašanja gradnje nove centrale, ki po njihovem mnenju ne sodi v mesto, ampak kvečjemu v industrijsko cono. Udeleženci sprevoda se bodo v soboto zbrali ob 17. uri na parkirišču trgovin Tigota in Eurospin v Tržaški ulici, od koder bodo proti mestnemu središču krenili pol ure kasneje. Sprevod bo potekal po Tržaški ulici, Ulici Trento, Korzu Italia in Verdijevem korzu, zaključil pa se bo pred sedežem goriške hranilnice. Kot je Primorski dnevnik že poročal, se je proti projektu družbe Rail Service že dvakrat izrekel goriški občinski svet, upravno sodišče pa je sprejelo priziv investitorja in ocenilo, da občinski odbor ni odločal v skladu s svojimi pristojnostmi. Zadnjo besedo bo imel pokrajinski odbor, ki bo po besedah podpredsednice pokrajinske uprave Mare Černic upošteval mnenje, ki ga bo izdala storitvena konferenca. »Še prej kot tehnično mnenje pa bi morala pokrajina upoštevati stališče občanov in predvsem ljudi, ki tam živijo,« pravijo predstavniki odbora in izpostavljajo, da bi morale institucije v postopek za izdajo dovoljenja družbi Rail Service vključiti tudi občane. Odbor proti centrali bo informativno pobudo priredil že pred sobotnim sprevodom, in sicer danes na Korzu Italia v Gorici. Pri stojnici, ki jo bodo postavili pred palačo pokrajine, bodo člani odbora ves dan delili informacije in zbirali podpise v podporo zahteve, naj se termoelektrarna na biomaso ne zgradi v Tržaški ulici. GORICA - Z junijem dopolnilna blagajna Siap spet obratuje, a le za določen čas Tovarna Siap v Stražcah je včeraj začela ponovno obratovati. Po tritedenski stavki so se delavci, ki so se z zasedbo tovarne skušali upreti njenemu zaprtju, spet vrnili na delovno mesto. Za to so se odločili po podpisu dogovora, s katerim so se v soboto na sedežu dežele v Vidmu zaključila pogajanja med družbo Carraro, ki je lastnica obrata v Stražcah, in sindikati. Kot je Primorski dnevnik že poročal, bo tovarna delovala še nekaj mesecev, najkasneje decembra pa jo bodo zaprli. »Dogovor o spodbudah za delavce, ki bodo sprejeli selitev v drugo tovarno družbe Carraro ali pa bodo podjetje zapustili, je bil že pripravljen v četrtek, za- posleni pa bi ga ne podpisali, saj so bila potrebna še nekatera dopolnila in zagotovila. V soboto je do tega prišlo, saj se je družba Carraro obvezala, da bo dovolila oz. sodelovala pri iskanju dogovora z morebitnimi novimi podjetniki, ki bi imeli interes prevzeti tovarniški objekt v Gorici,« je povedal predstavnik enotnega sindikalnega predstavništva, po katerem bodo danes v Vidmu podpisali dogovor o dopolnilni blagajni, ki bo začel veljati s prvim junijem. »Nato bo vsak izmed nas moral sprejeti odločitev. Negotovosti je veliko, saj še ne vemo, kdaj in v katero tovarno bodo selili posamezne proizvodne linije,« je pristavil naš sogovornik. 18 1 6 Nedelja, 24. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR GORICA - Zaključil se je 11. festival eStoria 60 tisoč gledalcev Mladim bo od prihodnjega leta dalje posvečena ena izmed festivalskih sekcij S pričevanjem odlomki iz romana Peter Pan, ki jih je odlično interpretiral igralec Piero Baldini, se je v nedeljo zvečer zaključil letošnji goriški festival zgodovine eStoria. Kljub muhastemu petkovemu in sobotnemu vremenu ter strahu pred neredi, do katerih bi lahko prišlo zaradi sočasnosti dveh nasprotujočih si sprevodov po mestnih ulicah, je prireditev tudi letos dobro uspela. Po ocenah organizatorjev se je srečanj v šotorih, Verdijevem gledališču in drugih prizoriščih udeležilo okrog 60.000 obiskovalcev. Prireditev, ki je bila posvečena mla- dim in pri kateri so le-ti tudi aktivno sodelovali, je sooblikovalo okrog 170 gostov, med njimi Zygmunt Bauman, Roberto Saviano, Michael Fallon, Loretta Napoleoni in številni drugi ugledni strokovnjaki z različnih področij. Veliko ljudi si je srečanja v živo ogledalo kar na domačem računalniku, saj so na spletni strani zabeležili 20.000 ogledov: največ - preko 4000 - so jih dosegli s predvajanjem Baumanovega in Savianovega predavanja. »Enajsta edicija je potrdila, da je naš mednarodni festival priljubljen. Kljub teža- vam smo kot vsako leto skušali razširiti in obogatiti program z novimi temami, kakovostno raven festivala je zagotovila udeležba številnih strokovnjakov z vsega sveta. Zelo ponosni smo seveda na to, da smo lahko gostili Zygmunta Bauamana in Roberta Sa-viana, poudariti pa želim, da sodi med značilnosti našega festivala tudi predstavljanje publiki novih in manj poznanih avtorjev,« je povedal vodja festivala Adriano Ossola in pristavil, da bo mladim od prihodnjega leta dalje posvečena ena izmed stalnih festivalskih sekcij. Festivalska publika bumbaca eSTORIA - Dvajsetletna tunizijska aktivistka Amina Sboui Tetovaže namesto modric Možnosti sta dve. Ali se je zatikalo v obe smeri pri prevajanju, ali Amina Sboui ni na tolikšni komunikacijski višini, da bi v javnosti več kot dvesto osebam posredovala svoje nedvomno travmatične izkušnje in družbeno etične vrednote, v katere verjame. V Verdijevem gledališču je v okviru festivala eStoria v soboto zvečer nastopila dvajsetletna mladenka po rodu iz Tunizije, ki pa zaradi prisilnega umika v Francijo živi v Parizu, kjer bo v kratkem maturirala. Zaradi svoje upornosti in zavzetosti za spremembe v prid enakopravnosti žensk na ravni odmevnih načel in tudi drobne življenjske prakse je doživela pritiske znotraj svoje družine in tudi zunaj nje, saj je prestajala kazen tudi v zaporu. Branila jo je brezplačno neka odvetnica. Čudno zveni - glede na običajne informacije, ki so nam na razpolago - da jo je oče ščitil, tolažil in podpiral, medtem ko je bila mati do nje neizprosna in jo silila v ustaljene vedenjske tirnice. Letošnji festival je obravnaval in se posvečal mladini. Amina Sboui je bila med najmlajšimi nastopajočimi, saj so sicer o mladih razpravljali večinoma bradato učeni predavatelji. Na postavljena vprašanja, ki so redno bila veliko daljša od odgovorov, prevodi pa so se dodatno skrčili na nekaj pogosto ponavljajočih se stavkov, je gostja povedala nekaj o šolanju v Tuniziji, o svojem v bistvu nepoznavanju množičnega pojava migrantov v Sredozemlju, o rabi socialnih omrežij in njihovi cenzuri ter o knjigi z naslovom Moje telo mi pripada, kar spominja na geslo nekdanjih italijanskih feministk: »Il corpo e mio e me lo gestisco io!« (»Telo je moje, zato si ga samoupravljam!«) Politično je dozorevala v skupinah mladih, z branjem in gledanjem filmov. Povedala je, da posveča spletnim stranem »zgolj« dve uri na dan in ocenila, da sedanja generacija mladih izgublja preveč časa z elektroniko in prenosnimi telefoni, namesto da bi prebirala knjige. Ona sama raje bere v arabščini in se posveča filozofiji. Med vero in laičnostjo izbira to drugo, saj se je prav zaradi tega preselila v Francijo. Nanjo bolj vplivajo navadni ljudje kot pa kakšne Amina Sboui v Gorici odmevne osebnosti, študij pa bo nadaljevala na fakulteti za politične vede; njeni vrstniki in vrstnice v Tuniziji se usmerjajo v poučevanje, novinarstvo in umetnost. Skrajni islam, vključno z najnovejšim pojavom islamske države oz. ISIS-a, oborožuje zahod preko zaveznikov v Katarju in Savdski Arabiji. Sedaj je v Severni Afriki huje kot v obdobju poznanih in odpravljenih diktatur. Do emancipacije ženskega sveta ni prišlo niti v Tuniziji in niti v Iraku kljub napovedim o širjenju demokracije. Na sodiščih je pričevanje žensk polovično vredno v primerjavi z moškimi, ženske ne morejo dedovati enakopravno z moškimi sorodniki in ob vsakršnih nezgodah ter poškodbah je zanje odškodnina petdesetodstotna oglede na veljavne tarife. Med časom namenjenim pogovoru s pu- bumbaca bliko v dvorani so se z vprašanji oglašala samo dekleta. Kolikšna je učinkovitost ženskih oporečnic v arabskih državah? Kaj meni o francoski politični desnici in njeni ženski voditeljici? Kako si sedaj prizadeva in zavzema za pravice v Tuniziji, če pa živi v Parizu? Katera so sporočila njenih teto-važ? Na zadnje vprašanje je odgovorila precej teatralno, saj je vstala in v tesnih kratkih hlačkah ter ohlapni bluzi razložila črne tetovaže na stegnih, mečih, kolenu, nadlakti, podlakti, vratu in prsih; ima pa še druge. Časi so se pač spremenili: nekoč so politične aktivistke imele modrice, podplutbe, manjkajoče šope las in brazgotine ... Gorica je provincialna periferija periferije, a zaradi izkušenj z vojnami, upiranjem, ilegalnim delom, zapori, deportacijami in mučenji stežka zazija z usti zaradi oporečniških risbic na koži. (ar) eSTORIA - Izvedenec Colin Heywood Otroštvo ni v domeni le biologije in psihologije, temveč tudi zgodovine Colin Heywood bumbaca O zgodovini otroštva v Evropi oziroma o ocenah in gledanjih na otroštvo je v okviru festivala eStoria v Ljudskem vrtu govoril v obliki univerzitetne lekcije Colin Heywood. Vsekakor je odnos do otroštva bil in je odvisen od duha časa. Zgodovina otroštva ni bila nikoli tako zanimiva, kot je zgodovina vojn, osvajanj, gospodarskega napredka. Še manj pomembna je od zgodovine ženske polovice sveta. Otroci so bili in ostali le v domeni psihologije. Srednjeveške skupnosti niso vedele, kaj v resnici je otroštvo. Otroci so kasneje postali žrtve razvojnih teorij in prepričanja, da se v njih z bliskovito naglico vsakič obnavlja zgodovina človeške vrste. Sestavljali so tablice, ki so pretirano podrobno opredeljevale posamezne stopnje in prehode. Otroke so primerjali z napisanimi podatki, krivuljami in značilnostmi. Če je otrok odstopal, je pač odstopal, a naj bi se čim prej in čim bolje prilagodil, približal določenim parametrom. Do sprememb je začelo prihajati ob prelomnem času in spremembah leta 1968: pariške študentske demonstracije, feministično gibanje, psihološki in družbeni šoki zaradi vojne v Vietnamu. Vse je vplivalo na poglede, ki smo jih imeli glede otrok. V dvom in krizo je prišla avtoriteta. Povezale so se razne stroke in začele razmišljati o otroku interdisciplinarno. Upoštevati sta se začela parametra časa in prostora: zanimivo je, kje otrok živi in kdaj je družba okrog njega dosegla ali presegla vrsto značilnosti, predsodkov in pogledov. Ni bila in ni več pomembna le biologija, temveč tudi zgodovina. Niso več pomembni standardi enaki za vse, temveč so pristopi prilagojeni posameznikom, je v Gorici razlagal Colin Heywood, na tem področju izvedenec svetovnega slovesa. (ar) eSTORIA - Konec vojne v Nemčiji Občutek osvoboditve nastopil šele kasneje Gerhard Hirsch feld in Chris McNab o letu 1945 Glavna tema letošnjega festivala eStoria so bili mladi, kot vsako leto pa so organizatorji del programa posvetili tudi pomembnejšim zgodovinskim obletnicam. Pod Herodotovim šotorom v Ljudskem vrtu tako ni mogla manjkati razprava o drugi svetovni vojni oz. njenem koncu, katerega 70-letnico smo pravkar obeležili. O dogajanjih na Japonskem in v Nemčiji sta pred festivalsko publiko predavala dva zgodovinarja, Gerhard Hirschfeld in Chris McNab, z njima se je pogovarjal Gianlu-ca Barneschi, odvetnik po poklicu in zgodovinar po zanimanju. Svojo povezovalno vlogo je le-ta razumel dokaj osebno, saj je uvodoma na dolgo in široko govoril o svojih knjigah in tudi vmes dodajal razlage, ki z obravnavamo snovjo niso bile povsem povezane. McNab je poslušalce popeljal na Daljni vzhod in obravnaval precej opredeljeno dogajanje na Japonskem, kjer je vojska ZDA že šest mesecev pred spustom dveh atomskih bomb marca meseca 1945 začela brezvestno bombardirati japonska mesta z novimi taktičnimi in tehnološkimi pristopi. Dodelano metodo so nameravali uporabiti že leta 1943, a razdalje so bile za tedaj razpoložljiva letala prevelike. Ko so serijsko začeli izdelovati težke bombnike B-29 z nosilnostjo devetih ton in so zgradili letališče na otočju Marianne, ki se služilo za vmesno postajališče, so sistematično bombardiranje Japonske uresničili. Upoštevali so lesene strukture japonskih hiš in uporabili zaži-galne bombe. Povzročili so strašne požare: na Tokio so na primer odvrgli na deset tisoče majhnih bomb, ki so povzročile 100.000 mrtvih v pičlih šestih urah. Vseh mrtvih zaradi bombardiranj je bilo 300.000 v 66 mestih. Običajno gledamo dokumentarce o bombardiranju nemških mest, o japonskih ne vemo ničesar. Namen bombardiranj je bil ustrahovati prebivalstvo, je znano dejstvo navedel McNab. Na- Gerhard Hirschfeld bumbaca men je dosegljiv, če se uresničijo nekateri pogoji, a ni vselej tako. Na Japonskem vsekakor se bombardiranja niso obnesla do Hirošime in Na-gasakija, v Afganistanu in Iraku tudi ne. Tudi v Vietnamu se niso. Posamezniki smo namreč nebogljeni, človeške skupnosti pa so zmožne upora. Druga svetovna vojna ni izučila zahodnih vojska. Gerhard Hirschfeld se je retorično vprašal, kako so ob koncu druge svetovne vojne razmišljali nemški generali in kako so jo dojemali navadni državljani. Kako to, da so množično in prepričano sledili Hitlerju? Šlo je za občutek večvrednosti zaradi gospodarskih in političnih uspehov po zaključku prve svetovne vojne. Propagandni stroj je bil dobro naoljen. Veliko je vplivalo ustrahovanje in policijski nadzor z Gestapom na čelu. Bombardiranja v zadnjem vojnem polletju in prodiranje Rdeče armade so večala odpor v ljudeh. Strnili so svoje vrste vključno s pojavi mladoletnih in pubertetnikov, ki niso odložili orožja. Konec vojne so v Nemčiji doživeli kot poraz ali kot osvoboditev? Lakota je popustila, a hkrati je bilo konec poznanega sveta in običajev ter (čeprav posebnih) vrednot. Vse se je sesulo, pojavil se je strah glede prihodnosti in maščevanja zmagovalcev zaradi vseh grozot, ki jih je nemška vojska povzročila daleč naokrog po Evropi. Šele kasneje je nastopil občutek osvoboditve od turobnosti oblastvenega sistema. Tudi v Italiji so bili ljudje množično za fašizem, po koncu vojne pa se je oblikovala težnja po pozabi. Prevladalo je odklanjanje spomina in preverjanja vsega, kar se je dogajalo ... (ar) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 26. maja 2015 19 GORICA - Nov festival z inovativnim nabojem Odprto mesto Pravkar se je zaključil enajsti festival eStoria, pa se Gorica že pripravlja na popolnoma nov večdnevni poulični dogodek. Po napovedih organizatorjev bo In\Visible Cities Urban Multimedia Festival imel ino-vativen značaj in se ne bo izpel v petdnevnem dogajanju, temveč bo trajno posegel v družbeno in gospodarsko tkivo. Skratka, mestu, ki doživlja stisko, bo pomagal, da ponovno zaživi. Prav zato bodo prizorišča tudi v zaprtih prostorih ukinjenih trgovin. Program festivala so včeraj predstavili v mediateki v Hiši filma na Travniku, kjer že imajo sedež najbolj dinamične kulturne sredine mesta. Glavno besedo je imel Ales-sandro Cattunar iz goriškega združenja Quarantasettezeroquattro, ki stoji za novim festivalom in je spletlo mednarodna sodelovanja. Prepričano podporo mestne uprave je zagotovil župan Ettore Romoli: »Zato da bo Gorica rasla in pogled usmerila v prihodnost, potrebuje nove spodbude na vseh ravneh - na gospodarski pa tudi na kulturni in turistični. Želim si mesta za mlade in ne za upokojence, kot me včasih nagovarjajo "prosvetljeni" krajani. Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bo tako.« »O tem, da ima Gorica resne težave, govorijo zaprte trgovine in rolete na izložbah. Z namenom, da te prostore ponovno odpremo, jih bomo "zasedli" z umetnostjo in performansi, za katere bodo značilni inovativnost, eksperimentiranje in kontaminacija oz. dialog umetniških govoric,« je povedal Cattunar. Med 3. in 7. junijem bodo v Gorico pripeljali ustvarjalce iz Velike Britanije, Ho-landske, Slovenije, Hrvaške in Italije. Na razpolago jim bodo dali mediateko, zaprte trgo- GORICA - Julija Sedem filmov za nagrado Sergio Amidei Festival, ki podeljuje nagrado za najboljši filmski scenarij in je posvečen scenaristu italijanskega neo-realizma Sergiu Amideiu, bo letos v Gorici potekal med 10. in 16. julijem. V prejšnjih dneh se je v Rimu sestala žirija in sestavila letošnjo tekmovalno listo celovečercev, ki se bodo potegovali za letošnjo, po vrsti že 34. nagrado. Žiranti dajejo goriški nagradi kot vsako leto velik prestiž: režise-rejma Ettoreju Scoli in Marcu Risi-ju, scenaristu in režiserju Frances-cu Bruniju, scenaristu Massimu Gaudiosu, producentki Silvii DAmi-co in igralki Giovanni Ralli se je letos pridružila Doriana Leondeff, večkrat nagrajena scenaristka, ki je med drugim prejela priznanje David di Donatello in predstavlja v žiriji mlajšo generacijo filmskih delavcev. Žirija je med evropskimi filmi, ki so bili v kinodvoranah na ogled v sezoni 2014-2015, izbrala sedem ce-lovečercev: 2 giorni e una notte (scenarij in režijo sta podpisala JeanPierre in Luc Dardenne), Anime ne-re režiserja Francesca Munzija, Banana (scenarist in režiser je Andrea Jublin), La famiglia Belier režiserja Erica Lartigaua, N-capace (avtorica scenarija in režiserka je Eleonora Danco), Pride režiserja Matthewa Warchusa ter Short Skin režiserja Duccia Chiarinija. Nagrado bodo izročili v četrtek, 16. jlija, v parku dvorca Coronini-Cronberg na goriškem Vialu (v primeru slabega vremena bodo filmi na ogled v goriškem Ki-nemaxu). Ob večernih projekcijah bo festival, ki ga letos posvečajo temi Filmske barve, kot vsako leto ponudil bogat izbor spremnih dogodkov, projekcij in okroglih miz. vine v Raštelu - med njimi tudi nekdanjo že-leznino Krainer -, Bombijev predor, pritlični vogal Trgovskega doma in Travnik. In ravno na Travniku bo v sredo, 3. junija, ob 21. uri otvoritveni festivalski dogodek, ki bo imel slovenski predznak. Na odru, ki bo postavljen na osrednjem mestnem trgu, bo pod milim dnevom odigrana trijezična mednarodna produkcija Nora Gregor - Skriti kontinent spomina. »To je fenomenalen primer kontaminacije umetniških izrazov in multimedialnosti, obenem je zgodba o Gorici in se izraža v treh jezikih,« je pribil Cattunar. Festivalska prizorišča bodo tudi v zaprtih prostorih ukinjenih trgovin v Raštelu bumbaca GORICA - Kinoatelje na festivalu eStoria Sporočilo mladine »poveličevalcem« vojne in politikom V letošnji festival eStoria se je z zelo dobro obiskanim filmskim in debatnim večerom vključil goriški Kinoatelje. Sprva so ga nameravali izpeljati v Bombijevem predoru, nato na zadnjem dvorišču Hiše filme, nazadnje je potekal v mediateki. Številne navzoče sta pozdravili predstavnici Kinoateljeja, Nadja Velušček in Mateja Zorn. Na programu je bila projekcija dokumentarca Niso letele ptice iz leta 1999, še pred tem pa so odvrteli krajša vi-dea, ki so ju posneli mladi Goričani in Benečani. Nastala sta v okviru projekta Otroci otrokom, ki ga je Kinoatelje uresničil v sodelovanju s štirimi slovenskimi šolami iz Trsta, Gorice, Doberdoba in Špetra. Mateja Zorn je napovedala, da bo v kratkem izšel DVD z video mislimi na temo miru vseh štirih sodelujočih šol. V soboto so v mediateki predstavili dva izmed teh, ki sta pri občinstvu naredila nadvse pozitiven vtis. Z različnimi pristopi so mladi opisali grozote vojne, ki v ljudeh in naravi pustijo globoke rane. Mirovnemu sporočilu so dodali željo, da bi mladi ne doživeli vojn, kakršne so dočakali njihovi dedje in jih danes doživljajo otroci na raznih vojnih žariščih. Takšno sporočilo bi moralo danes doseči zlasti politike in » poveličevalce« vojne. V tem duhu je v nadaljevanju večera potekala krajša debata med zgodovinarjema Luciom Fabijem in Petro Svoljšak. Fabi se je zgražal zaradi dogajanja v Gorici in Italiji ob stoletnici začetka soške fronte. Vsi zagovarjamo mir, nato pa vstop Italije v vojno proslavljamo s pompom. Obregnil se je tudi ob pogoste trditve, da se je Italija branila pred tujcem, medtem ko je SABOTIN Vandali nad vojašnico S petka na soboto je bila nekdanja vojašnica na italijanski strani Sabotina tarča vandalskega napada. Fasado obnovljenega objekta so neznanci v celoti popisali s slovenskimi napisi »Smrt fašizmu - svoboda narodu«, OF in peterokrakimi zvezdami ter Triglavom. Kraj so si ogledali preiskovalci in fotografirali napise, takoj potem je osebje brigade Pozzuolo pre-belilo fasado. Mazaško dejanje na slovenski strani obsojajo kot nepotrebno netenje sporov na območju, kjer obe strani dobro sodelujeta: na ravni občin in dežele potekajo celo dogovori o napeljavi pitne vode iz Italije v ka-ravlo na slovenski strani. Nočni akciji so najverjetneje botrovale razvnete strasti pred sobotnima shodoma gibanja CasaPound in protifašistov v Gorici. Prihodnje leto bo stota obletnica italijanskega zavzetja Sabotina, kar, upajmo, ne bo povod za nova, obsodbe vredna vandalstva. (km) bila agresor. Javna občila vseh vrst, je opozoril Fabi, tekmujejo, kdo bo objavil boljši prikaz vojnih dogodkov in končne zmage, malo pa je žal takih, ki bi iskali resnico o razlogih za vojno. Podobnih misli je bila tudi Petra Svoljšak, ki se je spraševala, kaj se dogaja z ljudmi: kot otroci in mladostniki zavračajo vojno, ko pa odrastejo, postane- Mladi avtorji video misli o miru (zgoraj), občinstvo (spodaj) bumbaca jo vojni hujskači in netilci nestrpnosti. Sovraštvo, ki ga vojna povzroči, se nadaljuje še dolga desetletja in prenaša iz roda v rod, je poudarila zgodovinarka. Sledil je film Niso letele ptice avtoric Anje Medved in Nadje Velušček. Čeprav je bil posnet pred poldrugim desetletjem, nagovarja tudi današnji čas. Film govori o be- guncih, ki jih je vojna pognala z domov, njihove kraje pa spremenila v požgano zemljo. »Strahu in bolečine ni manjkalo,« je povedala ena od pričevalk v filmu, ki je tudi sama doživela vojno, pregnanstvo in vrnitev v opustošene kraje. Ob koncu je goriška pevka Gabriella Gabriella še zapela pesem O Gorizia, tu sei maledetta. (vip) GORICA - Tudi o skavtizmu na festivalu éStoria Gibanje sloni na samovzgoji David Bandelj (SZSO) je izpostavil specifiko narodnega, jezikovnega in kulturnega elementa v slovenski organizaciji Mednarodni festival eStoria je v soboto posvetil pozornost tudi najštevilčnejšemu mladinskemu gibanju - skavtizmu. Srečanje z naslovom Scoutingfor boys je izhodišče imelo v knjigi, s katero je Robert Baden Powell, ki je bil po poklicu vojak, postavil temelje svetovnemu skavtskemu gibanju leta 1908. Pogovor je vodila časnikarka Francesca Santoro, oblikovali so ga David Bandelj (SZSO Gorica), Paola Fedato (AGE-SCI) in Nicoletta Orzes (Scout d'Europa). Šlo je za soočenje treh sorodnih organizacij, ki delujejo na Goriškem, in njihovih izkušenj pri delu z mladimi. Nicoletta Orzes je najprej predstavila zgodovino skavtskega gibanja v Italiji. Leta 1922 so bile na Apeninskem polotoku prve skavtske obljube, skavtsko gibanje je nato zamrlo po nastopu fašizma, ki je mladinske dejavnosti uniformirala okoli organizacije balilla. Po vojni sta se oblikovali organizaciji ASCI (za fante) in AGI (za dekleta), ki sta se združili v enotno organizacijo AGESCI leta 1974 (danes 200 tisoč članov). Leta 1976 so nastali Scout d'Europa (danes štejejo približno 20 tisoč članov), že pred tem pa je delovala organizacija CNGEI. Bandelj je predstavil razvoj slovenskega skavtizma v Italiji, ki gre skozi ustanovitev tržaških skavtov leta 1951, goriških leta 1963 in njihove združitve v enotno organizacijo - SZSO leta 1976. Omenil je tesno sodelovanje med SZSO in AGESCI ter vlogo, ki so jo goriški skavti igrali pri ustanavljanju in razvoju Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj (ZSKSS): ustanovitelj organizacije, ki je nastala leta 1990 in danes šteje več kot 4 tisoč članov, je skavtizem spoznal v Gorici. Paola Fedato je najprej omenila štiri temeljne postavke skavtizma: vzgoja značaja, telesna moč, ročne spretnosti ter duhovnost in pomoč bližnjemu. Gre za štiri vrednote, s katerimi se v otroških letih naučiš postati odrasla oseba. Vse tri organizacije imajo v krščanstvu enega od svojih temeljev, Orzesova in Fedatova pa sta tudi pojasnili razliko med organizacijama AGESCI in Scout d'Europa. Princip ločene vzgoje in torej enot, v katerih se ločeno zbirajo fantje in dekleta, je lasten organizaciji Scout d'Europa: tako se vzgaja utrjena osebnost, ki je sposobna vzpostavljati odnose z bližnjim. AGESCI pa se poslužuje metode mešanih skupin (sovzgoja), ki je priložnost pozitivnega spoznavanja drugačnosti med dekleti in fanti že od otroštva dalje. Bandelj je izpostavil specifiko narodnega, jezikovnega in kulturnega elementa, ki bogati delovanje SZSO, ta pa je po metodi zelo podobna AGESCI-ju. Ob sklepu so se vsi trije sogovorniki na vprašanje aktualnosti skavt-izma strinjali, da je gibanje še kako potrebno tudi danes: ne gre za vzgojo, temveč predvsem za samovzgojo, je dejala Orze-sova. Skavt mora biti sposoben sam najti v sebi svoje najboljše lastnosti in jih dajati na razpolago drugim. (ač) 20 Torek, 26. maja 2015 GORIŠKI PROSTOR / Goriški kongres SKGZ Pokrajinski kongres Slovenske kul-turno-gospodarske zveze za Goriško bo jutri ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Izvolili bodo novega pokrajinskega predsednika SKGZ. Brez slave in spomina Kulturno društvo Stanko Vuk Miren-Orehovlje v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo prireja predstavitev knjige Vlada Klemšeta »Odšli so brez slave in brez spomina« nocoj ob 20. uri v večnamenski dvorani občinske stavbe v Mirnu. Pogovor z avtorjem bo vodil Peter Černic. Beg iz Ronk v Wagno V cerkvi sv. Lovrenca v Ronkah bodo drevi ob 20.30 posvetili spominski večer domačinom v begunstvu v Wagni leta 1915. Predvajali bodo fotografije, projekcijo bosta spremljala petje in branje. Nastopili bodo do-berdobski zbor Jezero, dalje zbori iz Ronk, župnija in krajevna društva. Goriški maj 1945 Novogoriško združenje borcev prireja danes ob 17. uri v mestni hiši v Novi Gorici javno srečanje z naslovom »Maj 1945 na Goriškem«. Ob 70-letnici zmage nad nacifašizmom in Dnevu mladosti bo posvečeno razmisleku o osvobajanju in končni osvoboditvi Goriške. Med govorniki bodo Branko Marušič, Branko Jerkič, Franc Pregelj-Boro in Aldo Rupel. Zari Percussion Duo Na četrtem koncertu iz niza Glasba z vrtov sv. Frančiška na Kostanjevici bo drevi ob 20. uri nastopil Zari Percussion Duo, ki ga sestavljata tržaška glasbenika Alex Kuret in Denis Zupan; vstop bo prost. (km) GORICA Napovedujejo petdnevni GOktoberfest Kulturno društvo Go4Events bo tudi letos priredilo prireditev GOktoberfest, ki bo na območju nekdanje tržnice na debelo v Ulici Boccaccio v Gorici poustvarilo vzdušje tradicionalnega bavarskega praznika piva. Prireditev bo letos trajala kar pet dni - od petka, 29. maja, do torka, 2. junija -, ob daljšem trajanju pa so prireditelji poskrbeli za marsikatero novost. Pod velikim šotorom bodo postavili mize in stole, obiskovalcem bodo ponujali tipične bavarske jedi - od svinjske krače in zrezkov do hrenovk in zelja. Legendarno pivo HB bodo točile natakarice v bavarskih narodnih nošah. Ob tem bodo prirejali zanimive jezikovne in likovne delavnice za otroke (prvo bo v soboto vodilo kulturno društvo Kulturhaus Gorz), predvideni pa so tudi nastopi folklornih skupin in koncerti bavarske glasbe. V petek, soboto in nedeljo bo za veselo vzdušje poskrbela skupina Kapuziner Bier Band, v ponedeljek bo igrala skupina Rock Oktoberfest Tribute Band, v torek pa bo na vrsti rock glasba s triom Filoacustico. Priredili bodo natečaje za najboljšo sladico in najboljšo fotografijo, v bližnjih ulicah bo potekala tržnica obrtniških izdelkov. »Goktoberfest ne bo le preprost praznik piva, ampak tudi kulturni praznik. Želimo si, da bi udeleženci podoživeli pravo vzdušje nemškega Oktoberfesta. Ob Goričanih pričakujemo tudi ljudi iz drugih krajev, nekaj miz so nam že rezervirale skupine iz Francije in Slovenije,« so povedali organizatorji. Kuharji na delu (levo), fotografinja na razstavi STANDREZ Vaški praznik s šparglji V Štandrežu je med vikendom potekal prvi del Praznika špargljev, ki ga v župnijskem parku prireja domače prosvetno društvo. V petek so odprli skupinsko fotografsko razstavo na temo Narava, ki je na ogled v spodnjih prostorih župnijske dvorane Anton Gregorčič. V soboto je bil na vrsti tradicionalni ex-tempore: otroci so dali duška svoji ustvarjalnosti na temo igrač. V nedeljo je za krajši kulturni program poskrbel zbor vaške osnovne šole Fran Erjavec: doživeto so otroci zapeli Štandreško himno, ki jo je sestavil učitelj Ivo Bolčina. Pevskemu nastopu je sledil ples s skupino Hram. Praznik špargljev se bo nadaljeval v soboto, 30. maja, ko bo ob 20.30 ples z ansamblom Souvenir. V nedeljo, 31. maja, ob 19. uri bo nastop plesne skupine AŠDK Vipava, zatem bo na vrsti igra Gremo v teater. Pred plesom s skupino Hram bodo nagradili udeležence ex-temporeja. Nedeljski nastop štandreških šolarjev foto d.r. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE, Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. ~M Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU V NOVI GORICI: 27. maja ter 5., 11. in 13. junija ob 20. uri filozofska komedija »Neumnost« (Rafael Spre-gelburd); informacije na blagajna@sng-ng.si ali po tel. 003865-3352247; več na www.sng-ng.si. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 2: »La grande Arte al Kinemax« 17.30 - 20.15 »Gli impressionisti«; 22.10 »Tomorrowland - II mondo di do-mani«. Dvorana 3: 17.15 - 19.45 - 22.10 »Il rac-conto dei racconti«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: »La grande Arte al Kinemax« 17.30 - 20.15 »Gli im-pressionisti«; 22.10 »Tomorrowland - Il mondo di domani«. Dvorana 2: 17.15 - 22.10 »Il racconto dei racconti«; 20.20 »The Lazarus effect« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Youth - La giovinezza«. Dvorana 4: 17.30 - 19.50 »Tomorrowland - Il mondo di domani«; 22.20 »Mad Max: Fury Road«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 -20.00 »Il padre«; 22.30 »The Lazarus effect« (prepovedan mladim pod 14. letom). fi Razstave MUZEJ AŠD SOVODNJE v Sovodnjah je odprt vsak torek in četrtek 18.0020.00. VISOKA ŠOLA ZA UMETNOST UNIVERZE V NOVI GORICI vabi v petek, 29. maja, med 18. in 21. uro v prostore šole v Ul. Diaz 5 v Gorici na letno razstavo del produkcije vseh letnikov študentov prve in druge stopnje. ~M Koncerti V GABRJAH: Kulturno društvo Skala prireja v soboto, 30. maja, ob 20.30 ob zaključku pevske sezone tradicionalno srečanje zborov in vokalnih skupin »Koncert na borjaču -...nocoj je pa lep večer«. Na večeru sodelujejo moški pevski zbor Skala iz Gabrij, mladinska vokalna skupina Neokortex (Glasbena Matica - Skala) iz Gabrij; mešani pevski zbor Rupa-Peč iz Rupe in oktet Vrtnica iz Nove Gorice. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem izleta v Prlekijo in Varaždin, da bo v soboto, 30. maja, odpeljal avtobus ob 6.10 iz Gorice s trga Medaglie d'oro - z Go-riščka, nato s postanki pri vagi, v Pod-gori pri telovadnici, v Štandrežu pri lekarni in na Pilošču, v Sovodnjah pri le- karni in cerkvi ter v Doberdobu. MEDNARODNI POHOD MIRU po sledeh prve svetovne vojne bo v nedeljo, 31. maja, v organizaciji KŠD Kras Dol-Poljane. Start bo med 8. uro in 9.30, možna bo izbira kratke (8 km) ali dolge proge (13 km). Zaželena je prijava do 29. maja po tel. 338-3176605 ali 3355421420 in na pohodmiru2015@kras-dolpoljane.it; več na www.krasdolpo-ljane.it. Pohod bo ob vsakem vremenu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 5. do 10. oktobra potovanje v Rim z avtobusom. Vpisovanje za en sam avtobus bo na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. samo ob sredah od 10. do 11. ure do 27. maja. Udeleženci morajo imeti s seboj veljaven osebni dokument. Na račun 200 evrov. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja večdnevni avtobusni izlet od 20. do 24. avgusta v deželo Apulijo; informacije in vpisovanje najkasneje do 15. junija po tel. 328-9181685 (Ana Sak-sida) ali tel. 0481-536807 (Katerina Ferletič). 13 Obvestila AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI-jem organizira poletni kotalkarski kamp na Peči (Sovodnje) za otroke vrtcev od 29. junija do 3. julija med 8. in 12. uro ter za otroke in mlade osnovnih in nižjih srednjih šol od 15. do 19. in od 22. do 26. junija med 8. in 13. uro. Informacije po tel. 333-9353134 (Elena). KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo v sredo, 27. maja, odprta od 14. do 18. ure. SLOVENSKO DRUŠTVO KARNIVAL sklicuje redni občni zbor v sredo, 27. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu na sedežu društva Skala v Gabrjah. KD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v četrtek, 28. maja 2015, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovod-njah. 0 Prireditve MAŽORETNA SKUPINA KRAS iz Doberdoba vabi na zaključno prireditev, ki bo v občinski telovadnici v nedeljo, 31. maja, ob 17.30. Nastopajo gojenci god-beniške šole iz Brd, mažoretne skupine iz Prvačine, otroci iz domačega vrtca Čricek, ki obiskujejo glasbene urice, duo Ivan in Tomaž, gojenci godbeniške šole Kras in mažoretni skupini Kras iz Doberdoba. MUZIKAL »VESNA - THIS IS IT!« bo v četrtek, 28. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Nastopalo bo preko 50 učencev Dijaškega doma in je prirejen po znanem slovenskem filmu »Vesna« z glasbo Michaela Jacksona. Režijo je podpisala vzgojiteljica Andreja Bene-detič, pesmi je priredila in prevedla v slovenščino Damjana Golavšek, za koreografijo plesov je poskrbela vzgojiteljica Danjela Simčič. V GORICI: v Katoliški knjigarni bo v četrtek, 28. maja, ob 10. uri predstavitev knjige »Sidrišče spomina« Eveline Umek v sklopu srečanj »Na kavi s knjigo«. Prirejata Goriška Mohorjeva družba in založba Mladika. V NOVI GORICI: v Kulturnem domu bo danes, 26. maja, ob 18.30 zaključni nastop plesnega društva Be funky. V GRADU KROMBERK bo danes, 26. maja, ob 20. uri bo predstavitev knjige Špele Ledinek Lozej »Od hiše do niše« in drugih publikacij sodelavk Raziskovalne postaje ZRC SAZU Nova Gorica. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v Tumovi dvorani v Gorici na Verdijevem korzu 51 danes, 26. maja, ob 18. uri predavanje dermatologinje Majde Cossutta na temo »Kožni rak: kako se mu lahko izognemo?«. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2015 - Junijski večeri: 29. maja ob 19. uri v občinski telovadnici slavnostna proslava 60. obletnice ustanovitve AŠD Sovodnje; 30. maja ob 20. uri na sedežu društva v Gabrjah Koncert na bor-jaču; 31. maja na nogometnem igrišču v Sovodnjah 2. Green Volley SO & SO od 9. do 21. ure; 1. junija ob 20.45 v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah gledališka predstava »Aulularia« (Titus Maccius Plautus) - nastopa dramska družina SKPD F.B. Sedej iz Števerjana; 7. junija piknik na sedežu ribiškega društva Vipava; 10. junija ob 20.30 na sedežu društva v Gabrjah predvajanje dokumentarca »Ujeta voda«, posvečen vodi, vodnjakom in njihovemu pomenu za življenje ljudi, avtoric Anje Medved in Nadje Velušček (projekt Living foun- SKRD JADRO, SKRŠD TRŽIČ in ANPI/VZPI vljudno vabijo na predstavitev zgodovinskega dokumentarca 'Italiancich' O delu bo govoril zgodovinar Piero Purini. Prisotna bosta avtorja Miro Tasso in Michele Favaretto Glasbena spremljava: Edoardo Zotti iz Ronk Sreda, 27. maja 2015, ob 20.00 Sedež ANPI v Tržiču Ul. Valentinis 84 tains); 16. junija ob 20. uri na Frnaži v Rupi (v primeru slabega vremena na sedežu društva) literarni večer s pesnikom in novinarjem Jurijem Paljkom; 20. in 21. junija šagra na Peči; 21. junija ob 9. uri na Vrhu pri Jamarski koči predstavitev delovanja Kraških krtov in ogled jame Kraljice Krasa ter arheološke jame »Pogriže«; 21. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Jožef Češčut v Sovodnjah slavnostna seja občinskega sveta s kulturnim programom in podelitvijo priznanj; ob sv. Ivanu kresovanje na Lar-gi na Vrhu v organizaciji PD Vrh sv. Mihaela; 27. junija tekmovanje v ribolovu v organizaciji ribiškega društva Vipava; v centru KŠD Danica na Vrhu bo na ogled zgodovinska razstava Vrh 19152015 - prireja KD Danica. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE vabi na proslavo 60. obletnice ustanovitve v petek, 29. maja, ob 19. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. Pogrebi DANES V GORICI: 12.30, Maria Cosmi-na (iz hiše za starejše občane v kraju Morsano al Tagliamento) v stolnici, sledila bo upepelitev. / KULTURA Torek, 26. maja 2015 21 56. BENEŠKI BIENALE LIKOVNE UMETNOSTI Različne dimenzije sodobne umetnosti 56. Beneški mednarodni bienale likovne umetnosti nam tudi tokrat ponuja široko zajet pogled v aktualno, dokaj kompleksno svetovno prizorišče. Kdor pričakuje kaj inovativnega, bo takoj razočaran. Kdor pa si bo vzel čas, da preko umetnikovih pogledov prodre v globino sporočil, ki nam jih ponujajo in bo uspel ujeti povezave med temi, bo dobil celovitejšo predstavo o tem, kar se stvarno dogaja in kam nas vodi pot. Bienale se nenehno razvija tudi kot institucija, ki jo gre posebej upoštevati, ker skrbi obenem za ohranjevanje arhitektonske dediščine: letos so v Arzenalu prenovili strateško skladišče, ki je zadobilo novo namembnost v sklopu bienala. V Vrtovih pa se nadaljuje sistematično restavri-ranje zgodovinskih državnih sedežev, paviljon Avstralije je letos doživel prenovo. Pomembna novost, ki so jo letos uvedli v dopolnitev že bogatega zgodovinskega arhiva bienala, je zbiranje življenjepisnih podatkov posameznih umetnikov. Ogledamo si lahko obenem razstavo zgodovine bienala ob 120. prve razstave. Sodobna umetnost ne ponuja rešitev, prav gotovo pa nas postavlja pred probleme in nam nudi možnost, da se ob njih zamislimo. Letošnji kurator osrednje likovne razstave Nigerijec Okwui Enwesor je po osnovni izobrazbi diplomiral iz političnih ved, zato je toliko bolj pozoren na neposredno povezavo med politiko in estetiko. Povabil je k sodelovanju 136 umetnikov iz 53. držav na skupno tematiko svetovnega pogleda v bodočnost All The World's Futures. 159 ustvarjalcev se je odzvalo z izvirnimi deli, ki so pogostoma namenske postavitve site specific. Dejansko gre za kontinuiteto v sistematičnem razkrivanju raznolikosti sodobne, dokaj heterogene likovne produkcije, ki zaobjema z letošnjim in dvema preteklima bienalama pravo trilogijo. Leta 2011 je kuratorka Bice Curiger svojo pozornost usmerila na problem zaznavanja, Massimiliano Gioni se je v zadnjem bienalu osredotočil na ustvarjalni proces, duhovno razsežnost in svet domišljije, Enwezor pa si želi predvsem stvarnega soočanja, analize sedanjega stanja v svetu, ugotavljanja, koliko je naš pogled zazrt v preteklost, koliko nam je dano, da gledamo v bodočnost v duhu prenove. Njegovo izhodišče je likovno delo, Angelus novus, angel odrešenik člove- Levo slovenski paviljon, ki ga je uredil Jaša; desno italijanski (Kounellis), spodaj Japonska, Chiharu Shiota (The Key in The Hand) Kosovska instalacija Flaka Haliti štva, prelep monotip, ki ga je ustvaril Paul Klee in ga je Walter Benjamin zelo prodorno opisal. Angel je s svojim pogledom zazrt v preteklost, pred njegovimi očmi se pojavi katastrofalna podoba človeštva, rad bi spremenil dogodke v času, a se znajde v vrtincu nevihte, ki pritiska na njegove peruti in ga v hipu zažene v smer prihodnosti, medtem ko gredo počasi razvaline iz preteklosti v nebo. Nevihto smemo primerjati napredku, moči preobrazbe. Vse težave, ki jih svet doživlja na različnih področjih, na družbenem, političnem in ekonomskem, postavljajo vselej v ospredje odnos človeka z zgodovino, ki se zakorenini v našo kulturno zavest kot del bogastva, iz katerega lahko naprej črpamo izkušnje: prispeva pa k stabilnosti ali obratno daje povod mnogim razkolom, nestrpnosti ter nesoglasju. Bienale nam letos ponuja zelo različne poglede na čas, ki je vse prej kot za-zrti v bodočnost, s spominom usmerjenim v preteklost, v oživljanje ali predelovanje travmatičnih dogodkov, genocidov in drugih grozot, ki so človeštvo do take mere prizadele, da ostajajo v ospredju naše pozornosti ter tako ovirajo prenovo. Nagrade Zlatega leva za življenjsko delo je prejel ganski kipar El Anatsui, ki je preko ustvarjanja uspel povezati na poetičen in prodoren način kulturno tradicijo z ino-vativnostjo likovnega pristopa. Zlati lev za najboljše državno predstavništvo je prejela Armenija, ki je svoj paviljon predstavila v samostanu na otoku Sv. Lazarja ter ta-matsko obeležila stoletnico krutega genocida. Številni umetniki, katerih družine so izselile na tuja tla, z razdaljo časa odkrivajo koliko skupnega so ohranili, se na izvirne in poetične načine odzivajo na kulturni kontekst ter opozarjajo na moč transkul-turnega dialoga. Na osrednji razstavi All the World's Futures je zlatega leva prejela konceptualna umetnica iz ZDA Adrian Piper za prenovo v tej zvrsti s svojim subjektivnim pogledom in vzbujanjem čuta soodgovornosti pri oblikovanju sistema vrednot. Zlatega leva za uspešno delo na področju umetnosti je prejela ameriška kuratorica Susanne Ghez. Srebrnega leva pa je prejel obetavni korejski umetnik mlajše generacije Im Hueng-Sonn za videoinstalacije Factoyr Complex, ki vodijo v razmislek o začasnosti ženske zaposlitve v Aziji. Strokovna komisija je dodelila še tri častna priznanja umetnikom, ki so sodelovali na osrednji razstavi in sicer nemški filmski umetnici Harun Farocki, sirski skupini Abounddara za pogum pri nepristranski dokumentaciji političnih sporov in boja za preživetje v Siriji ter alžirskemu umetniku Massinissi Selmani, ki s preprostim medijem svinčnika izraža res veliko. Posebno priznanje je prejel tudi paviljon ZDA za predstavitev likovnega dela vplivne umetnice, pionirke performan-sa Joan Jonas. Državna predstavništva Slovenija je s svojim paviljonom prvič prisotna v Arzenalu z dinamično zasnovanim razstavnim načrtom uveljavljenega slovenskega umetnika Jaše z naslovom Zaklop/Nasilna nuja za utelešeno prisotnost. Gre za izredno učinkovito likovno dogajanje, ki se razvija v tedensko zasnovanem performativnem programu in vpleta ustvarjalce ter zvrsti v znamenju žive izkušnje. Na osrednjo tematiko pogleda v preteklost ali bodočnost se Jaša odziva zelo pristno in odločno tu in zdaj za uveljavljanje kakovostnega umetniškega izraza. Šele kleno nastavljen prostor omogoča umetniku/heterogeni skupini: slikarju, glasbeniku, pesniku, igralcu, koreografu, scenaristu, fotografu, da se prepusti navdihu in uspe svoje vizije utelesiti ter deliti z drugimi. Izredno zanimiva je prav konstrukcija tega prostora, ki deluje kot razčlenjeni odprti cvet in ponuja iz vsakega zornega kota drugačno, vsakič znova prikupno vizijo, načrtoval ga je Kuno Mayr. Času nemira, kaosa in nadvlade politike kljubuje Jaša z upanjem in s poezijo. Kustos Italijanskega paviljona v Ar-zenalu Vincenzo Trione predstavlja Codice Italia, izbor petnajstih umetnikov, ki v ključu podoživljanja spomina razmišljajo o bogastvu italijanske likovne dediščine v duhu reinterpretacije ter prenove. Uvodni Video teaser Alda Tambellinija na učinkovit način prikazuje utrinke iz preteklosti, ki so zapisani v genih, medtem ko so posamezni umetniki prisotni s svojimi kakovostnimi posegi v prostor v namensko izoliranih prostorih. Jannis Kounellis predstavlja vrsto plaščev nepravilnih oblik, urejeno postavljenih v kovinske tračnice: ob strani je na stolu ovita v plašč glava klasičnega kipa, simbolično ponazarja arhiv spomina. Vanessa Beecroft obuja brezčasnost klasikov. Zanimiv je video posnetek intervjuja z Umbertom Ecom v režiji Davida Ferrarija na tematiko spomina, ki predstavlja za umetnika odriv in mu omogoča, da se bolj odločno zažene naprej. Japonski paviljon je med najbolj su-gestivnimi, s posegom v prostor The Key in the Hand umetnice Chiharu Shiota. Iz stropa visi in se prepleta nešteto rdečih niti, na katerih visijo ključi in delno prekrivajo stari leseni ladji. Vsak najde svoj ključ razbiranja te metaforično bogate in pravljične postavitve. Zelo zanimiv je film Halka/Haiti, ki ga predstavlja Poljska. Umetnika Jasper in Joanna Malinowska sta uprizorila na Haitiju v živo poljsko opero Halka kot izziv, če je možen tudi kulturni koloniali-zem v krajih, kjer verjetno še prebivajo potomci poljskih vojakov, ki so se z Napoleonovimi četami borili prav v teh krajih na strani podjarmljenih sužnjev za njihovo samostojnost. Francoski paviljon nas popelje v sanjsko dimenzijo, saj lahko udobno ležimo in prisluhnemo amplificiranemu zvo- ku mogočnih dreves, ki kraljujejo v osrednjem prostoru s koreninami vred in se pred nami počasi premikajo po zamisli umetnika Boursier-Mougenota. Vse prihodnosti sveta Osrednji razstavni dogodek bienala se odvija v Areni ob stalnem branju v živo Marxovega Kapitala in prepletanju različnih performansov, videoposnetkov. Likovna dela so zelo različna in odsevajo kaotično podobo našega časa, pogostoma tudi na destruktivnost in nerešene družbene probleme. Gre za prostor soočanja, oziroma raziskovanja različnih pogledov na naš čas, v katerem se kot vse kaže obnavlja predvsem vez s preteklostjo. V ospredju pri številnih razstavljenih delih je vez med likovno umetnostjo in glasbo, tak je tudi primer odlitega zvona iz ostankov orožja, delo iraškega umetnika Hiwa K. Kdaj na ogled Bienale likovne umetnosti bo na ogled vsak dan od 10. do 18. ure do 22. novembra, zaprt je ob ponedeljkih (1. junija bo izjemoma odprt). Ob petkih in sobotah pa je urnik ogleda podaljšan do 20. ure. Bogat je program didaktične ponudbe. Na spletni strani www.labiennale.org je objavljenega veliko gradiva o bienalu. Zanimivi so intervjuji s predsednikom Baratto in kuratorjem Enwezorjem ter s posameznimi umetniki. Po uspehu zadnjega bienala je tudi tokrat posebna ponudba Educational namenjena šolnikom, ki se lahko prijavijo na brezplačno predstavitev in ogled bienala, namenjena prav pedagogom. Potrebna je predhodna najava za udeležbo v dneh 2., 3. in 4. septembra (vpisna pola je na spletni strani). Jasna Merku Predavanje v Trstu V Gregorčičevi dvorani v Trstu bo Jasna Merku drevi ob 20.30 predavala o bienalu na srečanju Kulturnega društva Kons in Slovenskega kluba. 22 Torek, 26. maja 2015 MNENJA, RUBRIKE / KULTURA - Razstava ob 150-letnici rojstva Maksa Fabianija Adijo Dunaj in tudi pozdravljen Štanjel ŠTANJEL - V sklopu 150. obletnice rojstva arhitekta in urbanista Maksa Fabianija so v Kvadratnem stolpu v Štanjelu odprli dopolnjeno razstavo Adijo Dunaj, pozdravljen Štanjel. Istoimenska razstava je sicer bila že postavljena ob 140. obletnici rojstva arhitekta v bližnji Galeriji Lojzeta Špacala, v desetletnem obdobju pa je pridobila dodatno fotografsko gradivo, predvsem iz časa Fabianijeve vrnitve v Štanjel, ki je sovpadala z obdobjem med dvema vojnama in nastopom druge svetovne vojne. Razstava je bila na novo postavljena tudi s pomočjo Občine Komen. Njen Župan Marko Bandelli je ob odprtju napovedal tudi obnovo Fabianijevega vodovodnega sistema v vrtu Vile Ferrari. Vodometi Ferrarijevega vrta bodo po daljšem obdobju ponovno zaživeli oktobra letos. Občina Komen pa bo Fabianijevo leto obeležila še s številnimi drugimi dogodki. Med temi mu bo 29. maja OŠ Antona Šibelje Stjenke posvetila dan šole in mu posvetila retrospektivno razstavo, 18. junija pa bo občina v sodelovanju z Zavodom Fabiani odkrila doprsni kip arhitekta v Vili Fabia-ni v Kobdilju. Fabianijeva zapuščina v Štanjelu in okolici pa je razvidna skoraj ob vsakem kamnu. O tem je prepričana tudi predsednica Ustanove Maks Fabiani in soav-torica razstave Nataša Kolenc, ki je ob odkrivanju Fabianijevega ustvarjanja s kolegico Tino Jazbec dodatno vzljubila Štanjel. Prepričana je, da ima utrjeno naselje v osrčju Krasa možnost dodatnega razvoja in da se lahko na osnovi Fabianije dediščine razvije v središče kulturnega turizma. O vsebini razstave je več povedala Tina Jazbec, ki se je najprej spomnila pomoči profesorja Janeza Koželja, sicer vodjo iniciativnega odbora za počastitev 150. obletnice Fabianijevega rojstva. Profesor na ljubljanski fakulteti za arhitekturo jima je sledil že od prvih korakov prve in udarniške razstave. »Čeprav je razstava že stara deset let, še vedno predstavlja številne zgodbe ljudi, predvsem pa men-talitete tega kraja,« je ob slavnostnem odprtju dejala Jazbečeva. Pri Fabianiju so tri življenjska in ustvarjalna obdobja natanko določena, zato se tudi razstava deli v tri sklope, ki se v Kvadratnem stolpu začnejo z obnovo po drugi svetovni vojni, spustijo pa se Odprtja razstave v čast Maksu Fabianiju se je udeležilo veliko ljudi foto damj@n do časa Avstro-Ogrske monarhije in let ustvarjanja pri dunajskem učitelju Otto Wagnerju. Sama razstava pa želi predstaviti Fa-bianija kot človeka, vezanega na rodni kraj in domačo pokrajino. Predstavljeni so predvsem delovni dokumenti, preko katerih je razvidna nova Fabianijeva vloga: delal je v funkciji ljudstva. Rekli pa bi lahko, da je v Štanjelu Fabiani pridobil socialni pečat. Pozdrav Dunaju predstavlja slovo od velikih mest in ambicioznih načrtov ter vrnitev v domače okolje, kjer se bo posvetil »mali arhitekturi.«. Za to potezo se je odločil leta 1917, ko je bil star že 52 let. Doma in v Posočju ga je čakal izziv povojne obnove, s katero se bo srečal tudi po letu 1945. Fabiani je vrnitev čutil kot neko moralno dolžnost do krajev vzdolž soške fronte. Med letoma 1917 in 1922 bo tako poskrbel za neverjetnih 92 regulacijskih načrtov od vznožja Rombona vse do Krasa. Sledila bodo leta županovanja v Štanjelu (oz. bil je imenovan za tamkajšnjega podestaja med letoma 19351945 op. av.), predvsem pa obnova gradu, ki se bo po Fabianijevi zamisli tačas spremenil v pravo večnamensko središče, kjer je Fabiani postavil županstvo, kinodvora-no, ambulanto, šolo in vrtec. Andrej Marušič KRAS - Na slovenski strani Kokoši Vandali uničili napis Tito Po poročanju RTV Slovenija gre najbrž za mlade italijanske neofašiste, ki jih je ujel lovec, policija pa proti njim ni ukrepala Velikega napisa Tito na Kokoši dejansko ni več foto damj@n LIPICA - Na Kokoši (slovenska stranjso vandali popolnoma uničili napis Tito. A jih je ujel revirni lovec in jih sedem izročil policistom. V incident so najverjetneje vpleteni neofašisti iz Italije, je poročala RTV Slovenija. To, kar je danes le kup razmetanega kamenja, je bil še pred kratkim obnovljeni napis v spomin na našo polpreteklo zgodovino, pravijo domačini. Postavili so ga v čast zmage nad nacifašizmom. Ko se je 14 mladih, domnevno neofaši-stov, nekateri niso bili niti polnoletni, zneslo nad napisom Tito, se je tu razpletla prava kriminalka. Vandale je na delu zalotil domačin na večernem sprehodu, skušal jih je pregnati, nato pa so ti za njim stekli s kamni v rokah. Vandali so vzbudili pozornost revirnega lovca na bližnji opazovalnici in ta je sprožil pravo akcijo. Sedem jih je na tej poti lovec zajel in spo- daj predal policiji, drugi so zbežali. Boris Čok, domačin iz Lokve in član organizacije TIGR Primorske, je ob tem dejal: »Smo prejeli obvestilo od lovca, da so vandali, mularija gor, ki razkopavajo napis Tito. Nato smo sprožili medsebojno akcijo, tisti, ki smo ga popravljali in vzdrževali.« Ujete nepridiprave, ki jim je strah v kosti nagnala popolna lovska oprema, je nato pripeljal pod vznožje hriba, kjer jih je že čakala policija. A ker napis ni uradno spominsko obeležje, skrunitev ni kaznivo dejanje, zato so jih kmalu izpustili. Miha Pogačar, tajnik Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, je dejal: »Me je zelo presenetilo njihovo vedenje, njihova aro-ganca. Če je to vezano na neko dejavnost neke skupine, politične ali drugačne, je to najmanj, kar je zelo skrb vzbujajoče,« je še poročala RTV Slovenija. Sprehodi o tržaškem knjižnem središču KOPER - Po več kot enem letu od zaprtja Tržaške knjigarne, bo junija v središču Trsta končno zaživelo novo knjižno središče. V novih prostorih na Trgu Oberdan bo podjetje TS 360, čigar ustanovitelja sta založbi Mladika in Založništvo tržaškega tiska, upravljalo obrat, ki bo več kot prodajalna knjig, saj se obeta tudi bogata ponudba kulturnega programa za širok spekter občinstva. O konceptu novega knjižnega središča, pričakovanjih in načrtih za razvoj bosta v studiu TV oddaje Sprehodi spregovorila Ivo Corva iz podjetja TS 360 in arhitekt Igor Spetič, eden od avtorjev nove zasnove središča. Oddaja bo na sporedu danes ob 18. uri na TV Koper. V Ankaranu spomenik Alešu Beblerju ANKARAN - Občina Ankaran in Združenje borcev za vrednote NOB Ankaran prirejata v soboto, 6. junija, ob 11. uri v spominskem parku v Ankaranu spominsko svečanost ob 70-letnici zmage nad nacifašizmom in postavitev novega spomenika Aleša Beblerja - Primoža. Slavnostni govornik bo Jože Pir-jevec. V programu, ki ga bo povezoval Igor Delfin, bodo sodelovali: učenci osnovne šole Ankaran, dramski igralec Ra-doš Bolčina, Anton Bebler in Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič. Ob 8. uri pa se bo na trgu v Ankaranu pričel pohod po Beblerjevi poti, ki se bo zaključil na prireditvenem prostoru s spominsko svečanostjo, ki ji bo sledilo družabno srečanje. (O.K.) Umrla punčka, ki jo je ugriznil pes PORDENON - V bolnišnici v Pordenonu je včeraj popoldne umrla triletna punčka, ki jo je dopoldne ugriznil pes. Punčka je bila z mamo na obisku pri teti v kraju San Martino al Tagliamento, ko jo je na vrtu napadel ovčjak ter ji povzročil usodne poškodbe po glavi in udih. Nasilni voznik napadel redarja KOPER - Nasilni občan je včeraj najprej verbalno, nato pa še fizično napadel redarja Občinskega inšpektorata Mestne občine Koper, ki sta oglobila nekaj vozil brez dovolilnice. Enega od njih je tudi skušal zabosti z nožem. Redarja sta v dopoldanskih urah prejela prijavo, da je na Vojkovem nabrežju parkiranih več vozil brez dovolilnice za parkiranje. Na ogledu sta ugotovila, da slednje drži, zato sta izpisala nekaj glob. Ko sta želela oditi do redarske-ga avtomobila, sta za seboj zaslišala kričanje moškega. Ta se je oddaljil, pozneje pa se jima je ponovno približal, tokrat z velikim kuhinjskim nožem v roki. Z njim je zamahnil proti enemu izmed redarjev, pri čemer ga je na srečo zgrešil, po neuspelem poskusu napada pa je zbežal. Med begom so ga policisti izsledili na Semedelskem mostu in ga aretirali. »Moški me je očitno napadel z namenom, da me poškoduje, saj je z nožem že zamahnil proti meni. Prepričan sem, da bi me zadel, če v tistem trenutku zaradi glasnega kolegovega krika ne bi odskočil,« besede napadenega redarja povzema sporočilo policije. Nad napadom so zgroženi tudi v Mestni občini Koper. Kot pravijo, je do napada prišlo med rednim opravljanjem dela redarjev, kar je še en dokaz več, kako sta policijska in redarska služba izpostavljeni tudi povsem nepričakovanim reakcijam posameznikov. V tem primeru starega znanca policije. Dogodek obžaluje tudi župan Boris Popovič. (STA) / RADIO IN TV SPORED Torek, 26. maja 2015 23 RAI3bis SLOVENSKI PROGRAM - Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 RAI1 6.00 Aktualno: II caffe 6.30 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 13.30, 16.25, 20.00 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 10.00 Sto-rie vere 11.10 A conti fatti 12.00 Talent show: La prova del cuoco 14.0516.35 La vita in diretta 15.00 Torto o ragione? Il ver-detto finale 18.50 Kviz: L'Eredita 20.30 Igra: Affari tuoi (v. F. Insinna) 21.15 Nad.: Una grande famiglia 23.20 Aktualno: Porta a porta RAI2 6.00 14.00 Detto fatto 7.10 Nad.: Streghe 8.30 Nad.: Il tocco di un angelo 10.0013.30 Rubrike in vreme 12.001 fatti vostri 13.00 17.55, 18.20, 20.30, 23.05 Dnevnik 16.15 Serija: Ghost Whisperer 17.00 Serija: Cold Case 18.00 Športna rubrika 18.50 Serija: Blue Bloods 19.40 Serija: N.C.I.S. 21.00 LOL 21.10 Made in Sud 23.45 2Next - Economia e futuro RAI3 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Re-gione 8.00 Agora 10.00 Mi manda RaiTre 11.00 Elisir 11.5514.00, 18.55, 0.00 Dnevnik, vreme in rubrike 12.25 Kolesarstvo: Giro mattina 12.45 Pane quotidiano 13.10 Dok.: Il tempo e la storia 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2015, prenos 16. etape 18.00 Dok.: Geo 20.00Variete: Blob 20.15 #TreTre3 20.30 Serija: Il candidato - Zucca presidente 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Ballaro RAI4 12.40 Heroes 13.25 Andromeda 14.15 20.25 Star Trek Enterprise 15.00 90210 15.40 Heartland 16.30 Joan of Arcadia 17.15 Novice 17.20 Streghe 18.05 The Lost World 18.55 Doctor Who 21.15 Film: Setup (akc.) 22.45 Mainstream 2015 i 15.35 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 15.40 Serija: A Gifted Man 17.05 Nad.: Legami 17.50 Novice 17.55 Nad.: Bat-ticuore 18.40 Nad.: La signora in rosa 20.20 Serija: Provaci ancora prof! 21.20 Si puo fare! _RETE4_ 6.40 Serija: Miami Vice 8.45 Nad.: Cuore ri-belle 9.40 Serija: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.55 Dnevnik, vreme in prometne informacije 12.00 Serija: Detective in corsia 13.00 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo Sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg Distretto 21 16.35 Ieri e oggi in Tv 16.40 Film: Casa da gioco (dram.) 19.30 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Dalla vostra parte 21.15 La strada dei miracoli _CANALE5_ 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vreme, borza in denar 8.45 Mattino Cinque 11.00 Forum 13.00 19.55 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Uomini e donne 16.10 Amici fase serale 16.20 Nad.: Il segreto 17.00 Pomeriggio Cinque 18.45 Caduta libera 20.40 Show: Striscia la notizia - La voce dell'indecenza 21.10 Film: Il grande Gatsby (dram., '13, i. L. DiCaprio, T. Ma-guire) 23.05 Film: Bronson (biogr.) _RAI5_ 13.35 Ogni quadro racconta una storia 14.00 La Terra vista dal cielo 14.50 Aktualno: Anica - Appuntamento al cinema 14.55 Oceani 15.55 Opera: Lady Macbeth del Distretto di Mcensk 18.50 Novice 19.001 tesori dell'architettura 20.00 Divini devoti 20.40 Passepartout 21.15 Film: Bright Star (biogr.) 23.25 David Letterman Show RAI MOVIE 14.30 Film: Grease 2 (muzikal, '82) 16.30 Film: Il bambino d'oro (pust., '86, i. E. Murphy) 18.05 Novice 18.10 Film: Rien ne va plus (krim., '97) 19.30 Film: Café Express (kom., It., '80) 21.15 Film: Tra cielo e terra (dram., '93, i. T. Lee Jones) 23.40 Film: ACAB - All Cops Are Bastards (akc., '12) RAI PREMIUM 11.05 Nad.: Un posto al sole 12.10 Nad.: Terapia d'urgenza 13.0519.25 Nad.: Terra Nostra 13.45 Serija: Sulle tracce del crimine NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (24. maja 2015) Vodoravno: Evan, Asean, kviz, medicinska sestra, et, karete, ebonit, reber, derivat, N. L., Ira, Isar, G. E., Asja, tali-ga, Cora, Oss, Inter, sarin, M. K., B. B., Alain, Naomi, ralka, Delon, amba, Mi-rian, Nenad, A. A., Bogdana, I. M., vdor, radio, at, tara, sipa, Ettore, inercija, Ant, dim, vinograd, Mae, osa; na slikah: Brigitte Bardot, Alain Delon. LAEFFE 0.10 Film: Side Effects (det.) _ITALIA1_ 6.45 Risanke 8.25 Nad.: Smallville 10.15 Serija: Chuck 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 18.30 Dnevnik, vreme in prometne informacije 13.00 Šport 13.55 Nan.: Simpsonovi 14.50 Serija: The Big Bang Theory 15.20 Serija: Merlin 16.15 Serija: The Vampire Diaries 17.10 Nan.: Love Bugs 17.30 Serija: Dr. House - Medical Division 19.00 Fattore umano 19.30 No-torius 19.55 Karaoke 20.30 Serija: C.S.I. -Miami 21.10 Serija: The Flash 22.05 Serija: Arrow 23.20 Nad.: The 100 _IRIS_ 13.05 Film: Ettore lo fusto (kom.) 15.10 Film: Mai + come prima (kom., It., '04) 17.15 Film: Mi faccio la barca (kom., It., '80) 19.10 Serija: A-Team 20.05 Serija: Walker Texas Ranger 21.00 Film: Una pistola per Ringo (vestern, '65) 23.00 Film: Amico, stammi lontano almeno un palmo... (ve-stern, '72) _laz_ 7.00 7.55 Omnibus 7.30 13.30, 20.00, 0.00 Dnevnik 7.50 19.55 Vreme 9.45 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 14.00 Kronika 14.40 Serija: Commissario Navarro 16.20 Serija: Le strade di San Francisco 18.05 Serija: Il commissario Cordier 20.30 Otto e mezzo 21.10 DiMartedi _lazd_ 6.30 I menu di Benedetta - Ricetta Sprint 7.15 Chef per un giorno 9.101 menu di Be-nedetta 11.00 20.05 Cuochi e fiamme 13.00 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 15.00 Serija: Providence 17.00 19.00 Cambio moglie 18.55 Dnevnik TELEQUATTRO 6.0013.20, 17.30, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik in vreme 6.30 12.55 Rubrika: Le ricet-te di Giorgia 7.00 Sveglia Trieste! 8.30 Dok.: Piccola grande Italia 12.30 Rotocalco Adn-kronos 12.40 Aktualno: Salus Tv 13.15 17.55, 20.25 Oggi e 13.45 Il caffe dello sport 15.15 Il caffe dello sportivo 18.00 23.30 Trieste in diretta 20.00 Dodici minuti con Cristina 20.15 Happy Hour 21.00 Qui studio a voi stadio 11.4518.35 Bourdain: Cucine segrete 13.35 20.00 Il cuoco vagabondo 15.40 Chef Sara sulle Alpi 17.35 Jamie: Menu in 15 minuti 19.35 Novice 21.00 Nad.: Annika - Crime Reporter 22.40 Film: The Good Heart - Ca-rissimi nemici (dram.) CIELO 12.00 Junior MasterChef Australia 14.15 MasterChef USA 16.15 Buying & Selling 17.15 Case in rendita 18.00 Fratelli in affari 20.15 Dok.: House of Gag 21.10 MasterChef Canada 23.15 Quattro matrimoni in Italia DMAX 12.30 Storage Wars 13.20 19.30 Rimozio-ne forzata 15.05 21.10 Nudi e crudi 15.55 Turtleman 16.50 Airport Security 18.35 22.55 Affari a quattro ruote 22.00 Bear Grylls: terapia d'urto 23.45 Most Shocking SLOVENIJA1 6.00 Kultura 6.05 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.2018.25 Kviz: Vem! 11.10 Nad.: Moji, tvoji, najini 12.05 Duhovni utrip 12.20 Prisluhnimo tišini 13.0015.00, 17.00, 18.50, 22.35 Poročila, športne vesti in vreme 13.30 Studio City 14.20 Kaj govoriš? = So vakeres? 14.35 Evropski magazin 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 18.10 Risanke in otroške oddaje 16.15 Platforma 17.30 Posebna ponudba 17.55 Novice 18.00 Inf-odrom 19.30 Slovenska kronika 20.00 Nad.: Obupani starši 21.00 Dok. film: Franc Anton pl. Steinberg 22.00 Odmevi 23.05 Globus 23.35 Pričevalci SLOVENIJA2 7.00 Risanke in otroške oddaje 8.25 Zgodbe iz školjke 8.45 Infodrom 8.55 Dok.: Slovenski vodni krog 10.15 Dobro jutro 12.30 Pesem Evrovizije 2015, izbor, pon. 15.50 Dok. serija: Neokrnjeni kotički sveta 16.55 Košarka: državno prvenstvo (m), Rogaška - Tajfun, finale, 3. tekma, prenos 19.00 Točka 20.00 Odkrito 20.50 Avtomobilnost 21.20 Film: Preteklost (dram., '13) 23.25 35 let ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun: Zvočne podobe Zemlje s pozabljenimi pesmimi in glasbili preteklosti _KOPER_ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.40 Vzhod - Zahod 15.00 Iz arhiva po vaših željah 15.50 Artevisione 16.20 Športna oddaja 16.50 Meridiani 18.00 Sprehodi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 20.00 Vrt sanj 20.45 Dok.: Isole Marano 21.15 Boben 22.30 Košarka: državno prvenstvo (m), Rogaška - Tajfun, finale, 3. tekma _POP TV_ 7.00 Risanke in otroške serije 8.10 10.05, 11.15, 12.25 Tv prodaja 8.25 17.20 Nad.: Moje srce je tvoje 10.2016.00 Nad.: Zaljubljen do ušes 11.3015.00 Nad.: Dubrovni-ška zora 12.40 Serija: Lepo je biti sosed Torek, 26. maja Canale 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Veliki Gatsby 3D Avstralija, ZDA 2013 Režija: Baz Luhrmann Igrajo: Carey Mulligan, Tobey Ma-guire, Joel Edgerton, Isla Fisher, Jason Clarke, Elizabeth Debicki in Amitabh Bachchan. Po slovitem romanu F. Scotta Fit-zgeralda, je avstralski režiser poskrbel za novi filmski remake klasične zgodbe o piscu Nicku Carrawayu, ki z zahoda ZDA, poleti leta 1922 v New York. Njegov prihod v Long Island sovpada z obdobjem prekupčevanja s prepovedanim alkoholom, razpuščenih moralnih načel in vrednot. V iskanju lastnih ameriških sanj, se Nick znajde na bajnem sprejemu skrivnostnega milijonarja Jaya Gatsbyja, ki je tudi njegov sosed. Nicka Veliki Gatsby privabi v svet zabave in pohlepa ameriških bogatašev. Ob tem ga seznani z njihovimi iluzijami, ljubeznimi in prevarami. Mladi opazovalec si vse kar vidi beleži in nato napiše zgodbo o neuresničljivi ljubezni, ne-pokvarljivih sanjah in nepopravljivi tragediji. 13.45 Serija: Epilog 17.00 18.55, 22.05 Vreme in novice 20.00 Preverjeno 21.10 Serija: Mentalist 22.40 Serija: Na kraju zločina 23.35 Serija: Policijska družina _KANAL A_ 7.0018.00 Svet 7.55 Risanke 9.1011.40 Serija: Odvetnik z ulice 10.00 Pazi, kamera! 10.35 12.30, 12.45 Tv prodaja 10.50 Serija: Kamp razvajencev 13.0016.15 V živo iz hiše Big Brother 13.30 17.05 Serija: Komisar Rex 14.30 Film: Slutnja 16.35 18.55 Serija: Novo dekle 19.30 Film: Nevarno tveganje (akc., '96) 21.20 Big Brother 22.50 Film: Eksplozivni Simon (akc., '99) PLANETTV 10.55 18.10 Nan.: Allo allo 11.35 Tv prodaja 12.10 Nan.: Preiskovalci na delu 13.05 Nad.: Sulejman Veličastni 14.15 Ellen 15.15 Nan.: Zasebna klinika 16.10 22.00 Bar 17.10 Nad.: Ena žlahtna štorija 19.00 Danes 20.00 Moj dragi zmore 23.00 Nan.: Lov na osumljenca 23.55 Bar doma RADIJSKI PROGRAM RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Prva izmena: Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila; 8.10 Radioaktivni val; 10.10 Prva izmena: Tatjana Rojc: Od zgodovinskih avantgard do računalniške umetnosti in kul-turalizacije; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00, 17.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.15 Jezikovna rubrika; 17.30 Odprta knjiga: Atilij Kralj: Uače naš - 5. del, sledi Music box; 18.00 Stane Čehovin: Postaje mojega popotovanja - Ljudje in dogodki, sledi Music Box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (slovenski program) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.45 Primorske novice; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.15 Prireditve danes; 9.40 SMS; 10.00 Rekreacija; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Iz sveta glasbe; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Jazz in jaz; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Radijski Dnevnik; 8.00 Calle degli Orti Grandi; 8.05 Horoskop; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00, 18.35 Felici con il coach; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Programi; 10.35 Glasba; 11.00, 18.00 In minoranza; 11.35 Playlist; 12.00 Anticipazioni GR; 13.00, 21.30 Dorothy e Alice; 13.35 Ora musica; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Volare nel tempo; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 20.00, 21.00 Glasba; 22.00 Pic Nic Electronique; 23.00 The Magic Bus; 0.00 Not-tetempo. XPrimmH ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2015 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2015 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Torek, 26. maja 2015 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Plitev ciklon se zadržuje nad vzhodnim Balkanom. Nova vremenska fronta se čez zahodno Evropo pomika proti Alpam. Nad naše kraje doteka s šibkimi severozahodnimi vetrovi nekoliko toplejši zrak. Nebo bo večinoma oblačno z možnostjo rahlih padavin in nekaterih krajevnih ploh. Spremenljivo do pretežno oblačno bo. Dopoldne bo občasno možen rahel dež, sredi dneva in popoldne pa se bodo v večjem delu Slovenije pojavljale krajevne plohe, lahko tudi kakšna nevihta. Ponekod se bodo nadaljevale še v večerne ure. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 18 do 23 stopinj C. Jutri dopoldne bo delno oblačno. Popoldne bo spremenljivo s posameznimi plohami ali nevihtami. Ob obali bo pihal vetrič. Jutri bo večinoma sončno. Pihal bo severni do severovzhodni veter. ipored je 2009 - Drugi dan zapored je bilo zlasti v zahodni polovici Slovenije nenavadno vroče za maj. Na Letališču Portorož se je ogrelo do 32,3 °C, v Ljubljani do 32,2 °C, na Letališču < JP Ljubljana do 31,6 °C, v Postojni do 31,0 ° C, v Lescah do 30,6 °C in v Novi vasi na Blokah 29,0 °C. Danes: ob 0.45 najnižje -4 cm, ob 4.04 najvišje -2 cm, ob 10.16 najnižje -21 cm, o ob 17.27 najvišje 29 cm. 2 Jutri: ob 1.16 najnižje -13 cm, ob 6.14 najvišje 1 cm, ob 11.31 najnižje -19 cm, ob 18.12 najvišje 32 cm. Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj C. ¡o 500 m...........15 1000 m ..........11 1500 m............8 2000 m............3 2500 m ...........2 2864 m............0 UV indeks sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah doseže vrednost 8 in v gorah 9. ŠPANIJA - Na nedeljskih upravnih volitvah uspeh leve stranke Podemos Pirova zmaga Ljudske stranke Konec tradicionalnega dvostrankarskega sistema - V Madridu in Barceloni bi lahko po dolgih letih nastali koalicijski levičarski upravi MADRID - Na regionalnih in občinskih volitvah v Španiji je vladajoča Ljudska stranka osvojila največji delež glasov, a utrpela velik udarec glede na dosedanjo podporo. Uspeh novink, predvsem leve stranke Podemos in njenih zaveznic v Barceloni in Madridu, naznanja konec tradicionalnega dvostrankarskega sistema v državi.Ljudska stranka je na nacionalni ravni osvojila 27 odstotkov glasov podpore, kar je deset odstotnih točk manj kot leta 2011. Na regionalnih volitvah je zmagala v 12 od 13 pokrajinah, a v vseh ostala brez absolutne večine. Grozi ji nevarnost, da jo bodo ponekod z oblasti izrinile koalicije levih strank. Največje spremembe so zaenkrat volitve prinesle v Madridu in Barceloni. Koalicija Ahora Madrid, ki je povezana s Podemosom, je v mestnem svetu v španski prestolnici prejela le en sedež manj kot Ljudska stranka. S socialisti (PSOE) bi lahko oblikovala koalicijo z absolutno večino. V tem primeru bi Madrid dobil prvega levo usmerjenega župana v 25 letih, piše spletni bilten EuOb-server. To bi postala 71-letna upokojena vrhovna sodnica Manuela Carmena. V Barceloni je medtem zmagala koalicija Barcelona En Comu, prav tako s podporo Podemosa, in županski stolček bo sedla 41-letna Ada Colau, ki je zaslovela kot aktivistka, ki se je zavzemala za pravice lastnikov stanovanj, ki so jih prisilno izseljevali. »Ponosni smo, da ta proces ni zgolj izjema v Barceloni, to je neustavljiva demokratična revolucija v Kataloniji, v Španiji in upajmo, da v južni Evropi,« je dejala v nedeljo, ko je postalo jasno, da je njeno zavezništvo osvojilo majhno večino. Tisoči podpornikov tako Ahore Madrid kot Barcelona En Comu so se v nedeljo zbrali na ulicah obeh mest in vzklikali »Da, zmoremo!«, je sporočila francoska tiskovna agencija AFP. Socialisti so medtem na nacionalni ravni skupno osvojili 25 odstotkov glasov, kar je 2,8 odstotne točke manj kot leta 2011. Upajo lahko, da bodo Ljudski stranki s pomočjo sklepanja koalicij v več regijah in občinah preprečili vladanje. Sklepanje kompromisov in koalicij med strankami je sicer nekaj novega v Španiji, kjer sta se zadnjih 30 let na oblasti izmenjavali PP in PSOE. Poleg stranke Podemos je k prelomu tega sistema precej prispevala še sredinska novinka na političnem prizorišču, Ciudadanos. Ta je na nacionalni ravni prejela skupno 6,6 odstotka glasov, ni pa doživela takšnega preboja, kot so napovedovale ankete. Kljub temu bo lahko v več občinah in najmanj treh regijah odigrala vlogo jezička na tehtnici. Podemos je medtem upoštevaje vse glasove zasedel četrto mesto, a ni nastopal v vseh regijah in občinah. Poleg tega so marsikje velik uspeh zabeležila sorodna gibanja, ki prav tako pozivajo k družbenim spremembam. Volitve so v nedeljo potekale v 13 od 17 regij v državi, nove mestne oblasti pa so volili po vsej državi. Volitve so pomemben pokazatelj razpoloženja pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo jeseni. Voditelj levičarske stranke Podemos Pablo Iglesias ansa POLJSKA - Andrzej Duda predsednik republike Na predsedniških volitvah zmaga konservativne opozicije VARŠAVA - V nedeljskem drugem krogu predsedniških volitev je glede na izide vzporednih volitev s 51,55 odstotki glasov slavil kandidat konservativne opozicije Andrzej Duda, ki napoveduje spremembe. Dosedanji predsednik Bronislaw Komorowski je dobil 48,45-odstotno podporo in je že priznal poraz. »Tisti, ki so volili zame, so volili za spremembe. Skupaj lahko spremenimo Poljsko,« je ob bučnem aplavzu podpornikov na sedežu svoje kampanje v Varšavi v nedeljo dejal 43-letni Duda. Komorowski je hitro priznal poraz in menil, da je ta opozorilno znamenje njegovim političnim zaveznikom v vladi. »Čestitam svojemu tekmecu Andrzeju Dudi in mu želim uspešno predsedovanje, ker želim Poljski dobro,« je dejal svojim podpornikom v Varšavi. Dudi je včeraj že čestital tudi ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem ga je pozval »k izgradnji konstruktivnih vezi med Rusijo in Poljsko, ki bi temeljile na načelu dobrososedskih odnosov in vzajemnem spoštovanju interesov obeh strani«. Andrzej Duda ansa Zgodovinsko zapleteni odnosi med državama so trenutno na dokaj nizki ravni, saj je Poljska ena najo-strejših kritikov vloge Rusije v ukrajinski krizi. Duda se spričo krize v Ukrajini zavzema za namestitev sil zveze Nato na ozemlju Poljske. Kot predsednik države bo sicer imel predvsem protokolarno funkcijo, a bo tudi vrhovni poveljnik vojske in bo imel pravico predlagati zakone ali vložiti veto na zakonodajo v parlamentarnem postopku. Češki zunanji minister Lubomir Zaoralek je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa včeraj v Pragi izrazil upanje, da bo Poljska tudi po zmagi evro-skeptičnega Dude ostala zanesljiv partner v Evropi. Ob tem je minister iz vrst socialdemokratov priznal, da so volitve prinesle presenečenje. Opozicijska češka Državljanska demokratska stranka (ODS) je zmago Dude pozdravila in jo označila za zmago »reformnih sil«, ki zavračajo vse večjo centralizacijo v Bruslju. Duda, ki je bil kandidat stranke Zakon in pravičnost (PiS), je že v prvem krogu tesno, a presenetljivo ugnal Komorovskega. Ta je kandidiral s podporo vladajoče Državljanske platforme (PO). Rezultat razkriva presenetljiv preobrat glede na pričakovanja pred prvim krogom volitev in kaže tudi na razpoloženje volivcev pred za jesen predvidenimi parlamentarnimi volitvami. Po mnenju analitikov bi lahko volivci takrat na oblast po osmih letih vrnili kontroverznega Jaroslawa Kac-zynskega in njegovo konservativno PiS. LONDON David Cameron na pogovorih z voditelji EU LONDON - Britanski premier David Cameron bo ta teden močno okrepil prizadevanja za dogovor o reformah v odnosu med Londonom in Brusljem, na podlagi katerih bodo nato Britanci odločali o nadaljnjem članstvu v EU. Že včeraj je na obisku gostil predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, proti koncu tedna ga bo pot zanesla še v Pariz in Berlin. Cameron je mesece pogajanj o spremembah nekaterih pogojev članstva v uniji - te bi lahko terjale tudi spremembe pogodbe EU - začel nemudoma po vnovični izvolitvi na položaj v začetku maja, okrepil pa jih je na prvem srečanju z evropskimi voditelji na vrhu EU v Rigi minuli teden. Ta teden ima Cameron na urniku niz srečanj, ki jih je začel včeraj z Junckerjem. Gostil ga je v svoji podeželski rezidenci Chequers. Po predstavitvi zakonodajnega programa svoje vlade v parlamentu v sredo bo nato v četrtek britanski premier odpotoval na pogovore v Pariz, v petek pa v Berlin. Cameron je pred dvema letoma pod pritiskom evroskepti-kov v vrstah lastnih konservativcev in vse večje podpore evro-skeptični stranki Ukip obljubil izvedbo referenduma o nadaljnjem članstvu države v EU. Izvedli naj bi ga najpozneje do konca leta 2017. Cameron sicer namerava voditi kampanjo za obstanek v uniji, a le če mu bo uspelo zagotoviti po njegovem nujno potrebne reforme. Njihov pomemben del so spremembe v pravilih glede dostopa priseljencev do socialne pomoči. Juncker je nedavno dejal, da je pripravljen sodelovati s Came-ronom, da bi »dosegli pošten dogovor za Veliko Britanijo v EU«. Še pred tem je odprl vrata nekaterim manjšim spremembam pogodb EU, čeprav v Evropski komisiji vztrajajo, da se o štirih temeljnih svoboščinah - prostem pretoku oseb, blaga, storitev in kapitala - ni mogoče pogajati.